E^ETEoESSIKE OKTOBER 1979 — št. 10 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XX URESNIČIMO, KAR SMO SKLENILI! Ob obravnavi polletnega obračuna so delegati delavskega sveta sprejeli akcijski program za uresničevanje planskih nalog v teni 'eiu. Da bi ga lahko izpolnili, pa je potrebno, da bi se z njim seznanijo vsi člani našega kolektiva. Objavljen je bil v avgustovski številki glasila Litijski nredilec, na 4. in 5. strani — pod naslovom Stabilizacijske akcije in prizadevanja. Da bi omogočili vsem tudi razpravljali o lej problematiki (nedoseganje proizvodnje — objektivne in subjektivne vzroke to, itd.), smo v prejšnjem mesecu organizirali sestanke sindikalnih skupin. Na njih smo obravnavali poročilo o uresni-*-'vvanju planiranih nalog, zlasti o nedoseženi količinski proiz-v°dnji — naloge akcijskega programa za vsak sektor posebej. Povsod je bilo poudarjeno vprašanje o izkoriščanju delovnega časa. Sestavili smo skupen dnevni red za vse sestanke, ki pa je slu-le za orientacijo. Cilj vsakega sestanka so bili konkretni '"ključki — za vsak oddelek, izmeno. Dogovorjeno je bilo, da bodo sestanki sindikalnih skupin v ("■ostem času — to naj bi bil tudi že eden od stabilizacijskih ukrepov. Vse izmene predpredil- med malico v nočni izmeni, n'ce so imele sestanek po ostale službe pa po 14. uri, ^opoldanskem delu, ob oz. pred pričetkom dela, ob '3. uri, delavci iz predilnice 5. uri. Obisk je bil povpre-ln sukalnice so se sestali (Nadaljevanje na 2. strani) Ob dnevu mrtvih Postoj tovariš! Prisluhni nemi govorici naših imen. Tudi naš korak je nekdaj puščal sledove stopinj na tem dvorišču, tudi v naših ušesih je brnel ropot predilniškili strojev, tudi mi smo s ponosom zrli v tuljave roke. Toda, ko je biki ogrožena naša svoboda, smo zamenjali tovarniške oddelke za gozd in stroje z.a puško. Za SVOBODO je ugasnilo naše življenje. Ne veš kako radi bi s tabo gradili nove prostore, prispevali z.a boljše delovne pogoje, uživali sadove svojega dela in borbe. Namesto sotovarišev stoji na dvorišču ta beli, trdi kamen brez. srca, s sedemnajstimi imeni. Postoj tovariš! Prisluhni nemi govorici naših imen: »Ne pozabi nas!« M. M. i -j jv yseh objektov bo največ veljal novi zdravstveni dom v Litiji.i Predračunska vrednost gradbenih del, opreme in zunanje urcdi-r.naša skoraj 8 milijard S din. Svojemu namenu bi moral biti predan že ob letošnjem občinskem prazniku. URESNIČIMO, KAR SMO SKLENILI! — sestanke naj bi imeli v prostem času, — udeležba naj bi bila čim boljša, — prostor, kjer naj bi imeli sestanke. Dogovorili smo se in sestanke imeli med malico v nočni izmeni ter s tem zagotovili 100 % udeležbo, čeprav so se sestanki zavlekli tudi v efektivni delovni čas. V dopoldanski ali popoldanski izmeni pa bi se ti zastoji še povečali, ker hodijo delavci na malico v menzo. Na sestanku smo se seznanili z. doseganjem planskih nalog in z. vzroki, zakaj plan ni dosežen. V razpravah, ki so potekale pod točko razno, je sodelovalo več delavk (delavcev). Dotaknili so se mnogih problemov in pomanjkljivosti, kot npr.: glede klimatskih naprav, katere bi bilo potrebno razširiti. — Delavke so o me ni k’ tudi pomanjkanje vzdrževalcev za avtomatske nrevijalne stroje in s tem slabše vzdrževanje. Tudi za nekatere druge stroje so bile pripombe glede vzdrževanja, za kar pa je krivo tudi pomanjkanje rezervnih delov. Razpravljali so tudi o normah, katere bi bilo treba večkrat spremeniti zaradi z.el° različnih kvalitet, ki tečejo na strojih. Poleg teh pripomb if predlogov je bilo govora se o tekoči problematiki v oddelku in na posameznih ,z' menah, zato bi predlagal, da se v bodoče vse to rešuje v okviru izmen oz., oddelkov s kratkimi sestanki vsak me- (Nadaljevanje s 1. strani) čen. Tisti, ki so se sestali med malico, so dosegli dober obisk, med ostalimi pa je veliko takih, ki jim niso mar skupna prizadevanja. Veliko jih je odšlo kar domov. Kako so potekali sestanki, na kakšne težave so naleteli pri organizaciji teh itd., sem povprašal predsednike OO sindikata. Povedali so: Tov. Janez Remec (podpredsednik OO sindikata predilnice bombaža in sinte-like) — Prva težava, na katero smo naleteli pri organizaciji sestankov, je bila, kdaj te sestanke organizirati, da bi bila udeležba čim večja. — Sestanki so bili na nočnih izmenah med polurno malico. Prva skupina od 21.30 do 22. ure, druga skupina od 22. do 22.30. — Udeležba ni bila na vseh izmenah polnoštevilna. Aktivnih razpravljalcev pa je bilo največ na I. in