r Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni — LETO XIX KRAUA CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) OCTOBER 15, 1936 ŠTEVILKA (NUMBER) 244 'Potek ameriške predsedniške Poravnava spora v A. črna legija obstoja volilne borbe Roosevelt zagotavlja ameriški business, da se mu ni treba bati, ker se on bori samo proti monopolom. Landon trga zakon o socialni zaščiti. Jov za prav od-j CHICAGO. — Predsednik ^ du zelo podoben Fordovi izjavi, Za ta zločin? Za-'Roosevelt je sinoči svečano ob- s katero se je avtomobilski mag-^ J® bil kralj v usod- ^ ameriškemu businessu, da'nat izrekel za Landona in ki je trenutku skor b ' varoval individualizem in pri- j posvečala posebno pažnjo za- D. F. je še v dvomu tudi v Calif orni ji Lewis pravi, da ne more bi-j ^OS ANGELES. — Tukaj-ti govora o miru, dokler policija se je podala na lov eksekutivni odbor ne prekliče suspendiranja 10. unij, ki drže z njim. WASHINGTON. _ Eksekutivni odbor Ameriške delavske federacije se pripravlja, da po- I za Črno legijo, ko se je popol-jnoma slučajno našlo kovček z Krvava bitka za posest Ovieda P'otekcije? oktobra je ^ ^Riorjen ^'lesu je bil v :i ](_.. ^"^orjen jugoslo-^ -A-leksander, toda hv vatno udejstvovanje (v indu-,konu o socijalni zaščiti, katerev tek mirovno mašinerijo. ta](Q ^ ^"^ora je danes še kot je bilo ^1% ? pravi, vprašanje umora je še ,v,°v^ temo, in celo i-^ izvršil ki je aten- louis'/l! popolnoma goto cuis, 'tekoži Adamič k S. . Pise tozadev-^Oii'... številki revije "The 6 med drugim izva- ^'^akih na truplu Vladih,- ^^cedonski komi-', (3«Mlgijev (Serrio- . Ae Balkanu so !Si J® Cer- ^%tor n u ° da je ®ka druga oseba. ^ ''ilo 2 ? ^^uplo atentator- ^ prisotno- 'coslce grobarja, ^ tak kot jugoslovanske °j po grozodej- kar je bilo mo-^ preiskavo omeji-g ? atentat izko-lastne politične Jugoslaviji je bila ijevg o okolišči- Ž?® prepovedana ^ karati filmov se ni ^ Pisati '»nisteriji' se ^ pod re- ozirih nekoliko ^c, jg. ^o*'jeno, kot pravi je pustilo, ^del umorjen? Vsak- posnetek atenta- __________ C .®^oral opaziti, da izkrcanju skoro (cije in da je Sfi .N ® Pfotek skrajno lahak ^8 Ho L" je, da se je L fpa nevarnost, V ^ &. T^ka vlada pro-L iijjljj ovoli, da bi jugo- varovali ffa obiska, da pa je %eps /^oska vlada iz ne- stri ji in trgovini) in poudaril, i imenuje Ford "kruto šalo na rada se ameriškemu businessu ni.čun delovnega ljudstva." Vse treba bati njega. On ni proti kaže, da nameravajo republi-njemu, temveč zanj. Z "New | kanci osredotočiti svojo kam-Dealom" mu je pomagal in mu panjo okrog tega zakona. Iz raz-bo še pomagal. Kajti on se za-jnih krajev že prihajajo vesti, veda, da sta individualizem in da so včeraj v mnogih tovarnah privatno udejstvovanje "hrbte-{nalepili letake, ki povedo de-nica ameriškega blagostanja." j lavcem, da bodo morali po 1. Njegov boj je naperjen proti i januarju odrajtovati en odsto-monopolom, iz katerih "smrto-, tek svojih mezd zvezni vladi, če nosnega objema" hoče rešiti a-j ne bo izvoljen Landon. Posledi-meriške industrijalce in trgov-, ce se baje že kažejo. Neki mice. jchiganski tovarnar je pred ted Roosevelt je govoril v chicaš- j ni odredil poskusno glasovanje kem stadiju, v katerem se je j med svojimi delavci, od katerih nagnetlo okrog 30 tisoč ljudi, j se jih je 70 odstotkov izreklo za dočim se je gnetla okrog stadi- j Roosevelta. Cim pa je dal raz-ja množica kakih sto tisoč na- j glasiti, da bodo morali po no-daljnih ljudi, katerim se ni po-j vem letu prispevati en odstotek s katero upa zakrpati razkol, ki je nastal v federaciji zaradi konflikta med zagovorniki industrijskega in strokovnega uni-jonizma. Odbor je imenoval poseben odsek, ki bo začel z mirovnimi pogajanji z Lewisovo sku vsebino, ki daje slutiti, da se je Pred mesto je prispelo dva tisoč mohame- ta teroristična organizacija raz- - i*in* v • širila tudi v califomijo. Kovček j danskih JVlarocanov m vnela se je krvava sta našla dva policista blizu ne- 'i i , « , , borba, ki utegne odločiti usodo obleganega kega hotela v mestnem okrožju Wilshire. V kovčku so bila črne satenaste halje s kapucami in z belo mrtvaško lobanjo in prekrižanimi kostmi na prsih. Poleg tega se je našlo v kovčku tudi nekaj pozivov na "brate", katere se obvešča, kje se bo vršila prihodnja seja in da naj pridejo na sestanek oboroženi. — tobra. — Poročila iz vladnih in rebelnih virov govore o krvavi pino, katera je organizirana v Najdba je bila izročena policij- vnela pred Ovie- Odboru za industrijsko organi-1 g^emu kapitanu Williamu Hy- " " zacijo. V tem odboru je zasto- nesu, ki je dejal, da so najdene mesta. Sovjetska zahteva, da se takoj skliče sejo nevtralnostne-ga odbora, je bila odklonjena. HENDAYE, Francija, 14. ok-*---- srečilo priti v prenatrpani stadij. Množica v stadiju in zunaj stadija je predsednika navdušeno pozdravljala. Roosevelt je v prvi vrsti apeliral na ameriški business, da mezd v zvezno blagajno za socialno zaščito, se je sentiment obrnil v prilog Landonu. Pri tem pa republikanci ne povedo, kakšno socialno zaščito bodo o-ni dali ameriškemu ljudstvu in ga podpre v njegovi kampanji kako jo mislijo financirati. Z za ponovno izvolitev. "Vi ste culi, da je sedanja administracija sovražna businessu," je govoril predsednik. "Culi ste, kakšnim nevarnostim bo ^zročen ameriški business,' akčfibb " ta administracija ostala. Toda baš ta ad-ministracij^. je rešila privatni profit in svobodo udejstvovanja potem, ko so ju isti voditelji, ki vas danes strašijo, pognali na rob propada. Samo poglejte, kako je privatni business napredoval