Poštnina platana v gotovini U HubUanl, sccda 31. maeta 193? Cena din 1 Steo. fla Z Ilustrirano prilogo ..Teden o slikah M Celo II. Sestanek ministrov MZ v Belgradu Belgrad, 31. marca. Danes sta odpotovala v Belgrad češkoslovaški zun. minister Krofta ter romunski zun. minister Antonescu, ki prideta v Belgrad jutri zjutraj na zasedanje stalnega sveta Male zveze, ki ho imel seje jutri in pojutrišnjem. Romunski zun. minister bo odšel iz Jugoslavije takoj v petek, dr. Krofta pa ostane še nekaj dni v Jugoslaviji. Verjetno je. da se bo vrnil v Prago skupno s predsednikom češkoslovaške republike dr. Benešem, ko bo ta končal svoj uradni obisk v Jugoslaviji. Zunanji ministri Male zveze bodo na tem sestanku preniotrili vsa važna vprašanja, ki so se nabrala pri Mali zvezi tako glede medsebojnih odnošajev. kakor glede balkanske in mednarodne politiko. Najvažnejši del razgovor bo veljal vprašanju bodočega razmerja med Malo zvezo ter Avstrijo in Madžarsko. Prav tako bodo razgovori veljali zadnjim pogodbam med Italijo in Jugoslavijo, ter Jugoslavijo in Bolgarijo. .Sestanek bo po teh pojasnilih izrazil enotnost zunanje politike držav Male zveze. Izeava dr. Krofte o soglasju Male zveze Pariz, 31. marca. o. “Češkoslovaški zun. minister dr. Krofta je dal izjavo uredniku novega pariškega lista »Le Soir«, v kateri pravi: »Dogodki, ki vznemirjajo Evropo, so težki in morajo vzbujati skrbi. Toda naša država, ki skrbi za svojo varnost, ni vznemirjena. Mi želimo mir in trdno verjamemo, da ga bomo tudi imeli. Prepričan sem, da Nemčija ne misli na to. da bi nas napadla. Nemčija ve bolje, kakor kdo drugi, da bi akcija proti nam bila znak za evropsko vojno. Za nikogar ni skrivnost, da Nemčija ne more vzdržati dolge vojne proti vsej Evropi. Francija je mogla dopustiti, da gre vsa stvar svojo pot, tedaj, ko je šlo za Abesinijo in ko gre za Španijo. Ti dve državi nimata zaveznikov. Ni pa tako pri naši državi. Kaj pa Anglija? Brali ste zadnje izjave g. Edena v spodnji zbornici. Mala zveza? Poljska in Belgija? Voditelji Nemčije so preveč pametni, da bi tvegali tako pustolovščino v trenutku. ko je njihova država docela osamljena. Med državami MZ ni bilo nikdar popuščanja glede prijateljstva in glede interesov, ki nas vežejo. MZ jo potrebno vsem svojim Članicam. Vzemite n. pr. sporazum, do katerega je prišlo med Italijo in Jugoslavijo. Nikakor nismo bili postavljeni pred dovršeno dejstvo. Bili smo naj-iojalnejše obveščeni, kako teko pogajanja. Naša država in prav tako Romunija se veselita tega sporazuma. Dejansko kaže, da se bo sodelovanje podonavskih držfcv še razširilo ne pa da bi popustilo. Z ozirom na dejstva, ki sem vam jih naštel, in z oziroma na diplomatsko energijo, ki vidite, da se oživlja v Parizu in Londonu, mi verjemite, da prijatelji miru nimajo nobenega obupavanja.« Visoko italijansko odlikovanje knezu Pavlu Belgrad, 31. marca. AA. Ob priliki podpisa političnega in trgovinskega dogovora med našo državo in kraljevino Italijo je italijanski kralj Viktor Emanuel odlikoval Nj. kr. Vis. kneza namestnika z najvišjim italijanskim redom Anuncijate. Pri tej priložnosti je kralj Viktor Emanuel poslal Nj. kr. Vis. knezu namestniku iz Pise tole brzojavko: Glede na srečni dogodek podpisa sporazuma ned Italijo in Jugoslavijo, sem z velikim zadovoljstvom odlikoval Vaše kraljevsko Visočanslvo s svojim najvišjim redom Presvete Anunclate. Želim, da vidi Vaše kraljevsko Visočanstvo v tem mojem sklepu posebno iskreno čustvo prijateljstva, ki me druži z Vašim kr. Visočanstvom, z njegovo vzvišeno rodbino in njegovo domovino. — Viktor Emanuel. Rim, 31. marca. AA. (Havas.) Zdaj proučujejo vprašanje redne letalske proge Rim—Belgrad in Milano—Zagreb—Belgrad. Mislijo, da bodo te prošt t kar najkrajše mčasu v prometu. Hitlerjeve čestitke Berlin, 31. marca. A A. (Havas.) O priliki sklenitve belgrajskega dogovora je g. Hitler po svojih diplomatskih zastopnikih izrekel svoje čestitke Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. italijanskemu kralju. Hitler je pri tej priliki izjavil, da pomeni ta novi sporazum prispevek za ohranitev in utrditev miru v Evropi. »Popolo di Roma« beleži še nadalje odmeve belgrajskega pakta v tujini in omenja brzojavno čestitko, ki jo je poslal vodja Nemčije Hitler. List pravi, da ta Hitlerjeva gesta potrjuje spontano odobravanje, ki ga je belgrajski pakt doživel v nemški javnosti, ki je brez pridržkov pozdravila ita- lijansko-jugoslovanskii sporazum, gledajoč v njem konec dobe nesporazuma in nezaupanja. $e odmevi pogodbe Rio de Janeiro, 31. marca. AA. (Stefani.) Vsi listi priobčujejo zelo ugodne komentarje o sklenitvi italijansko-jugoslovanskega dogovora, v teh komentarjih poudarjajo v glavnem, da se Francija trudi, da razširi svoj vpliv na Balkanu, medtem pa deluje Mussolini z dogovori in prisrčnim sodelovanjem ter tako samo povečuje svoj ugled. Listi v glavnem hvalijo italijansko mednarodno politiko in poudarjajo, da bo belgrajska pogodba velikega pomena za politično organizacijo Balkana. Carigrad, 31. marca. AA. (Stefani.) Poslanec Azlmus, ravnatelj lista »Kurum«, še vedno komentira belgrajski sporazum in pravi med drugim: V trenutku ko je v zahodnem delu Sredozemlja: grozila nevarnost vojne, smo v njegovem vzhodnem delu doživeli z belgrajskim dogovorom nova mirovna poroštva. Belgrajski dogovor so z veseljem sprejeli ne samo balkanski narodi, temveč tudi Turčija, ki je ponosna, da je po milanskem sestanku prišlo do tega pomembnega dogodka, ki se ne tiče samo Italije in Jugoslavije, temveč ustvarja tudi splošne nove nade. Poročila iz obeli španskih taborov ' Vesti 31. marca Zdravje sv. ožeta se je poslabšalo po praznikih, ker je bilo delo, ki ga je te dni opravljal, za enkrat še pretežko. Včeraj je moral sv. oče biti v postelji in je dobil resen napad naduhe. Vojvoda Wlndsorski je odpotoval iz svojega dosedanjega bivališča v St. Wolfgang ob jezeru istega imena. Za skupno levičarsko fronto se zavzema angleška delavska neodvisna stranka, ki hoče za volitve ustvariti nekako angleško ljudsko fronto, katero velike delavske stranke zavračajo. Veliki poljski skladatelj Szimanovsky je umrl 54 let star v Lausanneu oh Ženevskem jezeru. Bil je eden največjih sodobnih komponistov. 