II. izmeni. — Predlagal bi, da bi bili ti sestanki bolj pogosti in dalj časa, saj tekočih problemov z.a reševanje v predilnici ne manjka. Tov. Jože Grctič — predsednik OO sindikata-ostale službe: — Ker osnovna organizacija sindikata ostalih služb vključuje več delovnih skupin, je težko organizirati v kratkem času vse sestanke. Z vodji sektorjev smo se dogovorili, naj bi tudi oni so- delovali pri sestankih. Vsak sektor je imel svoj sestanek. Udeležba po posameznih delovnih enotah je bila zelo zadovoljiva, saj je prisostvovalo sestanku od 80—90 % članov. Razpravljali smo po naprej določenem dnevnem redu: 1. Akcijski program 2. Problematika posameznih sektorjev Lahko rečem, da je razprava potekata z.elo živahno, saj je v razpravi sodelovala skoraj tretjina udeležencev. Večji del razprave smo posvetili samo problematiki posameznih sektorjev. — Na takšnih sestankih letos spomladi smo že sprejeli nekaj določenih konkretnih sklepov, katerih pa dose-daj nismo uresničili. Bojimo se, da se bodo delavci naveličali sestankov brez rezultatov. Nujno bi bilo, da bi sklepe, ki smo jih sprejeli na teh sestankih, res uresničili. — V prihodnje moramo poskrbeti, da postanejo OO sindikata res nosilci posameznih akcij. Tov. Franc Boldin — predsednik OO sindikata — s likalnica: Po sklepu delavskega sveta so OO sindikata dobile nalogo, da obravnavajo naloge akcijskega programa za uresničevanje planskih nalog v letu 1979. Pri organizaciji teh sestankov pa smo nalateli na več težav, kot so: — Na avtomatskih previ-jalnih strojih bi bilo potrebno namestiti mikrostikala z.a štetje kopsov in s tem pravičneje nagraditi delo posameznih delavk. Zato je bil umesten tudi predlog, da sistem normiranja glede na število kopsov ni najbolj primeren, in da bi doseženo proizvodnjo ugotavljali s tehtanjem. — Več pripomb, ki so jih podprle vse delavke, je bilo sec, oz. po potrebi. Vodili bi jih mojstri, vsak na svoji izmeni. Na sindikalnih sestankih bi bilo tako več časa Z.a razne informacije in problematiko v okviru OZD. Pripomnil bi tudi, da bo v bodoče treba k tem sestankom pritegniti k sodelovanja tudi strokovnjake, ki bodo lažje tolmačili posamezna vprašanja. Seveda pa bo potrebno probleme tudi reševati in s tem povečati zaupanje delavcev v sindikat. Iz zapisnikov sestankov sindikalnih skupin Začetki sestankov so bili v vseh skupinah enaki. Prisotni so bili seznanjeni s stanjem in rezultati dosedanjega dela in z ukrepi, s katerimi bi izpolnjevali stabilizacijski načrt (vse to je bilo že objavljeno v našem časopisu). Živahnejša razprava se je pa začela pri drugi točki dnevnega reda, ko so govorili o izkoriščanju delovnega časa. Najpogostejši negativni pojavi so: zamujanje na delo, predčasno odhajanje na malico, odstranjevanje z |K'I široke akcije za stabilizacijo je vsekakor tudi ugotavljanje ■n odpravljanje vzrokov, zakaj je toliko kopsov izločenih pri pre-'ijanju na avtomatsko previjalnili strojili. Vzrokov je precej in Postopno odpravljanje je prav gotovo dolžnost vseli odgovornih v Vst'h fazah proizvodnje. Začnemo lahko že v prcdpredilnici in končno pri služhi vzdrževanja. Vm>ki so: nepravilni nastavki v predilnici; ‘ razlika med ločilno in polnilno plastjo je premajhna, glede na številko preje; neodgovorno delo sncmalkc; prevelika hitrost previjalnili strojev glede na kvaliteto materiala in kvaliteto navijanja? ‘ nepravilno delovanje ti palcev na kopsili; ' nepravilno delovanje centralnega tipalea. Velika večina teli kopsov gre nazaj v predelavo, del teh pa se pomeša med cevke in gre nazaj v predilnico, del (če je samo še malo navitega na cevki) pa gre v posnemanje, le niti pa prodamo kot odpadne niti. delovnega mesta, predčasno odhajanje z dela . . . Delavci, ki delajo po 8 ur in imajo po eno ali dve delovni soboti, so sklenili, da bodo, razen dežurnih, na delu vsako Prvo oz. drugo soboto v mesecu. Če sc je kje razpasla navada za odmore ob kavi in klepetu, jih bodo odslej opustili in ta čas izkoristili za delo. Tudi v neproizvodnih enotah se ne sme dogajati, da bi delo zaostajalo, da bi zamujali dogovorjene roke. V oddelkih, kjer imajo 4-izmensko delo, je bilo aktualno vprašanje o ureditvi delovnega časa, ko bo 4. izmena ukinjena. Možnosti je več, dokončno pa se seveda še niso dogovorili, in so to vprašanje preložili na drug sestanek. Delavci iz Prcdpredilnice so menili, da bi bilo pravičneje, če bi delo vseh izmen enako vrednotili, ker se včasih na števcu kažejo količine, ki pa v resnici niso