4. štev. Pavšalni Erassk© w drla*?! SMS. V Liukliami, v petek lenuerla 1921. |pg~ Posasnszna štev. 1 Lmt® Wa muo&Mrui«* Izhaja razen nedelj In prašnikov vsak dan ob 10. uri dopoidna. Uredništvo je v Ljubljani, Franeiikanska ulica št. 6.1.,' Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-phati, sicer se jih ne pri-obči..Rokopise se ne vrača. \ — Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, postano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. GlasfiSo juiosiov. secilalno-©©mokratitne stranke, TeSaienska st. 2-112. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za eeio ieto K 24.0, za pol cin k 120, za četrt eta K 60, za incsee K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tnjino in Amerika K 360. Reklamacije za Hat so poštnine proste. Upravništvo te v [..ubljani Frančiškanska ulica št.6'1,, Učiteljska tiskarna. Telegrami. »VAŽNA« SEJA MINISTRSKEGA SVETA. LDU Beograd, 5. jan. Na snočnjl seli ministrskega sveta so bila na dnevnem re-dn tri glavna vprašanja: 1. vpraSanJe nasledstva prestola v primeru, da regent Aleksander ne bo imel otrok; 2. vprašanje upravnih enot; 3. vprašanje zgornje zbornice. Sklenilo se je, da se počaka, da podajo klubi svoja mnenja o teh vprašanllh. Ker je večina poslancev odsotna in ker so danes odpotovali na božične počitnice še ostali poslanci, se bo o teh vprašanjih razpravljalo, ko se vrnejo v Beograd vsi poslanci. „ ŠE ENA »VAŽNA« SEJA LDU Beograd, 5. jan. Glavni odbor demokratske stranke je imel včeraj važen sestanek, na katerem sc je sestavilo poročilo, ki se predloži prvi naslednji klubu-vl seji. Razpravljalo se Je tudi o snočnjl seji vlade ter o posameznih členih ustave. Večina članov demokratskega kluba je glede vprašanja prestolonasledstva mnenja, da krona ne sme preiti na žensko llnllo dinastije Karagjorgjevlfiev. Sicer pa se bo o teh vprašanjih podrobneje razpravljalo dne 10. t. m., ko se vsi poslanci vrnejo v Beo-grad. TURŠKI MINISTRI. Belerad. 5. Ministrski predsednik Pašič bo do božičnih počitnicah pričel Doeaiania z muslimani glede niihoveea vstopa v vlado. V parlamentarnih kroeih trdilo, da bo dobila' iueoslovenska muslimanska organizacija Dortfeli ministra za boeo-častie in ministra za narodno zdravic. Trdilo da bo muslimanska organizacija kandidirala za ministra za bocočastie urednika Korknta. za ministra za zdravstvo oa dr. Kara-Mehmedoviča. Beterad. 5. »Pravda« lavlja iz Sarajeva: Jueoslovenska muslimanska orvanizaciia ie sklenila, da na mesto dr. Mehmeda Spahe deleeira v vlado Sahioa efeiidiio Korkuta. elavneea urednika »Pravde«. Korkut bi prišel vooštev za ministra za boeočastie. dr. Kara-Mehmedovič pa za ministra za narodno zdravie. O podelitvi tret-iesra oortfelia. ki pripade iugosloven-ski muslimanski organizaciji, bo klub 5e razpravljal. LAHI MORAJO ITI! LDU Beograd. 5. jan. Z ozirom na vesti te merodajnih krogov mora Italija do 10. t. m. evakuirati okraje, ki po rapallski pogodb? pripadejo nam. Isti dan bo naša vojska zasedla to ozemlje. Prebivalci pripravljaj^ velike manifestacije za sprejem naše vojske. Položaj v Belgradu. Na£rt ustavo. Belcrrad. 5. Na seH ministrskega sveta se ie nadalievala razprava o načrtu nove ustave.-Na prihodnji seli bo načrt v celoti sprelet. Večina članov kabineta se ie izrekla za sedanii načrt z zelo malimi izoremembami. Tudi 51. 22.. po katerem bi moeel postati naslednik prestola knez Sve-vlad. ako bi orestolonaslenik Aleksander ne imel otrok, ie diogel v razpravo ter ie bilo sk-lenieno. da se o toi zadev? vpraša za mnenie klube vladnih strank. V demokratskem klubu se le o tem sklepalo že orel ^r fe bila večina nieeovih članov nroti temu. da bi smejo prestolona-nreiti na žensko črto dina-stitcr KaraB-Jorvievičcv. Tedai ie bilo tudi pofcsni&jjo. da dinastiia sama ne dcln jz teva nobenova vprašanih ter VD**vaD« da bi vlada predložila clen 12 v.sedanji obliki. Pri razpravi o Dokrafinskih samoupravah ie bik) sklenieno, cja so (0 vorašanie predloži v rešitev klubom. Kar se tiče velikosti posameznih no-kraiin so člani vlade Nikole Pašiča mnenia. da bi vseh okrožii ne smelo b>ti več kot 35 in da ni potrebno, da bi posamezna okrožia imela mani kot 200.000 prebivalcev, niti več kot P00.000. Med radikalnimi in demokratskimi ministri vlada popolno sovi a sie v vseh vprašanjih elede ure-d-tve države. Obe stranki sta za edinstveno državo ter proti avtono-miii ali federaciiam. Kar se tiče zeor-tne zbornice, imalo rešiti to vprašaje klubi sami. V ministrskem svetu ie bila izvoliena komisiia. ki ima pregledati vse ukaze in imenovania uradnikov v zatjniih dveh letih. V to komivio so bili imenovani ministri Svetozar Pribičevič. dr. Velizar Jankovič. Joče Jovanovič in dr. Milenko Jovanovič. Ravno tako ie bil iz-voHen tudi finančno-vosnodarski odbor. v katereca so bili imenovani ministri dir. Velizar Jankovič, dr. Vekoslav Kukovec dr. Hinko Križman. Joca Jovanovič in Nikola Uzunovič. Šesti član teea odbora ie finančni minister, čšear listnica pripada demokratom. Stoian Protič na obzoriu? Zaereb. F. »Jutarnii list« lavlfa iz Bekrrada. da Jueosiovenski klub še ni sklepal o sodelovaniu v vladi. Dr. Korošec čaka. da prideio v Belerad poslanci niecovecra kluba in Radičeve stranke JuvoslovenskL klub se nadeia da Pašič ne bo moirel sestaviti večine v parlamentu in da bo potem sestavil vlado Stojan Protič iz radikaln etra. narodneva. iuvo slovenskega in muslimanskega kluba ter Radičeve stranke. Kdo bo novi finančni minister? Zagreb, 5. »Novosti« poročajo iz Beograda: V političnih krogih vlada gotovo prepričanje, da bo naslednik pokojnega Stojanoviča sedanji minister za notranje stvari Draškovič. Ko pa bo Dra&kovič prevzel finančno ministrstvo, bodo zahtevali demokrati, da prevzame ministrstvo za notranje stvari Svetozar Pribičevič. V tem primeru bi prevzel ministrstvo prosvete prof. Kumandi. Beograd, 5. Finančni minister M knel postati Veja Veljkovič, zdi se Da. da on tega portfelja ne bo hotel sprejeti. Danes popoldne bo seja demokratskega kluba glede osebe, ki naj bi prevzela to mesto. Poziv poslancem, Beograd. 5. Predsedništvo kon-stituante pozivlje vse poslance, da pridejo 9. t. m. v Beograd, ker morajo pred sejo konstituante delati klubi.____________ Iz stranke. Sestanek zaupnikov tu zaupnic krajevne organizacije JSDS v Ljubljani bo prihodnji torek dne 11. tm. ob 8. zvečer v mali dvorani Mestnega doma, na kar se že danes opozarja. Seja krajevnega odbora JSDS v Ljub. tjaal bo prihodnji patuMjek, dne 10 tm. oto 7. zvečer na Turjaškem trm St 4, prve nadstropje, na kar se odborniki že dan« opozarjajo. Dnevni red Izrodilo važen. Sodri«! in sodružice, pozori Ljubljanska krajevna organizacija JSDS je založila »Odkupnice«, t. i. novoletna voščila po 5 K v prid organizaciji. Sodrugi In sodiužice, zlasti pa zaupniki in zaupnice se naprošajo, da vzamejo odkupnlce v razprodajo. Dobe se pri Sodražici Stresencvi, blagajničarki krajevne organizacije. Turjaški trg štev. 4-1. IfestrcSk Svobode. Podružnica del. Izobraževalne zveze »Svoboda« v Celju sklicuje svod 3. redni občni zbor v nedeljo, dno 9. januarja 192! točno ob 8. url predpoldne v prostorih gostilne pri Zelenem travniku. Dnevni red: Poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročila blagajnika; volitev novega odbora; raznoterosti. Opozarja se vse člane, prinesejo člansko izkaznico s seboj, ker siepr bi se Jim zabranilo vstop ter da sc za gotovo vsi zborovanja udeleže. Polno Številnost. — Odbor, Sijamo flnasično gospodarstvo. Iz Belgrada javlja »Jutarnii List«, da je podpisana pogodba med finančnim ministrstvom in Narodno Banko kraljevine SHS .