120.000 delavcev bo stanovalo v škotskih ladjedelnicah ter topilnicah v Glasgow.i. Delavci zahtevajo, da naj se jim zvišajo mezde za malenkost na uro. S stavko bi bilo zelo prizadeto angleško oboroževanje. Lizbona, 31. marca. AA. Okoli 50 tovornih avtomobilov je včeraj odšlo iz Lizbone v Seviljo. Bili so polni zdravil in oblek za nacionalistične ranjence. Vse to 60 nabrali portugalski dijaki. General Quei,po de Liano je sporočil po radiu, da vlada še zmeraj širi lažnjive vesti o operacijah okoli Pozoblance. Vladne čete ni6o dosegle nobenih uspehov. SnoCi ob 20 je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da na severni fronti 5. divizije ni bilo nič novega. Na fronti 6. divizije je sovražnik napadel naše postojanke pri Loriji, pa je bil odbit in pustil na bojišču 39 mrtvih in mnogo vojnega materijala, ki še ni bil popisan. Tudi na bojišču pri Avilli in Soriji ni bilo nič posebnega. Pri Aravaci je bil odbit napad sovražnika, ki je sprožil napad ob 15. Na bojišču je pustil 7 mrtvih. Kmalu nato so naše čete izvršile protinapad in je sovražnik pustil na 5 žrtev plazu pod Storžičem odkopanih reševalnih delth Tržič, 31. marca. Vojaška ekspedicija je prišla iz Škofje Loke ▼ Tržič in se je takoj podala na kraj nesreče, kamor je prispela okoli 5 popoldne. Kljub izmu-čenosti .so se vojaki takoj vrgli na delo. Skupno 20 planincev se je odpravilo na plaz, kjer so neumorno odkopavali sneg do nekako pol 8 zvečer. Pri tem so pomagale tudi ostale ekspedicije, ki so bUe na kraju nesreče, vendar delo še ni prineslo uspeha. Padel je mrak, gosta megla, pritisnil je jug in z delom so morali prenehati. Obenem so pa hoteli tudi prištedlti nekaj _ moči za današnji dan, ko so začeli na vsezgodaj z odkopavanjem. Dopoldne so prihajali izpod Storžiča planinci, ki pa še niso prinesli vesti, da bi bila odkopana kaka nova žrtev. Iz tega se lahko sklepa, da dopoldne reševalne ekspedicije še niso odkopale nobenega nadaljnjega ponsrečenca. Sožalja Strahotna katastrofa pod Storžičem^fe vzbudila globoko sožalje ne samo v Sloveniji, ampak tudi po vsej državi. V Tržič prihajajo sožalne brzojavke, med katerimi je včeraj prispela kot prva žalna brzojavka ministra dr. Mihe Kreka, dalje pa tudi brzojavke mariborske in zagrebške Zimsko športne podzveze. Obenem sprejemajo svojci ponesrečenih sožalja od strani številnih znancev in športnih prijateljev. Sinoči so bile v Tržiču tri žalne seje, In sicer seja občinske uprave, seja podružnice SPD ▼ Tržiču in seja SK Tržiča. Na vseh treh so počastili najprej spomin umrlih žrtev, nato pa so s sklepom uredili vse potrebno,kar bi bilo v zvezi s pogrebom in reševanjem ponesrečenih smučarjev. Občinska uprava, podružnica SPD m športni klub so pokazali veliko razumevanje ter so sklenili, da prispevajo vse potrebno, In tudi nosijo stroške, da bi bil pogreb kolikor mogoče veličasten. Cerkveno predstojnlštvo pa je odredilo skupen grob za vse žrtve. Društva pa bodo postavila spomenik. Obenem so tudi iz Tržiča na prošnjo Jože Čopa z Jesenic naprosili telegrafično — telefonske zveze so prekinjene — za razne priprave, ki jih bodo rabili pri reešvanju. V hišah ialosti Trupli Mirka Avseneka in Rudolfa Plajbesa ležita na mrtvaškem odru na njunih _ domovih. Tja romajo danes cele trume Tržičanov in okoličanov, prihitelo pa je tudi iz drugih krajev mnogo prijateljev obeh ponesrečencev, ki se s sklonjenimi glavami in žalostjo v srcih poslavljajo od svojih ponesrečenih prijateljev. Če bodo svojci pokojnega Mirka Avseneka in Rudolfa Plajbesa dovolili, bodo obe trupli položili danes na mrtvaški oder v občinski hiši, nakar se bo odtod ob pol 6 zvečer razvil pogreb. Vse druge žrtve, ki jih bomo morda izkopali še danes, pa bodo šele po pogrebu pripeljali v dolino. Ko se je včeraj glavni del reševalcev vrnil spet nazaj v kočo, je ostalo ob plazu še nekaj ljudi, ki so nadaljevali z odkopavanjem. To slučajno delo jo prineslo nepričakovan uspeh, kajti pozno v noč so ti reševalci nenadno zadeli ob človeško truplo, v katerem so spoznali Vinka Šarabona, očeta treh nepreskrbljenih otrok, uglednega Tržičana in občinskega odbornika. Truplo so ti reševalci prenesli v kočo ter ga bodo šele danes zvečer odnesli v dolino. Truplo pokojnika je precej polomljeno in poškodovano. ,, Prva sled zasutih - smučarske palice Reševalci, ki so našli truplo pokojnega Vinka Šarabona, pa so pri odkopavanju našli tudi več smučarskih palic in kose polomljenih sniučk ter drugo smučarsko orodje, iz česar sklepajo, da morajo biti v neposredni bližini tudi trupla ostalih ponosrečencev. Dejstvo, da so našli Vinka Šara-i»ona že mrtvega, izključuje v naprej vsako nado, da bi tudi koga od ostalih mogli najti še živega. Ker ie že nastopila trdna noč, so tudi ti reševalci prekinili svoje delo in so ga danes na vsezgodaj spet nadaljevali. Vsi trdno upajo, da bodo danes imeli večji uspeh in odkopali še trupla ostalih. • Lom nad Tržičem, 31. marca. Po najnovejših vesteh, ki so prispele ob zaključku našega lista, so danes dopoldne izkopali še dve žrtvi plazu pod Storžičem. To sta Mladič Jožef in Ahačič Adalbert. Trupli sta bili takoj prepeljani v dolino. Verjetno je, da bo šlo sedaj odkopavanje hitreje izpod rok, ker je z mestom, kjer so našli zadnji dve žrtvi, nakazan kraj, kje se najbrž nahajajo tudi ostali ponesrečenci. bojišču 40 mrtvih, 37, pušk in 1 strojnico. Na južni fronti je bilo Ie malo streljanja. Madrid, 31. marca. AA. Havas: Madridski obrambni odbor je izdal tale poročila: V Aravachi so republikanske čete odbile srdit sovražni napad, izvršile protinapad in zavzele prvotne sovražne črte v širokem centru. V odseku Aranjujez pri Kaetellu della Reina so republikanske čete takisto zavrnile sovražni natpad. Republikanske čete nadaljujejo taktični prodor na avillski fronti. V odsekih okoli prestolnice in Guadalajare ni bilo posebnih