Uíu*i dAíJy PROSVETA •LOVKNBKl NAJI+0NB HODPORNI JEDNOTfl — --------__ Urodaltkl Ii upro prulturi, 2657 South Lawsdolo An nffi I mM BiitMulli« » viitmo w miMiiMRi MI7 Be. UndtU Aw. Telephon«), Rockwell 4004 - Cblss—. IlliMta, Acceptance for shipsteab PREMJIM i PREISKAVO {iuiMijcn* J* " , kartet orgaaiMMje «dar ¿rcaaik je povedal predsedni 4 ku svoje mnenje. ^mmJSmm P' Washington, D. C- (F. P.) — ' Senator Shipstead iz Minneao te naznanja, da naj kongres U koj odredi preiakavo jaradi ob-totbe, po kateri tvori Coolidgeva administracije del «arote, ka se drobi rudarska organizacija U. U w. A. s pomočjo federalne vlsdne mašine. To obtožbo je prvi obelodanil Federalizirani tisk, ko je pripo-, vedoval v vesti, da je meddržavna trgovska komisij« dovolila znižano voznino na železnicah sa premog z neunijskega polja. Priporočeno je bik), da se pričakuje nižanje voznih cen s premogoven poljs v zapadni Pennsylvania ns katerem odločajo kot gospodujoči faktor Mellon, Schwab, fierwind in Rockefeller, na trg v Duluthu in novo*šngleških dr-lavah. Na tem polju so premogovniški podjetniki prelomili pogodbo z organizacijo rudarjev in so pomočjo jiekega odpadnika organizirali kompanijske unije. ,V minolem septembru so znižali mezde na premogovem polju v Kentuckyju, Zapadni Virginiji in Virginiji. Glede tajnika Mellona je bila podana šepava opravičba. da nima naloženega denarja v Pittsburgh Cosl kompaniji, ki je poznana kot MeU0H0Va Ampak on prizna, dji ai zadnjih dimjset lal ipriiel v Washington, alnsm odboru, katerega je postavila na to mesto njegova lastna zaupna družba, ko se je premogovniška kompanija naha-' jala v finančnih poteSkočah. Kot bankir je odločal glede smernic kompanije. On še vedno lastuje delnice te družbe. On odklanja napovedati, da pride zopet do atikov z rudarsko organizacijo. Nevstralni opazovalci menijo, da je governer Pinchot s svojim predlogom priložil zelo gorko moralno zaušnico antracitnlm podjetnikom« ker je rudarske u-nija 8prejels govemerjev predlog. Premogovniftki podjetniki •eveda nočejo, »da javnost pregleda njih dobičke. Raj še plačajo malo višjo mezdo, kot da dovolijo, da ljudstvo izve, kakp visoki »o profiti premogovniških podjetnikov. Socialistični kongresnik Victor Berger iz MUwaukeeja je bil pri predsedniku Coolidgu dne 80. novembra, da zahteva, da se an-tracitni rudniki takoj prevzamejo in ds jih vlada obratuje po pogodbi z rudarji, dokler ni rešeno vprašanje vladnega lastništva in obrstovanja. Socialisti zahtevajo, da premogovniki preidejo v vladno last in da jih vlada obratuje. • F nastop matueviCa v chi-cagu. ( huago. — One 29. novembra j«' pred precej številno publiko nastopil "junak iz Like" v Narodni dvorani. Na vsporedu je >ft*l okoli petnajst točk. v kate-rih je pokazal avojo veliko moč, kakor je U pred tremi leti dajal »lično predstavo. Pri svoji predstavi^ Marjan Matijevič poks-*al tudi avoja mnogoštevilna od-likovanja od raznih društev in oblasti. O Matijeviču ni malo pisanja listih, kako more lomiti steklenice v rokah, pleše kolo z 900 funtnim bremenom na hrbtu, tr-W železne verige In zavija v zo-foh. »koli vratu in okoli rok ie-drog. Avdijeace je burno kala na tako pradatavo. . <* of Marek UT». vskemu poalsneu. da ne zna čltati in da jenavsden idijot. Medtem jej. orikszsl v zbornici poslsnec Eft* član unijonUtične .tran- ke ki ie v opoziciji. Fallstl »o ga takoj napedli : "K far si bil četo leto tam bodi še zdaj. Ven od-Ä Povodni koojrO.-^ ao gs in vrgli po Musaolini je včeraj ^redH vsem italijanskim poslanikom, konzulom to nikom v ¡nozematvu n., organ^ tiralo "delsvske klube , v asi*-ïTSj zshsjsjo Italijsnski s* ZhJci v prostem času »n se "bobrszujejo" v fetiš**. Washington, D. C. — Gerald Nye, 33-letni urednik liata, ki ga izdaja Nestrankarsks ligs v Cooperstownu, Severna Dakota, ki ga je governer Sorlie imenoval senatorjem, obdrži svoj sedež v senatu po vseh govoricah. Curtis, predsednik republikanskega krmilnega odbora v senatu, je govoril s'senator jem Fra. zierjem, ki je že . precej atar član Nestrankarske lige v Severni Dakoti. in mu je povedal, da je stara garda opustila svoj prvotni načrt, po katerem je mislila Nyeju vzeti sedež v senatu. Senator Moses, predsednik republikanskega senatnega kampanjskega odbora, je spremenil svoje legalno rem ni imel governer legalne pravice imenovati senatorja, ampak je moral odrediti volitve. Vprašanje legalnosti je torej o-puščeno. Senatorji Curtis, Moses, Smoot in Jim Wataon so pogledali cene, ki jih plačujejo špekulantje farmarjem za njih produkte. Posebno so se zanimali za cene za poljske pridelke aa-padno od Mississippija. In tako so se odloČili, da ima stranka u-prsve že toliko sitnosti na glavi, da jih več ne prenese. L * Zahteva blisu osem milijard frankov Inflacije In pravi, da beata "baadltakl vstaji" v Maroku In Siriji kmalu potlačeni. Pariz, 3. dec. — Francoaka tabornica je danea po dolgi seji, ki je trajala vso prejšnjo noč, kprejela predlogo Briandove vlade s 267 proti 229 glasovom. Via-da je zmagala samo s 28 glasovi veČine. Predloga gre zdaj v senat. Pariš, 8. dec. — Briandove nova vlada je danea zmaAla v prvih dveh spopadih v parlamentu. Prsdlog, da se razpravlja o finančnem projektu Člen sa členom, je bil aprejet s 298 proti 118 glasovom. Predlog opozicije, da se finančni projekt zavrte v celoti, je propadel. Premijer Briand je v svoji ministrski deklaraciji dejal, da Francija mora biti pripravljena na velike denarne