(našo državno banko), glasom katere posodi Narodna Banka finančnemu ministru 2 in pol milijarde dinarjev, finančno ministrstvo pa zastavi za to svoto nekaj državnih posestev, v prvi vrsti gozdov. Dve in pol milijarde dinarjev je po našem računu deset tisoč milijonov kron. Narodna Banka tega denarja seveda nima. ampak ona bo izdala na ta račun nove bankovce. Rotacijske mašine se bodo vrtele v Zagrebu, v Pragi in v Parizu noč in dan. in denarja bo zopet v ministrskih blagajnah kot pečkov. Seveda ni treba vprašati, koliko bo ta denar vreden! Naše- finančno gospodarstvo se vodi kakor v bankerotni Avstriji. Papir in papir in zopet papir! Danes smo vsi priča, kam ie tako gospodarstvo pripeljalo Avstrijo, kjer sto kron ni vredno nit! enega poštenega švicarskega franka. V Belgradu pa hočeio iti. kakor izgleda, po vsi sili popolnoma isto pot! Kakšne posledice bo imelo neprestano tiskanje denarja? Ker je denar samo nakaznica na gotov kvantum blaga, je jasno, da mora biti nakaznica toliko manj vredna, kolikor več jih pride na isti kvantum blaga. Ge ie denarja samo toliko. da pride na 1 kg moke samo 1 krona, potem velja 1 kg moke samo 1 krono. Ce pa natisnem dvakrat toliko kron. kakor jih je bilo prej, potem prideta na isti kilogram moke 2 kroni namesto ene. Z drugimi besedami: Moka se podraži za eno krono. Z moko vred se podraži tudi vse drugo. Podraži se meso. podraži se obleka in delavske in uradniške plače se morajo vsled tega zvišati. To je popolnoma naravno. Z izdajanjem novega papirnatega denarja se torej splošni finančni položaj ne izboljša. Papirnate nakaznice (denar) niso noben denar, dokler povišanju števila denarnih enot ne odgovarja tudi število produciranih blagovnih enot. Tega v Belgradu ne uvidijo! % Redno državno gospodarstvo zahteva siedečo pot: Država daje denar uradnikom, vojakom in svojim liferantom. Ti dajejo denar kmetom in obrtnikom in delavcem, da pokrijejo svoje življenske potrebe. Kmetje, obrtniki in delavci in sploh vsi produktivni stanovi, ki zaslužijo, pa dajejo državi denar v obliki davkov. To je denarni krvotok kakor v človeškem telesu: Od srca polje kri po enih žilah v telo in te telesa teče po drugih žilah zopet nazaj v srce. Karkoli ta krvotok moti, to je nezdravo in vodi v pogubo. Izdajanje papirnatega denarja je podobno vbrizgavanju tuje krvi ali tujih snovi v človeško telo. Kar ie v zdravnikovih rokah vbrizgalnica. to je v rokah države tiskarska rotacijska mašina. Kadar začno zdravniki vbrizgavati morfij, potem že vemo, kje smo. Tako pa pri nas ne sme iti dalje. Naša država je res dovoli bogata, da jo tudi eden ali dva taka brezupna in brezmiselna koraka, kakor je novo tiskanje denarja, ne morejo uničiti. Ampak predaleč naj gospodje le ne gredo! Zato mora biti glavna naloga finančnega ministrstva, da nam enkrat jasno in odkrito pove: Koliko se plača davkov? In če davčna svo-ta niti z daleka ne zadošča za kritje najprimitivnejših državnih potreb, potem je treba pač davke zvišati tam in tistim, ki to preneso. Ko bi bilo nekoliko dobre volje pri merodajnih gospodih, bi bili že zdavnaj lahko davčno zagrabili tiste bogatine. katerih v državi mrgoli, in potem bi cena našega dinarja v Švici ne bila taka kakor je danes. Danes velja 100 dinarjev 16 švicarskih frankov. Jutri mogoče že mnogo več; seveda bo tudi dolar dražji Jn ves denar tistih dežel dražji, od koder mi potrebno blago uvažamo. Posledica: Novo povišanje in skakanje ceni Dočira se na tak način rušijo glavne podlago gospodarskega življenja, sc pa poslanci prepirajo o ve-levažnem vprašanju: Kdo bo državni podtajnik! Taki ljudje so za pobiti! Odgovor Trboveljske družbe. Ves brezvestni kapitalizem, ki sloni na advokatskih zofizmih. se izraža iz dopisa Trboveliske družbe, katerega ie v torek »opoldne hitela »oslati na znani vladni ultimat. V dopisu družba ogorčeno izlavlia. da •vlada nima nikake zakonite podlage, da bi smela predpisovati višino itnezd oziroma cene premogu. Dalie poživita ta družba, uai komisiia. ki ima pregledati dnižbino poslovanje in knfleovodstvo konča naipozneie v desetih dneh s vole delo. V JcomisHi d« odkiania družba zastopnike kon-zumentov. Kot argument za to odklonitev navaia izgovor na de-istvo. da tudi železnice nikdar ne pritegnejo svojih davnih Interesentov o priliki oovišania tarisov. Dalie si v dopisu družba pridržu-te pravico uveliavlti sama premogovne cene od dneva, ko delavstvo nastooi delo. Družba slednjič ugovarja zlasti temu. da bi sc delavstvo pritegnilo k razpravam, ker bi to povzročalo diference med nlo in delavci! Družba ie tudi proti stalnosti take komisiie ker ni za to legalne podlage in praktične potrebe! V tciri zares klasičnem odgovoru Trboveljske družbe vladi se zrcali ne-le kapitalistična brezvestnost ua-orain vsei iavnostl in posebej še na-uram delavstvu.