Posamezna številka Din 1.	Poitnina	v	gotovini.
St. 243.	V	LJufoljaisl,	v	nedeljo	26.	oktobra	1924.	Leto	I«
NARODNI
>
HEVNIli
Q
i
Z
izhaja vsak dan popoldne.	j
Mesečna naročnina:	j
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j
i
Neodvisen političen list
--------------n--------------
Uredništvo in upravništvo: Wolfova ulica št. 1/1.
Telefon 213.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. j ! Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. i  .......................................................  •--•B
' Trgovska demokracija.
Ze tretjič izza sprejetja Weimarske ustave se je Nemčiji pečati s problemi volilne aritmetike. »Griindlich«, kakor so vsepovsodi, od Statutov kegljaškega kluba do Zeppelinovih čudes, so si skonstruirali tudi poseben, pristno nemški volilni red, ki ima za tujega političnega opazovalca to veliko nerodnost, da otežkoča izračunavanje, kako bodo te ali one volitve izpadle. To vprašanje pa tokrat ne vznemirja političnih central. Sedmi december se glede važnosti ne more meriti s četrtim majnikom, kajti Dawesovi načrti, londonski dogovori so pod streho, zunanje posojilo je podpisano, železniška družba aktivirana, Poruhrje se iz-praznjuje. Nazaj ni več mogoče in če bi vzeli najskrajnejši desničarji čisto vso vlado v zakup, bi državnega krmila ne mogli dobro zasukati v smer, ki bi bila bistveno drugačna. Pustimo torej prerokovanje na 8. december in poglejmo, kako politični dogodki odgovarjajo na tezo, v vojni dobi toli premlevano in prediskutirano do zadnjih teoretičnih kotičkov, da li je namreč nemški narod zmožen demokratične vladavine in kakšni nacijonalni znaki bi dali nemški demokraciji njen spe-cijalni značaj.
Biilow pravi nekje, da je politični smisel v smislu za splošnosti in ravno tega da Nemcem nedostaje. Dogodki zadnjih par let dajejo nekdanjemu kancelarju prav. Naj si Nemci zgrade na filozofskem, pravoslovnem in narodnogospodarskem področju še toliko nebotičnih abstraktnih sistemov, njihova politika napreduje, to je nepobit-no, Je z detlnskim korakom.
Kaj so Nemci? To je narod trgovcev, industrijcev, metafizično zasanjanih filozofov, spretnih upravnikov, pridnih obrtnikov, discipliniranih delavcev, predvsem pa narod strokovnjakov, specijalištov, zagrizenih v ozko odmerjeni svoj • predmet, fanatično po desetletja poglobljenih v reševanje tehničnih ali špekulativnih problemov. Kraljestvo duha, kamor jim ni branila njih »Obrigkeit«, so si sicer osvojili do zadnjega kotička, v kraljestvo svobode pa tavajo nesigurno, bojazljivo in skrajno počasi. Ebert ni nič manjši po-tentat, nego Viljem v govorniškem fu-roru, Seecht nič manj brezobziren nego nekdanja vojaška kamarila in njih parlament nič manj zmedena družba nego oni, ki si ga je Bismarck po volji navil okoli prstov. Nemški parlament, to je šolski eksempel, da zahteva tudi demokratična svoboda svojo učno svobodo in nekaj učnine.
Kdor se hoče podolgočasiti, naj zasleduje debate nemškega parlamenta. Najde v njih mnogo teoretičnih nebu-loz in še več osebnih invektiv, nikar pa naj ne išče širokih obzorij ali duhovitih opazk, ki bi bile kakor stilizirani ključi k političnemu položaju. Nič se ne izve iz teh debat, prav nič, to, za kar gre, to se vrši nekje na tajnem,
v	zasebnih konventiklih; v plenu izve ljudstvo samo, da se je našel arran-gement, da so se spletle te in tfe kombinacije, da se je napravila politična kupčija. Politični narodov forum dela vtis zakotne borze. In ti njih vodilni politiki, ako izvzamemo Rathenau-a! Prav poseben političen žaur! Nič sugestivnega veličja, nič širokih gest; brez prestiža in avtoritete, toda mojstri v drobni intrigi, umetniki v mešetarjenju, posvečeni v vse podrobnosti, z elokvenco podeželskega učitelja.
Ali vzamemo Marxovo premijer-stvo, da ne postanemo vse preveč dolgovezni. Računajoč premalo z mednarodno demokratično interdependen-co, niso Nemci vpoštevali dosti vpliv angleške delavske vlade na izid francoskih volitev. Rezultat je bil ta, da je novoizvoljena zbornica čez 8 dni postala anahronizem, pogrešen račun. Ko so se imeli sprejeti londonski dogovori, je 'padlo sicer dosti krilatih lepih besed, dejansko pa je bil zopet račun. Glasovi ozir. abstinenca nacijonalistov se je morala odkupiti s štirimi portfe-’ii. Tu se ie prezrlo, da znajo računati
Komunike vladnih strank.
Beograd, 25. oktobra. Včeraj zvečer se je po avdijenci v dvoru nadaljevala konferenca šefov bloka pri Marinkoviču. Na tej konferenci so dolgo razpravljali, kako se naj popravijo nesoglasja, ki so nastala po predsi-nočnjem komunikeju konference vlade, katerega je izdal N. Petrovič in lastnoročno potrdil Davidovič. Kakor znano namreč, blok z objavo takega komunikeja ni bil zadovoljen. Končno so se šefi bloka vendarle sporazumeli in izdali na svoji konferenci nov komunike, ki se glasi:
»V svojem govoru, ki ga je imel g. Radič, je podal gotove izjave, ki ne odgovarjajo točnemu stanju stvari. Ker so te izjave take narave, da v popolnoma napačni luči predstavljajo delo sporazuma, jih predsedništvo ožjega bloka ne more in noče pustiti nedeman-tirane; Netočno je in ne odgovarja isti-ni, da je Davidovič dobil vlado z izrecno pripombo, da je to začasna vlada. Davidovič je dobil mandaf* brez vsakršnih pogojev in omejitev s tem,
da izvede politiko sporazuma. Istotako ni točno, da so stranke ožjega bloka o priliki te krize zasledovale kako posebno postopanje, posebno pa da so baje pristale na politiko g. Ljube Jovanoviča, med tem ko so zastopniki HRSS imeli drugo mnenje. Vse do zadnjih sklepov HRSS so bile stranke ožjega bloka v stalnem kontaktu s pooblaščenimi zastopniki HRSS in celokupno njihovo postopanje je bilo določeno dogovorno ter se je po dogovoru izvolilo tudi predsedništvo Narodne skupščine. Glasovanje vseh zastopnikov HRSS za predsednika Narodne skupščine in naknadna izjava dr. Mačka o volitvi predsedništva to zadostno dokazuje. Prehajajoč preko drugih netočnih trditev v govoru g. Radiča si vodstvo ožjega bloka pridržuje, da o svojem stališču in postopanju, ki je v vseh prilikah bilo korektno in lojalno, naknadno izda poročila, ki bodo popolnoma dognala lojalnost strank ožjega bloka v politiki sporazuma in neosnovanost kritike njihove politike.«
Pred novimi političnimi dogodki.
Šef! bloka pri kralju.
Beograd, 25. oktobra. Situacija je včeraj popoldne prešla brez posebnih važnih momentov. Vsi politični krogi so zaman pričakovali akcije v smislu razčiščenja situacije. Po vseh konferencah, ki so se vršile v predsedni-štvu vlade, so bili okrog 5. zvečer šefi bloka pozvani na dvor v avdijen-co, ki je trajala do 6.20. Po končani avdijenci niso hoteli dati novinarjem nobene izjave, češ da so razpravljali samo o politični situaciji. Vendar so pa, kakor doznava Vaš dopisnik, šefi bloka poskusili raztolmačiti kralju, da Radi-
čev govor ni tako ekstremen, kakor so ga želeli predstaviti opozicijonalni krogi in beograjski tisk. Razen tega je blok tudi poskusil, da na tej avdijenci zboljša svoj položaj. Važno je, da po včerajšnjem komunikeju N. Petroviča, potrjen od Davidoviča, ožji blok ni ničesar učinil, iz. česar bi se moglo sklepati, da si želi cepitev s HRSS. Zato samo nestrpno pričakujejo, kako stališče bo Radič zavzel po tem komunikeju. Po avdijenci na dvoru je bila v posebni sobi preds. vlade seja ožjega bloka, ki je trajala do 20.30.
Zemiioradniki za politiko sporazuma
Beograd, 25. oktobra. Zemljo-radniški klub je imel včeraj popoldne svojo sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju. V posebni izjavi je zemljoradniški klub navedel vzroke in razvoj poslednje parlamentarne krize ter očrtal položaj, ki je bil po zloglasni vladi P.-P., torej neposredno pred Davidovičevo vlado, ki si je pred kraljem in narodom nadela veliko težkih nalog v pogledu konsolidacije naših notranjih razmer in sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci.
PRETIRANE VESTI O NASPROTJIH MED DEMOKRATI.
Beograd, 25. oktobra. Prvo razburjenje, ki je nastalo v demokratskem klubu vsled nepremišljene Radičeve izjave se je poleglo in položaj se presoja mirneje. V prvem hipu so izbila ostra, nasprotja, da so nasprotniki demokratske stranke že razširjali vesti o njenem bližnjem razkolu* Kakor pa vs^ kaže, so bile te vesti zelo pretirane. V klubu je bila sicer dolga in tudi precej ostra debata, ki pa se je končno vendar umirila, zlasti še, ko so pričele prihajati iz Zagreba dobre vesti. Naravno je, da so se pri tej priliki stara nasprotja v stranki zlasti ostro pokazala. Sedaj vse pričakuje pogajanj z Radičem in od njihovega poteka odvisi nadaljnje razpoloženje v demokratskem klubu.
tudi židovski voditelji demokratične stranke, ki so se zbali za svoj edini portfelj in tako je moralo priti do razpusta. Račun so tudi prihodnje volitve. Saj ne gre za nikakšne ideje, za ni-kakšne nove smeri; gre samo za javno Prebilanciranje dejanskega stanja. Naprej se ve ali vsaj z matematično gotovostjo se računa, koliko mandatov pridobi ta ali ona stranka in koliko port-feljev jo čaka. Kdor išče kaj duševnega poleta v dolgotrajnih pregovorih zadnjih dveh mesecev, ne pride na svoj račun, on vidi le ponventikle, kjer se kramari s formulami, vidi politične shode, kjer ni govorniškega ognja in prepričevalnih besed, pač pa suhoparno barantanje, čisto tako. kake' “ «”»-
Pomiriti je hotela one plemenske in verske strasti, ki jih je razpalila vlada P.-P. Vendar pa je politika sporazuma vladnega bloka doživela svoj poraz, posebno po Radičevem govoru, ter ni izključeno, da utegne priti celo do cepitve federalističnega bloka. Politiko sporazuma torej blok ni mogel izvesti. Zato je od sloge vseh zemljoradnikov tej državi brez razlike vere in plemen odvisno, da se politika sporazuma definitivno izvede in tako končno reši srb-sko-hrvatsko vprašanje.
KOMBINACIJE RADIKALOV.
Beograd, 25. oktobra. Radikali stoje na stališču, da se morejo pogajati z blokom šele tedaj, ko bodo popolnoma razčiščeni odnošaji med posameznimi strankami bloka. Zlasti je važilo. da se doseže popolna jasnost med razmerjem vladnega bloka do Radiča. Splošno sodijo radikali, da je sedaj najbolj aktuelna kombinacija, po kateri bi stvorili radikali s samostojnimi demokrati in neko drugo parlamentarno skupino, pri čemur leži poudarek na drugi parlamentarni skupini, koalicijsko vlado.