Žrtve in vse ______ stranke, katerim je sa blagor mnenje, po kate- [domovine, morajo podpirati vla-do, če nočejo imeti kaoaa. Finančna kriza mora biti sdaj reza vsako oeno. Lokarnaki pakti garantirajo Franciji redukcijo stroškov glede armade. Vojaške operacije v Maroku in Siriji bodo kmalu končane, kajti 'fbanditaki vstaši" so na robu ptraza. Radikali so pozdravili Brian-dovo izjavo z aplavzom, toda eo-claiisti na levi In nacionalisti na I so molčali. Novi finančni minister Loucheur je nato podal svoj finančni program. Pred kratkim še **m ljut nasprotnik inflacije je niki premogovnikov, ki so za-fnika v Fargu, po katerem je go-vrgli njegov načrt zs obnovo pogajanj z rudarji. "Operatorji so s tem pokazali, da nočejo miru, temveč vojno", je dejal J>inchot. verner upravičen po zakonu države Severne Dakote imenovati naslednika za izprazneno mesto v senstu. Zdaj »ima Nye svojo pisarno in na vratih se blišči njegovo ime. Vse je mirno . . . na površju. Stara garda upa, da bo Nye konservstlven in hvaležen podpornikom administracije. Sen. Frazier pa sodi, de Nye ne izpolni njih upov. Zakaj se je stvar tako hitro Uravnala? Zelo važen faktor je isksti v tem, da so na trgu fadle cene za koruzo, prašiče in govedo nepričakovano v zadnjih treh mesecih, posebno so padle cene za koruzo v pasu, v katerem se pridels največ koruze. lova je postsls pravo gnezdo nezadovoljnosti, političnega in #*po-darskega nepokoja in protestov. Senator Brookhart se je vrnil Is I owe nazaj v glavno meste. Ob-d rta val /e več ko sto shodov. On poroča, da država ni bila še nikdar tako nezadovoljna s politiko narodne uprave napram farmarjem kot sedsj. On je prepričan, da napredni elementi zmagajo v low i v prihodnjem letu. Nekateri najbolj nazadaJeški bankirji in žitni trgovci so zelo gospodsrsko udsrjeni zaradi padca koruzrilh cen. Oni se za man obračajo za pomoč v Wash ington. Brookhart meni, da bodo farmarji v low! prodajali letos bušelj koruze po trideset cen tov. to je pod produktivnimi stroški. Na njegove shode, ki jih j« obdržavsl v mestih s tri sto prebivalci, je prišlo od dva do tri tisoč prebivalcev, ln poslušalci ao mu burno odobravali, ko je udrihal po stari gsrdl in kako u garda ravna s farmarji Curtis Iz Kansssa. Cummins iz lows, Lenroot Iz Wisconeins. Smoot iz Vtaha in drugi voditelji stare garde bodo morali v prihodnjem letu stopiti pred volil-oe. Psdec cen za poljske pridelke jih pa slavi v nevarnost, da ne bodo Izvoljeni. ZaU> prihajajo koncesijo In se odstranjujejo vi-iri, ki povzročajo naeprotetvg. mora zbornica dovoliti nadaljno tiskanje papirnatega denarja za 7,600,000,000 frankov (okrog 1800,000,000). Vsota papirja s tem naraste na 68 milijard frankov (milijarda je tisoč milijo, nov). Loucheur je rekel, da vlada potrebuje šest milijard frankov sa kritje deficita v sedanjem fiskalnem letu, druge milijarde pa rabi sa izplačan je zapadlih zadoltnic. Loucheur Je potem rasvll svoj davčni načrt. Vsi davki bodo povišani, nekateri sa 60 odstotkov, tako da davki prinesejo osem milijard In s tem pokrijejo inflacijo. FASOTI OPNAM IATTEOTTUE Rimsko sodišče Je oprostilo vaa fails to vske obtožence In naprtilo umor petim breipomemb-nim BUTLEGARJEVA" ZVIJAČA NI POMAGALA. Salt Lake City, Utah.—"But-legar" Pete Soltis si Je kupil avte, ki Je bil opremljen s veliko motorno silo. Pognal je svoj av-to lahko na več ko sedemdeset milj hitrice v url. Računll Je s tem, da bo s takim avtom igrača uiti policajem, ki so večkrat preželi nanj. Nekkga dne je zopet zagledal policijo v lahkem avtomobilu Fordovega sistema za sabo. Nasmejal ae Je ln mislil: "Revčki, kaj mi pa morete," ln pognal Je svoj avto. Ali glej ga zlomka. Bolj kot Je podil avoj avto, toliko bolj se mu Je Mila) policijski avto. Nagnal je svoj avto na pet in aedemde-set milj hitrice v uri. Naenkrat ga Je pa policijski avto doiel In bil Je aretiran. "Butiegar" peč ni vedel, da so policijski avti o-premljeni s posebno tranamisijo, da lahko tečejo tako hitro, da u-j smej o najhitrejši "butlegarski" avto. Rim, 8. dec. Rimsko preiskovalno sodišče je včeraj objavilo svojo razsodbo glede Umora socialističnega poslanca Mat-teottija. Raaaodba se glaai, da vladna fašistovsks organisacija ni odgovorna sa umor. Sodišče dalje rasftaša. da trije obtoženi fašisti Rossi, Marinelll in Fil-lipelli, ki eo pred umorom Imeli viaoke uradne sluibe — so krivi le ugrabljenja poslanca Matteot-tija, ne pa njegovega umora. Ti trije so najeli petorico moških z namenom, da ugrabijo Matteot-ti j s in ga drše zvezanega na oddaljenem prostoru toliko čaaa, da mine dotlčna seja parlamenta, na kateri je hotel Matteottl kritizirati Mussollnija. Najetoži so ps v avoj i vročekrvnosti izgubili kontrolo nad seboj, ker se je Matteottl ardlto branil in otepal v avtomobilu, v katerem so ga peljali, nakar so ga s bodali u-morili. Po izjavi preiskovalnega sodi-Ičs so torej le najeteftl odgovorni sa umor, ne pa trije fašisti, ki so jih najeli samo sa čin ugrabljenja. Na podlagi te razsodbe so bili Rossi, Msrlnelli in Filllpelli sinoči izpuščeni. Po tej čudoviti razsodbi, ki polaga odgovornost za zločin le na petorloo najetešev, eo fašisti oprani odgovornosti, Sodjššs izjavlja, da ne vidi vzroka, zakaj bi bili fallatl Želeli Mattaottije-vo smrt, kajti umorjeni ni bil prominenten v socialistični stranki In njegovo nas prelet vo napram fašlztovski vladi ni bilo nič večje kot drugih socialistov. Po logiki sodišča je bil Malteot. ti največ sam kriv svoje smrti. Zakaj se je branil T Ce bi Ml ml-ren, bi ga ne bili zaklali! Morilci, proti katerim se bo zdaj vršila sodna obravnava, so mladi ln brezpomembni M*dJe. ki na podlagi obtožnice niso imeli nobenegs načrts za umor. Nji hov vodja Amerigo Dumini, star 81 let, Je bil rojen v Ameriki, v St. Loitisu, Mo. in tam je bil znan pod Imenom "Jesss Wilson". Taka Je komsdije fašistovsks justice. ^ i Ameriški pomorščaki ss prestav IJaJo pe svetu e pijančevs-' njem. Chicago. Alexandsr Marky, ki Je prišel Iz Nove Zelandije, poroča, da tako pijanih ljudi še ni videl v svojem življenju kot so bili amsriškl pomorščaki ■ Wellingtons kJ~ Je bila ameri Napredni elementi ne dovolijo nobenega premirja. Oni pravijo, da bodo svojo pot nadaljevali, da bodo porazili Coolldgevs zahteve in priporočila. On lahko zase zahteva zasluge za svetovno sodi. šče, ki pa ni bilo nikdar Coolid-gevo vprašanje, ampak Je delo gotovih elementov, ki so ohrani tev miru. Preizkušnja pride, ko bodo hoteli znižati davčno butaro bogatinom, dati privatnim in-tereeom Mueele HHoala, odpraviti vladno trgovsko mornarico, u-blU proti trualovsko delo obrtno komisijo In % sploinom podpirati blznllke I Stavka aa kalili- ürih pokopališčih Stavkokasi kopljejo grobe. — Pokopallščnl delavci ae praje- Chicago, lil — Apel upraviteljev petih katoliških pokopališč Chicagu na okrajnega šerifa sa policijsko zaščito stavkoka-zov, ki so jih najeli za kopanja grobov, je aevede našel čuječa ušeaa. Načelnik okrajne ooetne policije Davidson je poelal policaje ns pokopališči Mount Oll« vet in Hoiy Sepulchre s navodilom. naj spremljajo skebske grobarje ns delo in s dela. 8tavkov-ne straže ae zadrte mirno, so pa v nevernosti, da Jih napadeip nahujskani pogrebcl. Uprava |k>-kopallšča Mount Olivet Je bila v aredo prisiljena shraniti mrliče v mrtvašnici, ker ni bilo dovolj stavkokazov. za IzkopanJe grobov. Chlcago. III. — (F. P.) — Precej mrliče v so polotili v jame, ki so jih izkopali stavkokazl, drugi mrliči so pa čakali v pokopališč-nih shrambah, da pridejo na vrsto, ko ao zastavkali organizirani pokopallščnl delavci na petih katoliških pokopališčih. Organizirani pokopallščnl delavci zahtevajo šest dolarjev mezde na dan in oesmuml delavnik. Pokopallščnl delavci, ki so na stavk!, izjavljajo, da so zaalutlli od treh do pet dolarjev na dan. 8ui*rin-tendent petih pokopališč trdi, da so zaslutili po $6.40, sko so delali ossm ur in pol. Izjave pokopališčnih delavcev so najbrt pravilne, kajti njih proračuni so bili vzeti iz poročil 89 latne konferenoe Ameriškega društva pokopaliŠčnUi superin-tondentov, ki ss js vršita v mesecu avirustuTT Ob tsm čssu Je podjetnilka organizacija pove-' dala poročsvalcu Fedorajiztrane-ga tiska, da pokopallščnl dslsvci zaslutijo po 46 centov na uro In dslsjo od dsvet do dvanajst ur nsdan. Ako ti delavci delajo dvanajst ur dnevno, te4aJ res zaslutijo po |6,40 na dan. & pa delajo le devet ur, tedaj saalutl-jo le $4'06 na dan. Katoliški superintendent pa trdi, da delavci sa oeem ur In pol dela zaslutijo te |6.40. Delavcem se vedno grosl, da bodo odpuščeni, ako ne bodo pokorni, so povedali superlnten-denti na konvsnctji. Temu eo pa še dodali, da si bodo po 60 do 76 let stari dslavcl dobro premislili, preden sastavkajo. Kljubtemu je pe zastavkalo 260 delavcev, ki Jih podpirajo organizirani šoferji, ki prevešajo mrliče na pokopališča. Ce trupla, ki bi imela biti pokopana, leže v pokopališčnih shrambah, ne tvorijo nevarnosti sa človeško zdravje, ker Je sedaj mraz. Stav-kokazev je malo vpričo mezde In delavnih razmer, ki Jih nJim ponujajo In ker Je mraz, kar otet-kočuje kopanje grobov. V mese- tka mornarica na obisku ssdnje poletje. Ko so pomorlčakl stopili cu decembru ni Ipas kopati gro- na suho, so takoj invsdirsli sa-lune. Vsi saiunl In drug« pivnice v meatu so bile natlačene z ameriškimi pomorščaki, ki so bili kmalu tako pijani, da so kar na mostu obležali. Večinoma so bili mladi fantje, ki so bili te etrocl, ko Je ameriška prohibiclja stopila v veljavo. Kar niso nikdar I-meli prilike, da se nauče zmernosti v pijači, je prva prlložnoat neomejene pijače ubila v njih vsako disciplino in pamet. bov. P AKTI K J K RKAIL IIKKL0TA 1'RKI) PODIVJANIM VOLOM. Chicago, III. — V klavniških stajah Je zdivjal vol z dolgimi rogovi. Preskočil Je ograjo, podrl nekega moškfga In ženo ko In preakočil zopet ograjo za živin» ako razatavo, In lam ae je zaletel proti dekletu, ki si je prišlo ogledat tlvinako razstavo, Na-a tal Je volik hrup, kajti ljudje eo že v duhu videli dekleta ns volo-vih rogovih. V tem tronotku je |>e priskočil 17-letnl Joel Walker Iz Mar-rietto, Okla., ki se od mladih mig uri kot zapadni pastir S pravo pastirsko spretnootJo Jo zagrabil vola sa rogove in smrček In ga «pravil na kolona. i! kupujejo rsdie-pre Jem nik t mesto oukeaj. New York. — Američani žrtvujejo gorko zimske suknje in rajši kupujejo radio-projemniko in avtomobile na obrok«. Tako so Isjavill govorniki ns letnsm zboru Zveze tovarnarjev za velnena oblačila, ko so se pritoževali, ds Je trg za težke suknje lotea i«lo slsb. ----- 1 — Nemški baron mora za dve leti v Meaks oropana. Ječo radi umora. Detroit. Mich. — Dvs oboro Berlin, 8. doc — Baron v on žena moška sta v sredo opoldn* Momnits v PomeraniJI Je bil včo-oropaia podružnico Penineular raj oboo Jon na dvo leti zapora, stale bank« v Highland Parku kor je v dvoboju ubil nsoprotni-in odnesla $14,000. ka. . . ^ Subscription : United Btatez (< : Chimjro $AJM. aad^fmte» Ol "MEMBER of THÏ PROSVETA CI AMI41 jMUMIgi NAKOPWB fQJfOBNl JlgPNOT» LASTNINA gJLOVgygltf KAKOPNg POPPOENg JEPNQTP ^Ojyjg» f# tteu, id powi*)o pono*m. telili alt oblaka. Oni na proajaiiio okoli duhovnov, temveč olupil delavcev, kar )az pOmnln». Pove naj tudi, kdo so tia ti, ki lakoriitejo* Drugate sem jaz pnpravljan »ovadaU. Mp jp MkP nar let nazaj, Jb Je nate drultvo tonilo 960. Opazujem te par let priltete&pja Mita ter i h oaeb, ki bi $. M. P. /. "radi Izrabili aamo m svoje poNtitae ateaa-kr. Br. Adam tietto Ima dokaie. kdo ao tiati korieftai itva ip Jodnote, ali zam Jaz, a" ao tiati, ki ao piaarili j>iroti meni. K«jt ie dolgoletni ¿lan nizem do danez tizlral nobenega ¿lana v javnosti in «a ne hm, kar /te «teh ao V ns*o Jodnote- Ona nudi zvoteg|e>vo-Jim ¿lanom in jim ne vailjuJo kakega političnega prepričanja. Prozto Ima pri nji vaak dober član. Zahtevam, da vaa, kar ima doplao-valec proti mani, pove, da flpiiatvo ne bo vodilo, da aem kak politika*, ki Akoduje drudtvu ali jedpoii ia da m bo polten Član oatel umazan.—Aloii Kumar. to*a Cleveland, Ohio. — Sua purfla d^ mačim rdeČkarjem! tako pričonte Članek mazflteaoca goapoda rov. CWe-te v ftheboyganu, Wiz., v it. m A-merikJuiakoca Slovenca. Ni ¿adno. da je tako zapisal rav. Cente. Komur zo pri tonarjenju v lemenat« zmatelK zadnjo trohico mei*anev te «a va«e. v kaki post ci JI se fKnaJa. Sto dolarjev tudi note dobiti, ker Jih radi teatae nO* reaalee he mero. — tehta te ( leva-tzada. iaeaejrgan, Wla. - VAJ .Je 0pr< ne^strelil "luz od pulila" «a tuk^J- àuje rdečkarj«-. poeebno na p,^,,,,^ P«d javnim poalvom. NI moj namen ihigovzrjati mesto njih, saj aterill hado «ami. kolikor se jim adi Rot Sten takajtejeaa druátva le teentteam. da sem bil aa B hribovski drv*r ni zmcjlia pnovk »rate jih játeMMWte ato poltenih dakaaov. J obdoUiM gl. fj^ii»!- v 2. 8. p. thl ° .^yvfk*?" iMW^1 âragal k nkili nute Parni ate raa^raljeni. po. pa vam ja v din jen pečat, zpaUtlñe, in afear, iaénoBtte ilrutevo ftkalial .^lovenet à. M4 ¡S J. pa ne bodPMMte drmpilkot obro ime in 0Ml članstvom ustYW>- i neaavpanje ter povečati kraljestvo. ^Poen » »i« iT ¡K? K f ja POteo sam oh va- oaHtev in pokejmjüte V ki majo -ma doi^t - Ijama dolÄozti, ^a -ptečnjejo, íiko pomagal pri organMwnJu. ho- ? odgovoriti «a*te»to br wjaíwH jp I ■ m Ne iidiate Jnialiti. »v. Cmm.^ je ^argarja. avet teko hmupap hm» moíganoy; ** Verjel. ttttete. à* zte nap^- VH1 vi pa tteti businensmani, katere poeaaMefc v eveji Camoani zbirki p*oyH.¡ & na, mi yapa, d» ** imate. ßo z pravili akupaJ sužnji, tizt|, ki gar ►b tovarnah ip delavnicah ter zo * i^jjg^R: .!#:,---^ ^^ h trpinov vam je agracia c¡ te^mtó»nalte I te ae y zvojo Jdteiat. Šr- |e spominjamo, vda je te a* trtvuje samo zatov Jugoslaviji. Zlasti -komunisti ao po- hIvi samo ena neprodi tU tlvná pj^aba >r ze baha z iulji ffoit , j '* 'I Najnianj bt imeli vi pravioa poni tevati noteepe délavas, ki Ijenl drmti In delati dobitek kanite. JtzwUf kojega z vso vnemo podpirate. Človeka ki *Ivi kakor trot v pan¿u, ntma pfgvlee poniževati poltenih de-M¡« ¡ dru- ¿azopi zTiT rts^r^v Itev srbske joetice* Upuz$ila ga je rea, Radič je podal *tth afbekbmu kralju, tistim ze pa zmaje, ki Jih Je neznansko potegnil mMj^m • Denar za J. R. Z. Je bjl nabran za ustanovitev jugoslovanske republike, in tako oatane, da ae bo denar pora-Jmt je faii nabran, Popolnoma eem apapteten.m M m denar porabil za dom aiapcev v Jugo-MaHT>v Jugoslovanzka vlada kakor vite druge opravlja akupaj kup mod-nika, ki bo napravil kteMj |JB''®, mnenju Černeta ao zaam njego- k|| nekoč aa vi miniatranti znane In apoteonrnai tiafi Cente va, da vai ne moremo biti ministranti in te4i ne kompjauati Sula. In Če bi bit kakten W'lk b(l svet. Kako bi izrledal «ka» ■ } _ _ _ _ bojgan aamih mioiatrantov ih «pia t denarjem, ki' ga potroli vlada aa Itóy m Co. * ♦ tzvieoUU bosinezamane, da nimamo UJ Pokazati, na cali črti -ha ničla, mizter nobody. Čente tez toliko zabit, da ne v«, mu povem to: Nam, ki aa aavedamo, da nmo delavci In slulamo miaUti a avo-ji«i možgani, te ni bil nikdar ^ttreorjeve in farne Kole ter tiato zvatu kot največji napredek, letajo oni. Mate naloga te v ¿A stiQ^iroo VJI^ »ic JBfcJ^^^ zti, da ^te.jMrjje zgrajenega, vaa f|h z vat, '» delo delavskih rok In kot'taki zteo tudi nbravleanl do vseh dobrot, ki jih netvaria nate dale. Sistem, katerega podptmte. tega primaoa, ima naz aa nepoznana, na-a. Mi to vemo, kadar bodo ostali delavci, takrat bo do-I aflj brez Černeta, njegovi minizlijintev In raznih kompanietov. v pa ne movajo biti po-noani m ti zti napredek gvatr ail iz-vzemli Černeta, ki ma vaa atvar na. se. Petnajst let ie beračijo okrog, ha zaimp krl tistih, ki ao "spoštovani" [h "ugtednT, todl "ničle" nadlegujete. Nabrali aa tisodake, pk te danes prodajo ne ^obe toliko. A,J Vpratenje tudi naatene, koliko čaza Irndo te-nosili Skupaj tlatl vali "naj-boljli", ko vedno bol] spoznavajo, d« ja ravnotako kakor M aoalU v brez-(tee. Nikjer za nič ne pozna. Vze be-te in Mtenje Je samo zato, da paj. v zèbvalo pa prejemati aamo po«mali te-M "rdelkarjl" IU imeli drugega pokate«, vam lahko pokate*, da n* barafijo okrag ljudi. Oni^ llvi.o z potešite delom. 