^ marveč sploh tudi cinično oiualovaževanie vladne avtoritete in ničnih posredovalnih ored-lo.gov! Bolišega primera kapitalistične nrofilarske brezvestnosti nam pač til treba iskati še drugod. Iz te izjave ie razvidno, da se Trbovelj- ska družba požvižga na vse. na vlado na pereče sociialno vorašanie delavstva. s čimer ie pravzaprav rečeno. da oblasti, ki nai zastopa in uprav-iia interese celokupnosti, tore] vlade, uiti ne priznava! Ko premišljamo vse to. se nam nehote vriva vorašanie. zakat vlada ne ustvari in ne uvede one zasopite podlage, na kateri bi se lahko takim in enakLu samoljubnim kapitalističnim nočetiem zakonitim potom napravilo takoi konec in na kateri bi se na Dodletništva tudi v drugih ozirih lahko pritisnilo in ne le s suhhn carinskim in davčnim postopanjem. Vorašniemo se tudi. kako ie mogoče in al' le upravičeno in pravilno, da vlada na drugi strani zoper delavstvo tako J iznaide kako naredbo na podlagi katere lahko ootem nastopi zoper delavstvo! Zakai ta dvotoa mera? Da. nam ie to že zdavnaj iasno! To ie oač kapitalistični vladni sistem. ki s svoio nelogiko sam sobi pliuic v skledo! samo demokratično poimovanie. s katerim se tako rada djči vlada- zahteva da vlada izda zakone s katerimi nastooi lahko zooer vsakega kapitalista, kadar ere za vlšie dobrine kot ie nrofi-t ar sivo kakega podtetla! Dokler vlada tega ne stori, biie sama sebe do glavi. Kako ie mogoče dalie tudi to. da more vlada delavstvu kratiti tudi uaiprimitivneišo. svoboščino, pravico do štraika. dočim ne mor©. — »ker ni za to legalne podlage«. — kapitalističnega nodietta prisiliti, da le-to izpolni upravičene sociialne zahteve delavstva torei tisočvlave mase naroda. zahteve ki jih te vlada sama spoznala in priznala, upravičenim?! Ali Je ob takih razmerah potem še sploh mogoče govoriti o kaki resni Jn uspešni sociialni politiki države?! Reči moramo, da ne! Ali o vladni avtoriteti? Politične vesti. + Novoletna voščila. Bivši ministrski predsednik dr. Vestrtč je poslal italijanski« ma ministroma GiolittiJu in Sforzi novoletna voščila. To je bUo lepo od njega. Brzojavka, ki je prišla Iz Rima izraža nado, da se čintprej ustvarijo kar naiprlsrčnejšl odnašali med Italijo In Jugoslavijo. To ie zopet lepo od Lahov. + Vesnlč obolel. Zdravstveno stanja dr. Vesniča zelo skxW njegove prijatelje. Dr. Vesnlč bo v najkrajšem času odpotoval na Dunaj, da se posvetuje s Špccijaltstl za srčne bolezni. + Razmerje med Jugoslavijo In Avstrijo. Na sej! avstrijskega zunanjega odseka je zvezni kancler dr. Mayer izjavil, da se Je razmerje med Avstrijo In Jngoslavilai izboljšalo. + D’ Annuitzlo gre. .»Tcinps« javlja z Reke: D' Anamizio zapusti jutri Reko. Kam pojde, še ni znano. (Tudi ni zanimivo. Op, uredn.) D’ Annunzlo je zelo vznemirjen radi tatvine, ki jo je Izvršilo v njegovi pisarni nekaj ardttov. ArditI, ki »o hm poveljevali mornarski podčastniki, so vlomili v omaro in opJenlli nekaj milijonov denarja, kako« tudi listine o D' Atmunzlevcra podjetju. + Pred objavljen jem korespondence med Srbijo la Grško. V parlamentarnih krogih se govori, da bo ministrski predsednik Pašič priobčil korespondence mod našo In grSco vlado iz leta 1914 In 1915. Iz te korespondence se bo lahko videlo, kdo le brhr, da se ni sklenila zveza med Srbijo ftf Grško. + Romunski domontl. Romunska vlad* demontira veatl o delni mobilizaciji in mti litarlzacijl železničarjev za boj prat! Rusiji. + 2el»zaičarskg stavka v Avstriji id končana. Stavkajoči nameščenci južne že« leznice so danes' popoldne po poroč9u n* Dunaj odposlanih zaupnikov, da jim bodJ PO n}Ut zahtevi takoj Izplačali predujem po 1000 kron, sklenili staVko takoj končat! In vzpostaviti promet opolnoči 'Na progi dr« žavne železnice se vzpostavi promet jutri ob Šestih. + Odposlanstvo neodvisnih socialistov Iz Gdanskega je dospelo v Varšavo, d\ priuči položaj na Poljskem. Na ta način namerava uspešneje vodIH boj proti nemškim nacionalistom v Gdanskem. + Dr Lemež In kontakti. Kakor poroča ljubljanska »Jugoslavijac, namerava dr. Lemež Izstop«! U komunistične stranke. Od drage strni pa £u]omo, da sc namerava pridružiti narodnim socialistom itt da je že odpočel tozadevna pogajanja. + Obsojeni komunisti. Poljsko sodišče v Mlavl je obsodilo 12 kamutitstov na smrt e 28 ne prisilno delo. + Krvav spopad s komunisti. Včeraj-šnjega pogreba komunističnega vaditelja Hoiimanna v Fiensburgu, ki ga je policija' ustrelila na begu, se je udeležilo veliko tisoč delavcev In delavk. Vršila sta se dva: konmnlstlčna shoda, potem pa Je šlo okeflf 400 komunistov pred kasarno, v katero M boitell vdreti. Policija je najprej streljala V. zrak, ko pa so demonstranti ob 23. pri zunanjih vratih vdrli v kasarno, Je polici]* streljala ostro ter le bilo pri tem 7 ubitih itt 22 ranjenih. Tudi en policijski uradnik j« ranjen. Aretiranih je bilo 40 oseb. Že ponoči so večinski socijalisti razširjali lctak^ da se hočejo ločiti od demonstrantov. Sedaj je v Flehnsburgu zopet mir. H- Angleški delavci proti boljševizmu. »JournaU javlja iz Londona, da Je delavska stranka objavila razglas vsem socijali-stom in komunistom sveta, v katerem ss moskovska internacijonala obsoja. Moskovska Internacijonala nima nili velikopoteznosti niti trajnosti toliko, da bi si zagotovila obstoj hvteruacljonale. Manifest protestira proti neopravičehemu vmošavanhi moskovskih voditeljev v narodne organizacije, katere bi radi spravili v svojo odvisnost. Slran 2. NAPREJ. Stev. 4. Dnevns kronika. Nakupovalne -zadruge državnih uslužbencev. S prvim januarjem smo dobili uredbo, ki se bo. pravilno izvršena, pokazala kot izpolnitev ene ž-ivljenskih potreb velikega dela našega proletariata: naših državnih uslužbencev. Je to »Uredba o nakupovalnih zadrugaii državnih uslužbencev in o savezu nakupovalnih zadrug državnih uslužbencev**, objavljena v št. 292 »Službenih Novin“ od 30. decembra pr. 1. V naslednjem objavljamo nekaj najvažnejših določil te uredbe: Člani posameznih zadrug morajo biti vsi. aktivni m vpokojeni državni uslužbenci, člani moreio postati tudi rodbine umrlih državnih uslužbencev bodisi da dobivajo kako podporo odnosno penzijo ali ne. Vsaka zadruga mora imeti najmanje deset članov. Namen zadrug je nabava živil in drugih potrebščin za osebno in hišno vporabo. to pa le za člane zadruge. Deleži so razmeroma mali namreč 100 din. in odgovarja vsak Član zadruge za njene obveznosti najmanj do zneska, ki odgovarja vplačanim deležem. Rezervni fond za kritje eventualnih izgub zadruge je obvezen za vsako zadrugo. Osnovanje zadrug je olajšano s tem, da odpade vsako predhodno dovoljenje od strani oblasti. P«č pa Je treba izvršiti vpis osnovane zadruge v zadružni, kjer pa tega ni. v trgovski register. Izstopiti ne sme noben član zadruge. člani morejo ostati tudi oni, ki so izstopili iz državne službe seveda le pod pogojem, da sami ne začno vršiti poslov, ki jih vrši zadruga. Upravni odbor mora izključiti člana, ki je trgoval z robo nabavljeno potom zadruge. V Savez zadrug državnih uslužbencev morajo vstopiti vse gori omenjene zadruge, izjemoma pa morejo postati njegove članice tudi zadruge uslužbencev samoupravnih korporacij ib komor. Za vsakih 100 Članov mora vsaka zadruga prevzeti en delež saveza po 500 din. — hi odgovarja za obveznosti saveza za najmanj dvakratno vsoto podpisanih deležev. Namen Saveza Je nabava živeža svojim članicam, lastna proizvodnja poj edinih potrebščin in v to svrho graditev tvomic itd., organizacija asekuriranja zadrugarjev za starost. onemoglost, dovoljevanje kreditov zadrugarjem itd. Karftal Saveza tvori poleg dr. tudi ena desetinka mesečne dra* ginjsike doklade državnega usluž-benca-zadrugarja. Te desetinke odtrgava mesečno državnqr blagajna In sicer skozi pet let. Olajšave, ki so dovoljene tako zadrugam kakor Savezu zadrug pri njih poslovanju, so jako dalekosež-ne: 1. Zadruge in Savez se opro-ste vseh taks za osnovanje, za potrdilo pravil, knjig In pristojbin za overovanje podpisov in sploh za vse posle, kj jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastmi. 