PAŠIC ZOPET ZBOLEL.
Beograd; 25. oktobra. Zdravniki so svetovali Pašiču, naj odide iz Beograda na zdravljenje. Vse izgleda, da bo Pašič ta nasvet sprejel, ker se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo.
vori na sejah upravnih svetov in zborih delniških družb. Nemška kriza je tip mladodemokratične bolezni, eksempel, kako se ljudstvo lahko od zgoraj demoralizira.
»Griindlich« začenjajo sicer Nemci z demokracijo, celo preveč korenito, ampak le po svoji naturi, namreč ko-mercijalno, gosposko. Njih »Obrigkeit« se je nekoliko na zunaj poparizila, volilni kadri so disciplinirani, ubogajo paroli in delajo dojem, kakor da bi igrali ljudstvo. Ne da se zanikati; Nemci imajo že nekaj demokracije, pa ta je nekako mehanična, trgovska, ljudo-vlada poslovnih ljudi.
Kakšen priimek bi neki bil prikladen Ujgoslovaaski demokraciji? rstn
Položai se ie umiril.
Beograd, 25. oktobra. Politična situacija se razvija v smeri, ki je določena po zadnji izjavi vlade. Vsled popustljivih izjav Radiča so se odnošaji med klubom in Radičem zelo popravili in stopa zato zopet v ospredje misel koncentracijske vlade. Dobro poučeni politični krogi trde, da bo vlada na vsak način skušala svoje odnošaje s HRSS popolnoma razčistiti in šele po-
tem se bo mogla najti rešitev iz sedanjega stanja. V slučaju, da ne bi prišlo do popolne soglasnosti z Radičem, potem bi se poskusilo z neko nove kombinacijo. Na vsak način, pa je trenutno kombinacija s Pašič-Pribičeviče-vo volilno vlado izven vsake debate ker se uvideva, da bi njena realizacija bila v korist samo Radiču.
:V
VAŽNA AVDIJENCA MARINKOVIČA.
Beograd, 25. oktobra. Po konferenci voditeljev vladnih strank je takoj odšel dr. Marinkovič h kralju in je ostal pri njemu v daljši avdijenci. Avdijenci pripisujejo politični krogi velik
pomen. 'AVdijenca dr. Marinkoviča je vnovič utrdila javnost v prepričanju, da se dela na parlamentarni rešitvi krize.
PRED PRIHODOM DR. KRNJEVICA V BEOGRAD.
Beograd, 25. oktobra. Politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo prihoda dr. Krnjeviča, ki naj izpopolni popustljive izjave Radiča. Splošno se sodi, da se bo posrečila akcija, s katero se skuša likvidirati nasprotje med blokom in HRSS. Na ta način bi bila ustvarjena ugodna tla za
koncentracijsko vlado. Prihod dr. Kr njeviča se pričakuje za danes zvečer. Če bi bil on zadržan, potem pride me* sto njega sigurno dr. Maček. Z ozirom na .izjavo Radiča in splošni položaj se splošno pričakuje, da se bo vsled Krnjevičevega prihoda in njegovih izjav stališče bloka zelo utrdilo.
Italiianski opozicilonalni posland polože mandate.
Rim, 25. oktobra. V zadnjem času se širijo vesti, da nameravajo vsi opozicijonalni poslanci podati ostavko. Proti tej nameri odločno nastopa »Giornale d’ Italia«, češ da ta namen
KONFERENCA VODITELJEV BLOKA.
Beograd, 25. oktobra. Dopoldne se je vršila v predsedništvu vlade konferenca, katere so se udeležili Davidovič, Korošec, Spaho, Marinkovič in N. Petrovič, Na tej konferenci so razpravljali o položaju kakor tudi o daljnih merah, ki jih bo morala vlada pod-vzeti v pogledu poboljšanja položaja. Marinkovič je dobil potrebne instruk-cije za avdijenco, ki jo je imel kasneje na dvoru.
VSI MUSLIMANSKI POSLANCI BRZOJAVNO POKLICANI V BEOGRAD.
Beograd, 25. oktobra. Finančni minister Spaho je brzojavno poklical vse poslance klubov,na današnjo popoldansko sejo, na kateri bodo sklepali o stališču napram opozicijonalnemu in federalističnemu bloku.
KDO IMA PRAV?
Beograd, 25. oktobra. Ker se je skušalo z ene strani naprtiti odgovornost za usodno izjavo vladnega bloka
o	seji HRSS in izjavi Radiča edino notranjemu ministru Nastasu Petroviču, odgovarja ta v »Novostih«, da ni podal ta izjave iz lastne inicijative, temveč po sklepu in naročilu vlade.
^~~*RANK0VICSE GIBLJE.
Beograd, 25. oktobra. Današnja »Smotra« priobčuje pismo Mihajla Rankoviča, v katerem poziva slednji svoje prijatelje, naj mu pošljejo seznam vseh vojnih in povojnih bogatašev, in kako so slednji obogateli. Ta seznam bo Rankovič rabil pri diskusiji o zakonu proti korupciji, zlasti v posebni uredbi, ki je zakon ne predvideva, namreč, da sme država konfiscirati vsa imetja korupcijonistov.
PARASTOS ZA PROTIČEM.
Beograd, 25. oktobra. Dopoldne ob 10. uri se je vršil v saborni cerkvi parastos za pokojnim Stojanom Protičem. Parastosa so se udeležili v Imenu kraljevske vlade Davidovič, Korošec, Spaho in N. Petrovič, dalje predsedništvo narodne skupščine, od radikalov pa Trifkovič in Marko Gjurl-čič ter več poslancev opozicije in bloka. Za časa parastosa je bila konferenca vlade prekinjena in se je kasneje nadaljevala v kabinetu Marinkoviča.
VELIK VIHAR V RIMU.
Rim, 25. oktobra. Sinoči je divjal nad mestom Rimom velik vihar, ki je poškodoval več hiš. V neki hiši se je udrl strop in pokopal pod seboi več oseb.
opozicije nikakor ne more izzvati novih volitev pod sedanjim režimom. Vendar pa list ni izgubil upanja, da se bo fašizem nekoliko moderiral.
MANIFEST OPOZICIJE.
Rim, 25. oktobra. Politični kro© z veliko napetostjo pričakujejo manifesta opozicijonalnega bloka, v katerem bodo obrazložena vsa dejstva, ki so opozicijo dovedla do tega, da se ne udeleži zasedanja zbornice. V prvi vrsti bo opozicija omenila, da je bilo sedanji vladi izraženo nezaupanje na kongresih bojevnikov, na Reki In v Asisi, na liberalnem kongresu v Turinu ter na časnikarskem kongresu v Palermu.
PRISEGA FAŠISTOVSKE MIUCE KRALJU.
Rim, 25. oktobra. Sinoči je ministrski predsednik Mussolini odpotoval v Milan, kjer bo prisostvoval otvorit-
vi	podzemeljske telefonske linije Milan —Turin—Genova. Nato bo 28: t. m. prisostvoval Mussolini tudi prisegi fa-šistovske milice v Milanu. Istočasno se bodo prisege fašistovske milice vršile v vseh večjih mestih. Iz Milana s* bo Mussolini vrnil v, Rim,
SOVJETSKI POSLANIK ZA PARIZ ŽE DOLOČEN.
Pariz, 25. oktobra. Listi poročajo. da računajo sovjeti na obnovitev stikov s Francijo kot z gotovim dej-stvom. Vrše se že priprave za vposta-vitev diplomatičnih stikov s Francijo. Kakor poročajo listi, bo imenovan za sovjetskega poslanika v Parizu Ka* menj6v.
JAPONSKA INTERVENCIJA NA KITAJSKEM.
London, 25. oktobra. K poročilom o puču nacijonalističnih oficirjev v Pekingu se naknadno poroča, da se je puč izvršil popolnoma neopaženo in mirno. Vzroki: volja nekaterih generalov, da se konča državljanska vojska. — Položai postaja zapleten, ker je Japonska pripravljena aktivno poseči v razvoj dogodkov na Kitajskem in je iz Port Arturja že odkorakal polk japonskih vojakov, kakor se zatrjuje, v severno Kitajsko. Obenem se razširjalo vesti, da je 2000 mož japonske pehote odrinilo proti Shangvanghaju.
Borzna poroSli.
C u r i h, 25. oktobra. Zagreb 7.45, Pa* rte 27.10, London 23.365, New-York «3» Milan 22.50, Praga 15.475. Dut»ai 0.0073» . Trst, 25. oktbbra. Zagreb 33.20-33.3(5; London 103;75—103.85, Pariz 120—120JO, New-York 23.05—23.10, Curth 443.2$* 444.50. Praga 68.60—69, Dunaj 0.032S-
0.0327.
Ljubljanska In zafcreMka ton nlata ooslovaU.
Krivica za krivico.
Goriški Slovenci so brez slovenske ljudske šole. Ker so bila vsa njihova prizadevanja brezuspešna, da bl^ jim občina otvorila slovensko ljudsko šolo, v kar se je prejšnja večina na goriškem magistratu tudi že faktično obvezala, so sklenili goriški Slovenci, da ustanove zasebno šolo. Vložili so prošnjo za otvoritev zasebne slovenske šole in te dni le prišel sledeč odgovor:
»Z ozirom na prošnjo V. B. za dovoljenje otvoritve zasebne ljudske šole s slovenskim otroškim vrtcem v Gorici, vam javljam, da ne smatram za potrebno dovoliti otvoritev omenjene šole, ker je goriška občina že več ko preveč poskrbela za potrebe prebivalstva, v kolikor gre za vzgojo in pouk v otroških vrtcih in ljudskih šolah.
Šolski oskrbnik Rubbla«.
Slava in čast šolskemu nadzorniku, ki je našel, da je goriška občina že
preveč storila za ljudsko šolstvo. Gospod Rubbia je prespal ves novi vek, da mu je preveč prosvetnega dela v Gorici. Ta njegov nazor je tako nebeško barbarski, da bi bila večna škoda, če bi zanj ne zaznal ves kulturni svet.
Slava in čast pa tudi Italiji, ki ima take šolske nadzornike ki pravijo, da skrbi preveč za ljudsko šolstvo celo tista občina, ki ne da stotini otrok niti ene šole, niti enega razreda otroškega vrtca!
Italija hoče kulturno smrt naših bratov v Primorju in zato jim ne dovoljuje niti zasebnih šol Mi pa hočemo kulturno življenje naših bratov in zato podpirajmo Jugoslovensko Matico! To je edin pravilen odgovor na italijansko barbarstvo.
Dne 9. novembra je Dinarski dan za Jugosiov. Matico!
Radič na umiku.
Pod vtisom splošnega ogorčenja, da je Radič zopet enkrat s svojo brezvestno kričavostjo popolnoma pokvaril situacijo in preprečil imenovanje Davidovičeve vlade, skuša sedaj Radič svoj greh popraviti.
V »Hrvatu« z dne 24. oktobra pravi Radič, da bo še danes odšel dr. Krnjevič ali kdo drugi od vodstva HRSS v Beograd in izjavil da Je HRSS popolnoma sporazumna, če vstopi v vlado radikalna stranka, toda brez samostojnih demokratov in njihove okolice. Enako ne bo delala HRSS nobenega vprašanja, če se stvori koncentracijska vlada brez HRSS. Končno povdarja Radič, da se odnošaji HRSS do vladnega bloka niso niti najmanje izpre-menfll.