narejene. Krivično se jim zdi tudi to, da se nadurno delo upošteva pri otroškem dodatku. Zgodi se, da so nekateri na slabšem zato, ker dosežejo z nadurnim delom takšen osebni dohodek, da niso upravičeni do otroškega dodatka. Želijo še, da bi mleko dobivali v nočni izmeni, ker ga sedaj popijejo delavci, ki so zaposleni v dopoldanskem času, in ga za njih nič ne ostane. O svojih težavah so govorile tudi: Milena Obrč, Jožefa Češck, Ljudmila Rožun in Ivan Jelnikar iz skupine zbiralnice cevk. V novih delovnih prostorih še marsikaj manjka. Ogrevanje ni delovalo (sedaj že deluje), garderobe so vlažne, v stranišču ne teče voda, moti jih tudi slaba razsvetljava. Radi bi imeli ustreznejše nože za odstranjevanje preje s cevk. Živahna razprava se je razvnela na sestanku skupine »rezerva predilnice«. To so pretežno delavke, ki so premeščene na lažje delo. Trenutno nimajo svojega mojstra, ki bi vodil njihovo delo. Z njimi delajo tudi mladoletni fantje, ki še niso dovolj resni. Delavke z daljšim delovnim stažem bi lahko vzdrževale red tudi brez mojstra. Pripomnile so tudi, da bi tiste, ki so premeščene na lažje delo, morale imeti pravico, da se večkrat odpočijejo — vsedejo, in da jih zaradi tega ne bi smeli ostali grdo gledati. Takšnih težav je pri njih še veliko. V oddelkih predilnice so kritizirali tiste, ki niso prišli na delo, ko so delali nadurno delo za stabilizacijo. Za nedoseganje planiranih količin so krivi tudi transportni delavci. Očitali so jim, da se večkrat odstranjujejo z dela, da hodijo med delovnim časom v menzo, v druge oddelke, da spijo, berejo, da se hodijo kopat... Za mnoge reklamacije so krivi prav v predilnici, saj tu zaradi nepazljivosti pri delu nastajajo različni zapredki ipd. Izpihoval-ne naprave večkrat ne delujejo, ker jih vzdrževalci ne očistijo. Klimatske naprave so prešibke, uredili jih bodo do prihodnjega leta. Delo snemalk kopsov bi morali normirati, da bi bile nagrajevane res za svoje vloženo delo. Neopravičene izostanke bi morali kaznovati tudi materialno. Tov. Lojze Pavliha, predsednik konference sindika- ta, je na sestanku sindikalne skupine predilnice bombaža in sintetike 1. izmena dejal, da bi se morali vsi zgledovati po delavkah ob strojih, saj če bi vsi toliko delali, bi bil tudi rezultat veliko boljši. Izrazil je tudi zaskrbljenost, kako bo v bodoče, saj je sedanji finančni rezultat poleg ostalega le odraz višjih cen, ne pa proizvodnje. V bodoče se obetajo podražitve surovin in ostalega materiala, in če ne bo boljša količinska proizvodnja, bo tudi finančni rezultat slab. Velike izgube so tudi zaradi prevelikih količin odpadkov in številnih reklamacij. Veliko drobnih težavic je prišlo na dan na teh 17 sestankih. Veliko dogovorov je bilo sklenjenih, morda kar preveč, da bi vse uresničili. Če jih bomo, bomo uspešni. Potrudimo se! M. M VOLITVE Dvoletni mandat delegatov delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije, bo 23. novembra letos potekel. Do takrat moramo izvoliti nove člane. Volitve bodo 13. novembra Volili bomo na petih voliščih. Delavci iz: prcdpredilnice, pred levim vhodom v pred-prcdilnico bombaža, od 4.30 do 21.30; predilnica, v garderobi predilnice 1, od 7.30 do 19.30; sukalnica, v garderobi sukalnice od 7.30 do 19.30; vzdrževanje, v gasilskem domu, od 6. do 14. ure; uprava, transportni delavci in pomožno osebje, v sejni sobi nad bivšo stročnarno, od 6. do 14. ure. Listo z imeni kandidatov bodo predlagale osnovne organizacije sindikata, potrdili pa jo bomo na zborih, 30. 10. 1979, nato bo do volitev razobešena na oglasnih deskah. Podrobnejša navodila o volitvah bodo objavljena v Informacijah, nekaj dni pred volitvami. Volitve bodo na dan, ko izplačujemo osebne dohodke, zato bodo tega dne prišli v tovarno tudi tisti, ki so sicer ta dan prosti, na dopustu ipd., in se bodo hkrati udeležili še volitev na svojem volilnem mestu. V interesu slehernega člana naše delovne skupnosti je, da bo imel predstavnika med delegati v delavskem svetu iz svojega oddelka, saj bo le na ta način imel vpliv pri odločanju. Torej v torek, 13. novembra, vsi na svoja volišča. IM. M. SEPTEMBRA NA DELAVSKEM SVETU Delegati delavskega sveta so na zadnji seji sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Pokazalo se je, da je ta sporazum v nekaterih členih premalo elastičen, oz. neprimeren. Predlagane spremembe so: — da bi odslej določalo le eno vrednost planske točke v začetku koledarskega leta, in bi jo med letom lahko spremenili