2. Zadruge in Savez se oproste davka in vseh doklad glede dela. kapitala in dohodkov. 3. Zadruge in Savez plačajo minimalne tarife za prevoz robe in drugih predmetov, katere sprejemajo ali pošiljajo po železnicah ali ladjah. 4. Revizorji Saveza Imajo na svojih službenih potih prosto vožnjo na državnih železnicah m ladjah. — 5. Ministrstvo financ bo odstopalo Savezu devize za njegove nabavke iz inozemstva po naj-povoljnejšem kurzu, po katerem jih država sama more dobiti. Država bo. v kolikor bo to mogoče, odstopala Savezu in zadrugam 'brezplačno prostore potrebne za njih poslovanje m zemljišča za zidanje potrebnih jim zgradb. Premog in drva Jz državnih rudnikov in gozdov se bo Savezu in zadrugam dajal po režijskih ccnali. To v kratkem uredba, ki jo toplo pozdravljamo, vsaj bo velika olajšava v borbi za vsakdanji obstanek državnemu uslužbencu, ki Je s svojo malo plačo, ki nikakor ne odgovarja draRktjskim razmeram, postal danes skoro brez izjeme še večji proletarec, kot vsaki drugi delavec. Pozno je izšla ta naredba, toda hitro inicijativno organizatorično delo bo moglo tudi tukaj mnogo koristiti: ne^saino zadrugarjem samim nego tudi “državi, ki stoji in pade s svojo upravo. Dobra državna uprava je poslcdica pridnega dela državnih uslužbencev, ti poslednji pa imajo pravico zahtevati od države, ki reflektira na njihovo delo, da se ona briga zanje in to pred vsem v gmotnem oziru. Pričakujemo od nove vlade, da ne bo podpirala samo zadrug državnih uslužbencev, ampak da bo na sličen način olajševala obstoj tudi delavskemu zadružništvu. Gospodarski dobrobit je vodilna misel delavskemu pokretu. Pomagajte delavstvu v njegovem boju za vsakdanji kruh in ne bo vas preklinjalo. • Strašno! Uradno se porota: Detsral-ska »Tribana« od 22. dec. piše, venski umetniki gdč. Gorčeva ta gg. LI-, pah ki Melihar, danes ponovno opozarjamo. Spored obsega lepe točke iz »slovensko modeme«. /Prireditev Je bila namenjena v korist Dijaškim zadrugam v Pragi hi Brnu; ker pa je zahtevala financa iste pristojbine kakor za veselice in bi bil tako prebitek nemogoč, so se prireditelji odločiti, vstopnino sploh opustiti hi priredili večer ob prostem vstopu. »Nova Evropa*, štev. 14. »Nove Evrope«, s katero jc zaključena prva knjiga, ima sledečo vsebino: B. Lazarevič: UJe-dinjenje 1 jedlnstvo. — J. Kolbe: Putcm Jugoslavije. — M. Grol: Posle Vcnicclosa. H. Vendl: , Jugoslovenl hi nemački »Dra,ig«. — M. Murko: Nerusi u Rusiji. — M. Osmanagič: Muslimani ra Iz-borima. — J. Belin: Uticaj banska ea naš privredni život. — M. Curčin: Pesma Seljaka, — Prva knjiga obsega 480 strani z zelo bogato vsebino. Nekaj izvodov je še mogoče dobiti in velja cela knjiga 120 K. Prva knjiga »Nove Evrope« Je bila tiskana v 3500 izvodih. Druga knjiga prične izhajati, kakor smo že poročali, 21. marca 1921. leta. Naročnina za celo knji-jo 140 K. Naroča se pri upravi »Nove Evrope« Zagreb, Pre-radovičev trg 9. Gospodarstvo. PROMETNE OMEJITVE. 1. Južna železnica v Jugoslaviji: a) Za Maribor glavni kolodvor je zaprt tovorni promet izvzemši živad, premog, režijske in vojaške pošiljke, .dalje one za tvrdke Gotz, Scherbauni, skladišče Balkan ob Scherbau-movi dovlačilnicl, Ludvik Franz paromliu in Josip Rosenbcrg paromlin. b) Za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje je ukinjeno sprejemanje jamskeza lesa. c) Za Zagreb južni kol. je zaprt tovorni promet v vo- vnih nakladali izvzcmSi premog, rezijske ta vojaške pošiljatve ter one za več dovlačilnic. d) Za Si sak loko ie zaprt tovnii promet v vozov. nakladah Izvzemši premog, režij, in vojaške pošiljatve ter one za dovlačBuice tvornice tanina. ~ .