v zadnjih treh letih in pol in berite, kaj mi mislimo o privatnem businessu. "Borba proti privatnim monopolom je borba za ameriški business in ne proti njemu. To je borba za ohranitev svobode privatnega udejstvovanja in e-konomske prostosti. Jaz verjamem v individualizem. Jaz verjamem vanj v umetnosti, v zna- davkom na kapital gotovo ne Najbrž je njihova ideja, naj gleda vsak zase, "Bog bo pa gledal za vse." COUGHLIN ŠEL NEZNANO KAM BOSTON. — Detroitski župnik se je danes odpeljal z avtomobilom iz mesta, a nihče ne ve, kam. Sinoči je imel kratek razgovor z reporterji, pred katerimi se je jezil zaradi poročil v listih, da je rekel, "da bo že dobil v roke" Johna Barryja, poročevalca lista Globe. Jezil se je, da časopisi pišejo o tem incidentu kot o kaki gangeški a-feri. Coughlin pravi, da vse, kar je hotel storiti v tej zadevi, je bilo, da se je pritožil proti Ba-rryju pri njegovih gospodarjih. Vprašan, ali bo obiskal kar- nosti in v raznih poklicih. Jaz'dinala Pacellija, je odgovoril, verjamem vanj vse dotlej, do- da nima navade obiskovati Iju-kler poedinec ne začne škodo- di, dokler ga ne pova ijo. vati družbi. Tudi ameriški biz- nismen ne verjame vanj preko te meje. Mi vsi smo trpeli v pre- Staršem "Slavčkov" Danes zvečer se bo vršila iz- ^ ^2roka prošnjo od- je po u- ^ •Elegit ' j® Aleksander princem George-^ pred atenta-Ua «5^ ^^gleški princ a-Yard (an-ki je pro-k . ^tionale (franco- Vpolicijo), da teklosti zaradi podivjanega in- redna seja staršev "Slavčkov" dividualizma — trpela Je druž- iz razloga, ker se vrši jesenski ba in trpel je business. j koncert 25. oktobra in imamo "Verujoč v solventnost busi- za rešiti še precej važnih zadev nessa, v solventnost farmarjev j glede prireditve. Ako vam je za in v solventnost delavcev, ver- napredek naše mladine, bodite jamem tudi v solventno vlado, gotovo navzoči. Seja se bo vrši-In vaša vlada je solventna. jla v S. N. Domu, novo poslopje, "Ameriško ljudstvo nima no- ^ dvorana št. 2. Pričetek ob 8. u-benega spora z businessom. Ono ri zvečer. — Odbor. samo zahteva, da se ne zlorab- panih deset velikih unij, ki štejejo skupno en milijon in 150 tisoč članov. Eksekutivni odbor federacije je 5. septembra te unije suspendiral zaradi "upo- parafernalije docela slične o-nim, ki jih je zaplenila detroit-ska policija. V kovčku je bila tudi moška obleka, izdelana pri nekem dom med oblegajočimi asturski-mi rudarji in mahomedanskimi MaWani, katere je rebelna komanda poslala na pomoč oble-garim oviedskim upornikom, ki ie bila Poročila se strinjajo, da bo J frj ^ ^ JI__IL _ /I* V., krojaču v ra ' in zanašanja dualnega u- j Los Angelesu. Hynes pravi, da nijonizma v vrste A. D. F." j gg njegovi detektivi odkrili že Predsednik federacije Willi- [ ^gč dokazov, ki jasno pričajo o am Green še ni odobril odboro-vega arbitracijskega predloga, ker čaka, kaj poreče na to voditelj industrijskega odbora J. L. Lewis. Slednji je včeraj posvetoval z ravnateljem svojega odbora Johnom Brophyjem, toda ni povedal, ali se strinja z mirovno overture odbora federacije ali ne. Možno je, da bodo "uporniki" pristali na pogajanja, kajti rečeno j? Ijilo ŽB večkrat, da je bila LewWva skupina „ye$ii;i.o .pjap.ravJ^a razpravljati o spornih vprašanjih. Sporne razlike izvirajo predvsem iz bojazni voditeljev strokovnih unij, da bo Lewisova akcija za masno organiziranje delavcev na industrijski podlagi zašla na njihovo polje ter potegnila za seboj izučene delavce, nad katerimi si laste jurisdikcijo. Vzlic najnovejši pirovni o-verturi eksekutivnega odbora pa je dvomljivo, da bi prišlo do poravnave spora pred konvencijo federacije, ki se bo začela 16. novembra v Tampi, Fla. Lewis namreč vztraja, da ne more biti nobenega govora o kakem pomirjenju, dokler eksekutivni odbor federacije ne prekliče svojega sklepa, s katerim je suspendiral omenjenih 10 unij. Green pa pravi, da odbor o tem sploh ni razmotrival. eksistenci Črne legije v Californiji. južni Thomas pride v Cleveland Norman Thomas, socijalistič-ni kandidat za predsednika Združenih držav, bo prišel 20. oktobra v Cleveland in bo govoril popoldne v hotelu Allertonu. To bo Thomasov zadnji obisk v Clevelandu tekom sedanje pred- i , .v, , . T , sedlo 2,500 izbranih sedniske kampanje. Cleveland- ski socijalisti so želeli, da bi Thomas govoril- v Clevelandu 20. oktobra zvečer, a Thomas tej želji ne more ugoditi, ker bo govoril zvečer omenjenega dne v Pittsburghu. Predmet Tho- % . ^ovolii^ FWUC1JO), aa h Htiv ®®®®tim angleš-V ^ priti v Franci-" Hc ^®androvega obi-oblasti pa so ti ]. kot je poročal , Voof Resničnost o-^ bila nikdar za-, P^iicijski prefekt 'h 4' od. .™ ^ "zanemarjanja čemur pa je protestiral ie ne izrekel C ^eč ga celo odliko- Himen Poročila sta se John Zakraj-šek, sin poznane Zakrajškove družine iz Addison Rd. in Miss Ija moči koncentriranega bogastva." Kapitaliste, ki so zdaj proti njemu si je pnvo56il z opazko.' Mr. in da v Washmgtonu niso videli '______ , nevarnosti birokracije 1. 