le, če hi hili za to (lani bistveni razlogi; — da bi bilo možno, na predlog komisije za sistemiza-eijo in nagrajevanje, s sklepom delegatov delavskega sveta, na novo uvajati dela in naloge za katere bi se pokazale potrebe. Sprejet je bil tudi osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o Fluktuacija V letošnjem letu so člani odbora na svojih rednih sestankih obravnavali sprejemanje delavcev na delo, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, štipendiranje in drugo. Na delo so sprejeli 117 delavcev (46 moš. in 71 žensk). Največ je bilo razporejenih v predilnico— skupaj 34. Z delom je prenehalo 163 delavcev (55 moških in 107 žensk) — največ iz predilnice (74). Najpogostejši vzrok za prenehanje delovnega razmerja je odpoved delavca (107), sledi potek pogodbe za določen čas (22), upokojitve (17), odhod v JLA (7), ukrepi prenehanja dela (6), invalidska upokojitev (3), prenehanje v poskusnem delu (2), smrt (2). Gibanje delovne sile lahko sproti, mesečno, oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj. Na sestankih odbora za stanovanjska vprašanja, ZK in OO ZSMS so se izoblikovali predlogi za naslednje spremembe: — prednostno listo bomo sestavljali dvakrat letno (meseca januarja in julija); — v točkovni sistem je dana postavka izmensko delo (nočno delo) = lOtočk; — postavka — brez stanovanja = KM) točk, bi bila ukinjena; — kreditni pogoji naj bodo na oba zakonca, ki sta zaposlena v predilnici Litija, enaki; Oba osnutka sprememb sta v obravnavi do 26. oktobra — nato pa bodo delegati delavskega sveta sprejeli predlog za spremembe in razpisali referenti um. vse manjša spremljate v rubriki Prišli, odšli. Gibanje delovne sile, fluktuacija, se je v zadnjih mesecih zmanjšalo, v primerjavi s prvimi letošnjimi meseci, ko je bilo to že kar zaskrbljujoče. Zanimivo je tudi to, da je sedaj, v primerjavi z začetkom leta, pri nas manj zaposlenih za kar okrog 45 delavcev. (1. 1. 1979 je bilo 1184 zaposlenih delavcev, 1.9.1979 pa 1139). Vzrok za to je v glavnem ta, da po odpovedi delavcev nismo sprejeli istega števila, ker ni bilo potreb (rekonstrukcijska dela so zmanjšala št. delovnih mest), poleg tega pa moramo misliti na to, da bo potrebno premestiti na ta dela delavce, ko bo ukinjena 4. izmena v predpredilnici. časna zapustitev dela; prekomerno posedanje v garderobah; uživanje alkoholnih pijač med delom in medsebojno fizično obračunavanje. Največ je bilo izrečenih opominov, bilo pa je tudi precej ukrepov prenehanja delovnega razmerja, le nekaterim pogojno za dobo enega leta. Le pri enem so izrekli oprostitev, pri dveh pa ustavili postopek, ker so se stvari kasneje razjasnile. Temelji za montažo mikalnikov Hergelh v predpredilnici sinteti-ke so že dograjeni. V predpredilnici sinteteke sta že montirana dva mikainika Hergelh- Bolniški izostanki za prvih šest mesecev Disciplinska komisija V tem letu sproti rešujejo vse gostejša kršitev je izostajanje prijavljene primere. Do sedaj z dela, izostajanje z gasilskih so obravnavali 78 primerov kr- vaj: odhajanje z delovne orga-šitve delovne dolžnosti. Najpo- nizacije med odmorom; pred- lo bo vhod v prcdprcdilnico sintctikc. Analiza izostajanja zaradi cer kar 23 % več kot v istem bolezni, nesreč na delu, nesreč obdobju lanskega leta. izven dela, porodniškega dopusta in nege ožjega družin- (Nadaljevanje na 7. strani) skega člana za prvo polletje le- _____________________ tošnjega leta je pokazala, da je napram istem lanskem obdob- Število zamujenih delovnih ju 1,2 % več zamujenih delov- dni po vzrokih za obdobje od nih dni. 1.1. 1979 do 30. 6. 1979 v pri' Največ zamujenih delovnih merjavi z istim obdobjem let«1 dni ie bilo zaradi bolezni in si- 1978 obdobje vzrok 1-6/79 % 1-6/78 % Indeks š- t.zam.dni št,zam .dni ^ bolezen 12308 6,7 9952 5,4 123 nesreča na delu 760 0,4 708 0,4 10? nesreča izven dela 1916 1,1 794 0,4 241 porodniški dopust 4856 2,7 6354 5,5 76 nega druž. člana 1550 0,8 1507 0,8 103 Skupaj 21390 1 -1,7 19295 10,5 UL^ Dosežki samoprispevka, ki smo ga izglasovali leta 1974, in dopolnili leta 1976 Kmalu ho dograjen otroški vrtec na (Iraški Dobravi. V njem ho prostora za 120 malčkov, ki hod o tu preživeli čas, ko bodo njihovi stnrši v službi. Gradnja vrtca je bila dražja kot je bilo predvideno Zi'radi izgradnje obveznega zaklonišča, in to na težkem zemljišču. 