še Jasnejše je govoril Radič dopisniku »Vremena«. Radič mu je izjavil, da je bil njegov govor popolnoma napačno razumljen. On je dejal da je kriza nastala vsled
tega, da se zbere predstavnike srbstva. To more Hrvate samo veseliti, ker bodo tako Srbi bolj močni in bodo zato mirneje presojali položaj. Radič je omenil junaštvo Petroviča in odločnost Ljube Jovanoviča, da ne pride do nasilne volilne vlade in zato ne smejo njegova izvajanja na blok mučno uplivati. Radič je izjavil dalje, da je pripravljen voditi pogajanja za sporazum še pred volitvami. Glede odnošajev krone do parlamenta je izjavil Radič, da je zanj važno samo to, da se natančno ugotovi položaj krone in da bi moralo priti v ustavo, da kralj ne sme razpustiti vlade, če ima ta večino v parlamentu. Glede vojske je zahteval Radič, da moramo biti vojaško nepremagljivi, da pa ne smejo biti izdatki za vojsko za državo finančna katastrofa, da se mora nastavitev vojakov vršiti po vojaških in zdravstvenih ozirih in da mora biti vojni minister parlamentarec. Končno se je Radič zelo laskavo izrazil o kralju.
Tržaško pismo.
Politični dvoboj med fašizmom in njegovimi nasprotniki, ki se nadaljuje s tem večjim ogorčenjem, čim bolj se bliža 12. oktober, t. j. dan sestanka rimske zbornice. Med novimi dogodki je treba takoj omeniti odstop generala De Bono z mesta glavnega poveljnika fašistovske milice. Ta iogodek je nov uspeh borbe opozicijonal-nega časopisja, dasi se uradno predstavlja, kot da bj se bil general De Bono odločil popolnoma prostovoljno za ta korak. Ministrskemu predsedniku je namreč pisal pismo, v katerem mu naznanja svoj sklep. Mussolini je odgovoril in ostavko sprejel, obenem pa sporočil generalu de Bono, da ga bo imenoval za guvernerja italijanske Somalija' v Afriki. Obe pismi sta seveda izzvali nove razprave in polemike, posebno pa nastopa opozicijonalno časopisje proti naglašanju generala De Bono in tudi Mussolinija, da mora ostati milica takšna, kakršna je, t. J. strankarska. To mesto v Mussolinijem odgovoru na pismo generala De Bono je nov dokaz, da je vodja fašizma glede milice nepopustljiv in da ne dopušča o tej točki nikakega razpravljanja. Ker pa smatra opozicija s svoje strani odpravo strankarskih oboroženih sil za ne-obhodui predpogoj vsake normalizacije političnih razmer, nam pričata obe omenjeni pismi obenem tudi o tem, kako je nasprotje med obema političnima taboroma v Italiji;-slej ko prej nepremostljivo in neozdravljivi.
To neizpodbitno dejstvo so Izrabili Italijanski komunisti te dni na pTecej spreten način v svoje strankarsko-propagandne svrhe. Odboru opoziclionalnlh strank so namreč poslali poziv, naj se odloči za skrajno borbo. Opozicijonalne stranke naj se konstituirajo v poseben parlament. Sedanja kriza se ne more rešiti ustavnim in mirnim potem, temveč se je treba pripravljati na to, da se fašistovskl režim zTUši z oboroženim nasiljem. Komunisti so pripravljeni sodelovati v taki borbi z vsemi svojimi močmi. Razume se, da ie bila ta poteza komunistov sprejeta v opozicljo-nalnih krogih na različen način. Popolari, demokrati in tudi unltaTSki socijalistl so jo odločno zavrnili kot spletko, ki ji je namen služiti fašizmu v njegovih prizadevanjih, da bi opozicijonalni blok razbil. Naglašalo se je čelo, da je napravilo vodstvo Italijanske komunistične stranke ta korak na povelje iz Moskve. Le maksimalisti so sprejeli poziv komunistov nekam simpatično in to dejstvo se je razlagalo kot znak, da je začelo v opozicijonalnem bloku pokati.
Ta sodba pa je bila prenagljena, zakaj včeraj je imel odbor opozicijonalnih strank sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da ostane politika opozicijonalnih strank nespremenjena, da se torej poslanci teh strank ne vrnejo v parlament. Ker hočejo ostati v svoji borbi v mejah ustave in zakonitosti, se seveda ne bodo konstituirali v poseben parlament, ki bi zboroval na •vojo roko. kakor so zahtevali komunisti, pač pa bodo izdali na dan otvoritve zbornice na prebivalstvo proglas, v katerem bodo pojasnili, politični položaj In utemeljili svoje postopanje z razlogi, ki ga upravičujejo.
Gor« omenjeni sklep opozicijonalnega bloka je bil izzvan po pozivu komunistov. Komunistična poteza se lahko smatra torej s tem za likvidirano. Obenem pa je likvidiral sklep opozicije še neko drugo kampanjo. Liberalci, bojevniki in pohabljenci So namreč začeli v zadnjih dneh silno propagando. ki gre za tem, da bi se opozicija pridobila ža to. da se povrne v zbornico. Pobudo za to propagando Je dala brez dvoma skrb za usodo parlamenta na eni, na drugi strani pa strah, da bodo fašisti delali v parlamentu, kar bodo hoteli, In sicer tem lažje, čim slabejše M bile v njem zastopane protlfaSistovske stranke. Dasi je edino v tem pravi smisel omenjene propagande, Je prišle fašizmu kljub temu prav, ker odvaja pozornost enega dela njegovih nasprotnikov od glavne fronte, tako da se more on sam posvetiti s tem večjo silo dosegi svojih neposrednih političnih ciljev, Naj te cilje le na kratko omenim. Predvsem spada sem prizadevanje vlade, da bi
V Trstu, 24. oktobra 1924.
preprečila ustanovitev poslanskih skupin v notranjosti sedanje parlamentarne večine. Ali se bo Mussoliniju to posrečilo ali ne, je še vedno vprašanje bodočnosti, dasi prav bl'žnie. Na vsak način pa je gotovo, da je bil sklican sestanek poslancev večine baš v ta namen. Sestanek se bo vršil par dni pred otvoritvijo zbornice in kakor se napoveduje, bo imel Mussolini na njem velik političen govor. Mnogo svoje energije porabljajo faš'sti tudi za gonjo proti udruženju bojevnikov in vojnih pohabljencev* kateri so sklenili, kakor sem omenil že zadnjič, da se letos ne udeležijo proslave obletnice faustovskega pohoda na Rim, ki se bo vršila 28. t. m. Bojevniki in pohabljenci so se s tem fašistom hudo zamerili in ti poslednji zahtevajo, naj vlada razpusii njih vodstvo in imenuje na mesto voditeljev vladne komisarje. Obenem se kujejo proti obema organizacijama razni naklepi z namenom, da bi se posamezni odseki zopet podvrgli fašistovskemu vplivu. Kakor vse kaže, pa niso imeli ti naklepi in te grožnje .dosedaj nikakega posebnega uspeha, zakaj toliko bojevniki kolikor pohabljenci vztrajajo pri svojem sklepu, da hočejo biti nestrankarska organizacija. ki se kot takšna ne sme udeležiti čisto fašistovske in torej strankarske svečanosti, kakršna bo proslava pohoda na Rim.
*
Poleg vseh drugih nadlog tepe naše tukajšnje brate tudi šiba notranjega razkola. Razko! datira od tedaj, ko se je ustanovilo v Gorici krščansko-sociialno politično društvo z istim in torej ukradenim imenom, ki ga nosi nestrankarska In vse-primorska politična organizacija v Trstu. Od tedaj na Primorskem ni več miru in klerikalna glasila vzdržujejo neprestano strankarsko gonjo, v kateri se poslužujejo najpodlejših sredstev — od lažnjivega obrekovanja do izkoriščanja narodnih nesreč v strankarske namene.
Sedaj sc nam nudi nov dokaz, kako nizko je padla in pada dan za dnem tako-imenovana krščanskosocialna ideja. Te dni je ustavila tukajšnja »Banca Adriatica« plačila. Banka je zaprosila vlado za pomoč, toda tozadevna pogajanja so ostala brezuspešna. Vsled tega je ponudila »Banca Adriatica« poravnavo na podlagi 20 odstotkov. Kakor izgleda, je prizadetih po tem polomu tudi precej slovanskih upnikov. In kdo ie kriv? Za vsakega pametnega človeka je jasno, da je treba iskati krivce v tistih krogih, ki so imeli z vodstvom banke kai opraviti. Svoj čas so objavili vsi tukajšnji listi Imena članov upravnega sveta. Med njimi sta bili dve tretjini Italijanov in ena tretjina Jugoslovenov iz Jugoslavije. Zastonj iščemo torej med njimi imena dr. Wllfana, dr. Slavika in kateregakoli vodilnega moža iz krogov tržaškega političnega društva. Kljub temu je za kaplansko-socijalne razdiralce edini krivec dr. Wilfan s svojimi političnimi prijatelji!
Taka je protikrščanska kaplansko-so-cljalna gonja in že sam ta slučaj Je dovolj jasen dokaz, koliko je vredna. Podlost v izbiranju sredstev in nizkotnost končnega cilja, ki ga zasledujejo klerikalci, je brezmejna. Tako malo jim Je mar za usodo prizadetih upnikov, da je posvetilo njihovo glasilo temu vprašanju le borih deset vrstic, medtem ko je izpljuvalo kar dve koloni strupa na dr. Wilfana, ki je na tem polomu ravno toliko kriv, kolikof je bil kriv na polomu »Banca dl Sconto« aU kakršnegakoli drugega italijanskega denarnega zavoda. In v tem je nov dokaz, kako so klerikalcem resnični interesi ljudstvu deveta briga, kakor jim je deveta briga sicer tudi krščanstvo samo. Vodi jih le osebno sovraštvo fn strankarska oblastiželjnost. To se je neizpodbitno dokazalo tudi povodom nedavne akcije za ustanovitev slovenske zasebne šole v Gorici. Pobuda za ustanovitev je izšla iz Šolskega društva v Trstu in že to . je bil za klerikalno politično društvo v Gorici zadosten razlog, da je vso akcijo že od začetka bojkotiralo. Pokrajinski odbor tržaškega političnega društva »Edinost« v Gorici je zaprosil poslanca Besednjaka. naj priseli« posebno deputacUo.
da bo intervenirala za povoljno rešitev tega vprašanja. Poslanec Besednjak pa je odklonil vsako sodelovanje!! Prošnjo za ustanovitev slovenske šole v Gorici je šolsko oblastvo seveda zavrnilo. Ne prihaja mi na misel, da bi trdil, da je to zakrivilo zadržanje poslanca dr. Besednjaka in gori-ških klerikalnih krogov, vendar pa ne more biti nikakega dvoma, da pomaga ravno razkol, ki so ga zanetili med tukajšnjo slovansko manjšino goriški klerikalci, v veliki meri splošni protislovanski politiki italijanskih vlad, posebno še sedanje. Cim
boli se bodo Slovani med seboj klali, tem drznejši bodo Italijani tudi v bodoče.
Za danes nočem naštevati drugih slučajev, ki kažejo, kako tukajšnji klerikalci ta nesrečni odlomek našega naroda sistematično zastrupljajo s strupom razkola ter s tem njegovo nesrečo še povečujejo. Onih par, ki sem jih omenil, zadostuje, da si bo mogla naša javnost napraviti povsem jasno sliko o vsej brezvestnosti in naravnost brezbožnosti početja klerikalnih razdiralcev med našimi nesrečnimi brati v Primorju.	A.	Z.
Razprava profil moriky Daskaiova.
Pred okrožnim sodiščem v Taboru na Češkoslovaškem je 22. t. m. začela ponovna porotna razprava proti Jordanu Cicon-kovu-Nikolovu, morilcu notranjega ministra v bivšem zemljoradniškem kabinetu Stam-bolijskega in poznejšega bolgarskega poslanika v Pragi — Daskaiova.