dogodkov. Madrid, 30. marca. AA. Havas: V odseku Guadalajare so republikanci zavzeli vas Milalrio. Vas leži 7 km od ceste v Arajon ob 95 km. Po zavzetju Milalria bodo mogli republikanci, ki nastopajo za-padno od ceste v Guadalajaro, stopiti v zvezo s četami, ki prodirajo v pokrajini Atience. Vladne čete so baje sedaj že 10 km pred Cogoludom. Zarota v Maroku Gibraltar, 31. marca. A A. Reuter :• Po vesteh španskih listov so v Maroku aretirali nacionalisti v zvezi z zaroto, ki je bila organizirana proti njim, dosedaj 1150 oseb. Upor bi se moral začeti v vsem Maroku dne 3. aprila. Reuter poroča, da ni mogel dobiti potrdila za vest, da je general Franco odšel nenadoma v Te-tuan. Vendar pa je treba vest vzeti kot zelo možno. Posebni Havasov dopisnik poroča, da so včeraj nacionalistične čete zavzele v odseku Cala-monca več republikanskih strelskih jarkov, o katerih se je govorilo, da jih ni mogoče zavzeti. Pred pogodbo med Turilfo in Itallio Ankara, 31. marca. o. Kljub temu, da italijansko turška pogajanja v Milanu ob obisku turškega zun. ministra Ruždija Arasa, niso privedla do končnoveljavnega sporazuma, vendar ne bo dolgo, ko bosta Turčija in Italija podpisali podobno pogodbo, kakršna je bila podpisana med Jugoslavijo in Italijo. Turčija bo priznala italijansko zasedbo Abeslmje, Italija pa bo pristala na sporazum o oborožitvi Dardanel. V ta namen bo v kratkem potoval italijanski zun. minister v Ankaro. Verjetno je, da se bo na poti v Ankaro ustavil tudi v Atenah in v Sofiji. Tudi ta pogodba ima isti namen, kakor ostale italijanske politične zveze: zavarovati Italiji hrbet v Evropi ter na Sredozemske m motri u, da «e bo lahko posvetila gospodarskemu izkoriščanju svojih kolonijalnih posestev. Turčija odpravlja vse uvozne omejitve Ankara, 31. marca. o. Turško ministrstvo za narodno gospodarstvo pripravlja zakonski predlog, po katerem bo Turčija odpravila vse uvozne omejitve, tako glede kakovosti, kakor glede količine blaga in glede držav, ki blago uvažajo. V bodoče bo uvažanje v Turčijo dovoljeno vsem državam na svetu brez osira na količino pošiljatev. Z drugimi besedami se to pravi, da se Turčija kot prva država na svetu vrača spet v gospodarsko stanje, kakršno je bilo pred začetkom gospodarske krize. Čevlje za 14 milijonov dolarjev bodo podarili angleški kraljici za kronanje kanadski tovarnarji čevljev. Kraljičini čeveljčki bodo vsi posuti z diamanti in rubini. Župnik je zgorel v svoji cerkvi pri požaru, ki je zajel hišo božjo. Bilo je to v neki nemški cerkvi v New.yorku. Naročniki, ki včerajšnjega »Slovenskega doma« niso dobili, naj oproste in vedo, da so tega krivi razlogi, ki leže izven naše moči. Mednarodna sladkorna konferenca se bo začela v Londonu med državami, ki izdelujejo največ sladkorja na svetu. Ta konferenca naj bi pripravila možnost za splošno svetovno gospodarsko konferenco. Manevri japonske mornarice bodo letos ob kitajski obali, kjer se že zbira japonsko vojno brodovje. 0 jugoslovansko-italijanskih pogodbah še vedno piše vse evropsko časopisje in poudarja pomen, ki ga bodo te pogodbe imele, tako za obe državi kakor za vso Evropo. Za novega nemškega poslanika v USA je Hitler imenoval dosedanjega namestnika državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu dr. Dieck-hoffa. Balkanski korporacijski zaved bosta vzajemno ustanovili Jugoslavija in Bolgarija, kakor poročajo iz Sofije. Pri kronanju angleškega kralja bo Hitlerja zastopal vojni minister maršal Blomberg. Najmanjše delavske plače v USA ima pravico določiti vsaka zvezna država posebej, tako določa novi Rooseveltov zakon, ki ga je odobrilo vrhovno sodišče. Delnice angleških ladjedelnie rastejo tako, kakor že dolgo ne pomnijo. Porast je povzročilo zvišanje prevoznih pristojbin po vsem svetu. Obnovitev grško-romunske pogodbe pripravljata grška in romunska vlada in se bodo začeli te dni posebni razgovori v Bukarešti. Pogodbo o trgovini c bombažem sta podpisali Japonska in Indija. Pogajanja za to pogodbo so trajala 7 mesecev, ker Japonci niso hoteli pristati na cene, ki so jih zahtevali Indijci. Poljski primas kardinal Hlond je poslal poljskim izseljencem v Franciji in Belgiji pastirsko pismo, v katerem jih svari pred komunistično propagando, ki se širi med njimi. Kardinal poziva izseljence, naj ostanejo zvesti poljski zgodovini in slavi svoje domovine, ki se je vedno upirala barbarski degeneraciji, bodisi politični, bodisi moralni. 0 eksploziji šole v New Londonu, pri kateri je izgubilo življenje 455 otrok, je minister za poljedelstvo, Valace, objavil podatke iz preiskave. Preiskava je ugotovila, da se je zemeljski plin vžgal od iskre pri nekem električnem motorju. Anglija ima dovolj petroleja za svoje potrebe v miru in vojni, odkar so na otoku Trinidad našli ogromne zaloge petroleja. 2800 km v 12 urah je preletelo veliko ameriško letalo »American Clipper« na poskusnem poletu iz Amerike na Novo Zelandijo ter nazaj. Tajno komunistično radio-postajo je odkrila nemška policija v Hamburgu po daljšem iskanju. Postaja je zaradi svojih propagandnih oddaj nemške uradne kroge zelo razburjala. Dvigalo je padlo iz višine 1600 m pri velikih premogovnikih pri Durbanu, v južni Afriki. Pri tem je izgubilo življenje 35 rudarjev. Za novega pomočnika Litvinovu, sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve, so določili dosedanjega sovjetskega poslanika v Parizu Vladimirja Potemkina. Palačo ZN je obiskal egiptovski kralj Faruk v družbi svoje matere. Kralja je pozdravil glavni tajnik ZN Avenol. Kongres ameriške socialistične stranke je bil za veliko noč v Chicagu. Na kongresu so se predvsem razgovarjali o organizaciji delavstva za primere mezdnib sporov. Spor med Cerkvijo in državo v Nemčiji je dobil vidnega iztaza pri velikonočnih slovesnostih, kjer so katoliški škofje osebno pozivali vernike, naj protestirajo pri oblasteh zoper zapiranje katoliških šol. Protestantovska duhovščina pa je na prižnicah prebirala sezname svojih vernikov, ki so v koncentracijskih taborih ter pozivala, naj verniki molijo za nje. Udeležba v bolgarskih občinskih volitvah je bila izredno velika in je od 3 milij. vpisanih volivcev volilo skoraj 2 milijona, med njimi 456.000 žensk, ki so imele zdaj prvič neobvezno volivno pravico. Za vladne kandidate je glasovalo skoraj 80 odstotkov. 