1933. "Nasprotno, v njem so videli za- ^ Mrs. Joe Matko, 10310 Sandus- Fisher Body delavci Kremžar Furniture, 6806 St. Clair Avenue, naznanja, da u-službenci pri Fisher Body dobijo poseben popust na Frigidaire ledenicah in to samo do 15. novembra. "Fish Fry" Jutri zvečer bo ples in servi-ralo se bo ribjo pečenko v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. silno bolnišnico. In zdaj so nekateri že tako ozdraveli, da mečejo berglje v zdravnika." Prevzela restavracijo Matt in Ana Kučer sta pre-I vzela restavracijo od Mary Ku- Ne pozabile^ da se bo vršila v nedeljo popoldne prireditev Cankarjeve ustanove v Slov. Del. Domu na Waterloo rd. — Dolžnost vseh kulturno zavednih naprednih rojakov In roja- masovega clevelandskega govora bo: "Zapuščina Eugena Vic-torja Debsa." V ponedeljek zvečer 19. oktobra bo Thomas govoril v Detroitu. V Cleveland bo prišel v torek zjutraj, ob treh popoldne se bo pa odpeljal v Pittsburgh, kjer bo govoril ob 7:15 zvečer. Njegov govor bo oddajala tudi clevelandska radijska postaja WGAR. Briljantno delo Opera "Nikola Šubič Zrinski" katero uprizori Sam. "Zarja" 8. novembra v S. N. Domu na St. Clairju, je z glasbenega stališča naravnost briljantno delo. Libreto je spisal Hugo Badalič, u-glasbil jo je pa Ivan pl. Zaje, ki si je pridobil za svojo delo plemiški naslov. Je to prva izvirna hrvaška opera, ki jo vprizori "Zarja" na odru S. N. Doma. Sedeži so rezervirani. Vstopnice dobite pri Mrs. Makovec v S. N. Domu. Siskovich na radiju Joseph Siskovich, tajnik Slovenske Zadružne Zveze, bo govoril na jugoslovanskem radio programu nocoj med 5:15. in 5:45 na postaji WJAY. Igrali ta bitka najbrž odločila usodo Ovieda, ki ga oblegajo asturski rudarji že nad dve meseca. Maroške čete so napadle severoza-padne obronke mesta, skušajoč zavzeti grič Naranco, ki domi-nira mesto. Naletele pa so na krepak odpor od strani astur-skih rudarskih čet, ki obenem nadaljujejo s silovitimi napadi na rebelne postojanke v središču mesta. Bitka je trajala ves dan in ni še znano, kako se je iztekla. Oviedo je pred 89 dnevi za- rebelnih vojakov. Od teh jih je še živih kakih tisoč, ki se zdaj branijo v središču mesta, kjer so se za-barikadirali v oviedski stolni cerkvi, Vegovi orožni tovarni in okoliških hišah. V cerkvenem stol ju imajo postavljene strojnice in ostrostrelce. Boji se vrše od hiše do hiše in astui ZDRAVNIK PRIJET ZARADI ABORTACIJ NEWARK, N. J. — Tukajšnja policija je te dni odkrila neki klub za prakticiranje porodne kontrole, ki je imel okrog 800 članic, večinoma uradnic in pisarniških uslužbenk. Klub je vodil dr. George Harley, katerega se je obdolžilo izvrševanja nepostavnih operacij. Članice kluba so plačevale dva dolarja mesečne članarine, za kar jim je klub v slučaju potrebe nudil potrebno pomoč. Torej se je šlo za nekako zavarovanje proti porodom. Dr. Harley je bil spuščen na prosto pod varščino 5 tisoč dolarjev, dočim je morala njegova strežnica položiti tri tisoč dolarjev varščine. ZEMLJA RJAVI WASHINGTON. — Dr. Henry Norris Russell iz Smithsonian instituta pravi, da bo našega planeta nekega dne konec najbrž od rje, ki žre rude in skalovje, obenem pa tudi kisik, brez katerega bi bilo življenje na našem planetu nemogoče. Ozračje ki obdaja naš planet, bo tako polagoma ostalo brez življenje , . , 1 ohraniujočega kisika in vsega, ski rudarji morajo zavzeti vsa-i y . . , ko hišo posebej. Pri tem se poslužujejo dinamitnih bomb, ki jih vžiga jo s cigarami. Končni boj bo nedvomno brezobziren in brez prizanaša-nja. Uporniški posadki poveljuje general Aranda, ki je poveljeval maroškim legijonarjem leta 1934, ko so s kroglami in bajoneti zatrli oktobersko reVol-to v Asturiji. Tedaj kar danes raste, diha in miga bo konec. Ni pa si treba nikomur delati sivih las zaradi tega. Ta proces je namreč zelo počasen in bo trgba čakati še najmanj tisoč milijonov let, preden bomo z zemljo vred smrtno zarjaveli. PROSPERITETA? LOS ANGELES. — V tukaj- ,. . ... šnjem mestnem departmentu za znali prizanasanja ter pobili vse •' ^ kar so dosegli s kroglami in bajoneti. Ujetnikov niso jemali, temveč vse pobili. Padlo je tisoče asturskih rudarjev. In A- j sturčani tega niso pozabili. Oblega jočim asturskim rudarjem (Dalje na 2. str.) ZAHTEVAJO VIŠJE MEZDE PROVIDENCE, R. I. — Predsednik unije tekstilnih delavcev (United Textile Workers) Thomas F. McMahon je te dni naznanil, da bodo organizirani de-V ameriški tekstilni indu- pobiranje odpadkov so mnenja, da se je prosperiteta v resnici vrnila izza pravljičnega "vogala", za katerega se je skrila leta 1929. To domnevo so' dobili ob pogledu na odpadke, med katerimi je najti več in boljših '"ostankov od jedi kot prejšnja leta. Zahtevajo dokazov od Vehovca člani clevelandske mestne zbornice so se .v torek zvečer hudo razburjali zaradi izjave njihovega kolega Antona Ve- hovca, da ga je neki chicaški bodo tamburaši Plavi Dunav. - %%SotZ' zJiSfe Ce""bo jpokupiti s 4 ti- iA vndia ^totno mezano zvišanje, ce do dolarji, da bi opustil borbo M,h=„.v,.h je vodja delodajalci tej zahtev. ugo.|p^,y igraMm strojem, in da je GRAND RAPIDS, Mich, har na 3804 St. Clair Ave. Ima-Včeraj je govoril tu republikan- dobre jedila in vsakovrstno ski predsedniški kandidat ' žganje, vino in pivo. V soboto M. Landon ter obnovil napad otvoritev servirala ko- na "new-dealsko" socialno zakonodajo. Udaril je po zakonu o socialni zaščiti zaradi določbe, da bodo morali delavci prispe- košjo večerjo. iz bolnice S Svetkovo ambulanco Je bila kinj je, da to prireditev pose-tijo in iM>kažejo, da so priprav- skem Domu na Recher Ave. Re- I jeni pomagati, da se cim prej SVoi^ "Jour" je po- vati en odstotek od svojih mezd pripeljana domov iz Mt. Sinai " uvedel preis- 1934 po-»»a 3. str.) v posebni sklad, katerega bo bolnišnice Mrs. Mary Jerman, upravljal zvezni kongres. Lan-: 17912 Hillgrove Ave. Prijatelji-donov govor je bil v tem p<^le-;ce so vabljene, da jo obiščejo. uresniči ideja "Cankarjevega glasnika", ki bo učitelj in kulturni voditelj vseh tistih, katerim Je nesmrtni . Ivan Cankar posvetil svoje življenje, zmožnosti in energijo — izkoriščanih in zapeljevanih. Storimo svojb