<- 2. Državne železnico v JugoslaviH: Ekspresna roba se prevzema do teže 250 posamezni komadi pa smejo tehtati čez 75 kilogramov. — Vsled rudarske stavke ie ukinjeno sprejemanje blaga vsake vrste v vozovnih nakladah za vse postaje In čez vse proge državne železnice preko Zagreba ln Siska izvzemši živad, brzopokvarlil-vo blago, premo«, režijske in vojaške pošiljatve, dalje živila za gradsko aproviza-cijo v Zagrebu proti potrdilu gradske apro-vlzacije, da je blago namenjeno prehrani Zagreba. Drugo že sprejeto blago se še odpošlje. Reelispedicijc so na drž. žel. le dovoljene, ako se Izvrši nova predaja v raz-idadalnem - roku, sicer se pošiljka proda. 3. Italija: a) Blago nakazano carini v Milano Porta Garibaldi, b) Kosovno blag* c) Tovorno blago izvz, živila ln zdravila v Opatijo-Matulje. 4. Avstrija: Dovoljena so Živila vsake vrste z direktnimi tovrimni listi ter seiitve. Tovor za progo Žptlje-Radgona le prost; pa-cko Radgono Je promet že prekinjen. Reekspedicije za Poljsko so v Češkoslovaški prepovedane. 5. Brzovozni In tovorni promet preko Dunajskega Novega mesta v smeri prot! Madžarski je začasno ukinjen. 6. Z Bolgarijo je razun Oricnt-Exprcssa še ves promet prekinjen. 7. Za Inozemstvo se sprejemajo (izvzemši češkoslovaški tovor, ki Je prost) samo one pošiljke, za katere se je Izdalo transportno dovoSjenie. Ako pa ie dotična proga drž. želez, začasno sploh zaprta. Izgube dovoljenja svojo veljavnost. Na žele?, ministrstvo ali direkcije drž. žel. naslovljene In režijske pošiljke, premog in selitve ne potrebujejo prevojnih dovoljenj. — Brez denarja le Turška. Zadnji ntc-sec vlada sploh ni izplačala svojih nameščencev. Visoka Porta ie prosila antantne države, naj bi ji dovolile razpolagati s 400.000 zlatimi livraml, ki so deponirane v Otomanski banki in so namenjene Izplačilu obresli notranjih vojnih dolgov. Antanta Je dovolila, ali !c pod pogojem, da uporabi vlada ta denar izključno v svrhe svojih financ in da sme antanta nadzorovati uporabo. — Ameriški poljski pridelek. Tajnik zveznega državnega poljedelskega oddelka v NVashingtonn je o ameriškem poljedelskem pridelku v ]. 1920. podal poročilo, v katerem pravi, da jc bil prideiek izvan-redno dober. Pridelek koruze znaša 3.199.000.000 bnšljcv (bušcJj le malo manj kot naš mernik) ali štiri petine vse koruze na svetu. Sladkega krompirja so pridelali 106.000.000 bušljev; pridelek sladkega krompirja prekaša pridelke prejšnjih let. Pridelek riža znaša 52.000,000 ali eno četrtino več kot se je pridelalo Katerokoli leto prej. Pridelek tobaka 7-naša 1,476.000,000 funtov. Pridelek sladkorne pese Jc za eno tretjina večji od prejšnjih let. Pridelek sirka, iz katerega pridelujejo sirup, je bi! za 18 odstotov večji kot Jcta 1919. Pridelek krompirja je bil samo enkrat v zgodovini Združenih držav večji, ves vridelek krompirja se ceni na 421,000.000 bušljev. Ovsa sc Jc pridelalo 1,444.000,000 bušljev. Pridelek sena sc ceni na 88 milijonov ton, jabolk 236 milijonov bušljev. Pridelek pšenice, ječmena, ajde, breskev, zemeljskih orehov, fižola, graha, lanu, bombaža je nekoliko manjši kot 1. 1919. toda večji kot izbruhom svetovne vojne. Cene poljedelskim produktom so 1. 1920. začele rapidno padati, dočim se tako rapidno padanje pri industrijskih produktih ni pojavilo. V primeri z 1. 1919. je vsled tega cena vsega poljskega pridelka v 1. 1920. bila za 3 milijarde dolarjev manjša. Farmanska z veza zahteva, da se vzpostavi direktna zveza med producenti iu konsumenti in sc v to svrho podpira zadružno trgovino med farmarji iu konsumenti. DrulSsen® vesti. Centrala splošne org. voj. Inv. za Slovenijo opozarja vse svoje člane invalide, ki se nahajajo v zavodih kr. invalidnih šolah, da se organizirajo v svojih političnih okrajih nahajajočih se podružnicah in poverjeništvih, ker le tako bode centralna uprava razbremenjena ogromnega dela. Poslano** TRBOVELJSKA PREMOOOKOPNA , DRUŽBA. Od ljubljanskega zastopstva Trboveljske premogokopue tir albe smo prejeli z ozirom na časopisne komentarje o emisiji novih delnic naslednje pojasnilo: Družba Ima formčlno še svoj sedež na Dunaju fn Je tedaj še podvržena tudi avstrijskim zakonom; cesrtralna vlada v Beogradu namreč še ni rešila prošnje dnižfcs, da sc ji potom pogajanj z avstrijsko vlado omogoči prenos sedeža v Ljubljano brez velikanskih žrtev, katefe bi zahtevala Avstrija; ta namreč