4 milijarde frankov škode so lansko leto prinesla francoskemu gospodarstvu tako zvana socialna gibanja: stavke, zasedbe tovarn, odpoved naročil iz inozemstva. Vse te škode so v glavnem krivi komunisti, ki so ta gibanja vodili. Gandi obtožuje Anglijo, da krši novo indijsko ustavo, katero je sama Indijcem vsilila. Zaradi teh kršitev indijski nacionalisti ne morejo prevzeti oblasti tam, kjer so zmagali. Skupni grob 9 smučarjev ki jih je zasul plaz pod Storžičem Tržič, 30. marca. Tržič in vsa njegova okolica je Se vedno pod dojmoni strahovite nesreče, ki se je dogodila v ponedeljek popoldne ob pol enih na severni 'strani Storžiča. Devet mladih življenj je našlo smrt pod snežnim plazom, ki ee je vsel na nje in jih pokopal. Trzičani sami ne pomnijo tako strašne nesreče, ki bi zahtevala naenkrat toliko žrtev. Le v zapiskih župne cerkve stoji, da je bila še večja katastrofa 30. marca 1811, ko je požar zajel ves kraj in je v njem zgorelo 73 ljudi. Fantfe gredo pod Storžič Tržiški fantje, ki so vsi zaposleni v tamkajšnjih tovarnah, kaj radi porabijo vsaj svoj prosti čas, da se osvežijo in okrepe v planinah in prav za velikonočni ponedeljek je podružnica SPD v Tržiču imela že v naprej napovedano tekmovanje v smuku, v višini 1600 m, na severni strani Storžiča, na grebenu, ki gre od Storžiča proti planini Javornik. Tereni tamkaj eo nevarni, zlasti v spomladanskih mesecih, ko se pojavljajo plazovi. Vsi, ki so se prijavili na to tekmovanje, so računali na stari sp<:g, ne pa na nevarnosti novega suhega pršiča, ki je zapadel na staro podlago. Poznavalci teh terenov so začeli svariti pred nevarnostmi plazov, na kar je podružnica SPD sklenila in objavila vsem prijavljenim, da ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne nesreče tekmovalcev. Toda mladi fantje, ki skoraj vso zimO niso imeli dneva za lepo smuko, so se odločili, da bodo tekmovalno progo prestavili na drug teren, ki bo manj nevaren in brez plazov. To mnenje je podprl tudi neki stari lovski čuvaj, ki je dejal, da na terenih, kamor so hoteli progo premestiti, ni nevarnosti plazov. Zadn|i koraki 27 tekmovalcev in organizatorjev tekmovanja se je tako zbralo in odšlo v planino. Ko so odhajali, jih je predsednik tižiške podružnice SPD ponovno opozoril, da SPD odklanja vsako odgovornost. Poleg tega je vodstvo tekmovanja tudi črtalo iz »konkurence« vse tiste, ki še niso prekoračili osemnajstega leta. Vso skupino sta vodila dva izkušena smučarja: Avgust Primožič in Kostanjevec Ladislav. Sneg, ki je padal, je fante utrjeval v šL • » ...... p «• Tekmovalna proga, e križem je zaznamovan start. prepričanju, da plazov prav gotovo Se ne bo, ker ti drve s planin šele tedaj, ko posije toplejšo sonce. Spotoma so vriskali in peli. Sneg je bil visoko zapadel, kar je bilo vzrok, da so je začela vsa skupina tekmovalcev trgati in razdeljevati v skupinice, čimbolj so se bližali Nageljnovim pečinam, ob katerih bi moral biti start. Spredaj jo bila skupina osmih, ki je že okoli poldneva prišla do teh pečin. Naslednja skupinica je hodila kakšnih 100 m za temi. Primožič in njegov spremljevalec sla se povzpela na Nageljnove peči, ki so nekoliko južneje od steze, ki vodi od vrha Storžiča do Skarjeve peči in odtod k planinski koči pod Storžičem. V višinah ?e zabučalo Prva skupina je pravkar prešla preko žleba nekoliko pod Nageljnovimi pečinami, vanj pa so namerili svoj korak tudi tisti, ki so nekoliko zaostali. Ta hip pa so vsi zaslišali močan piš in vršanje. Odtrgal se jo plaz svežega pršiča in zgrmel navzdol od vzhodne strani Škarjevega robu. Ni bilo sekunde časa, niti trenutka, da bi se fantje ozrli okoli sebo, ko jih je žo sneženi dim objel. Plaz je potegnil prvo skupino ln jo odirgal b peči. Le Avgusta Primožiča ie plaz vrgel med veje bližnjega drevesa, kjer je obtičal do vratu zakopan v snegu. Zagrmel je takoj zatem Že drugi plaz, ki je ponesrečence še dalje odnesel v dolino. V Celjske novice Celjska mestna občina bo prispevala siromnfi-nejšiin posestnikom k nabavi arhorina in drugih škropilnih sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev. Prispevek bo znašal polovioo dobavne cene. Interesenti se naj javijo pri mestnem kmetijskem referentu, kjer dobe potrebna pojasnila. Prireditev gluhonemih iz Ljubljano v Celju. V soboto zvečer priredi Društvo gluhonemih ob 20 v veliki dvorapi Narodnega doma predstavo. Predstava, pri kateri bodo nastopali samo gluhonemi, bo gotovo zanimiva. Materinska proslava. Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi v nedeljo, 4. aprila, ob 18 v veliki dvorani Ljudske posojilnice svojo vsakoletno materinsko proslavo z le^iin sporedom. Pri delu 'i vinogradu ga je zadela kap. Na veliki petek je kopal med drugimi delavci v svojem vinogradu tudi 02 letni posestnik Jožo Kok iz Podvrha pri Braslovčah. Okrog 4 popoldne se jo počutil bolnega, zato je Šel na mejo ležat. Ker so ni dolgo časa vrnil na delo, so šli kopači k njemu in ga našli nezavestnega. Spravili so ga domov in poklicali zdravnika, ki je ugotovil možgansko kap. Umrl je na veliko soboto dopoldne. tem grozotnem trenutku jo Miro Avsenek pravkar prečkal žleb. Plaz ga je pograbil, vrgel preko drevsa in nato pokopal pod seboj. Z njimi vred je plaz potegnil s seboj tudi drugo skupino 11 smučarjev, ki je za prvimi zaostala nekakih 100 m. Prve vesti o nesreči Zadnjih dveh tekmovalcev, ki sta od prvih in drugih najbolj zaostala, pa plaz ni več dosegel. Videla sta strašni prizor, zakričala na pomoč in stekla v kočo z grozno novico. Iz koče so vsi ta- ra? '■ 'it v ; * Ji *-i X »Nagelnove čeri, raz katere je plaz potegnil Avgusta Primožiča. Puščica kaže smer plazu. koj odhiteli proti plazu, v dolino pa se? je na smučkah spustil Kramar Rok. V Lomu nad Tržičem je obvestil poveljnika gasilske čete, ki je