dolžnost! Pokažimo, da se zavedamo velike važnosti tega kulturnega podviga! In pokažimo, da nas je mnogo! Marian Mihaljevich programa. Seja Društvo Slovenski Doni, št. G SDZ ima redno mesečno sejo, | ni v različnih panogah tekstilne Vehovec jutri zvečer ob 7.30 v Sloven- industrije. \jini je odgovOiril, da je prepri čan, da je bil v pravem in da je dili, bo na bol jem 1,250,000 g^enjeni raketir izjavil, da Ve-tekstilnih delavcev in delavk v tovariši "dobivajo svo- 21 državah Unije, ki so zaposle-| deleže, čemu bi ga torej ne šiti bo treba mnogo važnih, TISOČAK ZA SRBEČICO pripravljen ponoviti svoje izja-vprašanj. i WASHINGTON. — Zvezno ^ ve ter nastopiti kot priča pred poroto. Seja odbora C. U. vrhovno sodišče je odklonilo j vsakim sodnikom ali Nocoj se bo vršila seja odbora Cankarjeve ustanove v S. D. D. na Waterloo rd. Vsi odborniki so prošeni, da gotovo pridejo. Računi za vodo Jutri do 5:30 popoldne imate pretresanje razsodbe, ki jo je Mestna zbornica je nazadnje podalo neko oregonsko sodišče j sprejela resolucijo, v kateri za- v zadevi Ralpha Comptona, drugega častnika na ladji Convena ki je tožil za tisoč dolarjev odškodnine, češ, da se je nalezel srbečine od ladijskega kuharja. čas, da plačate račune za vodo Sodišče je njegovi odškodnin-in elektriko v naSem uradu. - 'ski zahtevi ugodilo hteva, da okrajni prosekutor takoj pozove Vehovca pred o-krajno veleporoto, ki zdaj preiskuje policijsko korupcijo. 2ki to resolucijo je glasoval tudi Vehovec in je bila sprejeta soglasno. IL STRAN 2. ] ENAKOPRAVNOST .4 oKtobra, 193®' "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV MO. * PCB. CO. VATRO J. GRILL. President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 U 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po poŠti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 W 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$450 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the . Act of Congress of March 3rd. 1879. - AMERIŠKA PREDSEDNIŠKA BORBA Predsedniška kampanja je zanesla Roosevelta tudi v Kansas, domačo državo njegovega glavnega tekmeca Lando-na in časopisi pišejo, da je napravil zelo dober vtis na kansaške volilce ter jih mnogo pridobil zase. Ob tej priliki si je privoščil Landona zaradi njegovega varčevalnega programa, s katerim so bile zelo udarjene kansaške javne šole. Javno šolstvo je zadnja ustanova, pri kateri se sme varčevati, je izjavil Roosevelt. Potem je pohvalil svojo civilno konzer-vacijsko armado (CCC) ter opozoril na veliko delo, katero so izvršili ti njegovi 'bqrstnarji,' na katere je zelo ponosen. V tej zvezi je tudi poudaril, da je glavno današnje vprašanje ameriška mladina, in da je njegova administracija v tej smeri napravila lepe korake. V * Nobenega dvoma ni, da je bil predsednik Roosevelt popolnoma v pravem, ko je očital Landonu, da je ravnal napačno, ko je skušal varčevati na račun javnega šolstva v Kansasu. Javno šolstvo je pi-evelike važnosti za vsako deželo, ki želi napredovati, da bi se smelo dovoliti kaj takega. To naposled tudi ni nobeno varčevanje, temveč greh, ki se prej ali slej kruto maščuje nad vsakim ljudstvom, ki ga tolerira. Roosevelt zasluži v tem pogledu vso podporo. * * * Roosevelt si je sposodil idejo civilne konzervacijske armade od socialistov. Ko jo je ustanovil, pa so ga tako socialisti kot liberalci in komunisti nezaupljivo motrili, češ, ali se mož morda ne pri-))ravlja uvesti fašistične diktature, pri čemer bi porabil svoje 'borštnarje' kot udarne čete fašizma? Toda ta bojazen se je izkazala za odveč. R.oosevelt ni i-mel diktatorskih ambicij. Če bi jih bil imel, bi lahko postal diktator spomladi 1. 1933, ko so bili kongres in kapitalistični in finančni magnatje pripravljeni pristati na vse, kar bi bil hotel zahtevati od njih. A Roosevelt ni maral postati diktator. Tfi fantje v konzervacijski armadi so dobili namesto pušk lopate, krampe, motike itd. Delo, ki so ga izvršili v teh letih obstoja CCC, je bilo o-gromno. Brezupne goličave so bile po-gozdene, reke in potoki regulirani, parki preurejeni itd. In pomagano je bilo tudi fantom samim, katere je CCC rešila nevarnosti brezdelja, ki tako rado zapelje mlade ljudi na stranpota. Tako se lahko reče o CCC, da je postala ena izmed najsvetlejših točk New Deala. * * *. Landon nadaljuje z napadi na Roo seveltovo administracijo, kateri očita predvsem diktatorske ambicije in politično koritarstvo. Demokratski politiki na debelo izkoriščajo relif, javna in zasilna dela, pravi Landon. Gr-aft na levo in na desno. O tem ne dvoi.iimo. Toda — in v tem grmu se skriva gad! — ali bi bilo drugače, če bi načeljeval zvezni vladi Hoover z republikanci? Ali bo drugače, če bo on izvoljen za predsednika? Kaj še! O pač — republikanci imajo v tem pogledu boljše skušnje in še večji apetit!