ilojl na' stališču, da mora družba v Avstriji likvidirati in si pridržuje obdavčenje likvidacijskega dobička, imovinsko oddajo itd. Prenos sedeža pod temi okplnostmi, Je za družbo neizvedljiv. Pri teni se Ere tudi za to, da se brez velikih žrtev reši razne penzijsko fonde, ki so deponirani^,' Avstriji. — Družba bo svoj sedež prenesla v Ljubljano, kakor liltro se rešijo ta vprašanja. Treba le dalje upoštevati, da je prf družbi v zelo znatni meri vdeležen ali-Iraiii in nevtralni kapital, posebno francoski, in da zastopniki teh delničarjev seveda v prvi vrsti zastpj>aio interese le-tch. Francoski delničarji imajo odločilni vpliv na družbo in s tem ir.ora tudi naša vlada računati. Dalje Imajo francoski posestniki obligacij na dru2bhilh posestvih vknjiženo ca. 20,000.000 fr. posojila, katero se obrestuje ln plača v zlatu; prt sedanjem stanju valute bi z ozirom na določbe senžermenske mirovne pogodbe je to za družbo ogromno breme. Razume sc, da Francozi radi lepili oči naše vlade ne odstopijo od svodih vknjižeiiMi pravic. Vsled vojnega stanja Je sedaj plačati velike zaostanke od 1. 1914 daije, Icl znašalo 4,000.000 frankov v zlatu. Obstoj družbe ie odvis’ od tega. kako se to vprašanje s sveta spravi; frre se pri tem za svoto, kj preseda 100 milijonov SHS kron. Po dolgih pogajanjih so 9c Fran-cozl odpovedali plačilu zaostankov v zlatu proti t- um, da sc jim odstopi 44.000 delnic nove jmisije. Od 120.000 novih delnic dobe tedaj Francozi 44.000 komadov: stari delničarji tifiajo pravico do treh novih deluic za 10 starih in dobe 36.000 delnic, Jugoslovanska skupina dobi 30.000 komadov, 'iinlikat za emisijo delnic pa obdrži 10.000 komadov, skupaj tedaj 120.000 delnic. Glede emisije In razdelitve delnic so potrebna pogajanja s tremi državami; po dolgih pogajanjih se Je dosegel ta kompromis, in pri tem sc ie Jugoslaviji odkazalo še 10.000 delnic več kot ie bilo prvotno nameravano in mogoče. Pri določitvi emisijskega kurza se le moralo ozirati na stare delničarje, katerih interese ste ščitili avstrijska, posebno pa francoska vlada; vrh tega je treba seveoa ozir jemati na stanje kurza delnic na Inozemskih borzah. Vspričo tega kurza je emisijski kurz še vedno zelo ugoden. Končno pa družba novih delnic ni izdala za to, da subskribent! izrabijo diferenco med emisijskim in dnevuim kurzom, i);npak le za to, da se okrepi v svrho poravnave starih obvez ln ogromnih banCnlh dolgov, ki so nastali po velikih Izgubah družbe od prevrata dalje. Družba je danes bolj nacionalizirana kot katero koli drugo večje Industrijsko podjetje v Sloveniji; francoski in Jugoslovanski delničarji imajo v upravnem svetu večino, pri reprezentanci Je skoro Izključno slovensko osoble, na rudnikih pa tujerodni element percentuelno ne pride v poštev. • Za vsebino Je uredništvo odgovorno v zmlslu zakona. prejšnja leta. Število goveje živine ie nekoliko manjše kot Je bil 1. 1919., toda za 18,314.000 večje kot ie bilo pet let pred Oglejte si iszsi.no fino izdelanih v ii ložbl g. J. Gri^mjn v Ljuliljmil, Selenburgova ulica se nahajajočih čevljev. Delo Iz najfinejiega usnja ra roko po dunajskih vzorcih. i RUjJ CclOVHllU CCMa 151. v salomi zt':*ne gostilno V o d n '/*. I——I 2 motorna kolesa, 2 godbena avtomati?, 2 Velika gramofona, 6 šivalnih strojev, več dvokoles v prav jobreni bUiia, se ceno preda ! I^Vfbljana, Karlovška cesta 4, g A. STADLER & V. TRATNIK | Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 (vliod skozi vežo). ^ trgovina z galanterijski«« bla- g H gom na debelo in drobno. ® H Različna mila in druge toaletne potrebščine. 2:: Mizarski klej (lim) vedno v zalogi. ::| 1 Naj ni/je cene. Postrežba točna. I Erlavec & Turk, i i lelEieiiB pri »Zlati lopati1* m pr«!« Himiursi hmSdt, m Ljubljana, Mn Ufi i«. 7. nacprell Krilanske cerkvc. Splošna ključavničarska in mehanična delavnica se je o tvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kon» trolnih blagajn itd. Fr. Lebar <išIer Jenkova ulico 9. IzUalaiell: Ivan Mlinar. Tisk »Uiltelisk* tiskarn«« v UubliMl. OdeoYorui urednik: lak. Vchovec,