8icer pa te ni vseh dni kofec. - "Nl^la**. Agdlfcr. Cele. — Br. ftragal Iz Johnston Cltyja, III. v M. ftf4 z dne 9t. novembra odgovarja br. KobiJu na dopte, ki je bH pred teeom ariob-ten in ae ja tikal zadnja koavencu« J iz konteanUram, da je dopiz br. oblja na mestu in da popoteoma od-govarje taaniei. Ne pa teko dopiz tir. Arugala, ki človeka utrjuje mM da ima br. Aragal eele kratek apo- toliko,' kalikor po dolini, vrefoa toliko baharije? . prečite«jr omenjenega ■ Ceraetu. Bil je sklep dm It vs. da te mora poziv objaviti tudi v ProsvHl, atom torej j» Ml to uradni poalv dmSNt dite "ídruteei Hlovroei" H. M4 S. N P J., podpisen od dmAtventh odbornikov, a» od poeameuUh oaeb. Ta h moral tudi v«dett černe Pa mgato da H odgovorit drultvv. je za#el et«* (je« a evojld» inapm A«d purfla ai rdo^karje. a temer pa Je aaltaa« o- ! Kaj aé mlelke. vav. Oeena. kake anj 1 eedaj tukaj*«je'druàtvo .metra vel On pite, da ee na konvenciji ni za doeUlo nikomui drugemu kot zocl aHstom takot Zakaj pa je bile od. kteajeaa resolucije ta OMjaT Ited bi vedel IteUe. zakaj «o skuteli pora zltl Metekovo resolucijo? AH mo«o te tiati, Id ao gUoovali proti, niso vt-deH, za Kaj gre? O tem dvomim ftragal poudarja, da ae Ja kom> n. krhrlea nI korren,,ii Bo ioni, sej ste Ime« vedno] uate odprta I« koeekventao aa vate »aa povoljao svetijo I zapisniku, bi vaa bite b par ducatov, hi bili konveri> popoteom« moaoprdiz...i. +P mikm mmi ja aa nimate redi «|. wmmm. efta hadtee biti prežete te dragim __ haav ai dr tal parlamer Wr.«vmrtJ. Saj al bHo »o niao puutjii jedno-rtranka. Ali dlifcl govoriti utrjs aovraino beeedo proti kateri drugi telavski atranki. 'Jaz .aim ponosen, da sem ga alfltel. i atavku po^aB . m ta je: Da ver netlane v Prosveti, in aicer eri-ne pa 9)epten na noMn ni-«atvo/Ja *ra«teao, da vae te» in sedi. V.intatezu Jednot« zu««-a ti ram, da se dotlčai govor ObjaTi, da ^o clanatyo vedel», kje ga nalivajo a 'častnim' imenom. *' i Končno te opozarjam ttete delega te. kf jo votfi-aa vteokte1«mvntee. naj Öwarjteo avete ^»lijtez, ker Je ,te tej puKic priletelo proti, in aiaer MrMvfčeno. Daai spm bil eden V ttetfh UvkMaaemdesetih. »1 -so nvti mA dobil -kali", ko doma oiiI6 -«ailA teta jo samo U mikrobe, žuželke, ptiii ¡n laroplani. Wim, ki jim je dolg čas po caTwSfetski cerkvi in bi si radi P0#*vlti drugo v Detroitu, ave- tuifm, TiaJ ae obrnejo na tiste «Wljce, W io Umufali" božjo hiäicp a Trsata, da porabijo So , «taj svoj mtenlrski talent. Tako bodo najcenejše priSli do hra- ma božjega. — Tonče k Growa • * • Role v Kaliforniji ae rotijo . . . Ceneni jfcarkomet! V 272. št. PJaarZfarflda amo Citali, da je iz 8an FrancliCA "preveč" dopisov o delavskih razmerah itd. Res je, da bi potrebovali več dopisov 0 delavcih vprašanjih in opustili dolire llavoipeve posameznikom «a koairec vina, ker to nima pomena treanomialeče ljudi. Da cvetlicd pogrešajo nekaterih iurnaliitov. to priznam, kajti od lamei tal osti le sušijo, ker ni nikogar, da bi jih hvalil, kako so lepe. — Ktaroba* iz San Franci ica, cm. militarizem, bi lahko zgradili najlepši dom aa vsakega slepca v Jugo ifctM ; v. Slepci v starem kraju ao raz ulbogi siromaki, ampak da bi alepcem, ki jih napravite vbjna, pomagali ml «Militi «lom, sem nasproten tfr da bi zato te porabili íand J. I. t Potomca*, M polagal ta denar podpimti milita rlzem v Jugoalavijl. Balkan je danee kup amodnika, kot je bil lete 4M4. Malo tekle te traba, pa bo apet vojna te «opat pa tiaoie In tteote alepcav. to mj gradimo do* za vojne zlepcel Ali ie bjl itenar nabran za namene, da bi vadrlavall slepce po krivdi mUitartetea? Iti-zlim, da ne. Vaak, kdor Je v tp sklad, bi motad JMN To Je ravnotako kot bi ml tekli: wa Cravite voj#o, mi iz Amerike vapi »mo pa za viata atete» in pohabljence. Aa ni to direktna tórí^cír^ mane, svobodno jim. da bi porabili ,de. tdTí^í' vTu^iOT^: stanovitev republike, takrat naj «a porabi denar. Site jI W dihar nabran, pa naj to pride v- kratkem ali kadar hote. Br. Porgar "ompnja, da Je kontnim predsednik postopal kakor dala Lowiz, ko mu gre trdp. Jtevao nasprotna; Lewlaovo taktiko Je pobrala veČina delegatov na konvenciji fl. N. P. i. takrat, ko ja «Uživate, da n« »me kandidirati y gi. urad va¿ kot ena QMba Iz epe družine. -"S tem ao vtall precej demokracije pM B. K. P. J. Lpwle j« Imel svojega nasprotnika v osebi Alfkza HowaU iz Kanaasa. Ko je lzgl«ialo, da hO How^Epod: kopal tla Lawizu, ze Je Ltnrlz zavidal, in pri prvi kaavaneljl organisaoije je p rod lotil totko, M prepovedali »tav-kat bpez njegovega dovoljenja- D<>-i ro je vadaU da bo Howata a tem najlaglje dobil v zvojo pest, kar Ho-wat ja Ml vedno na strani ptvmoaar-jev v Kaaaaau aH drugod. , Eamék cija je k* dala Uwieu prav. Posle dice sme čatM ob prvi stavki. Lavie stavki, u% v Kaaaaau je vzel ¿arter rudarjev drugod, in te danee trpijo rudarji na posledicah- Ravnotako ao delegatjp odobrili Turkov predlog, da dva II one druiine ae ameU kandidirali | «i. rad. kat oe deteaatjz aa kaaveaciji rudarjev potrdlU Lewiau, potezo zoper stavkarj«. Rila ie ¿isto taw|«,v. taktika od br. Turka na konvendjl |al di sevreAtva de lavertnlkov. 