K procesu so prišli časnikarji številnih tujih držav, posebno tudi jugoslovenski. Kakor je znano, je atentator 26. avgusta lanskega leta v Pragi oddal na Daskaiova od zadaj tri revolverske strele, ki so povzročili smrt. Pri boju, ki je nastal po teh strelih med spremljevalci smrtno zadetega ministra in napadalcem je slednji oddal še en strel, s katerim je lahko ranil Ivana Bojadžijeva.
Atentator je izpovedal, pod napačnim imenom Atanasa Nikolova, da je rojen Makedonec, da je dovršil 4 razrede gimnazije in da je pobegnil pred voj. naborom v Sofijo, potem ko je Makedonija pripadla Jugoslaviji.
Umorjeni Daskalov je kot minister po njegovem prepričanju zakrivil smrt tisočev Makedoncev, radi česar se je odločil, da ga ubije. Zato je prišel za Daskalovom v Prago, kjer ga je poiskal in ustrelil. Pozneje je po svojem zagovorniku izpopolnil svoj zagovor v tem smislu, da je kot član makedonske revolučne organizacije dobil nalog, da ubije Daskaiova, katerega je navedena organizacija obsodila k smrti. Na temelju tega se je zagovarjal z neodoljivo silo, kateri se ni bilo mogoče izogniti, kajti po določilih organizacije bi bila nad samim morilcem izrečena in izvršena smrtna obsodba po kakem članu organizacije.
Pri razpravi je navajal, da je nalog dobil osebno od voditelja makedonske organizacije Todora Aleksandrova (ubitega letos avgusta od članov lastne organizacije), v katerega bojnih četah je služil.
Praška porota je lani vprašanje © krivdi radi zavratnega umora zanikala z osmimi glasovi, zanikala je tudi vprašanje glede lahke telesne poškodbe Ivana Bojadžijeva, pač pa je spoznala obdolženca krivim prestopka radi neupravičene nošnje orožja, vsled česar je bil obsojen na 48 ur zapora, katero kazen je prestal s preiskovalnim zaporom.
Državno pravdništvo je predlagalo obnovo postopanja, ker so nastali dvomi glede identitete obsojenega Atanasa Nikolova in iz razlogov materijelne resnice — ker je obdolženčev zagovor, ki ga ni bilo možno kontrolirati, neresničen.
Predlogu za obnovo je praško sodišče ugodilo in je bilo za ponovno razpravo delegirano taborsko okrožno sodišče.
Obdolženec je šele sedaj, ko se mu je objavilo, da predlaga državno pravdništvo obnovo, priznal svoje pravo Ime, pravilno navajajoč, da je bil uradnik finančne kontrole v Štipu in da je leta 1922 pobegnil pred naborom.
Nova obtožnica navaja med drugim, da je bilo dokazovanje pri prvi razpravi otežkočeno že iz vzrokov oddaljenosti in političnih ovir. Posebno tudi ni bilo možno zaslišati sedaj že mrtvega Todora Aleksandrova. Tozadevno je le slikar Jan Mrkvička izpovedal, da je slučajno v Sofiji govoril s Todorom Aleksandrovom po atentatu na Daskaiova in da mu je Aleksandrov rekel, da je bil obdolženec Izvr-ševatelj volje makedonske organizacije. Razen tega se je pri spisih nahajal tudi protest makedonske organizacije, kjer se izjavlja, da je bil obdolženec njen član, ki je ravnal na njeno neizprosno povelje !n da le Daskaiova obsodila k smrti organizacija.
Ta protest pa je bil podan na pošto v Ženevi in so tamkajšnje oblasti sodišču sporočile, da v Ženevi ni nobene makedonske organizacije.
Zato sedanja obtožnica pravi, da je ta protest mistifikacija kateri ne gre vera. Obtožnica navaja, da je obdolženec trdil, da je dobil orožje in denar za izvršitev hudodelstva v neki hiši v Sofiji. O tej hiši, se je res izkazalo z uradnimi poročili, da se je tam nahajal teroristični komitet makedonske organizacije in da se je tam žrebalo. koga zadene dolžnost Izvršitve terorističnih činov. Toda obdolženec I se je zagovarjal, da sploh ne ve, da bi se v omenjeni hiši nahajal teroristični komitet in če se je radi umora Daskaiova sploh tam žre-
Frlderik Bute:
Lekcija.
»Vi ste pravi otrok,« je vzdihnila gospa Larto, zavaleč se globlje v naslonjač, ne umaknivšl pogleda z Marcela Vansa, ki je sede! skoro ob njenih nogah.
Dvoril ji je že dva meseca. Bil je lep, vitek, plavolas mladenič, nasprotnik športa, ki se je bavil samo s poezijo in ljubeznijo.
»Otrok sem,« je odvrnil strastno stiskajoč gospej Larto roko, »morda sem otrok, ali otrok, ki je nor od ljubezni In ki trpi radi tega, ker ga vi ne ljubite.«
»Toda prepričana sem, da je nekdo, ki vas ljubi...«
»Ah, Cecilija, ne posmehujte se mi! Za mene ste samo VL Dajte ml za to mojo veliko ljubezen nekoliko Vaše!.. Tako srčno bi želel, da Vas gledam prosto, na drugem kraju, ne tu! Recite, ali hočete Jutri... v mojem stanovanju?«
»Molčite, grešila sem že. ker sem Vas sprejela tu in sama.«
»Ne, nikar ne umikajte roke! Obrnite k meni Vaše oči, ta zeleni izvir, v katerem se napajajo moja čustva in moje želje. Oh, pustite, da gledam te prekrasne pramene vaših las...«
Ona ni dvomila, da te strastne besede, s katerimi se proslavlja njena lepota, prihajajo iz dna zaljubljenega srca in ni pomislila, da se jih je on naučil Iz knjig. Poslušala ga je vsa srečna in vzhičena. Spustil se je prijeten mrak in napolnil so-bp, v kateri sta sedela.
»AU si tu, Cecilija?« se je začulo nenadoma od vrat, ki so •• odprla, Gost ki
balo. Njemu je nalog dal T"dor Aleksandrov osebno, v makedonskih gorah.
Z ozirom na to in pa ker je bil obdolženec večkrat v Sofiji, trdi obtožnica, da po obtožencu zatrjevani dejanski stan ne odgovarja objektivni resnici. Vrhu tega pa se obdolženec ne more sklicevati na dobroto, ki jo nudi zakon za slučaj neodolji-ve sile (§ 2, točka g k. z.), tudi če bi bile vse zatrjevane dejanske okolnosti resnične, kajti dejanje bi bilo le tedaj vršeno pod neodoljivo silo, ako obdolženec ni 'mel prilike, da se izogne n. pr. z begom, izvršitvi. Ker pa je dobil povelje že 15. maja 1923, dočim je atentat izvršil šele 26. avg., bi se prav lahko izognil izvršitvi povelja, ne da bi mu grozila smrt. Sicer pa se tudi tako ne more sklicevati na neodoljivo silo, kajti s tem, da je vstopil prostovoljno v teroristično organizacijo, je sam odgovoren za posledice, ker je kot rojeni Makedonec moral vedeti, da ga eventuelno zadene dolžnost, da bo moral izvršiti smrtno obsodbo.
Pri ponovni razpravi se obdolženec obnaša samozavestno. Koj v početku je izjavil, da sploh ne bo odgovarjal, češ da se sklicuje na svojo izpoved ob priliki prve razprave. Izjavil je le, da smatra zadevo za končano, ker ga je praška porota prav-noveljavno osvobodila. Vendar pa je kljpb tej izjavi odgovarjal na predsednikova vprašanja. Povedal je, da je Makedonec in član tajne mak. org„ katere cilj ie osvoboditi Makedonijo in ustanoviti državo od Egejskega morja do Donave. Atentat je izvršil po nalogu mak. revolučne organizacije. Slikajoč razmere v Makedoniji, je pripomnil, da je Obov tat in da je jemal podkupovanja, kar da se dogaja tudi na Češkoslovaškem, vsled česar ga je predsednik rezko ukoril.
Proces je zanimiv predvsem iz kazen-sko-pravnega stališča. Obd. zagovornik stoji na •■Stališču, da je porota ocenila dokaze po prostem svojem prevdarku in je prostorek porote postal pravnoveljaven. Mnogo ponudenih dokazov pa se Itakrat ni izvedlo. Sedaj ni razloga za obnovo, ker dejstvo samo — smrt Daskaiova — vsled atentata obdolženca, ki priznava, je nesporno. Šlo je le za oceno neodoljivosti. na katero se je obdolženec skliceval in ki jo je porota po garantirani ji svobodi ocene kvalificirala kot tako, ki izključuje odgovornost in kaznjivost.
Lansko leto je prostorek porotnikov v Češkoslovaški vzbudil živo komentiranje v pravniških krogih. Imel je celo notranje-pravno-politične posledice, ki so našle izraza v zahtevi po reformi zakona o Porotah.
Dasi je bil proces s svojim političnim ozadjem pri odnošajih treh slovanskih držav skrajno delikatna zadeva za češkoslovaška sodišča, je vendar gotovo, da se je vršil brez vsakega zunanjepolitičnega ozira. Izid sedanje razprave bo pokazal, če in v koliko je tehnična ureditev porot povzročila oprostitev. Stališče sodečega sodišča pa je vsekakor postalo sedaj, ko zadevo zasleduje cela Evropa, še težavnejše in de-likatnejše. Prav zaradi tega pa ni dvoma, da pri znanem češkem smislu za pravičnost po odstranitvi nedostatkov — v sedanji porotni klopi sedi le ena žena — ravno z ozirom na široko evropsko javnost, pride do pravične sodbe, tudi če bi morala potrditi prvo.
Za Češkoslovaško izid procesa ne more imeti nobene zunanjepolitične važnosti, kajti v vseh modernih državah velja načelo nepristranosti in neodvisnosti sodišč, vsled česar je stališče taborskega sodišča sicer delikatno, toda le v tem smislu, ker mu zadeva nalaga neobičajno natančnost in vestnost. Ni pa dvoma, da bo izid imel notranje in zunanjepolitične posledice v obeh jugoslovenskih državah. V stvar! se s tem ne bo makedonsko vprašanje niti zboljšalo niti poslabšalo, kajti makedonski revolucl-jonarji so a priori računali, da bo vsaka država terorizem pobijala. Ker v predmetnem slučaju sploh ne gre za dejstvo, da je ravno obdolženec segel po življenju Daskaiova, se bo z, pravdorekom le izkazalo, ali je za Daskalovo življenje odgovoren tudi obdolženec ali samo makedonska organizacija.
Druga stvar pri tem je seveda psihična stran eventuelne obsodbe, ker jo bo
makedonska organizacija izrabljala v svoj« propagandne svrhe proti Jugoslaviji.
S tem pa bi bilo prizadeto tudi javno mnenje oficijelne Bolgarije kot zaščitnlc« teroristov.
V odnošaju Bolgarske In Jugoslavije pa je samo dejstvo obnove politična pridobitev Jugoslavije, ker se bo s procesom na eri strani svetu pokazalo v objektivni luči da teror izvajajo makedonski komltaši, ne pa jugoslovenski uradi, ki so dolžni, ščititi red in pobijati teror, na drugi strani pa se bo usmerila pozornost Evrope v Bolgarijo in sve+u za korak bližje pokazalo, kakšne cilje zasleduje olicijelna Bolgarija, ki trpi v svoji sredi take organizacije.
Naa obnovo v Taboru se more 80 odstotkov teptanega bolgarskega naroda, ki komaj čaka, da v slogi In zvezi z Jugosla-vlj-o vstane k življenju pravi Bolgar, 1« veseliti.