— « * « Landonov krik o Rooseveltovi "diktaturi" ni nič drugega kot ponavljanje za Liberty ligo in Hearstom. Ameriški velekapitalizem in vele finance so — hvala Rooseveltu! — zopet trdno na nogah in se jim hoče neomejenega špekulira- ■ nja, prešanja in vsestranskega izkoriščanja pod geslom: "Ti mene ali jaz tebe, pa če vse vrag vzame!" Zato ta neumni ! krik. i UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z ve-■eljem priobča dopiše naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Kokopisov se ne vrača. locaas Premijera opere "Nikola Šubic Zrinski" v Clevelandu KRVAVA BITKA ZA PO SET OVIEDA (Dalje iz 1. str.) Dasiravno je uprizoril samo-:Doma popolnoma razprodana poveljuje general Gonzalez stojni pevski zbor "Zarja" že le-i še pred prireditvijo. Saj je pa ki je vodil revolto letaj po število oper izza leta 1928,; tudi že čas, da se kaj enakega pozneje postavljen ko je bil prebit led z opero — zgodi med nami, če se upraviče- vojno sodišče in obsojen "Turjaška Rozamunda", pa seino hočemo postavljati, da smo smrt, kasneje pa pomiloščen. zdi, da ni bila od tedaj pa do; drugo največje slovensko me-danes nobena "Zarjina" pred-'sto za Ljubljano. stava pričakovana s tako nape-i Prihodnjič kaj več o vsebini Oviedu živega. tostjo in pozornostjo, kot je to,opere in o pevcih! Danes pa še' Izgleda, da bo boj za Oviedo slučaj s pretresljivo zgodovin- enkrat: Preskrbite si vstopnice vsak čas končan. Izid tega boja sko opero "Nikola Šubič Zrin- danes, ker drugače vam bo žal! nedvomno velikega pomena, ski". Za publicijski odsek "Zarje" i Če zmagajo rudarji, bo tisoče Da je temu tako, se ni čuditi. Mary ivanusch neustrašenih moz lahko odrini-Saj je opera "Zrinski" vendar, --lo pomoč Madridu, dočim bi ŠKRAT Majdici je padla iz rok njena Pena se je javno zaklel, da neiP™čka, ter se razbila. Pestunja bo pustil nobenega upornika v} hoče tolažiti. Majdica pa pravi: "Saj ni to nič hudega, ko je pa moj atek zdravnik in bo punčko pozdravil." Kam gremo v nedeljo? Cleveland. O. — Kam gremo j v nasprotnem slučaju rebeli po-'slali nadaljne horde proti glav-Inemu mestu republike. LONDON. — Lord Plymouth predsednik londonskega nevtral- eno izmed najstarejših opernih del, kar jih imamo Jugoslovani. Skladba datira prav v sredo devetnajstega stoletja In je delo glasbenega mojstra Ivana Zajca, katerega lahko prištevamo v nedeljo 18. oktobra? Glej ga nostnega odbora, je sinoči od-med naše najplodovitejše glas-1 no, saj vendar veš, da je 10- klonil sovjetsko zahtevo, da benike. : letnica Skupnih društev SSPz| takoj skliče sejo odbora, da u- Prav zato, ker je opera po- v S. N. Domu. Pa kaj 10-letni- j krepa o sovjetskem protestu in polnoma naša, namreč glasba ca—program, ta bo nekaj vre-j stori potrebne korake, da se den. Videli bomo naše male, i prepreči pošiljanje orožja In srednje in stare. Mali bodo' municije /španskim upornikom vprizorili lepo slovensko igro'skozi Portugalsko. Ta odločitev, "Triglavski zvončki." Že ime'ki je povečala nevarnost vojne "Ta-le čuvaj v svetilniku mora pa res biti čudovito potrpežljiv! Nalašč sem štel in sem naštel, da mu je luč v svetilniku doslej 73krat ugasnila, pa vsakokrat jo je na novo prižgal." leži ni mc v po-hude- in povest, bo 8. november resničen praznik za vse tiste, katerim beseda kultura ni le prazna fraza, temveč nekaj realnega Stric: "Tvoj očka stelji? Upam, da ga!" Jakec: "Mislim, da ne bo hudega, mama mu krpa le njegove edine hlače." ter v vsakdanjem življenju po- j je lepo, kaj šele igra! Srednji| v Evropi, je prišla istočasno z trebnega. i bodo predstavljali ameriški za-j odkritjem, da je ruska protest- I2 dosedanjega odziva javno-i J"' """ "" ""'f vsebovala predlog za sti je razvidno da bo udeležba 1 k»ko znajo spretno lovm^ pomorsko blokado Portugalske, . , zivmo, katero oskrbuieio. Po-'katero naj bi izvedla francoska Zahteva po i i , v, , • tem krasna slika ciganskega ta-1 ah angleška bojna mornarica. mesec pred predstavo, tako kateri bo pela solisti- Lord Plymouth je odklonil sov- lika. da je težko postreči z za- ' Gacnik, mlada, a izbor- nenavadno velika. vstopnicah je namreč že sedaj jetsko zahtevo z motivacijo, da kljivbiii vstopnic^irf^IdT i Starejši pa bodo vpri- Portugalska ni še odgovor^ od- ziv naših trgovcev, društev enodejankojboru na sovjetske obdolzbe m profesijonalcev s čestitkami m:"P'^«dani ded". Bpartanci bodo^da zadnja sovjekka nota, ki je .„.1-----1: —x_ —u:i- igroceua odboru v ponede- ni vsebovala dodatnega dokazilnega materijala, da fašistične sile v resnici kršijo nevtralnostni dogovor. Sovjetski zastopnik Kagan je nujno urgiral sklicanje odboro-ve seje, da bi se razpravljalo o sovjetskih najnovejših predlogih. Namignjeno je bilo, da bo Rusija smatrala, da ima proste roke, ako odbor ne bo takoj šel na delo. Ivan M. Majski, sovjetski poslanik v Londonu, se je redno v glasilu "stanuje". Prav I sinoči vrnil iz Moskve ter se ta- ■ ____, ..V. 'pokazali živlienie moža, čigar,bila i oglasi v programno kniizico IT "Zarje", ki bo izdana ob tej pri-:' I"™"' f" P' 'J""'' liki, je naravnost sijajen, kar if , dri J- .. kako se to vodi, kar pridite v jasno prica, da so Zariine o- < , ,. ., , . , . J., 1-1 nedeljo popoldne ob treh, pa se perne prireditve z vsakim le- , , v v ^ . v , • ■ ui ■ r . -1 boste navadili, ce se ne znate. torn bolj priljubljene. Zato je , ' , ,. , , v J,v ijv,. i Med spremembo kulis bodo pa tudi nasa dolžnost, držati se na-1 . y , , V., J . . J prei-nikajoše slike, tako da se sih društev, trgovcev m dru- ^ ^ ., ,. , , , . I ne boste dolgočasili, ampak gih podjetnikov, ker le v izme-1 ... , , . . , , J smejali celo popoldne. njavanju podpore eden druge-1 ^ , . v , J I Iz Chicage pride organizator mu, le možen skupen napredek. . , . v , T-, 1. J , ... I nase mladine m nas vrli borec Posebno danes v tem liutem „ . , , v , . v . za Zvezo — Mike Vrhovnik. Saj konkurenčnem boiu z mogočni-1 , . ... . . 