In še enkrat o delitvi stanarin v letu 1979
Piscu članka moramo že takoj na začetku izreči priznanje za njegovo prizadevanje z gospo-darno porabo stanarin. Nekaleri predlogi so celo identični s tež-njami strokovnih služb, ki skrbijo za vzdrževanje stanovanj in sta-novanjskih hiš. Težnje in želje vseh vzdrževalcev stanovanj so ravno tako usmerjene v zagotovi-tev čimveč sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje, nika-kor pa ne moremo teh želja in te-ženj realizirati na način, kot ga predlagii pisec članka, saj mo-ramo nekatere obveznosti pokri-vati po določilih zakona (amorti-zacija), druge pa le \ mejah mož-nosti (vzdrževanje).
Delitev stanarin, ki jo spreje-majo delegati v zboru uporabni-kov stanovanjske skupnosli, ni idealna, ker izhaja iz razpoložlji-vih sredstev, s katerimi pa lahko pokrijemo le najnujnejše stroške za ohranjenje nezmanjšane vrednosti stanovanjskih hiš.
Pisec članka meni, da je treba iz stanarine zagotoviti predvsem sredstva za vzdrževanje. Predno lahko pričnemo z vzdrževalnimi deli) moramo zbrati sredstva sta-narin in prispevkov, jih razpore-diti, ugotoviti potrebe na terenu itd. Vse te naloge, ki omogočajo optimalno vzdrževanje, pa so tudi elemenl gospodarjenja, ki ga obravnamo pod nazivom uprav-Ijanje.
Pri tem se s piscem članka zač-nemo razhajati. Njegove trditve, dabomoiz 14% »redilicelovrsto potrebne in še več nepotrebne administradje« (cit. pisca), so močno nasprotne njegovi prvotni težnji za čimboljše vzdrževanje slanovanj oziroma hiš.
Organiziranost stanovalcev in delovnih Ijudi kot uporabnikov ter delovnih organizacij kot izva-jalcev v stanovanjski skupnosti ni enostavna in ne poceni. Tu gre za skupno gospodarjenje s stano-vanjskim fondom z več kot 8.800 stanovanji v občini Ljubljana Moste-Polje. Vsekakor mora biti jasno, da pri tem delu ni dovoij le samouprano delegatsko delova-nje in organiziranost, temveč so potrebne tudi ustrezne strokovne službe, ki so organizirane v de-lovni skupnosti SSS, ali pa v spe-cializiranih delovnih organizaei-jah.
Predvsem soglašamo s piscem, da pretirane in nepotrebne admi-nistracije ne moremo plačevati iz stanartn.
Iz tega razloga ima SSS za po-dročje gospodarjenja s stano-vanjskimi hišami \ družbeni lasti le enega samostojnega sveioval-ca, ki skrbi za delo samoupravnih organov in za organiziranosl hiš-nih svetov.
Finančno poslovanje, pobira-nje stanarin. izterjave, lehnična opravila glede \zdrže\anja hiš in podobno smo pogodheno prene-sli v delovno organizacijo Stanin-ve>ta TO/.D Tehnične in računo-vodske •storitve, ki ima \ naši ob-čini svoj sektor na Zaloški 69. Ko so posamezniki potrebovali od-govore s področja dela, ki ga opravlje Staninvest ali za infor-macije, za neposredno naročanje določenih del, smo jih usmerjali k Staninvestu.
Glede tega naj omenim le še to, da sredstva iz slanarin namenjajo le za tista opravila, ki so za go-spodarjenje s stanovanjskimi hi-šami nujno potrebne.
Dileme o tem, ali Ljubijana potrebuje Staninvest ali ne, že dolgo ni več, kajti strokovno or-ganizacijo potrebujemo. Slanin-vest pa mora svoje delo kvali-telno in pravočasno opraviti. Sprašujemo pa se, če je dovolj dobro organizirana, opremljena in usposobljena. Na to vprašanje pričakujemo odgovor tudi mi, in sjcer na razpravi v zvezi z uresni-čevanjem nalog in postopne preobrazbe stanovanjskega go-spodarstva.
Pjsec je izračun opravil na osnovi sprejete delilve stanarin in upošteval povišanje stanarin (po oceni pisca članka M)r/r, kar pa vodi do povsem zmotne ugotovi-tve, da stroški rastejo s poveča-nimi stanarinami. To pa ni res.
Delitev stanarine, ki je sprejeta na osnovi finančnega plana za leto 1979, velja le za ta plan. Če pride do spremembe (rebalansa), se spremeni tudi delitev stanarin. O tem odloča delegatska baza, ki pa mora biti čimbolj obveščena, da bo njen sklep zadostil vsem potrebam in dosegel najboljši smoter vzdrževanja.
V razpravi o prehodu na eko-nomske stanarine pričakujemo, da bomo našli takšno obliko pri-dobivanja sredstev, ki bo omogo-čala uveljavljenje dosledne sa-mouprave slano\alcev in uspešno gospodarjenje s hišami \ druž-heni lasti.
Smoupravna stanov anjska skupnost L]ubl)ana Moste-Polje