'led tem vrtcem in osnovno šolo s telovadnico, ki je tudi dosežek našega samoprispevka, dokončujejo šolska igrišča, tena teli bo nad 200 milijonov S din. P°va telovadnica v Šmartnem nikdar ne sameva. Njeno gosto-.Inbnost izkoriščajo dopoldan učenci osnovne šole, popoldan pa ‘Portno navdahnjeni občani. šola v Kresnicah ima 3 učilnice, katerim pa je možno še ks«<> prizidali. Od decembra, leta 1977, je stari gabrovski šoli prizidana nova. Ima šest razredov, večnamenski prostor, kuhinjo, lepo telovadnico. Vse skupaj obkroža šolsko igrišče. Prizidek pravzaprav sploh ni primerno ime za novo šolo, saj na to bolj spominja stara zgradba, ki se naslanja na novo. Zdravstvena ambulanta v Gabrovki je že dograjena. Gradnja vrtca v Šmartnem ni bremenila sredstev 2. občinskega samoprispevka, ker jo je v celoti sofinancirala skupnost otroškega varstva Litija. fr -^ 11. NOVEMBRA BOMO OBKROŽILI »ZA«! ^- i PREŠERNOVA DRUŽBA Naloge kulturne delovne poslanstvu predvsem sociali-skupnosti Prešernova družba stična zveza delovnega ljudje, da skrbi za širjenje dobrih stva, sindikati in druge knjig med delovnim ljudstvom, družbeno-politične organiza-Pred 26 leti jo je ustanovila cije, razne kulturne skupnosti, Osvobodilna fronta slovenske- nekatere organizacije zdru-ga naroda, danes pa jo moralno ženega dela in ustanove, in delno tudi materialno pod- Prešernova družba že vse-pirajo pri njenem kulturnem skozi izdaja posebno letno PRIJETNO SREČANJE Mladinci OOZSMS predilnica Lilija so se prejšnji mesec udeležili zabavne igre z naslovom SREČANJE MLADIH, katere organizatorji so bili mladinci iz OO ZSMS, gostinsko podjetje Lilija. Čeprav je bila igra zabavnega značaja, so tekmovalci morali pokazati prave športne zmogljivosti. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: žaganje lesa, tek na 50 m v vrečah; vlečenje vrvi; nošenje žogice za namizni tenis, na 25 m z zaprekami, na namiznoteniških loparjih; tek v parili z zavezanimi nogami na 50 m z zaprekami; nošenje palic s podstavki; metanje trnka v 10 m oddaljeno posodo; nošenje vode v kozarcih; tek na hoduljah in met krogle. Tekmovanje je potekalo po predvidenem načrtu. Ob kegljišču v Litiji, kjer je tekmovanje potekalo, se je nabrala velika množica starejših in mlajših gledalcev. Organizatorji so se izkazali. Letošnjega jesenskega trimskega kolesarjenja v Litiji se je udeležilo rekordno število ljudi, čeprav pot sploh ni bila lahka. Dolga je bila 22 km, najtežji pa je hil vzpon na Itogenšperk, kjer jih je presenetila še spretnostna vožnja. Organizatorji so ob zaključku pripravili še kratek kulturni program in tekmovanje v vlečenju vrvi. Množična udeležba dokazuje, da je tudi v Liliji vse več navdušenih kolesarjev. 4. Mihajlo Lalič: PRVI SNEG Mojster človeškega ali ljudskega pripovedovanja o našem partizanskem času v pripovedih, zbranih v Prvem snegu — ta zamete ali pa odkriva partizanske stopinje — živo in polnokrvno opisuje to, kar se kaže v človekovi veličini in tragiki, kakor tudi v človekovi zmaličenosti. Te črnogorske partizanske pripovedne bisere je v slovenski jezik prevedel pesnik Severin Šali. 5. Spomini in strokovni zapisi Cirila Jegliča: VRTNARJEVI SPOMINI. Knjiga daje vpogled v dejavnost, ki je bila v naši deželi do nedavna hudo razvita in brez pravega ugleda in cene. Prav iz [ okrepljenih začetkov te vede sc je v zadnjih letih tudi pri nas razvila pomembna hortikultur- | na znanost (znanost o vrtnar- [ stvu). K temu je mnogo prispevalo prav Jegličevo delo. Ob redni knjižnji zbirki Prešernove družbe, bo izšla tudi knjiga MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA,k' jo je napisal tovariš Franc Šetinc Kot pravi avtor, ima ta knjiga namen, da kar se da poljudno, vendar ne na škodo tehtnosti vsebine, približa Kardeljevo misel in delo najširšemu krogu bralcev. Knjiga bo za naročnike redne zbirke Prešernove družbe brezplačna. Naročijo jo pa lahko tudi ostali. Cena posebej ; naročene, v celo platno vezane knjige, bo 70 dinarjev. V zbirki romanov »Ljudska knjiga« bodo izšli: 1. Frank Jcrby: SACAREN* S KO BODALO (zgodovinski roman) 2. John Steinbeck: SLADIŠ' ČE I R I EK (šaljiva pripoved) 3. Pascal Laine: ČIPKARl' j CA (ljubezenski roman) 4. Maksim Gorki: DETlN' STVO (povest) 5. Derviš Sušič: ZALEZO' VALCI (psihološko vohunski roman) 6. Vicente Blasco IbaneZi MRTVI UKAZUJEJO (roman) Cene posameznim publikacijam: Redna letna knjižna zbirka: broširano ,|in celo planino 210. d'" Zbirka romanov »Ljudska knjiga« celo platno 350. ,0Pustov zmanjšalo za 24 %. ..Ut!i nege ožjih družinskih ,a;nov je bilo le 3 % več kot Kot pri vsaki doslej, seje tudi 0,' tej analizi