8 je namzn aapetetlti pri & N. f. J., kar je aeedpaatUi-vo. Kakor m je zadnja poteza V> sretile aa k«av»nclji. teko se bo mo-gote na prihodnji kaka draga, voffna delegatov ne le bolj pr ne. Zato pa j» treba teko točko zavra«. te vsek naj iate pravice biti te: voifrn * 0. urad. če je sposoben se to. Rremr radi heazaatetov ja priM ee-le aa drufttvaaa eaja. kar aa dote ai- kake feetf R. N P. J. hi Itekler provekaterji niao v na »uttvene seje. m bile (DaUe na 1 .trate I ako |Blif«aeije iejavo ^iht) »ku. IO iz krompirja otranit« obateji' L--iiki pakt Je bil rojen v | in pokopan je bil v mu. Tnmk .4ot,ro fMdmUi^ z —, ki mu ne odgovarta • zboruje, jo katoliški bobni, ki ho bili iz delani v čffutaki fa-briki Mrtvima ae ne pripeti aamo Londo G. onimi W kopajo grobov. na katoliških pokopališčih v Chica-u. «o zastavkaii. Upravitelji «o atolto ÜeikVéc ae mogoče jx, ^ »k dcétye ie niso poko-v nobeni itávki. Dane« Pa umre, je v tej nevahiosti -prqteatirati ne more. Goapo« "Somebod.v" ni«o cheap! Pragi Zarkomet! Natiani teh par vntie. Pred leti je umrl rojak F. L. Njegova w«tra je hotela Motiški pogreb. Sla je h g. Cernetu, aaj ga pokoplje po njegovih ceremonijah, pa m ni odzval. Po ditenm prigovarjanju je nake), 4a byrU ivoji, ako mu mtca v naprej odšteje |60. Do-tWni rquak ni bil član S. N. P. J. - RdeŽi Sheboygan. nm -'.f -i ¿... - jr « ; Rojak i Eaata m1 pile med drugim: baročen sem na Pro-»veto in franČUkanaki "dnevnik" petkrat v ied^u, A ve Marijo mi Pa pp&iljajo mtonj. Vedi torej, da pridem M vigk način v nebe-la! Prod kratkim aem dobil ponudbo/naj kupim nekaj lurike voda z odpustki vred. Vode ni-aem okusil, ker Je niao poalali na poakušnjo. Itd." Mf ne pUa Wv*i pater MacO«-be, da trjpvink z neumnostjo te cvete? 'o e e Zdrava G. Tuuaku: Podtega «dravr' morale ali etike: znanatvena načela, moralni ¿nt ali viat poza meauika, aaciglna blaginja kot merilo praviftneiti in socialna služba kot moralni ciU človeAke-ga življenja. Kdor nI hateitasaman, je Dragi K. ;»kec je rekel buiineaimenom: "Mi amo mi! Kdj boite vi, ničle ipufane, po-ftaitl rdeče f Jakec dofcro ve. d« noben polten ameriški drtarljan ne vodi take kramarije kakor on načelu svojim munMJaarskih savftnte. Priznati m« i« trpbt da buiinen mu gre bolje izpod rok kakor politika. Toda mirni kateri kramar ie je te opekel. Zato paii, Jakec. da ne psde* med Ae ve€je ničle in Mapofsncr', ako bo« Ae kaj posegal a avajimi prati v rdečo irjaviee! Prihod njlč pa nekoliko o "epurancih in "zarukanefh", — fttri»elj, fthehojrgm, Wk, »Uri flojc je gor onim, M i . r zraka, kajti aj|m ai ti nobenega davka". trtvr padajo k prerani gr<*>. — Krav \ gtori ra odpravo daro-jdavrev mslohu — *a- mm^md - " V «arni v Tr- j L ."J**®* ^^ V Tn*« j* fr «Tli «bruMl V.luMli Am|i»k So fer «motiti. Kdor jll._V oMinakem * uničevanj® ^¡¡^J®*», 7n odpadkov je jwanson. TOH . ,„o posodo, v katero part jeni umetni gnoj. Dru-j »o videli, kako je ponesrečil. UetaviK^sb , *v.oje, ga potegi VPO- tod» na njem ni m» opaai-E,j življenja. Prfhlttft so .j« pulmotor$em, toda * j, da ponesrečenega , otive, »o Mli »man. padajo delavske trtve v M pob. ¡g slika je Se žaiostnojia opijegasca Steve Foley-v bolnišnico, kajti pri-je postati mati. Povila tegi sinčka. I" popoldne je bil ognjo-oddelek pozvan, da pogasi ki je nastal v kleti Atlantic Fixture in Radio ije. Med gasilci, W so bi-E | j« bil tudi StevB Fo-ir 31 let. Pri ga&eifju je v dotiko z živo električno i bil je na piestu ubit. je zvečer, ko m je Fo-domu približal policaj, obraz je bil resen, kajti nalogo, da sporoči fceto vest. Potrkal je aa vra-yjevega doma. Odgovora Potrkal je še enkrat. Zo-bilo odgovora. Obrnil se iodide. Pred njim je pto sta- ki ga je ogovorila: ji i&čete Foley je veT' — , je odgovoril policaj, doma," je hiteia pripo-ženska. "Mrs. Foley se v bolnišnici sv. Ane." — ko," je rekel policaj. L" je rekla sosedin j a in se iv na široko nasmejala . . . [ iček je ., r — MAhi, ra-L" je resno odgovoril poli-fta Steve, njOtt soprog," Ijevala sosedinja, "je og- Veste, on je prost." FT je odgovoril policaj. I je znano", obrnil te je in k prvi policijski telefonski »ji. i je pozval policijsko posta-dejal: "Saržent, «os je v inici, pa malenček Je tudi j, le ni star Štiri in dvajset I ji ne morem sporočiti do- * bolnišnici so pazile mlado bolniške strežnice in niso ile blizo nikogar, da bi pove-Ulostno vest materi, ki je le-poleg svojega i)eteta in sa-i o veselem Božiču. , tragedije v delavskih Snah »o vsakdanja reč in mo čaaopiaje bi lahko napol-(tvoje kolone z njimi. Kapi »m j« r svojimi nauki 6 hi-obogatenju tako zastrupil ljudi, da jih čftajo popolno-nvnoduKno, rekoč: "Kaj gre ■eni mar, naj sem Se tukaj in **llm življenja." In med »i ljudmi, ki mislijo tako *ndan, se nahajajo tudi de-* Ne zavedajo se alti toliko, Hvnotaka nesreča, ki je se-Wela družino njegovega - delavca, lahko sad«-T prihodnji dan njegovo dru-»li pa Ae hujša. JZ tjeae |ru writ i W. ti MU Ba sede j v Wwlwiw Po kMvnriji pa pride* rešitelji in kritiki. 4« s« jih ni u-■ lla konvenciji, ali da tu bM ' diktator je prekrsti »vojo vlado v civilno. fcdrkU. dec. — Generaf Pri M* Hi\>ra je danes naznanil Ijrežim vojaškega dtPiktori-in njegova Vlada se «PU-rm-nila v civilno. On je •ijer. Njj« ne vntopi v lig* letos. Nn. dec. — Zunanji ml-Str« >< maaa j« naznanil, ftfim iji ni mogo6s vložiti Pj" «« vstop v ligo narodov f*1^» 'eden, ko«s vrii seja F1'* narodov v Žonovi. P"» Moti prošnjo.v prihod-P* marcu. sip Stelehar iz Celja, ki j« bil kot «črtelj prideljen pripravljalnemu tečaju orei»i*ke tole. Ustrelil se je s samokresom dvakrat v prša. Vzrok samomora ni man. Težka avtomobilska aesreča. Na cesti med Podgorico in An-drijevico v Črni gori se je pru petila težka avtomobilska nesreča. Posestnik Sarič se je s sedmimi člani svoje rodbine s Fordovim avtomobilom peljal na svoje nedavno kupljeno posestvo v Južni Srbiji. Na nekem ovinku je odpovedala zavora in avtomobil se je prevrnil v 16 metrov globok prepad. Sarič, njegov vnuk in šofer so ostali na mestu mrtvi, štirje potniki pa so bili težko poškodovani. Slovenec, aretiran radi sežiga italljMske zastave v Zagreba. 