takoj zbral 11 ljudi in z njimi odhitel na goro. Ta čas pa so se ponesrečenci iz druge skupine žo sami reševali. K sreči jih je sneg zasul le nizko, da so so mogli sami izvleči izpod njega in reševali tovariše. Cim je prišla do njih skupina iz koče, je bilo že vseh enajst izven nevarnosti. Le trije med njimi so imeli po nekaj lažjih poškodb. Vsi pa so šli proti žlebu in takoj našli truplo Mirka Ovseneka. Bil je še gorak. Vsi poizkusi, da bi mu rešili življenje, so bili brezuspešni, ker je imel počeno lobanjo. Njega je plaz vrgel ob drevo s tako silo, da mu je vejevje odtrgalo startno številko. Njegovo truplo so takoj prenesli v kočo, nakar so začeli iskati sledi za ostalimi ponesrečenci. Kmalu so našli drugo truplo in v njem spoznali Rudolfa PTajbesa. Ta pa ni kazal nobenih znakov življenja več. Reševalci so iskali neumorno dalje, toda niso imeli pravih priprav, poleg tega pa so grozili še novi plazovi. Cim je smučar Rok Kramar prišel v Tržič, so že zatulile sirene na zvoniku župne cerkve. Za njimi pa še sirene po tovarnah. Vest o strašni nesreči se je v nekaj minutah razširila po vsem Tržiču. Takoj so se zbrali reševalci z obema trži-škima zdravnikoma na čelu in odšli proti kraju nesreče. Zdravnika sta v koči obvezala ponesrečence, za Ovsenika in Plajbesa pa sta mogla ugotoviti le smrt. Bila je noč in reševanje se je moralo prekiniti. Na poziv podružnice SPD je osrednje društvo poslalo z Jesenic tri reševalce, in sicer Jožo Copa, Matevža Freliha in Moreta Andreja. Iz Škofje Loke je poveljstvo planinskega pOlka poslalo 50 vojakov. Tudi tovarni Glanzmann & Gassner in Peko sta poslali svoje delavce že zjutraj zarana ostalim reševalcem na pomoč. Jeseniški reševalci in vojaki so bili opremljeni s primernimi pripravami za reševanje. Tržič se je zagrnil v žalost. Devet mladih fantov je smrt iztrgala iz njegove srede. Crne zastave so zaplapolale s hiš. Ljudje so se zbirali po cestah in s strahom pričakovali vsako vest, ki so jo prinašali v mesto številni obiskovalci, ki so se kakor procesija vrstili v Lom in nazaj. • G. ban dr. M. Natlačen je kot svojega zastopnika pri pogrebu žrtev določil kranjskega okrajnega načelnika g. GaSperja Lipovška. Veliko filmsko delo iz življenja Jetnikov v ameriški kaznjenskl koloniji Velenapeta vsebina polna dramatičnih prizorov U najtemnejše strast ameriške zgodovine. (itajte roman v podlistku ..Slovenskega doma" Pride v KINO SLOGA Premiera v.četrtek dne 1. aprila i s nuoicevi v gl. vlogi V amer Bsxter, najboljši ameriški dramatik Nova smrtna žrtev plazu nad slapom Savinje Celje, 31. marca. Neka manjša skupina smučarjev se je odpravila v Kamniške planine, da prebije velikonočne praznike na Okrešlju in v okolici. Kakor povsod, je tudi tukaj zapadlo mnogo snega, ki ga je na Okrešlju sedaj nad 2.80 m. Ko se je ta družba 29. marca vračala, jo je nad slapom Savinje naenkrat zajel snežni plaz. Trije so srečno plaza ušli. Smrt je našla pod plazom Hermina Brix, doma iz Gradca. O nesreči so bili obveščeni najprej v Logarski dolini. Zvečer se je že podala na kraj nesreče reševalna ekspedicija, ki pa zaradi visokega snega ni mogla prav do tja. Drnga ekspedicija se je odpravila drugo jutro oh pol 7, za njo pa ob 7 še tretja. Začelo se je naporno raziskovanje. V nevarnosti za lastno življenje ho reševalei začeli odmetavati sneg. Večkrat je bilo treba tudi bežati, ker so se plazovi ponovno usipali v dolino. Toda tantje niso zgubili poguma. Med njimi so bili Plesnik Franc, Jakob Robnik, Lovretič Miha, Janez Logar, Franc Logar, Jurče Logar, Jože Ti-sovnik, Janez Žibovt in še dva drvarja. Pri reševanju so si pomagali s velikimi železnimi palicami, ki so jih sasajali v sneg. S pomočjo teh palie se je posrečilo Logarja Janezn prvemu najti sled za ponesrečenko, ki je bila zasuta dva metra globoko pod snegom. Na tem mestu so tedaj začeli odkopavati. To delo pa je bilo dvakrat bolj nevarno saradi tega, ker je ponesrečenka obvisela sasuta ravno nad velikim prepadom. Po nadčloveških naporih so le prišli do trupla Hermine Brix. Ležala je z glavo navzdol. Na nogah je imela pritrjene smučke, na rami pa še nahrbtnik, z rokami pa je krepko stiskala palice. Na smučeh so jo spravili v dolino, od tam pa v solčavsko mrtvašnico. Ko so ponesrečenko peljali skozi Logarsko dolino, je v cerkvi Kristusa Kralja naznanjal zvon, da je spet padla nova žrtev naših planin. Vtopljenec v Nevljici Kamnik, 30. marca. Na veliko nedeljo je bil Mihelič Franc, delavec ■državne smodnišnice v Kamniku, star 56 let in stanujoč v Uievku, obč. Nevlje, v neki gostilni na Vrhpolju v družbi svojih prijateljev. Imeli »o medsebojne razgovore. Tako malo pred 8 zvečer se je poslovil od svojih prijateljev ter krenil proti domu. Na nepojasnjen način je zabredel v naraslo strugo Nevljice, kjer je tudi utonil. Pred odhodom iz gostilne je še izjavil, da se najbrž ne bodo več videli. Za IzvrSitev samomora tudi ni imel nika-kega povoda, ker je živel s svojo družino v najlepši harmoniji. Tudi pri vodstvu drž. smodnišnice je veljal kot dober m marljiv delavec. Vsa občina sočustvuje z ostalimi svojci, ki so na tako tragičen način zgubili očeta in vzornega moža. Pokopali so ga na far. pokopališču v Nevljah. * Zaslužno odlikovanje. Na predlog kmetijskega ministra sta bila odlikovana z redom sv. Save V; stopnje gg. Repanšek Gregor, župan na Homcu pri Kamniku in priznani zadružni organizator, in vir-jent Jakob, star 83 let, iz obč. Nevlje, za zasluge na polju Čebelarstva. Znani Virjent je bil dolgoletni predsednik čebelarske zadruge za okraj Kamnik. Slovi tudi kot izumitelj »Vlrjenlovih panjev«, kateri so po vsej banovini močno razširjeni. Čestitamo! — Materinski dan V Kamniku se bo proslavil kot običajno z otroško prireditvijo v nedeljo 4. aprila popoldne v Kamniškem domu. Proslava bo prirejena pod vodstvom ČČ. sester usmiljenk. Na sporedu so razne deklamacije, petje in mala otroška igrica. —- Občni zbor SPD v Kamniku je zopet preložen na 7. april ob 8 zvečer. Vršil se bo v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku. Tatvina