iskazalo, da so n. ^'enja gibalnega aparata aJPogostejši vzrok izostajajo zaradi bolezni. Iz leta v leto paradi teh bolezni izgublje-p . več delovnih dni. V prvem Jptiu leta 1977 je bilo za- >r - - Ob koncu prejšnjega meseca so litijski nogometaši praznovali ,''ulenih i 50. obletnico obstoja. Delavci naše tovarne že vsa ta leta podpi- »T,2 "I" -H*™«. I>» "'"i "-<1 i« največ m,Sil, 'dej- poletju pa 3120 delovnih 1 ali 43 % več kot leto poprej. J)p^aradi obolenj gibalnega j() !"ata najpogosteje izostaja-clavke predilnice bombaža Na osrednji proslavi je predsednik, tov. Jože Mirtič, govoril zbrani množici o zgodovini in bodočnosti nogometnega kluba. Ob tej priliki je nekdanji nogometaš, borec NOV in naš upokojenec Ivan Bclcc-Bcli, odkril spominsko ploščo z imeni litijskih nogometašev, ki so se priključili partizanom in tam tudi padli. KAKO DO STANOVANJA • KAKO V javni razpravi je osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj. Vsi se moramo zavedati pomembnosti tega sporazuma, kajti vemo, da je seštevek točk stanovanjskih in drugih pogojev faktor, ki določi, ali bo prosilec stanovanje dobil ali ne. Pri oddaji stanovanj so se pokazale razne pomanjkljivosti sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, zato je pred razpravo odbor za stanovanjska vprašanja pozval vse delavce in družbenopolitične organizacije, naj sodelujejo pri sestavi osnutka sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj. Žal odmeva na to akcijo ni bilo. V praksi se večkrat pokaže, da se delavec, ki stanovanje res nujno potrebuje, s svojim številom točk ne uvrsti na vrh prednostne liste. V nasprotnem primeru pa smo že tudi ugotovili, da če je bilo prosilcu na vrhu prednostne liste ponujeno oz. dodeljeno starejše, izpraznjeno stanovanje, ga je ta odklonil. Po tem tudi sklepamo, da točkovni sistem oz. razvrstitev na prednostni listi res ni vedno povsem realna, toda je v skladu s samoupravnim sporazumom o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov. Ravno zato smo se odločili, da objavimo nekaj prosilcev, ki živijo v različnih stanovanjskih pogojih in morda boste našli, pomanjkljivosti, kijih posredujte strokovni službi. Na levi strani tabele so vnešeni stanovanjski in drugi pogoji, ki se točkujejo (točkovni sistem), prosilci pa so označeni s številkami od 1 — 4. Pod 1) Prosilec s štiričlansko družino, je imetnik stanovanjske pravice enosobnega stanovanja, v izmeri 34,70 m2. Mož in žena sta zaposlena v Predilnici, mož 14 let, žena pa 9 let. Na stanovanje čakata že od septembra 1975. leta. Pod 2) Prosilec s tričlansko družino, živi pri starših v slabšem enosobnem stanovanju, v izmeri 40 m2. V Predilnici je zaposlen 5 let. Prošnjo za stanovanje pa je vložil februar) 11^979. leta. Pod 3) Prosilka — samohranilka, živi v hiši, ki je predvidena za rušenje. Živi v sobi, v izmeri 16 m2. V Predilnici je zaposlena 2 leti, prošnjo za stanovanje pa je vložila februarja^ 978. leta. Pod 4) Prosilka (samska), živi pri starših, v trisobnem stanovanju, stanovanjski pogoji so zadovoljivi; prosilka se želi osamosvojiti in si urediti zasebno življenje. V Predilnici je zaposlena 2 leti. Iz lega sledi, da ima štiričlanska družina, ki živi v enosobnem stanovanju, največ možnosti za pridobitev stanovanja. Manj možnosti za pridobitev stanovanja im tričlanska družina, ki živi pri starših v majhnem in zelo slabem enosobnem stanovanju.Prosilka, ki živi pri starših in se želi osamosvojiti, pa sploh nima možnosti za pridobitev stanovanja. Stanovanje lahko dobi šele, ko je družina že formirana. Morda bi bilo bolj pravilno, da bi lahko stanovanje dobila, še predno si ustvari družino. Saj vsi dobro poznamo pregovor »Najprej štalea, potem pa kravca«. Zato vas še enkrat prosim, posredujte svoje predloge strokovni službi. Pri strokovni službi lahko dobite tudi razne informacije v zvezi s točkovanjem. TOČKOVNI SISTEM D Delavcu, ki stanuje pri obačnu, las-tniku stanovanjske hiše ali imetniku stanovanjske pravice, pripada na enoto stanovanjske površine, ki odpade na enega člana družine: 90 točk 80 točk 70 točk od 4 m? nad 4 b2 do 6 m2 nad 6 b2 do 8 b2 nad 8 m2 do 10 m2 nad 10 m2 do 12 m2 nad 12 m2 60 točk 50 točk 40 točk Delavcu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice, pripada na neto Delavcu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice, pripada na neto stanovanjske površine, ki odpade na enega stanovalca: do 4 m2 nad 4 m2 do 6 m2 nad 6 m2 do 8 m2 nad 8 m2 do 10 m2 nad 10 