PolitNto® vesti.
— Nova orijentaclja angleških liberalcev. Predvčerajšnjim so se pod Lloyd Ge-orgejevim predsedovanjem vršila posvetovanja o stališču, ki ga naj liberalna stranka zavzame proti konservativni vladi, če bi volitve izpadle ugodno za konservativce. Lloyd George je izjavil: Če ta vlada predloži dobre predloge, bomo glasovali zanje. Če pa predloži predloge, s katerimi ne bodemo zadovoljni, bodemo glasovali proti njim. To je edino sredstvo, s katerim lahko član poslanske zbornice izpolni svojo dolžnost proti svojim volilcem. — Pet bivših liberalnih poslancev je podpisalo oklic liberalnim volilcem, naj volijo konservativno stranko in podpirajo ostro antisocijalistlčno politiko. V oklicu je označen program vodj« konservativne stranke, Baldwina, kot zdrav načrt za napredno reformo.
= Končni Izid norveških volitev. Z ozirom na končni izid volitev, bodo imeli konservativci in kmečka stranka večino enega do dveh mandatov. Skupno število za razne stranke v celi deželi oddanih glasov je:	konservativci	325.000, kmečka
stranka 131.000, radikali 181.000, delavska stranka 174.000. socijalisti 85.000. moskovski komunisti 57.000, demokratska delavska stranka 15.000. Sedanja vlada ostane še v uradu.
= Razdor v taboru nemških nacljona-listov. Na seji predsedstva sfranke nemških nacijonalistov je predsednik stranke Hergt izjavil, da se odpoveduje predsedniškemu mestu. Začasno vodstvo stranke je bilo poverjeno do novih volitev predsedniku pruske deželnozborske frakcije dr. Win-klerju. Obenem je bil pl. Tirpitz sprejet za člana stranke. Očividno je, da je radikalna struja v stranki prisilila dosedanjega šefa stranke, da je odstopil.
= Kitajski nacionalistični oficirji vprl-zorlll puč. V četrtek so se nacljonalističnl oficirji polastili kitajske prestolice. Ujeli so tudi predsednika republike In celo vlado. Podrobna poročila manjkajo, ker so prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze.
I
! Vedno zadnje novosti {
I SAMO
! GRIČAR & MEJAČ, *
t šelenburgova ulica 3. j
 »-•-•-•-».»-•»•-•-»•J
ICar ¥3 hočete
to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene "ase bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28‘—. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 3o7, Hrvatska
!premog
$ Trboveljski
* Liboj ski | Ormožk
*	in	visoko	kalorični
Trobnodolskl  .....
(spec. ca centralne kurjave)
2 dobavila po najnlžllh conah
|DOM. ČEBIN
trgovina a premogom
S Ljubljana,"!"?””
0*3?
gospa Larto sta se zdrznila, stola sta se razmaknila in ustnice, ki so se skoraj dotikale, so se razdvojile. Gospa Larto In Vans sta bila sedaj v spodobni razdalji.
»Moj Bog, Ernest, kako si me prestrašil,« je dejala gospa Larto kar najbolj naravno je mogla.
»Me nisi pričakovala,« je odvrnil gospod Larto, čigar besede so bile vedno preteče ali posmehljive. »Pozabil sem tu nek važen dokument. Glej ga, pa Vans je tudi tu! Kako gre s poezijo, Vans?«
»Gospod Vans mi je pravkar recitiral svoje najnovejše verze.«
»Dobro, dobro, kar nadaljuje naj! Jaz grem itak v svojo pisarno.«
Odšel je in ostala sta zopet sama.
»Ali je videl, ie čul?« je vprašal tresoč se ln ves bled.
»Ne vem... Ne verjamem...,« je odgovorila gospa Larto.
»Morda se je samo delal, kakor da ni ničesar videl. Zdel se ml je jezen.«
»VI veste, da je on vedno tak. Ves svet se ga boji. Toda vi niste imeli niti toliko prisotnosti duha, da bi zinili besedico.«
»Njegov nepričakovan vstop me je zmedel. Bal sem se, da se ne bi izdal, ako spregovorim. Morda bi bilo najbolje, da kar grem.«
»Ne, ne, ostanite! Izgledalo bi, da bežite. Ali, govoriva glasnejel Lahko bi se vrnil...«
Med tem je hodil gospod Larto s težkimi koraki po svoji pisarni.
»Jaz tl bom že dal zelene izvire,« je mrmral skozi zobe, »dal ti bom prekrasne pramene las! Bedaček! Kako je mogla misliti, da me bo prevarila s tem cepcem.«
V osmih letih, odkar sta se vzela, je
imela Cecilija veliko častilcev. Larto ni bil pozoren nanje, ker jih je smatral za ne nevarne. E, ali to sedal Je nekaj dJ?*ega-Lartu je bilo jasno, da je prišel Vans v ugodnem trenutku ln da Je CedlW všeč.
Vsedel se ie in	razmišljati.	K,a|
naj napravi? Čutil je? daje razburjen ln nesrečen. On edini na svetuje vedel, da se v njem, pod strašnim človekom, ki so se ga vsi bali. skriva dobrodušen, neodlo-čen in miren človek. Nihče se mu ni sme nnreti In če bi se mu kdorkoli uprl, on Dl vselej popustil. Vendar tega nihče n! vedel,
niti njegova žena.
Naenkrat se mu je zvedril obraz. Spomnil se je, da bi se bilo dobro okoristiti s strahom, ki ga je vzbujal, prestrašiti Cecillio in Vansa ter ju tako ločiti«
»Dal mu bo™ dobro lekcijo,« je sklenU sam pri sebi.
Vrnil se ie v Ceciiljino sobo in ves
*°te»Ah, vi ste še vedno tu, Vansl Toliko bolje. Sedli bomo v avtomobil ln se odpeljali v mesto večerjat.
Besede je Izgovarjal kot povelja. Cecilija ln Vans sta se spogledala v zacude« nju ter se ustrašila.
»Ali jaz...« je začel Vans.
»Kaj Vi, ali Vam ni prav? In zakaj Vara ni prav? Ako Vam Je hladno, dal Vam bom svoj površnik. Cecilija, pojdi «e oblačit! Kaj je Vama? Zakaj sta se vznemirila. Grem naročit avtomobil!« Odšel 1® Iz sobe.	.
»Morava pristati,« Je dejala nagte Cecilija.	.
»Ali meni se zdi to zelo sumljivo!«
»Nič ni sumljivo. Njega večkrat tako prime! V vsakem slučaju je nemogoče od bkl nlesrovo vabilo.«
Dnevne vesti.
— »Stan In Dom«. Pišejo nam: Včeraj sem čital v »Narodnem Dnevniku« obširno poročilo o ustanovnem občnem zboru stavbene zadruge »Stan in Doni«. V poročilu čitam, da mora novoustanovljena zadruga apelirati na javnost glede podpore, da tisti, ki imajo že dom in stan podpro z deleži, to je s kapitalom, novo človekoljubno početje v svrho zidanja stanovanj prepotrebnim. Pri tem sem se spomnil, da mora pri deželni vladi odnosno pri poverjeništvu za soctjalno politiko obstojati večmilijonski fond, ki so ga vplačali pred par leti večji zavodi kot odkup, da niso bili prisiljeni sami zidati hiš. Vprašati je: kje ie ta fond ln kdo ga upravlja. Akciji »Stanu in Domu« bi prav prišel. Opozarjam ustanovitelje na to!
— Položaj vojnih žrtev. Iz vrst invalidov smo prejeli: Dnevno prinašajo časopisi žalostna poročila o obupu pozabljenih voj-Wh invalidov, vdov in sirot. Ta je skočil v Vodo, oni se je ustrelil itd. Iz Ormoža prihajajo vesti, da se ie tamkaj obesila neka Stara ženica, ki ji je sin padel v vojni. Država ni starki dala nobene podpore, morala ie obupati. V Brestovcu pri Zagrebu so se lotili invalidi skrajnega sredstva za izboljšanje položaja — gladovne stavke. Škandal brez primere! V celjskem invalidskem domu so odpustili invalida, ki je 80 odstotkov delanezmožen. Manjka mu roka. Kljub temu, da mu roka še ni zrastla, so ga odslovili, češ, da ni več vojni Invalid. Znano je. kako se na merodajnih mestih rešujejo invalidske prošnje. Ako invalid n. pr. prosi ljubljansko proteznlco za nove čevlje, je treba dvakrat urgirati, preden prispe odgovor. In na ta način se zadeva vleče 6 do 8 tednov. Slednjič invalidu nakažejo čevlje In ko gre ponje, so mu navadno premajhni, ali pa preveliki. Da ne govorimo Q invalidskem zakonul Kako dolgo Fa že !>retresajo. tako, da so že vse dobro Iz njega »iztresli«. Obrtnik-invalid, ki si je z velikanskimi žrtvami ustanovil skromno obrt, da more za silo živeti, izgubi po novem zakonu invalidnino, ako plača 56 Din davka v zlatu. S tem hoče torej država pomagati invalidom? Invalidi smo že tako daleč prišli, da si v svojem obupu ne želimo drugega, kot svoj zakon, ki naj bo potem že tak ali tak. Nekaj dobrega bo gotovo v njem. Zato apeliramo na poslance in voditelje raznih strank, da se kar naj-energičneje zavzamejo za pravice invalidov in invalidski zakon. Obupane vojne žrtve bodo hvaležne.
— Pozivi Da tudi mi kar vidneje manifestiramo svojo kulturo in slovensko solidarnost s poljskm narodom, poživljamo Vsa kulturna, dobrodelna, pevska, telovadna In druga društva, da povodom prenosa zemskih ostankov velikega pisatelja Henrika Sienkievlcza iz Švice na Poljsko t. j. dne 26. t. m. pošljejo pozdravne brzojave ministru za prosveto v VaTšavi.
— Vfttorio Veneto In — Češke slovo.
V	»Českčm slovu« z dne 24. t. m. proslav, lja Rudolf Kepka slavno zmago italijanskega orožja. Ker so nekateri odstavki tega slavospeva zelo značilni, bodo gotovo zanimali našo javnost. »Narod, iz katerega.« Diše Kepka, »so zrasli tridentski mučenci, ni mogel razočarati naših nad, da bo slavno zmagal. Te nade so bile izpolnjene z ogromno bitko, pričeto 24. oktobra 1. 1918. katere Izid je bila slavna in velika zmaga
4.
Gobe, orehe,
rujavi, zeleni in beli
fiiol
kupuje
»GLIVA1*, Ljubljana, Gosposvetska c. 3 Wolfova ulica 12.
Cez pol ure je drve! avtomobil proti mestu. Larto je šofiral sam. Za njim je sedela Cecilija, krasna v svojih krznih In gospod Vans, zavit v ogromen kožuh gospoda Larta. Trudila sta se, da se veselo tazgovarjata.
Večerja je bila zelo dobra, vendar so se počutili zelo neugodno. Gospod Larto je veliko pil |n mai0 govoril ter bil bolj siten, kot navadno. Gospod Vans se je zaman trudil, da bi bil duhovit. Cecilija je od časa do časa spregovprila kako nepomembno besedo.
Okoli desete ure so zopet sedli v avtomobil.
»Peljimo se malo na sprehod, preden se vrnemo domov,« je dejal odrezano go-tpod Larto.
Pognal ie avtomobil po mračni ulici. Cecilija in Vans sta molčala. Vans je samo začutil, kako *a ie Cecilija dregnila s komolcem.
»Bojim se,« ie zašepetala. »Imeli ste prav. On Ima neke strašne namene. Kam aekl nas pelje?«
Vans ie Čutil, kako Cecilija drhti. Tudi on »e Je tresel. Sklonil se je naprej in kar najbolj ravnodušno vprašal Larta:
»Kam se peljemo?«
»Naprej,« je odvrnil gospod Larto.