bencina Ptuj, 30, marca. Trgovec Brerovnik Franc iz Ptuja, ki ima svoje skladišče bencina na Rogozniški cesti, se je dne 25. marca t. 1. podal v svoje skladišče z namenom, da iz istega napolni svojo črpalko, ki jo ima n a Minoritskem trgu, Na svoje veliko presenečenje pa je ugotovil, da mu neka) sodov manjka, drugi so pa deloma prazni. Uzmovič je prišel skozi okno v skladišče in istim potom nemoteno odnašal bencin. Vsega skupaj je pokradel okrog 300 kg bencina in oškodoval lastnika za nad 3000 din. Stražnik Gačnik, ki je napravil prijavo za takrat še neznanim storilcem, je že v prijavi takoj navedel, da je storilca iskati le med domačini in takimi, ki so v tej stroki dobro verzirani. Te dni se je pokazalo, da se v svoji sumnji stražnik ni zmotil in so že prijeli storilca v osebi nekega K. V., Šoferja in av- totaksija iz Brega, ki je dejanje pod težo dokazov priznal. — Na precej sličen način se je vtihotapil neznan storilec v stanovanje sobnega uradnika Gobca iz Ptuja in mu iz istega ukradel popolnoma novo moško obleko vredno 1200 din. Na sumu je neki prodajalec preprog, ki so tudi aretirali in oddali okrajnemu sodišču v Ptuju. * Vozni red za državno avtomobilsko progo Ptuj-Haloze, ki slopi v veljavo na dan 1. aprila. Avtobus bo vozil dvakrat dnevno, in sicer ob 6 in 13.28 odhod, prihod pa ob 7.40 in 15.08. Smer vožnje je določena tako, da vozi v parnih dneh, t. j. 2., 4., 6. itd. čez Markovce-Sv. Barbara- Sv. Andraž-Sv. Vid-Ptuj, v neparnih dneh, t. j. 3., 5., 7. itd. pa vozi v obratni smeri. Cene za potnike so določene do 3 km 2 din, do 5 km 3.50 din in od 5 km dalje pa po 70 par od km. Otroci do dovršenega 4, leta te vozijo v spremstvu voznine prosti. Naročajte in širite Slovenski dom! Vremensko poročilo Rateče^lanica, 2, oblačno, mirno, 50 cm juž. snega. Planira-Slatna, 0, sneži, 130 cm južnega snega, mala skakalnica uporabna. Kranjska gora, 2, barometer se dviga, oblačno, mirno, 30 cm južnega snega. Vršič-Knica, 350 cm južnega snega. Bled, oblačno, temperatura 0, 15 eni juž. snega. „ Bistrica, Bohinjsko jezero, 3, oblačno, 40 cin južnega snega. ,Afne guncago' po šolah ■ u V*.Stev- 7 jeseniškega polmesečnika »Na Mejah«, čitamo to le: »Neki učiteljici pri nas »afnec ne dajo miru. Za zabavo resnim ljudem navajamo dobesedni zapisek nekega učenca in njenih naravoslovnih skrivnosti, ki jih razkriva v blagor člove« štva ukaželjni mladini: Razvoj človeštva! Da imajo človek in velike opice skupnega pradeda, da izhaja ta prednik iz neko nižje oblike, od nekega zgodnjega sesalca in sicer iz ribe. Zakaj človek je v razvoju spočetka tak, kakor bi se hotel rgzviti v ribo, ima skržne odprtina in ribje srce in ledvice; zato spominjajo njegove razvojne stopnje na sesalca nižje stopnje. Nekaj časa ima rep. Cerkev nasprotuje, da je člo-vek iz živali. Toda cerkev ne zagovarja več, ker ne more dokazati. — Imenitna fantazija. — Mi bi pripomnili samo, da je nekoč neka mlada gospodična vprašala svojega profesorja, če je človek res iz opice. Oji ji je pa rekel: »Vi že morebiti, jaz pa ne.c — Tako omenjeni list. Mi ,pa dostavljamo: Na impozantnem poslopju jeseniške osnovne šole je med drugimi izreki či-tali tudi: »Ne zamudite zlatega časa — vsaka minuta je večnosti ud.< Ako bi dotična učna moč upoštevala ta zlati nauk velikega Slomška, ne hi s takimi bedastočami, kot je gori omenjena, trapila njej izročeno, vedoželjno mladino. Francija - Italija Pariz, 31, marca. Dnevnik »Le Jour« naglasa potrebo po francosko - italijanskem pomorskem dogovoru. List pravi, da mora Francija, če si želi ohraniti sroj položaj na Sredozemlju imeti na tem morju mornarico, ki bo po svoji moči nepremagljiva d vse italijanske mornarice ali se pa mora sporazumeti z Italijo. Očitno je, pravi list, da nas nemška nevarnost sili, da obdržimo na Atlantiku večino svojih pomorskih siL Zato ne moremo danes imeti na Sredozemlja sil, ki bi bile kos italijanski mornarici. Zato se nam je treba »porazu meti z Italijo, ker bi bil sicer ogrožen francoski promet na Sredozemlju. List pravi dalje, da nameravajo Nemci v Co-runi in Ferrolu napraviti pomorski oporišči, ki bi pomenili novo nevarnost za francoski promet na Sredozemlju. »Peuple« piše o sredozemskem vprašanju, v zvezi z dogodkom na Španskem, in poziva Francijo in Veliko Britanijo, da z odločno potezo napravita konec vmešavanju v špansko državljansko vojno. List »Oeuvre« piše med drugim: Kaj ielimo od Italije? Alj želimo, da ©e odreče vsaki akciji za nadaljnjo gospodarsko ekspanzijo v podonavju? Nikakor ne! Tega od nje ne zahtevamo. Zj&teva-mo pa, da se odpove vsaki nadvladi v tein delu Evrope. Razen tega zahtevano od ItalijepS&rl se upre tudi drugi nadvladi v Podonavju, nadvladi, ki bi bila za Italijo nevarnejša kakor za kogarkoli drugega. Pričakujemo od Italije, da skuša sporazumno s podonavskimi narodi najti najboljše sredstvo za nadaljnji gospodarski razvoj in za najboljšo zagotovitev miru. Velike stavke v USA Newyork, 80. marca. AA. Roosevelt se je vrni! v Washington in se pričel e svojimi sotrudniki takoj posvetovati o položaju, ki je nastal zaradi velikih etavk v Zedinjenih državah. Predvsem je imel z ministrom za delo Persinsovo, ki je izjavila, da prevladujo v njenem ministrstvu mn on j e, da je stavkovni pokret že popustil. Pogajanja, ki se vodijo z zastopniki Cryslerjevih podjetij iu z zastopniki rudarjev, po posredovanju guvernerja države Michigan, se ugodno razvijajo. Težave eo nastale le zaradi tega, ker so zastopniki avtomobilskih delavcev predložili nastali spor pristojnemu sodišču, ki naj bi razsodilo, da je sindikat avtomobilskih delavcev edini pristojen za pogajanja z delodajalci o kolektivni pogodbi. 