1 v . , Iga poznamo, ker njegova slika mi trusti, tudi položaj malega , ® "Ali vaš mož tudi govori v spanju?" "Da, ampak žal le po kitajsko." je pa močno "Tale kanarček zelen." "Oh, nič ne marajte za to, gospa, na solncu bo kaj kmalu dozorel." ' trgovca ali organizacije ni več tisto, kar je bilo nekoč in vča-;P"^f" j"! čevljeikoj podal na konferenco s Ka- sih naravnost boli podpirati to in ono. Zavedajmo se torej, da je mogoče molzti kravo le toliko časa, dokler jo krmimo! t na biks, pa ha jd za njim — tu je prilika, če hoče katera moža. Torej vidite, da se vam nudi vsakovrstna zabava in vse za ganom in uradniki angleškega zunanjega ministrstva. Poročila iz Moskve so istočasno javljala, da je bilo Majskemu naro- malo ceno 35c. Vstopnina je res čeno, da odpokliče sovjetskega Res je, da vzame veliko tru- tako nizka, da ne more nihče o-da, časa in samozatajevanja od porekati. Zvečer bo ples in prostrani "Zarjanov", kakor tudi : sta zabava. Kuharica, mlada in gmotnih žrtev od strani sloven- prijazna, vam bo pripravila iz-ske javnosti, da se postavi na o- ■ borno večerjo, strežnice, mlade' zastopnika v nevtralnostnem odboru, ako bi odbor odklonil sovjetske zahteve. Kaj bo sto-I rila Moskva zdaj, ko je bila njena zahteva odklonjena, je uganka. Ali bo izvršila svojo grožnjo ter priskočila odprto na pomoč "No, draga gospa, ali je vaš mož vzel zdravila, katera sem mu zapisal?" "Spočetka jih ni maral. Odkar pa jih skupaj jemljeva, pa že gre." Iz s+are domovine der operno prireditev, toda: in luštne Spartanke vam bodo vsem skupaj je v zadoščenje, za-i stregle po svoji najboljši moči. vest, da gojimo nekaj koristnega in lepega, kar je trajnega hitele prodajat listke za žejo in' orožjem in municijo, ah bo" še pomena za vse. Kot smo na pri-: lakoto. Kaj bodo Utopians na- nadalje skušala preprečiti pomoč španskim rebelom diplo- Dekleta od Utopians vam bodo španski vladi z letali in drugim matskim potom ? Iz Rima poročajo, da Mussoli- mer vajeni sedaj ze osem let na pravili za program, pa nič ne redno operno predstavo, bi se i vem. Nič ne povedo in bo čisto nam že malo čudno zdelo, če bi j tajno, dokler ne nastopijo. No, se otvorila jesenska sezona ■ ce so tako svojeglosi)od'! cazai- jo obvladal lino na.seljo. JI' olodo, k C •!' mei > liilo I , |)0J"' .T Zgodovina lo stavbo ..eV-' Tukaj jo stala trdnjava jo začelo rimsko svotovno ^ u- ty packtigi)-iluy lit ' (Protect« you. ^ J. Renico Conioctionary 955 E. 76 St. So priporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas obiščejo. Postregli vam bomo z dobri-Imi slaščicami, cigarami, cigare-: tami, tobakom, in mehko pijačo. ; Imamo tudi malo grocerije. CVETLICARNE Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčič 15302 Waterloo Road KEnmore 0195 PAPIRAR John Peterka , Paperliangcr and Paiuter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 RAZNO Ignac Slapnik, sf. CVETLICAH, 6102 ST. CLAIR AVE. -HEnderson 1126 PO NAJNIŽJIH CENAH in z najboljšimi pogoji Frigi-daire, Maytag Washers, White šivalni stroji, Electrolux ledenice, radija in pohištvo Vzamemo tudi hranilne knjižice International, Sav. and Loan Co. Custodian in North Amecican Trust Co. po najvišjih cenah. JERRY BOHINC 6614 Bliss Ave. Endicott 4613 KEnmore 1283 RESTAVRACIJE Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje^ Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 PAULICH'S /i RESTAURANT 5238 ST. CLAIR AVE. Vsakovrstna domača jedila in najboljše pivo • ' GASOLIN MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Pennzoil Gas Station Izvršujemo tudi pi'vovrstna popravila na avtomobilih. SLIKARJI ^ BUKOVNIK STUDIO 762 EAST 185th STREET V lastnem modernem fotografskem aleleju. Pokličite: JKEnmore 1166 i KROJAČI JOHN SUSTER 1148 EAST 66th STREET Ki'ojačnica in čistilnica moških in ženskih oblek. Se priporočam. Oglašajte v — "Enakopravnosti" 6102 ST. CLAIR AVE. -HEnderson 1126 STRAri i. PiNAKOPRAVNOST &tobra, 19^' Carica Katarina Zgodovinski roman — Oh, grof Panin! — vzklikne Aleksander Potemkin, -— ne govorite o meni, ne spominjajte me na mojo poškodbo, za katero moram biti hvaležen samo tistemu prokletemu Orlovu! — Knez Potemkin, ponavljam vam, — nadaljuje grof Panin, — da vam kmalu ne bo več treba nositi črnega ovoja! — Četudi vam ne morejo vrniti vašega očesa, četudi vam nihče ne more zopet dati vida, vendar boste lahko dobili oko, ki bo podobno vašemu zdravemu očesu in vaš lepi obraz ne bo več grdo spačen. — Panin! — je vzkliknila Katarina in planila. — Panin, kaj govorite ? — Kako bi bilo to mogoče? — Oh, prijatelj, vi niste človek, ki bi nepremišljeno govoril in ki bi se šalil z nesrečo svojega bližnjega! — Vaše besede pa mi dajejo upanje! — Veličanstvo, — odvrne grof Panin, — včeraj sta me o-biskaJa dva gospoda; prišla sta radi kneza Potemkina. — Eden izmed njiju je zelo mlad francoski zdravnik, doktor Betalesi, drugi pa je neki Apraskin — njegov pacijent. — Ta Apraskin je neki gra-ščak iz Francije. Nekoč se mu je zgodila velika nesreča. Pri obrezovanju divje trte pri svoji uti-ci je ranil svoje oko, ki mu je takoj izteklo. Ko je videl, kaj se mu je zgodilo, je bil zelo nesrečen. Svojo nesrečo je prenašal z mirnim dostojanstvom, vendar pa ga je izguba očesa strašno bolela. Tedaj pa je slučajno prišel v tisti kraj mladi doktor Betalesi. Seznanil se je z Apraskinom in videl, kaj se mu je zgodilo. Mlada graščakova žena je rotila francoskega zdravnika, da bi pomagal njenemu možu. Doktor Betalesi ji samo po sebi umevno ni mogel ničesar obljubiti. Mnogo je premišljeval o tem slučaju, ko pa se je vrnil v Paris, kjer je imel lepo prakso, ni nikakor mogel pozabiti na mladega in lepega graščaka in na njegovo dražestno ženo, ki sta bila sedaj radi izgube očesa tako zelo nesrečna. Spraševal se je, ali bi res ne bilo mogoče, da bi temu revežu pomagal ? Če mu že očesa ne morem vrniti, če je vid za vedno izgubljen ali bi ne mogel storiti česa, da bi tema dobrima človekoma ublažil njuno