Dolgo Je drvel avtomobil po poti in Mednjlc krenil v gozd. Kmalu se je pred njimi pokazalo jezero črne, mlrostoječe vode pod mraCnlm nebom.
»Izstopite!« Je ukazal gospod Larto in iMtopu tudi sam.
»Zakaj?« Je vprašala Cecilija vsa od-f«v«nela od strahu.
»Izstopi! sem dejal. In vi tudi, Vans!«
Strašna slutnja je obvzela oba. Bila sta
Ljubljana, 25, oktobra.
italijanskega orožja. Vittorio Veneto in popolna katastrofa avstrijsko-ogrske armade.« Strinjamo se z dopisnikom glede junaštva čeških legii upornih polkov, ki so skupno z našimi zapustili italijanske fronto in ustvarili pravzaprav situacijo, ko avstrijske armade takorekoč več ni bilo. Baš vsled tega pa ne moremo pristati na potvarjanje zgodovinskega fakta, ki »mogočni, odločni in junaški armadi italijanski« pripisuje odločilni udarec.
— Češka recepcija dne ?8. oktobra. Generalni konzul CSR dr. Otokar Beneš priredi ob priliki obletnice osvobojenja češkoslovaškega naroda, na dan ?8. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v dvoran' »Mladike«, Šubičeva ulica, recepcijo in si usoja s tem vse češkoslovaške pripadnike in vse jugoslov. prijatelje češkoslovaške-jugoslo-vanske vzajemnosti, kakor tudi vse korporacije in ženska društva najvljudneje vabiti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
— Pozfv vsem upokojencem! Vsled prikrajšanja naših draginiskih doklad smo primorani sklicati protestni shod, ki bo v pondeljek, dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Pričakujemo, da se vsi udeležite tega shoda. — Koalicijski odbor. Šalamun-Mazi.
— Razpisane službe. Pri d»5e!nem sodišču v Ljubljani se oddasta dve mesti sodnih slug, * eno pri okr. sodišču v Litiji. Enako mesto razpisuje okrožno sodišče v Mariboru. Prošnje je vlagati do 4. decembra t. 1. Na gradbenem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani se razpisuje mesto rednega odn. izrednega profesorja ali docenta za vodne zgradbe. Prošnje je vlagati pri rektoratu univerze do 30. novembra. Na isti fakulteti se odda mesto asistenta za splošno strojeslovje. Vlaganje prošenj do 10. novembra. — Stalna državna bakteriološka postaja v Ljubljani razpisuje mesto l^borantlnje. Prošnje naj se vlože do 15. novembra t. 1. — Natančneje v zadnjem *Uiadnem listu«.
— Zagoneten zločin — Iz ljubezni. V vasi Vrbic? pri V'nkovcih se je te dni dogodila krvava ljubezenska drama. Vaška fanta Ivan Rffinger in Avgust Pavošev sta imela ljubezensko razmerje z vdovo Maro Gašparovič in njeno hčerko Marico. Avgust je ljubimec materin, a Ivan njene hčerke. Usodnega dneva zvečer se je vračal Ivan iz vinograda. Med potjo je nenadoma skočil iz grmovja Avgust m s sekiro udaril Ivana ro glavi ter mu razbil lobanjo. Ivan je podlegel poškodbam že naslednji dan. Oblasti so uvedle preiskavo.
— Strašna smrt 14 letnega fcčka. Dunajski listi poročajo te dni o strašni smrti 14 letnega čevljarskega vajenca Otmarja Gruscha. Deček, ki je bil sicer zelo priden In tih, se je pred nekaj dnevi s starši sprl in je odšel od doma. Potikal se je okoli in zašel tudi v nasade kavarne Tivoli, kjer ima lastnik točilnico. Vršeč svojo službo je našel domači nočni čuvaj v grmovju dečkovo truplo, ki je bilo obrnjeno z obrazom proti zemlji. Čuvaj je takoj obvestil bližnjega policijskega stražnika o nenavadni najdbi. Čuvaj in policist sta nato odšla k truplu, ki je ležalo za ograjo, ki loči javno pot in gospodarsko poslopje »Tivolija«. Deček je imel na sebi čevlje in raztrgane nogavice ter en rokav od srajce. Ostalo telo je bilo popolnoma golo. Desna stran glave je bila popolnoma oblita s krvjo. Po vsem golem telesu so se poznale strahovite rane. pokrite s strnjeno krvjo. Na nekaterih mestih so viseli od telesa celi kosi Iztrganega mesa. Začetkom preiskave se je ugotovilo, da ie slišal okoli 2. ure ponoči nočni čuvaj klice: »Mama. mama!« Istotako je čul te klice službujoči pol. stražnik. Toda, ker sta mislila, da se skriva v grmovju kak zaljubljen par, se za klice nista zanimala. Nesrečni deček pa se je v tistem času obupno boril s 3 psi, ki so ga napadli v trenutku, ko je preplezal plot. Eden od psov ovčarjev, je nosil nagobčnik, med tem ko sta ostala dva brez nagobčnika letala okrog. Psi so napadenemu dečku odtrgali na spodnjem delu stegna kos mesa popolnoma pri kosti. Deček je očividno nameraval prenočiti za vrtnim plotom, pri čemur pa so ga zalotili hudi psi in ga razmesarili.
—	Par dni popreje je bil na istem mestu ustavljen od psov neki deček, ki je preplezal ograjo. Bil pa je k sreči toliktf previden, da se ie potuhnil, dokler ni prišel na lajanje psov čuvaj, ki je poklical pse nazaj. Na nagobčniku psa, ki se je udeležil napada, so_ se poznali sveži krvavi sledovi. Ker so psi pograbili dečka za goltanec, siromak ni mogel dolgo klicati na pomoč in je umrl v obupni borbi z besnimi psi.
_ ,— Protin ozdravite najlažje, ako pijete Radensko vodo!
— Najmodernejše moške In damske kroje, preizkušene, razpošilja in tzdeluie
prepričana, da je napočil poslednji trenutek. Bledi obraz Vansov je bil skrčen.
»Pridita bliže in poglejta! Da, voda je globoka. Tam spodaj je strm zid. Težko bi odnesel celo glavo, kdor bi padel notri, a?«
Larto je oba prijel za roke in ju čvrsto držal. Smrtna tišina je zavladala.
»Čemu čaka in zakaj naju ne porine v vodo?« se je spraševal^ preplašeni Vans. Cecilija je popolnoma izgubila prisotnost duha. Da je mogla kričati, bi kričala. Gospod Larto, na katerega je vsa komedija, ki jo je Igral, zelo delovala, se ie vprašal z grozo, kako se morejo najti ljudje, ki morejo ubijati za karkoli.
V	nadi, da je dovolj prestrašil svojo ženo in njenega prijatelja, ju je izpustil.
»Dovolj smo gledali! Sedaj se lahko vrnemo,« Je dejal iri se vsedel v avtomobil.
Začudena, da jima je prizanešeno ln življenje ohranjeno, sta se še vedno tresla in vstopila drgetajoč v avtomobil. Dolgo so sedeli molče. Vans je slednjič začutil, da K® Je Cecilija prijela za roko, katero je on nežno stisnil.
»Vidite, da sem imela prav,« je dejala ona Vansu šepetaje. »Prestrašili smo se za prazen nič. On ni ničesar videl. Toda to nama je dobra lekcija. Ni potreba več prihajati tako pogosto v našo hišo. Jutri pridem jaz k Vam,« je končala ona strastno.
»Ljubezen moja,« je vzdihnil Vans.
»Dal sem jima dobro lekcijo,« si je mislil gospod Larto. »Ne bo jima prišlo zlepa na misel, da bi se sestajala.«
Gospod Larto le bil pozneje še bolj zadovoljen. ker je Vans vedno redkeje zahajal v njegovo hišo, a gospa Ceciliia tega niti zapazila ni...
po meri od ministrstva za trgovino in obdt konccsijonirana krojna šola. Tečaj za krojače. šivilje in nešivrlje. Zidovska ulica 5,
I.	nadstropje, Ljubljana.
LjubSJ^na.
!— Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se dne 28. oktobra t. 1. vsled narodnega praznika ne bo uradovalo. .
1— Českoslov. Obec r Ljubljani. Ve vyroči prohlašeni samestatnosti republikv C. Sl. dne 28. t. m. slavnostni predstaven! v Nžrod. divadle. Po divadle pratelsky ve-čirek v rest. »Zvezda*. Pfihlašky na vstu-penky do divadla prijimš z ochoty Se-quardt, belenburgova ul. 4, a Skrušn^, nej-dčle do pondelka v poledne.
1—- »Revmatizem«. Franc Otorepec, roj. 1879 v Št. Petru občim Medvedje selo, okr. Celje, je bil dne 22. aretovan na Sv. Jakoba nabrežju, ker ie iz Ljubljane izgnan. Izgledal je čudno debel in pri telesni preiskavi se je pokazalo, da je imel pod suknjičem in hlačami zimsko suknjo. Na vprašanje zakaj je n? tak nenavaden način opravljen, je izjavil, da ima hud revmatizem ter mora imeti vs'ed tega po zdravni kovem naročilu trebuh pokrit. Ko si je policija rimsko suknjo bližje ogledala, je ugotovila, da je to suknia, ki je bila malo popreje ukradena dr. Jož. Arhu iz kirurgič-nega oddelka javne bolnišnice. Otorepca so pridržali v zaporu, zdrf.vila zoper svoj »revmatizem« bo dobil c.d sodišča.
1— Nasilen gost. Lastnik kavarne »Jadran« je ovadil trgovskega potnika Silvestra Bariča, da je te dni 0b priliki medsebojnega prepira udaril s tako močjo po glavi, da je čutil precej časa bolečine.
1— Koncert na Viču. Prijatelje umetnih in narodnih pesmi ponovno opozarjamo na nedeljski koncert 26. t. m., ki ga priredi pevsko društvo »Slavec« v dvorani Sokolskega doma. Vičani! Pokažite s svojim polnoštevilnim obiskom, da znate ceniti požrtvovalnost prirediteljev. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
1— Umrli so v Ljubljani:	Frančiška
Doberšek, zasebnica, 18 let. — Mihael Pavlin, sin bančnega uradnika, 4 ure.
1— Kavarna In gcstllna Central, danes koncert. Točijo se prvovrstna bizeljska vina, jeruzalemec in domači cviček. Za mno-gobrojen obisk se priporoča Štefan Mi-hollč.
1— Plesna akadem”a ima svoje plesne vaje za mladino vsako nedeljo od 3. do 6. ure popoldan v vel. dvorani »Nar. doma«. Za odrasle zvečer od 8. do 11. ure. Poučuje plesni mojster g. Praček.
Doniš!.
Trbovlje. Sokolsko gledališče priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer koncert. Koncertne točke bosta izvajala g. virtuoz prof. Ciril Ličar in pevsko društvo »Zvon«, vrši se v dvorani g. A. Forte. Te dni je bil izpuščen iz celjskih preiskovalnih zaporov g. Franc Strman, rudar v Trbovljah. Osumljen je bil afere peklenskih strojev, katere so sprejeli gg. rud. ravnatelji trboveljski in hrastnišk! še lansko leto.
—	Nova bolnica bo v kratkem dograjena, Izdelujejo se zadnja stavbena dela. Stavba je ogromna, da ni blizu take palače, postavila jo je rudarska bratovska skladnica in bo služila javnim potrebam. S to novo bolnico bo zopet rešena en^i točka delavskega socijalnega vprašanja. Treba ne bo več težko ponesrečenih voziti v Celje ali v Ljubljano, ampak bodo tukaj preskrbljeni z vsem. — Tudi novo glavno cesto dobijo Trbovlje od kolodvora do vasi Gabersko. Trasiranje po novem regulacijskem načrtu se je že pričelo. Za tako veliko naselbino in velik promet ni pač mogoče, da bi zadostovala samo ena cesta.