m2 do 12 m2 nad 12 m2 80 toCk 70 točk 60 točk 5U točk 40 točk 50 točk 2. Delavcu, ki ima glede gradbeno sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje, pripada naslednje število točk: - ni vode v zgradbi 10 točk - ni vode v stanovanju 5 točk - stanovanje nima kopalnice in stranišča 11? točk - stanovanje nima stranišča (ločeno od zgradbe) 8 točk - stranišče je na skupnem hodniku 2 točki - stanovanje nima kopalnice 7 točk - kopalnica in stranišče v souporabi ^ točk - stanovanje nima kopalnice, stranišče v souporabi 10 točk - stanovanje predstavlja kuhinjo spalnico in bivalni prostor 15 točk - kuhinja v souporabi 5 točk - stanovanje nima kleti oz. drvarnice 2 točki - delna vlažnost v enem prostoru 5 točk - delna vlažnost v vseh prostorih 10 točk - popolna vlažnost 15 točk - kletno stanovanje 12 točk - podstrešje 6 točk - podpritličje, podstrešje z mansardo 8 točk - slaba toplotna izolacija 4 točk - stanovanje nima električne instalacije 10 točk - slaba sončnost 2 točki 15 12 V. GROM. DO STANOVANJA • KAKO DO točkovni sistem 1 2 - “ vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz skupnega hodnika 4 točk ~ vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz skup. dvorišča 6 točk 3. Delavcu, katerega otroci ali drugi člani družine, koristijo isti splani prostor s starši ali spijo skupaj v enem prostoru, pripada : - otroci nad 10 let spijo skupja s starši 50 točk ** otrok nad 10 let ali drug družinski član spi skupaj s starši 20 točk - otroci pod 10 let spijo skupaj s starši 10 točk ~ otrok pod 10 let spi skupaj s starši 5 točk ** otroci ali drugi družinski člani spijo v dnevni sobi (stanovanju z bivalno kuhinjo) 5 točk otroci ali drugi družinski člani spijo v kuhinji ali bivalni dnevni sobi 10 točk otroci različnih spolov, stari : d 1 naa 10 let spijo v enem prostoru 10 točk Delavcu pripada glede na dosežen povprečni dohodek v SRS na družinskega člana v preteklem letu: - do 30 % 15 točk - od 30 % do 35 % 10 točk ~ od 35 % do 41 % 6 toč* “ od 41 % do 47 % 4 točk ~ od 47 % do 54 % 2 točk - nad 54 % 0 točk Samohranilci: - z enim otrokom 15 točk “ a dvema otrokoma 25 točk s tremi ali več otroki 35 točk ^slavcu pripada glede na število družinskih članov: 10 6 30 5 5 6 15 5 na vsakega družinskega člana 10 točk ^slavcu pripada na dobo čakanja na stanovanje: 40 30 20 10 za vsak mesec čakanja 1 točka klavcu (upokojencu) pripada glede na Plovno dobo v Predilnici Litija: do 2 leti zaposlitve v PL 0 točk 46 5 17 6 nad 2 leti do 10 let zaposl. 10+2 za vsako leto zaposlitve 42 20 14 14 TOČKOVNI SISTEM 1 2 - nad 10 let zaposlitve v PL 3 za vsako le -to zaposlitve Isto velja za vsakega ožjega družinskega člana, ki je zaposlen v Predilnici Litija 8. Delavcu (upokojencu) pripada glede na delovno dobo v drugih OZD - za vsako leto zaposlitve 2 točki 9. Posebno težke okoliščine: a) bolezen, ki je težje ozdravljiva (kronične bolezni) - 1 družinski član 15 točk - več družisnkih članov 25 točk - člani družine bolujejo za prehladnimi obolenji ali drugimi lažjimi bolezni, na katere neugodno vpliva neprimerno sta-novanje 5 točk 28 18 15 5 3 4 5 - upravičenec je delovni invalid 20 točk - upravičenec je vojaški invalid 50 točk 10. Upravičenec je udeleženec NOV: - pred 9.9.1943 30 točk - po 9.9.1943 20 točk 11. Delavcu, ki je več kot 10 km oddaljen od PL: - ima možnost prevoza z javnimi prometnimi sredstvi 10 točk - nima možnosti prevoza z javnimi prometnimi sredstvi 15 točk 12. Delavcu, ki doslej še ni dobil tovarniškega stanovanja ali je dobil stanovanje, ki se po zakonu o stanovanjskih razmerjih ne šteje za stanovanje 20 točk 13. Delavcu, ki je dobil nefunkcionalno tovarniško stanovanje (stanovanje zgrajeno pred letom 1945) 5 14. Ločeno življenje staršev in otrok 15 15. Delavki, ki je noseča več kot 5 mesecev: 10 16. Tri ali štiriizmensko delo, pogoj je delo na izmeni najmanj 6 mesecev 10 SKUPAJ: 5 20 306 15 10 239 20 20 24C 134 STANOVANJA NIČ NAS NE SME PRESENETITI Obrambne priprave in družbena samozaščita je v naši delovni organizaciji prišla do slehernega našega delavca. Naš delovni kolektiv je dne 28., 29, in 30. 9. 