35 požarov v 15 vaseh Je nastalo v Bosanski Krajini v noči od nedelje na ponedeljek, ko je vlekel izredno močan vihar. Nekaj požarov je bilo podtaknjenih, večina pa jih je nastala zaradi nepazljivosti. Poleg tega so goreli tudi trije gozdovi pri Skakavlci, Uzlomku in Kozari. Sredi noči je vdrl ropar v stanovanje ini. Sekuliča. ki je nameščen v rudnikih v Mežici. Za Velikonočne praznike je šel z ženo k svojim staršem v Varaždin. Sredi noči pa je nenadno začul škripanje in že je videl roparja ob svoji postelji. Čim je ropar uvidel, da ne bio neopaženo mogel izvršiti svojega posla, je skočil nad inženjerja in ga začel daviti. Inženerju pa je priskočila na pomoč žena. Vsi trije so se premetavali po tleh, da se je vdrl strop in sta dva padla 5 ni globoko. Inženerjeva žena se jo pri tem težko poškodovala na glavi. Brat in sestra obtožena požiga Maribor, 30. marca. Požigi iz koristoljubja spadajo med najpogostejše, pa tudi med najtežje kriminalne slučaje našega podeželja. Posebno v mariborski okolici na Dravskem polju so pogosti. Mnogo požarov se je v toh krajih pripetilo, o katerih eo je med ljudmi odkrilo govorilo, da imajo svoj vzrok v visoki zavarovalnini, vendar oblasti požigalcev niso mogle razkrinkati, ker je pač zakon tak, da zahteva pri požigu popolnoma neovrgljive direktne dokaze ter je obsodba na podlagi indici j nemogoča. Požigalci pa so tako prepredeni, poleg tega pa imajo pri izvršitvi požiga posebno metodo, tako da jim ni mogoče do živega, tembolj, ker ogenj Itak vse obtežilne sledove uniči. V Spod. Jabla-neh pa se je vendar posrečilo budnim orožnikom priti na sled požigalcu, ki je zaradi visoke zavarovalnine poskušal svoje imetje zažgati. Prijeli ^so ga v pravem trenutku, da so lahko še preprečili požar, obenem pa da so dobili v roke neizpodbitne dokaze o njegovi krivdi. Ta požigalec se je zagovarjal danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča skupaj s svojo sestro. Na zatožni klopi sta sedela 27 letni posestnik iz Sp. Jablan Vinko Pernnt ln njegova 45 letna sestra Helena Pernat. Oba sla se zagovarjala znradi poskusa požiga. Obtožnica opisuje njuno krivdo takole: Pred poldrugim letom je kupil Pomat v Sp. Jablaneh posestvo. Poslopja so bila pri nakupu zavarovana za 65.000 din, Pernat pa je takoj po sklenitvi kupčije to zavarovalnino še zvišal. To pa jo postalo takoj sumljivo sosedom in orožnikom, ki so začoli nanj paziti, ker so sumili, da bo skušal priti do zavarovalne vsote s požigom. Pernat so je nahajal pod strogim nadzorstvom, ki so ga pa orožniki vršili na tako spreten način, da ni ničesar opazil. Ker je med požigalci navada, da si pripravijo alibi na ta način, da zažgejo s pomočjo sveče, ki v določenem času dogori do vnetljivih stvari, na katerih je postavljena, sami pa imajo čas, da se med tem kam odpeljejo, so orožniki spretno preiskali Pernatove zgradbo vsakikrat, kadar se je podal kam od doma. Ta paznja se jo obnosla. Dne 23. februarja lanskega leta se je Pernat hotel odpeljati z vlakom v Maribor. Ko je čakal na kolodvoru, so šil orožniki na njegov dom ter zopet napravili preiskavo. Na skednju so našli gorečo svečo, okrog nje pa z bencinom polit kup sena in z bencinom prepojene krpe. Ko bi bila sveča dogorela do sena in krp, bi v hipu bušnili plameni, ki bi bili zajeli celo zgradbo ter mu vpepelili imetje. Pernat jo kljub najdeni goreči sveči na skednju tajil dejanje. Obtožnica dolži njegovo sestro, da ga je k temu dejanju nagovorila. Pred sodniki sta danes oba tajila vsako krivdo. Vinko Pernat je bil obsojen na poldrugo leto robije, 3 leta izgube častnih pravic ter na 3000 din denarne kazni, do-čim je bila njegova sestra Helena oproščena. Kulturni koledar Valentin Zarnik 30. marca 1888 je umrl v Ljubljani pisatelj In politik Valentin Zarnik. — Rodil se je 14. januarja 1837 v Ropnjah. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravo na Dunaju. Doktorira! je 1864. Zgodaj ee je začel udejstvovati politično. Bil je med ustanovitelji »Slov. Naroda« v Mariboru. L. 1860 je bil kot zastopnik Mladoslovencev izvoljen v deželni zbor. Zarnik je začel v »Novicah« e politično karikaturo. Napisal je potopis »Štirje dnevi v zlatni Pragi« in »Pisma slovenskega turista«. Zoper Dežmana je napisal oster pamflet: »Don Quixote dela Blatna vas«. Znane so tudi njegove karikirane karakteristike: Originali slovenskega življenja (»Novice«). Dve svoji resnejši stvari: »Ura bije, človeka pa ni« in »Maščevanje usode« je priobčil v »Glasniku«. Kot stalni govornik na slovenskih taborih si je pridobil ime »očeta slovenskih taborov«. Jožef Kržišnik Dne 31. marca 1865 se je rodil v Št. Lenartu pri Škofji Loki pesnik in prevajalec Jožef Kržišnik. Po gimnaziji, ki jo je dovršil v Ljubljani, jo nekaj časa študiral moderno filologijo. Pozneje jo stopil v bogoslovje. Kaplanoval je po raznih krajih. — Umrl je 1926 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. — Jožef Kržišnik se je mnogo bavil z dramatiko, vendar ni dosegel skoraj nobenih uspehov zaradi svoje vihravosti in neustaljenosti. — Poleg delavnosti na dramatskem polju, je pridno pisal lirske in epske pesmi in z njimi zalagal slovenske liste. Vendar njegove pesmi ne razodevajo posebnega talenta. Jožef Kržišnik je mnogo tudi prevajal. Izdajatelj „Nase sreče" pred sodniki Ljubljana, 31. marca. Istenič France, 52 leten zasebni uradnik, doma iz Brezovice pri Ljubljani, je nesrečen tip. Človek male postave, ki mu roje po glavi velikanski načrti, a ima to slabost, da vplete v svoje načrte žrtve iz slojev malih ljudi, ki so si z marljivim delom nekaj prihranili in iščejo kako primerno službo, združeno s kavcijami. V kriminaj-ni evidenci je zaznamovan kot »slepar s kavcijami«. Treba pa je omeniti, da ni drugače France živel kdove kako potratno in lahkoživo. Prav skromen je bil. Sam je pred sodniki trdil, da je dostikrat spal na trdih tleh v pisarni, da si je kupoval kozarec mleka in košček črnega kruha. V letih lesne konjunkture je nastopal kot lesni trgovec in zastopnik lesne tvrdke »Unitš« iz Milana. Takrat je 10 oseb, ki so iskale po oglasih službe ali ki so nasedle njegovim časopisnim oglasom, opeharil za 78.000 din. Sprejemal je kavcije zmožne ljudi kot inkasante, skladiščnike in uradnike. Leta 1931. je bil pred malim senatom obsojen na 16 mesecev strogega zapora. 