Šport.
HAŠK (Zagreb) : Ilirija. — Jutri, v nedeljo ob 15. uri se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Hrv. akademskim ŠK iz Zagreba, enim prvih reprezentantov jugosl. nogometa, in prvakom Slovenije SK Ilirijo. 'Tekmo se smatra lahko z vso upravičenostjo za najboljšo in najvažnejšo prireditev dosedanje jesenske nogometne sezone v Ljubljani. Oba kluba nastopita s kompletnim I. moštvom. Ha-škov team sestoji povečini iz saveznih reprezentančnih igračev, ki so zastopali Jugoslavijo tudi na Olimpijadi v Parizu. Sodba beogradskih listov povodom tekem z BSK kakor tudi reških listov povodom tekme z Glorijo, označujejo HAŠK soglasno za visokorazredno moštvo. Ilirija je v prvenstvenih tekmah pokazala solidno, stalno formo, lepo in uspešno igro ter tudi proti Hašku ne nastopi brez ugodnih izgledov. Predprodaja vstopnic pri tvrdki J. Goreč. Znižane vstopnice za redno članstvo in dijake ss izdaja samo v predprodaji.
S. K. SLOVAN ponovno opozarja svoje I. moštvo in rezervo, da se vršita tekmi z LASK-om na igrišču Ilirije ob vsakem vremenu. Rezerva se snide na Iliriji ob pol 9. uri, I. moštvo Pa ob 10. url. Kapitan I.
Kolesarske dirke na tekallšču SK Primorja. V nedeljo, dne 2. novembra priredi kolesarska sekcija SK Primorja prvotno za 26 t. m. nameravano kolesarsko dirko. Pravico tekmovanja imajo vsi kolesarji, brez ozfra, če so včlanjeni v kakem klubu ali ne. Prireditev bo prva te vrste v Ljubljani ter se bo iste udeležilo mnogo dlrkačev-kolesarjev. Prijave za to dirko ie poslati na SK Primorje kol. sekc., kavarna Zvezda do 29. t. m. Uprava igrišča SK Primorja stavlja od pondeljka, dne 27. t. m. dalje tekališče na razpolago za treniranje vsem prijavljenim tekmovalcem. Natančnejši razpis se objavi pravočasno.
Nogometno moštvo Primorja Igra v nedeljo, in to pot zopet precej handicapirano radi bolezni svojih dveh krilcev VVindiša in Vrančiča, prvenstveno tekmo v Manir boru proti SSK Maribor.
Plavačl •• LahkoatletL Jutri igrajo Pla-vači in Iahkoatleti Primorja revanžno tekmo na igrišču Primorja. Lansko Igro, ki ie vzbudila toliko zabave, so dobili plavačl v razmerju 4 : 3.
Neprekosljivi so le
fOJtlitjllO Nedosežni vken-
Hillllf ■ ■ strukdjl in mate-
rljalu. Izredno Bl*ke cene.
Oglejte si z a I o g o pred nakupom
Dfi J. GOREČ, Milana
»•lata Uiibllanak« Kradita« banka.
Gospodarstvo.
Podražitev sladkorja.
Naše- gospodarstvo zaznamuje nov dogodek, ki potrjuje, da smo res dežela neverjetnosti: Kratka vest iz Beograda namreč poroča, da so se združile vse sladkorne tovarne v naši državi in podražile sladkor za l dinar pri kg. Ta skleo sladkornih tovarn bo občutilo vsako gospodarstvo oziroma gospodinjstvo v naši državi razen onih, ki imaio na račun tuje krvi in Žuljev toliko dohodkov, da sami ne vedo koliko. Ker je več kot jasno, da je sladkor neobhodno potrebno živilo, da tudi najrevnejši sloji danes brez sladkorja ne morejo izhajati, je potrebno na vsak način poznati upravičenost ali neupravičenost podražitve sladkorja in v slučaju neupravičenosti naj-energičneje nastopiti proti njej.
Sladkorni kartel, ki se je še nedavno razdružil, je bil te dni nanovo ustanovljen. Prvi in največji uspeh te nove organizacije je čisto navadna tatvina denarja iz žepov konzumentov. Kajti kako je mogoča podražitev sladkorja v času, ko je bila prodhkcija sladkorne pese v naši državi tako bogata, da je omogočeno sladkornim tovarnam ne samo izrabiti vso svojo kapaciteto, ki je radi popolnoma modeme ureditve tovarn zelo velika ter s tem tudi izdatno poceniti produkcijo, temveč tudi proizvajati izdatne količine sladkorja za izvoz? Kako je mogoče zagovarjati podražitev sladkorja tedaj, ko se je — in to je letos prvič !I — povečala možnost produkcije sladkorja tako, da ne bo samo pokrit domači konzum, temveč da bo treba še precejšnje množine našega sladkorja izvoziti? Ali misli morda na škodo našega narodnega gospodarstva nesrečno novorojeno dete — sladkorni kartel — da bo izvajal na račun krvavih žuljev naših konzumentov dumping?? To se ne sme zgoditi in pozivamo vse narodne poslance, da zahtevajo naj-energičnejši nastop bodoče vlade proti sladkornemu kartelu, eventuelno takojšnje znižan ie carine na inozemski sladkor. Naj potem gospodje ravnatelji sladkornih tovarn sami sede s svojimi nikdar sitimi trebuhi na svojem sladkorju; mi, konzumenti, hočemo predvsem živeti!!
Sladkorni kartel opravičuje podražitev sladkorja s tem, da znaša pariteta za kristal 15 dinarjev in da je sladkor v naši državi še vedno cenejši, kakor pa v inozemstvu. To opravičilo je navadna raca! V Trtftu je češki sladkor skoro še enkrat cenejši, kakor naš domači in je izravnala razliko v ceni le carina in pa neugodna prevozna tarifa. Ugodnejšo ureditev tarife smo itak vedno zahtevali; carino smo pa priznavali za upravičeno kot zaščitno carino, dokler naša sladkorna industrija ne premaga industrijske krize, ki jo je še lansko leto čutila vsa naša industrija in sladkorna industriia še posebej. Toda ta kriza ni bila toliko kriza sladkorne industrije, kolikor kriza radi pomanjkanja surovin, sladkorne nese. Ta kriza je letos rešena na več kot zadovoljiv način: sladkorna pesa zaznamuje letos pri nas rekordno letino, izmed vseh produktov naše države najboljši rezultat. In -sedaj kot strela z jasnega: podražitev sladkorja!
In to v času, ko so stale naše, ali bolje rečeno čifutške, kakor so same dokazale, sladkorne tovarne pred zelo težavnim probhmom: kam bodo sploh vtaknile ves sladkor, kje bodo moele placirati oni višek, kar ga bodo producirale preko potreb našega konzuma. Še imenitneiše pa je to, da je novi sladkorni kartel smatral kot svojo prvo nalogo podražitev že itak predragega sladkoria v trenutku, ko po celem svetu padajo cene sladkorja in ko bi imeli z odpravo zaščitne carine na uvoz sladkoria tako! ?e enkrat cenelšl inozemski sladkor, kakor nam ga pa dobavljajo naše lastne tovarne!
S tem v zvezi je tudi zelo zanimivo, vprašanje, zakaj je omogočila državna
tovarna sladkorja ponovno ustanovitev sladkornega kartela. — Svoj čas je ravno ta državna sladkorna tovarna povzročila razpad kartela v naši državi in je z zelo posrečeno politiko prisilila ostale sladkorne tovarne, da so oddajale sladkor po vsaj ne nedosegljivih cenah. Državna sladkorna tovarna producira precejšnje množine dobrega sladkorja in more s to produkcijo uspešno vplivati na gibanje sladkornih cen na našem trgu. To je tudi njena najvažnejša naloga, kajti država nima in ne sme imeti teh tovarn samo zato, da bo podpirala izkoriščanje in izmozgavanje že itak dovolj pri-tiskarih konzumentov — davkoplačevalcev in to ne samo z visokimi trošarinami. ki tlačijo najbolj ravno najsiro-mašnejše sloje, temveč tudi Še z direktnim podpiranjem sladkorne industrije pri navijanju cen. Država se svojih sladkornih tovarn nikdar ne sme posluževati v izključno finančne — in kakor je to sedaj, tudi naravnost proti socijalne namene — na noben način pa ne v trenutku, ko se vsaka podražitev upira že zdravi pameti in ko pomenja taka očitna podražitev naravnost nasilje nad najsiromašnej§imi in najbolj prizadetimi davkoplačevalci države, nad delavstvom, seljaštvom in uredništvom.
Zelo zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj se je pridružila državna sladkorna tovarna kartelu, zakaj je torej vsaj indirektno pristala država na osnovanje sladkornega kartela v času, ko te organizacije tej industrijski panogi ni treba in ko je več kot evidentno, da bo izkoristil sladkorni kartel svoj monopolistični položaj v škodo konzumen« tov. Kje je za državo kot zastopnico interesov skupnosti proti egoističnim interesom posameznikov tisti motiv, da je pristala na ta korak? Vse to se vidi zelo, zelo čudno in vzbuja različne sume in domneve. Morda se najde kdo, ki bo to zadevo natančnejše pre-iskal ?
Tako s tehnlčno-industrijskega stališča, kakor tudi radi tržnega položaja je podražitev sladkoria v naši državi in to še pri sedanjih razmerah na inozemskih tržiščih popolnoma neupravičena, naravnost krivična. S tehnično-industrljskega stališča zato, ker omogoča ogromni letošnji domači pridelek sladkorne pese izrabo skoro popolne kapacitete tovarn v naši državi, kar mora v primeri s prejšnjimi leti produkcijo brez pogoja zelo izdatno poceniti. Vsako tovarno bo letos stal 1 kg gotovega sladkorja mnogo manj, kakor pa lani in v prejšnjih letih, ko se je vršil obrat v omejenem obsegu. Radi tržnega položaja pa je podražitev neutemeljena in krivična tudi zato, ker cene sladkorja povsod padajo, na vseh inozemskih sladkornih tržiščih je ponudba velika; zakaj bi smela biti pri nas obratno cena krivično visoka?
Zato mora država takoj povzročiti pocenitev sladkorja — pa ne samo za
1	Din pri kg!! — Ce bi se sladkorne tovarne branile, potem je na vsak način dolžnost države, da odpre meje inozemskemu sladkorju in naš konzu-ment bo imel hitro cenen sladkor. Zaščita naše sladkorne industrije Je popolnoma nepotrebna in zlasti za revnejše sloje naravnost škodljiva. Je pa tudi nemoralna, kajti ž njo dopušča dr* .Java, da dela nekaj Judov (med njimi žal tudi država sama!) ogromne ve-rižniške dobičke na račun najrevnejših slojev. Kje je zakon o pobijanju draginje?
  Tatovi grozdja pozori Kulturno ln
gospodarsko društvo Barje priredi v nedeljo 26. t. m. vinsko trgatev v gostilni Jelačin, Dolenjska cesta. Vstopnina 3 Din. Začetek ob 3. url. K obilni udeležbi vabi odbor.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
ZAHVALA.
Za mnogo dokazanega sočutjf o priliki izgube našega predragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Franc Korbar-ja
poštarja in posestnika
ter osobito za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo kr. poštni direkciji v Ljubljani ter gasil, društvu Stepanjavas.
Sp. HruSica, 26. oktobra 1924.