0 priliki protiitalijanskih demonstracij v Zagrebu je zagrebška policija aretirala tudi Slovenca, učitelja in slušatelja pedagoške visoke šole, Trobeja iz Šoštanja, ki pri demonstracijah apioh ni W udeležen, ampak je samo ed daleč gledal zažiganje italijanske zastave. " Uaurii w Ljubljani. - Matija Okorn beneficijant, 50 let. — I-Vat» Prelovšek, sin zidarskega delavca, novorojenček. — Frančiška Kristan, kočarjeva žena, 62 let. — Judi Privšek, občinski ubožeo, 72 let. Tatvine v ŠkoTji Loki. V noči na 12. nov. so nepoznani uzmo-vlčrposetili %of jo Loko in tamkaj temelj i to - pogospodarili. U-Wi so naj preje v trgovino Hia-er in Subic ter odnesli več bal sukna In volne, omot s 60 komadi svilenih naglavnih rut, 0 kož mirnega usnja, 8000 Din gotovine te^ Več kovanega denarja. Dalje so tatovi vdrli bržkone s pomoč- 1 o ponarejenih ključev v hišo posestnika in mesarja Hafnerja in odnesli iz mesnice nekaj gotovine.1 Potem so obiskali mestno elektrarno kjer pa niso našli go-ovine in ko v nadomestilo odnesli nekaj žarnic. Iz trgovine "Ferber" pa so odnesli 6000 Din gotovine. Predrzne svedrovce zasleduje orožništvo na vse krip-je. Sled za njimi vodi v Ljubljano. Kajti svedrovci so bili domačini in ne morila Tržačani, kar se je mislilo spočetka, kajti ti bi opravili svoj posel vse temeljiteje. ' Slovenci v ruskem «jetništva. -K Preko Beograda se vrača te dni iz Sibirije v domovino vojni ujetnik Jerebič iz Rogatca. Kakor poročajo beograjski listi, pripoveduje Jerebič, da se nahaja v ujetnilkem taborišču, iz katerega je ušel še približno 1600 «ovencev. Godi se jim slabo. V taborišču še ne y*do ničesar o Jugoslaviji. Ujetniki morajo obdelovati zemljo, za kar dobivajo «rano in obleko. Nastanjeni so bo barakah. Ruske oblasti izjav-Jjiijo, da jih ne izpuste tako dolgo, dokler naša država ne prizna sovjetske Rusije. Najstarejši človek v Beogradu. — V Beogradu živi 10« let stari Turčin Mustafs Devetako-vič, rodom iz Beograda, kjer je bil njegov oče muslimanski svečenik. Ko je bil 16 let star jt bil sultanovim fermanom imenovan za finančnega nadzornika. Do 74. leta je napredoval v turški državni službi. Dobro se še spominja historičnih ^todkov kine tičejo usode Srbije, in tud dne, ko je Osman-paša izročil mestne ključe knezu Mlhajlu. '' Klerikalna nesramnost. -"Slovenec" zagovarja trtasai "Mali list", glasilo kaplana Sče-ka, ki je pred dnevi denunciral Voditelj, političnega dru^va "Edinosti" v Trstu, čei, da so ¿lani framasonske \<*r v Trs» V ulici Lavatolo. Brvatlp. člani framazonske lože na Reki. To je pis?n5all list" v času, ko se vr-še v Italiji najhujša preganja „ja framazonov is ko Je j* vršen napad na ,ti". Storil Je torej približno isto ¡ar je prsktidrsl "Slovenec ogenj. Začelo je goreti v treba pdlitike v podpornih organi-sacijah. Po mojem mnenju )e ni bila Sedaj pa je potrebna, ker ao jo ravno tisti vsilili, ki aadaj pripoVe-dujrjo. da je nI treba. Ako na t*Hmer vrinemo prva slovansko orftantaftdjo v Amfcriki K. 8. K. 4., tudi na v«si. la kakega raaioga je bila tam tpovad potrebna. Kir Je tudi imenovana or-irnnizaclja delavska, ae vam. kako to, du sb vsakega rffeamo poškodovanega delavca peljali v MMUMa In ae v oarkav da la po tem ao poslali po dukovna. da i» siromaku pava. dal. da ja bog hotfl. da »e je p«n*. aradU. Seveda lj«dje, katerih tftnra* je ilvati od mase dtaavvdnega daHv* st(va, se bodo zn>imj .podtikali nad moiml, Id so to vidali in tudi bUl da. letni kapitalističnih dobrot ter so tudi delali po svoji m ©a aa ftplotnort, da hi delavski oarod epaaaal Svoja amo-to in prtlal do boljtaga ddlela. kruha, kakor pu* ga ead^ delijo v linetm boga kapitalisti in njih hlapci. To pri meni ni nobena politika, ampak, name« in telja, da se orgaQlsfra de-lavaka masa ter aa laboljtajo delavske rakmere, ne pa da se me4eJod»o-lena pod noge požrtvovalni» dakv-cam. katerih edini «ilj je deaeti u speh, ki Vtaj koristi ne po^mesnlku, ampak celi delavski masi. ~ Aaten as ao. LAWNDALI AVL, CHICAGO, Ixvrflevalni odbor: , ' I'l'IIAVM ODSKK: Mh Navak; gL blagajnik John VpgHsk) urednik gladila MU »teHtfe jwji m Godlns. POKAMO PoQWH JKMti Ola vm rr AH) ^LINOIS lil» # ^^^^ l^^r^^lj» W« ^W^riRi®®®! Pft« BOLNlftKl 01)8RK: OitEDNJR OKKOftJR: lllss^Nevak predsednik. NIT4« •. U«Mala Ave, VttOMfO oeeotj*: '¡¡¡¡^¡l^1^ t1®*?!!!. w!ml Ksttsa fi IAPADNO OKBOftlBi Aatss Aular, Bai IM, Uruaa. Kawk, sa Jlgiwl, Frank KluH Has MS. Ckiaholm, Mian« aa aft. asp. John Golob. Boa 144, Rock Bprlaga. Wye. N ftdsoyitl odbor» , jaarctt» caio. fll. . a v wihjui i—» «tJfcafcto« jjQrnzivwni OUDQT . GbktauNL VMTOVN1 SDtAVNtKi Dr. T. I. «anu «m it Clair Otovslsnl »OilUATVB 1H BTVAtl, ki ss tUeJe gt IsvrlevaUega HWa ss ssaWvei TajniMva B. N. P. I« HIT4I Be. Uts- BLAOAJNlUXMI POBU s» Milita A C leveland. OMa. — Po konvenciji se Ae toliko govori in pite. kakor bf bila S. N. P. J. kaka velesila bivtih1 vojskujočih driav. Ako stvari ale-dim, je tako, kot sem na konvenlcljl omenil, da prevelika delegaeija nI stvarna, ampak več tkoduje kot ti koristi. Konvencija ae je vodila pod vodstvom, do kateraga «o imeli dala-iratje v večini zaupanje in ja tudi v rti le doltnosti po najboljtlh ratsod-nosUh. kot je bilo mogoče storiti pri taki vsestranski delegaciji In njenih glavarjih, nečlanih 8. N. P. J. »led-njim ao sledili v večini delegati hrva-tke narodnosti in par Slovencev. Moj