nesrečo? Ali bi ne mogel storiti česa, da bi vsakdo vsaj na prvi pogled ne opazil nesreče in spačenega obraza ? Dolgo je razmišljal o tem vprašanju. Takrat pa se mu je zjasnilo: izgubljeno oko bi se dalo nadomestiti z umetnim očesom. — Z umetnim očesom? — je vzkliknil Potemkin in vztrepetal. — Umetno oko? — Da, knez Potemkin, z u-metnim očesom! — reče grof Panin mirno in hladnokrvno. Proda se Hiša za tri družine, 13 sob: tri garaže na East 52nd Street, se proda poceni. Poizve se na 1032 East 74 Street. Rad bi našel svetlo in prostorno sobo. najrajši s prostim vhodom in pri mirnih ljudeh v Collinwoodu. Sporočite naslov Enakopravnosti, 6231 St. Clair, telefon HEn-derson 5811. — To je vendar nemogoče! — vzklikne Katarina. — Mladi zdravnik je povabil Apraskina k sebi v Paris, ko pa se je graščak čez nekaj dni vrnil k svoji ženi, je revica mislila, da se je zgodil čudež! Njen mož je imel zopet dvoje očesi Aleksander Potemkin je bil izredno razburjen, nemo je strmel v ministra. — Apraskinovo umetno oko se v ničemer ne razlikuje od pravega, — reče Panin. — Iz česa pa je umetno oko? — vpraša carica, ki je tudi skočila s svojega sedeža in jela hoditi po uti sem ter tja. — Iz voska? Ali pa je morda doktor Betalesi uporabil oko kake žive živali? — Ne, Veličanstvo, — odvrne grof Panin, — Veličanstvo, če pa se zanimate za Apraskinovo oko, prosim, kar ukazujte. — Ni treba niti pet minut, ko boste videli umetno oko lahko od blizu in ga natančno premotrili! — Kaj pomeni to? — vpraša carica razburjeno. — Kaj to pomeni? — odvrne grof Panin in vstane. — To pomeni, da sem pripeljal v Car-skoje selo doktorja Betalesija in Apraskina in vašemu Veličanstvu je treba samo ukazati, pa ju bom pripeljal. Katarina je iztegnila svoje roke in vzkliknila: — Grof Panin, pripeljite nama francoskega zdravnika in njegovega čudovitega pacienta! Pripeljite nama ta dva človeka, če pa se bo izkazalo kot resnično, kar ste nama pripovedovali, ste mi storili večjo uslugo, kakor da bi mi položili novo Rusijo k mojim nogam! Panin se je nasmehnil in odšel iz ute. Ko sta Katarina in njen milje-nec ostala sama v uti, je Katarina začela nenadoma ihteti, objela je Potemkina. — Oh, moj sladki Aleksander, — reče Katarina, — edini moj, ljubljeni moj, ko bi ti vedel, kako me je Panin razveselil s svojo vestjo! — Zame bi ne bilo treba da bi se znebil tega grdega črnega ovoja, toda vidim, kako te boli izguba tvojega očesa, čitam ti z obraza, kako si nesrečen, kako vidiš druge ljudi, ki imajo dvoje zdravih in lepih oči! — Saj pa bo tudi to popravljeno — sedaj bo tudi tebi napravil francoski zdravnik u-metno oko in nihče ne bo mogel videti, da je bila tvoja očesna duplina kedaj brez očesa. Potemkin pa je zmajal z gla-I vo. Ni mogel verjeti. — Ne dvomim o resničnosti Paninovih besed, — vzklikne Potemkin, — toda zdi se mi, da je nasedel kakšnemu sleparju. Moja draga Katarina, s tem, kar bom povedal, nočem razža-liti tvojega prijateljstva napram Francozom, sicer pa veš tudi sama, da se nahaja v tem Naprodaj Proda se Konfekcijska trgovina se pro-1 da poceni, samo zaloga se šteje; i naslov se poizve v uradu tega li- j sta. Trgovina z pivom, cigarami i in slaščicami; jamči se $300 i prometa na teden; se proda ra-idi sodeležnika; vprašajte med 9 in 11 uro zjutraj; — 15910 St. Clair Ave. Proda se hiša za eno družino, 5 sob in kopalnica, furnez, velik lot, garaža. I CENA SAMO $3,700 IV gotovini se plača $750, —- o-' stalo na lahke obroke, kakor rent. Jako prijazen dom v bližini I cestne železnice in šole. Za podrobnosti se obrnite na MATT PETROVICH 253 E. 151 St. KEnmbre 2641 J. narodu, ki je dal toliko velikanov, znanstvenikov, umetnikov in pesnikov, tudi mnogo pustolovcev, ki kriče več, kakor pa morejo storiti! — Aleksander, kako moreš še dvomiti, — odvrne Katarina, — ko ti pa jamči človek, kakršen je Panin za tega francoskega zdravnika? -—■ Sicer pa, bom govorila sama z njim! — Če se mu bo posrečilo, kar obljublja, si bo lahko izbral najlepšo posestvo v Rusiji, ki pripada meni. — Darovala mu ga bom, to se pravi, na ta način ga bom nagradila za njegovo veliko delo. — Če pa se bo izkazalo, da je lažnjivec in bahač, kateremu je edini namen, da bi nekaj časa udobno živel na carskem dvoru, — ga bom poslala v Sibirijo, — pri Bogu! ' — Katarina, mar me zares še vedno ljubiš? — vzklikne Potemkin. Tega si ne morem misliti! Mar pripada tvoje srce še vedno enookemu človeku, — pohabljencu, — zaznamovanemu? — Zaznamovanemu? — Ti da bi bil zaznamovan? — vzklikne Katarina in se nežno stisne k njemu. — In če bi bil'izgubil o-ba očesa. Aleksander, bi te kljub temu nikdar ne zapustila, — ostala bi vedno tvoja Katarina! — Kaj pa Orlov? — je Potemkin pomembno vprašal. Katarina mu je položila prst na usta in se nasmehnila. — Prijatelj, — mu zašepeče Katarina, — ali ne moreš toliko časa počakati, da bi videl, kaj je tvoja Katarina sklenila? Mar si ljubosumen, da bom nagradila kneza Orlova, ker mi je I storil veliko uslugo? -r- Mar ne veš, da kaznujejo bogovi tistega, ki ga hočejo u-ničiti s slepoto? — Potemkin, radi tega te prosim, ne zmeni se prihodnjih osem dni za Orlova. Zanesi se name, veruj svoji Katarini — zmagal boš in midva bova srečna! Potemkin je mislil, da je napočil sedaj najpripravnejši trenutek, da bi pošteno zadel tisto malo in potuhnjeno mačko -— častihlepnega Platona Subova, ki se je hotel meriti z njim, s ca-ričinim miljencem! — Dobro torej, — reče Potemkin in objame carico, — ne govoriva več o Orlovu, njega prepuščam tebi. Prej ali slej mi bo plačal, kar mi je storil! Oko za