žaluioti ostali.
odšel. Drznil se je torej naprej v notranjost dežeft — tam mu ne bo ušel !
Iz enournega zasliševanja je Tarzan nadalje zvedel, da je par dni pred Rokovovim prihodom šlo trpje belokožcev in sicer en mož z ženo in*Z majhnim otrokom s par Mozulov tod mimo.
Tarzan je opozoril poglavarja, da bodo njegovi ljudje bržkone že jutri prišli sem v čolnu za njim. Naj jih sprejme ravnotako prijazno in naj se jih nikar ne boji. Mugambi bo skrbel zato, da se nikomur ne zgodi ničesar žalega. Predpogoj Je seveda prijazno vprašanje divjakov.
»In zdaj bi šel spat,« je končal. »Kar tukajle pod drevo — strašno sem truden. Da me nihče ne bo motil!«
Poglavar mu je hotel dati svojo lastno kočo na razpolago, toda Tarzan je iz skušnje odklonil
(Dalje prihodnjič.)
»Pustite ma noter, prijatelji. Sem belokožec in ' zasledujem belega podleža, ki vas je obiskal pred ' | par dnevi. Poplačal bo, kar vam je storil zlega. Kaj dvomite o moji miroljubnosti? Dobro, dokažem vam, da sem vaš prijatelj. Napodil bom Sheeto nazaj v džunglo, predno plane z drevesa n-a vas. Če mi ne obljubite, da me spustite noter in me sprejmete kot prijatelja, bom pustil Sheelo pri miru. Potem naj vas le raztrga —«
Še zmirom se ni nihče oglasil. Potem je končno prekinil glas očividno starega moža tišino:
»Če si res belokožec in naš prijatelj, te spustimo noter. Toda prej moraš pregnati Sheeto.«
»Velja,« je odvrnil Tarzan. »Pazite! Lahko bodete slišali, kako bo Sheeta zbežal pred menoj.«
Opičji človek je hitel nazaj k svojemu drevesu. Takrat je zapokalo v vejah, ko se je zavihtel na svoj stari sedež. Zraven ni zamudil ponoviti strahotno leopardovo rjovenje. Naj le mislijo črnci, da zver že preži zgoraj v vejah.
Zdaj je stal na široki veji, ki je molela visoko nad vaško cesto. Komedija je pričela: Divje je stresal z obema rokama gosto vejevje nad in poleg sebe in besno klical leopardu, naj jo pobriše, če mu je življenje drago. Od časa do časa je prekinil svoje preteče krike z zamolklim tuleniem, in natančno posnemal nič manj besni leopardov odgovor.
Takoj nato sg je zavihtel skozi pokajoče vejevje na drugo stran drevesa in odtod na tla in *v džunglo. V vasi so lahko razločno čuli. kako je zver v divjem begu obdrgavala drevesna debla in kako je njeno rjovenje bolj in bolj ugašalo v daljnih gozdovih.
Kmalu je stal Tarzan zopet pri vratih.
»Pregnal sem Sheeto,« je zaklical domačinom. »Odprite torej in me spustite noter, kakor ste obljubili.«
Nekaj časa so se znotraj prepirali, toda končno je vendarle par vojščakov odprlo vrata. Bojazen
In dvom se jim je zrcali! na obrazu. Kdo je pač prosil ob tej nenavadni uri, da ga spuste v vas? Zdelo se je, da kljub temu. kar se je zgodilo, niso vedeli ničesar, in da se jim je odvalil kamen od srca, ko so zagledali tega nagega belokožca. Mirno so ga spustili skozi odprta vrata, posebno, ker jim je Tarzan v prijaznem tonu znova zagotavljal svojo miroljubnost.
In šele, ko so bili vsi na varnem za dobro zapahnjenimi vrati, je zopet zrasel njihov veliki pogum.
Tarzan je šel naravnost k poglavarjevi koči, obdan od množice radovednih mož, žena in otrok.
Zvedel je od poglavarja, da se je Rokov priblližno pred enim tednom odpeljal po reki navzgor. Imel je roge na glavi in tisoč hudičev je bilo v njegovem spremstvu. Sicer se je pa cel mesec potepal po vasi naokrog.
Te izjave se nikakor niso krile s Kavirijevim poročilom, da je Rus komaj pred enim tednom zapustil njegovo vas. Razen tega gotovo ni imel toliko ljudi pri sebi, kakor se govori zdaj. Vendar ta protislovja Tarzana niso presenečala, ker je predobro vedel, kako je s spominom divjakov.
Najbolj ga je zanimala smer, kamor je Rokov
Bilo	je	težko	stopiti	v zvezo s temi ljudmi,
ne	da bi	jih	prestrašil ali	celo pospešil izbruh nji-
hove večne bojaželjnosti. Ne! Imel je višje namene, kakor pa tepež s temi črnci.
Končno	mu je	padla rešilna misel v glavo. Bil
Je	gotov,	da	ga tu	goji ne	vidijo in posnemal vsled
tega hripavo zamolklo renčanje ropa željnega leoparda. Takoj so se vse oči uprle na drevo.
Ker se je že mračilo, niso mogli domačini ničesar odkriti. Opičji človek je bil skrit za ne-prodirno steno listov in ko je videl ljudi tako vse prevzete od njegove pretnje, je povzdignil svoj glas v strašno leopardovo rjovenje, ki bi mu naj utrlo pot v vas. Rjovel je zmirom glasnejše, potem pa skočil tostran plota na tla in drl kakor do smrti oreganjana zver okrog vasi, zmirom ob plotu.
fado je bil s svojo pestjo po vratih iz debi mladih dreves in spletenih vej, ki so zapirale edini vhod v vas. V domačem jeziku je klical, da prihaja kot prijatelj in da hoče le hrane in ležišča.
Tarzan je predobro poznal naturo črncev, če ]e že leopardovo renčanje in rjovenje zgoraj na drevesu do viška razdražilo njihove živce, se je njihov strah le povečal ob divjem trkanju neznanca, ki je v mraku prosil, naj ga spuste v vas.
Bil ni niti najmanj prenfesečen, ko ni dobil nobenega odgovora, kajti divjaki se zmirom boje, kadar se ponoči oglasi onostran njihovega plota kakšen glas. Potem mislijo, da se bliža njihovim kočam hudič ali kakšen zloben duh. — Toda Tarzan ni nehal vpiti:
Najboljši uspeh imajo oglasi v Nar. Dnevniku!
Ljubljana
Gosposvetska c St S priporoča svojo bogato zalogo
pisalni strojev
jnuir h jmnut,
šivalnih strojev
za rodbine In obrt W
vaznih holes
Styrla — DUrkopp -* Orožno kolo (Waffenrad).
Ceniki zastonj in franto,
gradbeno podjetje
Arhitekt
Kamen
FRANE CERAR,
družba z o. z. v Domžalah pri Ljubljan tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celjjis, Gosposka 4.
PopravUa se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ni. 5. ca dvor. Kovačič &Tršan.
Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega. Ponudbe z vzorci je poslati na
Nikola Pavičevič trgovec Kralj Aleksandra ulica 1. Beograd.
Najcenejše nove in rabljene
pisalne stroj®
v IpcKljalni mehanični delavnici za popravo pisalnih raiunsklh, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šelenburgava ulica 6.11.
Barvce trakove, karboe— indigo papir ter vse drug potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet dospeli
kraljice Marije
za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, speci jaliteta: lasne obročke in kite v vseh barvah, priporoča
ALEKS. GJUD ml.
higienično urejeni moderni damski žesalni salon
v Uubllanl, Kongresni trs Stev. 6.
Odprto: od 1/28. do 12. ure in od y2 2. do 7. ure, ob sobotah do ure 8. zvečer.
MERAKL
noMi šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah m rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji »Adler" (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edino le pri:
BOJE, MASTILA. LAKOVE. ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVi SAD
PODRUŽNICA	SKLADiŠTE
TVORNSCE:
LJUBLJANA-MEDVODE
AVTO VOZI
BREZ BENCINA
Detelino seme,
In gobe
kupuje Sever & Komp., v®? H* Ljubljana,
Woifova ul. 12.
srednjo, iščeta dva boljša g* spoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo lista po4 »Soba«.
za gospode in dame KELC, Maribor, Stolna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
KURI Z OGLJEM
ZAHTEVAJ PROSPEKTE
JUGO-HAG
Uubliana. blizu Prešernovega spomenika ob vodi P opravila sprejemamo
nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj 8.000“.
neopremlleno če le mogoB«
z souporabo kuhinje V mestu aii predmestju išče mirna dru* žina. Ponudbe pod „Zadovolj« nost“ na upravo lista.
UUBUANA
BOHORIČEVA ul. 24. TEL. 560
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno <|o 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod ..Čimpreje*'.
Proda se
1/2 posestva poleg tovarne papirja.
Natančneje se poizve pri
TEREZIJI SLEVEC.
vas, Ladje št. 19. v Medvodah.
in komisijsko trgovino objavi)« .Posredovalec", Ljubljana, Sv« Petra cesta 23.
močan in zdrav z 2 letno prakso, radi opustitve trgovine, želi nadaljevati učno mesto. Naslov pove uprava lista. ________________
na novo ustanovljena se cenj. občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna.
FRAN KOS, Zidovska ulica.
moški in žaket s telovnikom vse dobro ohranjeno se ugodM proda.
Naslov pove uprav« liata,
nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.________
lokalov, stanovanj in hiš zbira in daje »Posredovalec". Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
mala hiša na periferiji «11 1 okolici Ljubljane Ponudbe M navedbo cene na upravo liltf pod »Dom«.
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod „Mirni“ na upravo lista.
Kuria očesa
se odda proti povračilu inse-ratnih stroškov 2-letna foxterrier psica. — Resljeva 28/1., od 2. do 8. uro.
odBtrani hitro, absolutno ianesl)ivo brez bolečin In brez nevarnosti
vloge na hranilne knjl-ilce In tekoči račun
bi rada pospravljala mesečne so';e ali plšarniške prosloro. Naslov prosi na upr»vo Ust« pod »Mesečno 100*-	,
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja Knafelj Alojzi)
strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Križevniška ul 2.
Izdelki Bur g 11
že izza okoli 18 let milijonkrat preizkušeni in zdravniško priporočani Proti obttSČancem (trdi koži)In kurjim očesom zahtevajte
kepast! obliž Burgit
(posebno velike izgotovitve) Potenja nog, pečenja la ožuljenja se Izogibljite
s kopeljo za noga Burgit
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah In zadevnih trgovinah.
Družba Burgit,
Frellassing (Bayern).
Generalno zastopstvo: IVAN SVETEC, NOVOMESTO (Slovenila).
velike 154 X 200, dobro prešite, iz močnega rožnatega
kambrika s fino pavolo po Din 220'—	V
fini flanel porhant po Din 14"—
in razne ostanke po skoro polovični ceni razpošilja po pošti Tekstil bazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi ceniki
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in
proti zastavi.
Telefon številka 9	Telefon	številka	9
Specialist
za sorske čevlje in jahalne škornje
P. LUKAS,
Ljubljana, Sv. Petra c. 7.
dobr° vpeljan potnik papirne
trgovine, ki bi bil pripravljen še prevzeti dobro idoče 3 mesečno sezijsko blago proti proviziji. Naslov pri upravi list«.
ki bi dvakrat na teden oskrbela malo drvarnico. - Ponudbe na upravo pod »Poljane 666".
CENTRALA: LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA
AGENCIJA: LOGATEC
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Delniška gSavnica Din 50,000.000"^
Podružnice: Brežice, Črnomelj, Kranj, Metkovlt, Ptuj, Split, Celje, Gorica, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Trst,
Se priporoma za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Rezervni zakladi Din 10,000.000"-