odgovor velja dopisnikom, ki pitajo, da aa J« komunističnim delegatom krajtala enakopravnoet na konvenci-ji, kar je brez podlage. Burno zapis nlk je treba dobro pm«ledati, pa amo na jasnam, da ni tako. Takoj po konvenciji ae ja ustanov* nekak -progresivni blok.M Cital . o njih in nekake okrolnlca. zakaj aa je ustanovil. Po mojem mnenju ss je ustanovil, da Mcoduje B. N. P. J. vobče, nc tistim gl« odbornikom, kot jih imajo na tarči. Osi mislijo a njih zavezniki, katerih kar nugoli po zadnji konvenciji, ustanoviti nekak sekaj SI na konveneiii delegata» koj raajaanll. AH ta blok ni vedel ■amo pri P. K. in pri Rscfc Bpringa, Wya. - Prijatelj mi pokate A. 8., ter Me vpraša, ako ae to leaj mane tiče! A ti je kar tako skrpaeano skupaj kot po navsilT Ko pesi pregledal, sem rekel, da mugo-8e. Ali aelo nerad se pa spuMaei v Polemiko a tako neinteligentno, ne Izobrateno «mebo, katera je moralno untdelta v ovojem tiVtjtnju. Kar Imam pa ravne SakolUn» pn»ste^a bo, s to ns radi njega. Poskuša, da bi odgovarjal na dopie v "Presneti" (kot jo on Imenuje). Po-lebno bo agpoalen, ako ai ae to sama* nll. Vprašanje pride, kje bal debli toliko koloboclje. ker pri tebi, vem, ifj^e takih stvari ae more vetilio pre- Ako hoče oseba prav po katoliško tavijatt, morajo biti vsa koMa v pravem redu. Toraj k delu! Očitam, praviš, da ti telesne hibe. Moral aa prečkati, aH pa koga naprosi, da bo» razumel. Kar sata jas aaniasl, ja fakt. in ,ta sam potrjaš, na da bi ve-del. Ako liaisš to iapodbiti, sa boš moral preseliti v drugi tabor. Pta. vit. da ann potomec Mopfc". Tukaj ■I jo pa pogruntal. Sa dobra dala a vsa I ms last. Ootovo al «m moral kdaj videti, da ai tako sedat Ali fant, jas ne menjata. Drši svoje. Pravi, da nadlegujem pristne kato ličane, osi ps molUJO . . , Seveda, na ta ja vendar njih vera, da svojega ao« vrata i ka atomajo ljubiti. Kajna, da je tako! O, pa ni ne, pri tata ao dni. gi varokl, in glavni ao ti: kdo bi Hendar Ml toliko s tira, da bi h*al rimsko hierarhijo, ako SI M Naprej ae aopet strinjam, da sapi nad članstvom jednoto. Abrf 'tati je lahko, ali dpkaaati! Da. po do- diktat------- - dani dobro prečltajo agitacijo r nji hovih listih, bodo takoj na jasnem kakem smislu ae stvar vrši. Ako bi bila 8. N. P. J. kaka mala organlaacija ■ par tlaoč člani in v slabem finančnem stanju, ne M Mlo no.fW kateremu # ti spadal, I Kot tak al nisi prav dobro kasth hrepenim. Socializma se fant tudi ne VbJIlf la ti ja gotovo itr«driN osebo povedala, da aa sltmr toliko se raaburjaj, «j Itak ifkida; poeabno ti^i sU^sa pfMa siladinlf I ______ kako mrtina Itglada. Na pride sa, le potolaten bodi. Kja pa take veliko Indijo dobili. dA M čez prepeljali. Koale tudi strt I jamo i Samo to je benega rešitelja sa njo. Ko je jedso-ta najmočnejši steber Slovencev v Za-dinjenih driavah, imamo vsakovrsU n« rešitelje aa njene člana. Prvi aa-veda pride "progresivni blok" poto« Trunk. Cerne. Oman. Pire. Mike CI-car* in še nekoliko drugih, prav nš koncu m veda je tudi pegrebnik. ker ■■ tolika Upa dmtba bo menda pa amo- taki meri, ds S»« ja akorej sram, M riU S N P i., katoro bo on pokopal ae« lata narodn«.ti Kak,, .UIm. ,»r.. li^no doiiro ravno j. ilk - J - •-» oa jih «iriijijn f*1 " r K. B., in alaar v j»va B. y, K HŠT4» Ba> UwnSsIa ^ ^ riirs^w^^i^^ skiIs^ffti... ' naifania, i^Pt ^ ^^ . tohll&to il^Mt^^iM' ss ssalavi Hp5o8VKTA", wiSsis Avy i-m mogoče drši v tami Kar sa tIŠe re-voluclje, sem ¿steč od tistih, ki na ieutlijo, lp kar ae tlše U. M. W, of .. pa sveUij««i. ako znaš toliko čttat, da vsamet v rako "International con-atltutlon", k^er boš videl zrcalo do-tlčna unij« Potom upam, da boš drugI pot bolj vadil, kaj pišeš in kako bi ae morali ravnati posamezniki ali posamezni lokali. — Joka Cioloh. Kik» spraviti Vil želodec MRkti m privt fit NA l>hODAJ JE v dobro JdoH grocerija v dobrem kraju. Svpts as logs MBit, «s, mors prodati takoj. Za ceno ftai drugo oglasfu s# prt Ustniku nglssi So. Racine Avs^ City^-(Adv,) , _ SLOVENEC bi se rad sssnanil s Slovenko aH Hrvatico, katero veseli tlvetl na fsrml v drlavi Orsgon, Podrobnosti IS IBVB pismeno. Mors p» biti naprsdnegu mllljetija Inj snsdnjs itBfOsti. Pilite na na •lov "Wovorttc", 2057 S. Uwn dais a ve. OHtsago, III, (Adv.) MKSNICA V NAJEM ss oda s vso mesBrsko opremo Najsmnlna niska. V sredini na aslbljM, solo uvodna prilika Slovenca ali HrvaU, Upraša m pri FBaaku Limoni, 411 OvIoBfkld Av. Milwaukee, Wls., tvsčpr od f do 10 ure v soboto In gsdltio oll dan (Adv.) IfttM «fOJrtCOA PMJATtUA Vstavite aaprinlsB, neprebav-nosi, plin, kol can je. bole fine po jtdl In gkvtM. JPJTK RAH nt VAM IN K A!) A H HK VAM POUUm, BKHf. KI.ABM fOCDIMMf, Ah« h vsi ft»ki4«* U i S M*efcsvi, aeartsM. «I« «j^tmu. »s 'hm(M, ImImiOn. »k« teHM« »Me v ts Ull .mr.4l)lv ,I„K SfvMrih i vwpeeH ah «M» uku» « s« r^iMov^inl, *»lsWl pni, »U t» »Sle Urv* kMs»s (n Im*M>m« « fcr* kaur^oll UH| (iS j»ir« I in ulrtiiM) U >. es« U •trseHi, l UM.0 • Ml M »nseM«l. f en jNM^^ •rt#oi. Ilk f Mire jNHe«4 * Ml« b.i|»»nl ■ ullvssiMM MOXOl., »Uwnw adv«-vil« m j»lr* In adsiM, S« ImMs) lanski»»*. Ts i^rne ««mšsmm is v# F» rhile j«, včeraj zaprla vra-in Valporalau. De-2 *^M40.B©0. V finan- ^'irih ilrWa j« zavladala p* Uanika. lial nsprsdujaks «a arbofika. vZ denuncijacije ^g^ je bila iivriess tudi hiins mlieksvs pri podpredsedniku Sku dr. Vratovi v ulici Uvs-to». To ao dsjstvs. M porodila Msrs Vso«e ZniAtrM _ V listen j i vsai ata ■Torošrva in vmsk« erpanlsaeije K