1979 preskusila nekatere elemente obrambnega načrta in samozaščitnih ukrepov. Vaja je potrdila, da je odločitev o podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite pravilna. Skozi preizkus ugotavljamo, da mora biti sleherni delovni človek in občan temeljni subjekt v organiziranju in uresničevanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zato se to ni končalo z našo preiskuš-njo konec septembra, temveč mora biti to trajna obveza vseh delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Vodstvo vaje je ugotovilo pri izvajanju nalog visoko zavest naših delovnih ljudi pa tudi nekatere pomanjkli-vosti, ki so odraz slabega poznavanja vseh nevarnosti katere lahko ogrozijo naše mirno in svobodno življenje. V tej vaji sc je pokazala že tolikokrat poudarjena povezava med organizacijo združenega dela in krajevno skupnostjo. Obrambne priprave ne izvajamo samo z obrambo in zavarovanjem naših delovnih mest in sredstev za delo, temveč tudi za zavarovanje naših stanovanjskih sosesk in drugih dobrin našega družbenega standarda, ki so za naše življenje in delo nujno potrebni. Vodstvo vaje naše delovne organizacije ugotavlja, da so se vsi pripadniki posameznih enot vestno in hitro odzvali na pozive in pokazali veliko pripravljenost za izvrševanje vseh nalog. Kljub visoki zavesti, pa bo v bodoče potrebno posvetiti vso pozornost izobraževanju pripadnikov enot, ter materialni opremljenosti. F. r. Po skciji NNNP so se ponovno sestali elani komiteja za družbeno samozaščito v predilnici Litija, da bi analizirali potek akcije in morebitne napake v bodoče odstranili. PRIŠLI: 3. 9. 1979 Danica ODLA-ZEK, Polšnik, Mamol 5 — čistilna kolona predprcdilnice 3. 9. 1979 Dragica MILIN-KOVIČ, Litija, Cesta Zasavskega bataljona 28 — predilnica sintetike 3. izmena 10. 9. 1979 Kari« PODKRAJŠEK, Litija, Rozmanov trg 11 — remont sukalnice 10. 9. 1979 Robert BIZJAK, Litija, Trg na Stavbah 2 — sukalnica efektnih sukancev 2. izmena 10.9.1979 Ljiljana LOVRIČ, Litija, Šmarska c. 6 — rezerva predilnice 10. 9. 1979 Marta MARIČ, Litija, Grbinska 32 — predilnica bombaža 2. izmena 10.9.1979 Jozefina MARIČ, Litija, Grbinska 32 — predilnica bombaža 2. izmena 11.9. 1979 Smiljka MA-LETIČ, Litija, Parmova 11 — predilnica bombaža 2. izmena 12.9.1979 Marjan JANEŽIČ, Litija, Rozmanov trg 23 — rezerva predilnice 17.9.1979 Gabrijel BREZOVAR, Zagorje, Polje 1 — transport 12.9.1979 Čaziba BUUU-BAŠIČ, Trbovlje, Žabjek 18 — predilnica sintetike 1. izmena -— pismeni sporazum (odpoved delavke) 20.9. 1979 Magdalena ROVŠEK, Litija, Rozmanov trg 25 — finančni sektor — umrla 25.9.1979 Martin JERINA. Litija, Prvomajska 3 — predilnica sintetike 3. izmena — odhod v JLA 24.9.1979 Marko KREBS. Litija, Cankarjeva 1 — čistil; niča 3. izmena — pismen' sporazum (odpoved delavca) 30. 9. 1979 dipl. ing. Anton LESJAK, Ljubljana, Glavarjeva 12 — splošni sektor pismeni sporazum (odpoved delavca) 30. 9. 1979 dipl. oec. Dušan G RIJ BOR, Zagorje, Savska 16 — splošni sektor —' j pismeni sporazum (odpoved delavca) 30. 9. 1979 Jožefa ITtPlN-Šmartno, Leskovca 2 — predilnica sintetike 2. izmena pismeni sporazum (odpoved delavke) PRIŠLI - ODŠLI 17.9.1979 Marija PRAŠNIKAR, Vače, Cirkuše 6 — pripravnik 17.9.1979 Janez POŽAR- ŠEK, Vače, Ržišče 9 — predpredilnica 1. izmena 18.9.1979 Fikret ORA-ŠČANIN, Litija, Praprošče 11 — sukalnica 3. izmena 24. 9. 1979 Snežana STOJANOVIČ, Litija, Ljubljanska 9 — predilnica sintetike 3. izmena 24. 9. 1979 Franc PREGELJ, Šmartno, Ustje 28 — predilnica sintetike 2. izmena 24.9. 1979 Vasilije TODOROVIČ, Litija, Partizanska pot n.h. — predilnica bombaža 2. izmena 26.9. 1979 Eerid SEFE-RO VIČ, Litija, Rozmanov trg 15 — predilnica sintetike 1. izmena ODŠLI: 6. 9. 1979 Monika LIPIČ- nik, Litija, Cesta Zasavskega bataljona 5 — predilnica sintetike 3. izmena — izključitev 11.9.1979 dipl. inž. Mirko DOLINŠEK, Litija, Veliki vrh št. 11 — splošni sektor — odhod v JLA PREMEŠČENI DELAVCI 1. 9. 1979 Jože LUŠINA, *6 razporedi na dela in naloge delavec v remontu 1.9. 1979JanezMEDVEŠEK sc razporedi na dela in nalog6 mazač strojev 1.9. 1979Janja STOPAR, 56 razporedi na dela in naloge I*1 borant II 1.9. 1979 Vasilije TADIČ,*1 razporedi na dela in naloge p° služevalec mikalnikov 1.9. 1979 Franc CEGLA^ se razporedi na dela in nalog1 posluževalec mikalnikov 5. 9. 1979 Martina MEHl^ se razporedi na dela in nalog čistilka raztezal pri rezervi dilnice. 15. 9. 1979 Anton KOS, * razporedi na dela in nalog vzdrževalec avtomatsko pte jalnih strojev II 1 16. 9. 1979BorisZUPA se razporedi na dela in nalog ključavničar I 20. 9. 1979 Ana KLANŠ** se razporedi na dela in na zbiralka cevk v zbiralnici cC M.SARAJ Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Al°)^, Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani k° tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov. .