oko! Toda kako je z — — Ljubljeni moj, — se je za- j smejala Katarina, — mar mi-1 sliš, da je zemlja dala moškega I ki bi mogel iztisniti tebe, Alek- j sander, iz mojega srca? — Ne vem — ljudje pripove- j dujejo -------j — Ljudje! — vzklikne Kata- j rina prezirljivo. —- Kaj so ljudje? — Klevetniki, lažnjivci in podleži! — Sluge, lakaji, ki se hranijo z. jezo in s sovraštvom in se nikdar ne morejo nasititi. — Kar se mene tiče, — nadaljuje Potemkin, — bi jaz ne bil nikdar ljubosumen na svojega tekmeca. Odlična dama se sicer lahko igra z mačko, če pa postane mačka predrzna, jo lahko sune od sebe v kot! — Aleksander, o kateri mač- ki govoriš? — O mački, katero si si nabavila ! — Ne morem se spomniti! — Le pomisli malo, Katarina! — Ne vem, Aleksander, koga misliš! — Prav, povedal ti bom ime — Platon Subov! Katarina, izpusti Potemkina. Naredila je nekaj korakov — da, skoraj se je opotekla. Njen obraz je pobledel. To pa je bilo znamenje, da jo je Potemkin zadel s svojimi besedami sredi srca. Katarina je udarila z nogo ob tla. ■ — Kdo ti je imenoval to ime ? — Ne vem več. — Povej mi, kdo me je tako podlo oklevetal! — Ni treba, da bi mi moral to baš nekdo pripovedovati! — Poglej, ljubljena moja Kata.ri-na, tudi mornarji najdejo mnogokrat na oddaljenih otokih i-ste rastline, ki rastejo sicer samo na kopnem. In vendar jih ni nihče tam posadil! — Tako je tudi z obrekovanjem, ki je vzklilo na tujih tleh. Razvije se v močno strupeno rastlino, ki je že marsikateremu človeku prinesla smrt. — Nekaj pa je le na tem, Katarina. Na dvoru obstoja velika stranka, ki se zanima za Platona Subova zato, ker mislijo, da si mu naklonjena, da ti ugaja in da bo kmalu stanoval v zimski palači namesto enoo-kega Aleksandra Potemkina. — Jaz ti pravim, — vzklikne Katarina z zamolklim glasom, ki je zvenel precej nesigumo, — pravim ti, da tega Subova ne morem videti, studi se mi! — To ti bom dokazala! Daj mi samo časa, ljubljeni moj! Počakaj samo do tiste italijanske noči, ki jo bomo priredili! Takrat ne bo več kneza Gregorja OHova, niti Platona Subova! — Izginila bosta, kakor da ju nikoli ne bi bilo. — Jaz pa, Katarina, lubljena in oboževana .žena! — vzklikne Potemkin, čeprav mijuje bilo težko spregovoriti t%iiežne besede, — jaz ti prisegam zato večno zvestobo! Ah, med nama ni treba nobene prisege, — najina ljubezen je trdna, nič na svetu naju ne more razdružiti — kajneda, Katarina ? Katarina ga objame in mu ponudi ustnice v poljub. — Ali si zadovoljen s tem od-jgovorom? — vpraša Katarina, i Kdor sme poljubljati svojo ca-I rico, si je svest njenega prija-I teljstva. — Tiho! — Poslušaj! j— Nekdo prihaja! — To je mi-I nister Panin s francoskim doktorjem ! Obrnila sta se proti vhodu. Videla sta tri moške; To je bil Panin, ki je bil na čelu, za njim pa sta šla dva druga moška. Minister Panin je stopil v u-to, prišleca pa sta ostala s spoštovanjem pri vhodu. Grof Panin pokaže na elegantnega mladeniča v lepi črni obleki in reče: — Veličanstvo, dovolite, da vam predstavim doktorja Betalesija iz Pariza. Mladi zdravnik se globoko priklone. Ko je pogledal carico Kata- rino, je temna rdečica njegov obraz. . . Dvignil je glavo m vpras^F če motril carico. Mladi zdravnik je j,. kih dvajsetin pet let, ^ redno vitek in nežen, obraz je imel plemenit« P iz njegovih oči ste zumnost in duhovitost, njegova kretnja pa delovala na carico m ' zaupanje V' šstmega^ ^ ^ Njegov spremlJ«* ^ rtiočan mladenič, njeg ni bil prav nič podoben zu, temveč je imel pf® ki izraz. , _ nadaW — Ta gospod, - » Panin, — je grašcak Ap ohakmambaaVa&rn"* stvu že pripovedoval. Doktor Betalesi ne žeU ^ sar drugega, kakor a mu Veličanstvu je gospodu Apreski^u I ki ga je pri nekem 1 naključju izgubil. ' .. i. H ; — Oh, prijatelj, Katarina, ko je stopiW^ ^ mu zdravniku, , jglili' ca, da ste tako osrečite nesrečneže m J te idr! — VeUčanstvo, mladi zdravnik in J® -! gleda, - nikdar bi gieaa, — mKu- -stopiti pred Vase če bi si ne bil sves ri. : Hitro je pogl^al : za katerega je fede , gov pacijent. ! (Dalje prihodnji^ Je Lahka Kaja! ZA VELIKE TRENUTKE _ Lahka Ka|a! Parnem rmnod -r.Audrd časi, dosH kaienia. Vposte^ vai+e svoje grlo in sez.te po lahki kaii .. . po Lucky m### & ^ L ' • 4:4%y%X' Copycwhl 1936, Th* ikiuerluAB Tobmao* Compmw Ko Veseli Dogodki Vodijo K Neprestanemu Kojenjul Ko gte razburjeni . . . netzvozni . . . radostni •" veseli, pokadite dosti cigaret, ne da bi mislili nš '®' Izberite si lahko kajo. Kadite Luckie« — Luckies so lahka kaja bogatega, zrelega dela tobak«-Napravljene so iz srednjih listov najboljšega tob® ka, ki se ga more kupiti za denar, lu so edij^ cigareta, v kateri boste našli važno zaščito g*"'* ''Toasting" procesa. Da, edina cigareta. Luck) Strike . . . cigareta finega okusa . . . cigareta, je "tudi pozneje v veselem skladu" z vašim grl®"*' ** "SWEEPSTAKES" NOVIM! ** 17 Nagradnikov v Aloski in Enajat moikili m ženiik * Honolulu in »e»l dal«« gori n* veru * Alfi»ki pozna svojo prilj Ijeno godbo tako dobro, dm j'"' bilo mogoče imenovali prvo*r*'" pesmi T Vniili Lucky Slr»»* "Sweepsl.ke." 1-2 3 - bm& Čeatitanio ... in dosti uret^e n'" gini drugim oddaljenim ■encem sa ".Sweep»l«ke»." .. Ali »le »e W že pridrui'"^ »le dobili vaše okuane I'«' Strike* 7 Codba je v xraku. najle na "Your Hil Para^f ob sredah in sobotah Poolušajle, sodite in primerjal'* melodije — potem pa posk""'* Vase I'ueky Strike "SwcepstakW- In če Se ne kadile I.ucki^J kupite dane* zavojček >■' poskušajte. Mogoče me««*# p®*"* an K a Kaja BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "ITS TOASTEP' k , i