0 Francetu potem javnost ni dolgo nič slišala. Životaril je kot agent. Lani februarja pa je France zopet stopil na trgovsko pozornico. Tam v pasaži palače »Viktorije« na Aleksandrovi cesti je odprl svojo pisarno. Ustanovil je kar 3 podjetja, najprej »Pro-gress«, strokovno trgovsko-obrtno založbo, nato je začel izdajati revijo »Naša sreča« in naposled je I se je pridružila tudi huda burja, ki je po glavnih napovedal otvoritev dopisne šole »Učitelj na cestah nanesla velikanske zamete. Na povratku domu« niso zaradi teh zametov avtobusi mogli voziti in so na raznih krajih od Postojne naprej obtičali šo srečo« je bilo lakih, ki so čakali na loterijo. Priča Mikuž Ljudmila je izpovedala, da je obto-1 ženec njenega moža sprejel kot inkasanta. Kot kavcijo mu je izročil 15.000 din. Imata 3 otroke. Druge priče so povedale, kako je obtoženec rad govoril o nekem »bogatem ravnatelju«. Neki priči je ] celo pravil o »veliki dedščini«. Obsojen na 18* mesecev Po izvršenih razpravnih formalnostih je sledila sodba senata. France Istenič je bil obsojen zaradi zločinstva obrtne prevare na t lefb in pol robije. V kazen so mu všteje preiskovalni zapor od septembra lanskega leta. Istenič je sodbo ] sprejel. V zametih obtičani avtobusi Ljubljana, 31. marca. »Putnik« je za velikonočne praznike organi-1 ziral izlet v Italijo, v prvi vrsti na Goriško, Kras in v Trst. V 4 avtobusih se jo iz Ljubljane odpeljalo do 180 izletnikov, ki so velikonočne praznike preživeli večjidel pri tamošnjih svojcih in sorodnikih. Na gornjem Krasu in Notranjskem je močno snežilo. Po mnogih krajih od Rakeka do Postojne je padlo do 1 m snega. Snežnemu viharju se je pridružila tudi huda burja, ki je po glavnih tiubljana danes Koledar Danes, sreda, 31. marca: Modest. Četrtek, 1. aprila: Hugon. • Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tuševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Meetni trg 4, in dr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. • Drama: Med štirimi stenami. Red Sreda. Opera: Ero z onega sveta. Kino Union: Glas srca. Kino Sloga: Kočijaževa pesem. Kino Matica: Mladost kraljice. Mestno poglavarstvo ljubljansko opozarja, po naročilu kr. banske uprave, vse ustanovne uprave, da morajo na oenovi § 23. zakona u ustanovah ter čl. 37 pravilnika k temu zakonu, odpošiljati ustanovni oblasti, t. j. kr. banski upravi, odnosno, če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto, skupno z bilanco, letno poročilo o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic, najkasneje do 31. marca vsakega leta. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti pa morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. i t Le se v petek bo odprta umetniška razstava o,, hvarskega slikarja P. Francaliskega v Jakopičevem paviljonu; ker obisk te poučne prireditve do sedaj ni bil zadovoljiv, upamo, da bodo Ljubljančani zamujeno popravili zadnje dni. Ogled razstavo toplo priporočamo. Strokovno predavanje: »Bodoče železniške proge v Jugoslaviji« bo v sredo, 31. t. m. ob 19.30 v glasbeni dvorani »Sloge« (bivša restavracija Ljubljanski dvor, vhod iz Pražakove ulice). Predavatelj: g. Verij Svaiear, višji kontrolor tukajšnje železniške direkcije. V6top prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Vabljeni vsi. — Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. TRIGLAVSKI DAN JE ODLOŽEN RADI SNEŽNIH NEPRILIK. — Zimsko-sportna zveza. S BENJ4MIN0 GIGLI Glas srca Oemaina Satnikov« TEI. 27-30 SLOGA Dane« posladujii: Paul Horblger hočllalcva pesem matineja od ifin nn Bblrler Temple Angel aerodroma TEI. 21-24 MATICA Mladost Kraljice Jean? Jugo, frledrich Benfer — (j& lfe.. 19.r oi ~ Llubliansko gledališče DRAMA Začetek ob oetnib Sreda, 31. marca: Med štirimi stenami. Red Sreda. Četrtek, 1. aprila: Zadnji signal. Red Četrtek. Petek, 2. aprila: Zaprto. Abonenti reda Četrtek imajo 1. aprila za evoj red Fraserjevo zanimivo igro »Zadnji signal«, katere dejanje kaže dogodke iz burske vojske, vlogo zgodovinske osebnosti Johannesa Roosa igra gosp. Levar. V glavnih vlogah nadalje: Vida Juvanova, Debevec in Jan. Režiser: Ciril Debevec. Premiera L. Fodorjeve »Mature« bo predvidoma v tekočem tednu. Dejanje te igre ima za snov dogodke na dekliški gimnaziji. V igr' obravnava avtor razmerje strogih in dobrih profesorjev na-pram učenkam ter daje vpogled v mentaliteto njihovih vzgojnih nazorov. Delo bo zrežiral g. Ciril Debevec. OPERA Začetek ob oetnib Sreda, 31. marca: Ero z onega sveta. Red A. Gostuje g. Josip Križaj. četrtek, 1. aprila: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Di nnavzdol. Petek, 2. aprila: Zaprto. Sobota, 3 aprila: La Boheme. Red C. Gostuje gdč. Anita Mezetova. Velika reklama xa revfio Kot urednika revije je France angažiral litc-rata-bohema. Obljubil mu je 2000 din mesečne plače. Pompozno reklamo je spravil v svet, poudarja-jač o »Naši sreči« takole: Nov list bo na dostojni višini. Sodelovali bodo naši najuglednejši znanstveniki, vseučiliški profesorji, odlični pravniki, zdravniki in inženirji. Vsaka številka ho pomenila zanimivo revijo slovenske umetnosti, poročal bo o gledališču, sploh o vsem javnem svetovnem življenju in o vseh kulturnih pojavih. Izdajatelj Istenič je tudi napovedal, da bo vsak naročnik zavarovan za slučaj smrtne nezgode za 15.000 din, invalidi pa za 35.000 din. Vsak naročnik pa bo imel priliko in pravico sodelovati pri državni razredni loteriji, če plača mesečno naročnino 25 din. Pravijo, da je bilo med občinstvom precejšnje zanimanje za »Našo srečo«. Ta »revija« pa je prinesla prav čudovito zanimive članke, tako n. pr. »V bogastvu pragozdne divjine«, »S cekarjem in bisago", »Me-laijina smrt«, »Pozna gal«, »Dekleta v Hitlerjevi Nemčiji« in tudi »Mednarodni kongres pravnic na Dunaju«. Prav plodovit je bil neki avtor »Big Ben«. V času od februarja do septembra lani je France Istenič ujel na svoje limanice 9 lahkovernih žrtev. Olajšal jih je na prihrankih in drugih dohodkih za 47.000 din. Neki žrtvi je izvabil kot kavcijo 15.000 din, drugim po več tisočakov in tudi manjše zneske. Septembra je policija prišla na sled Francetovim sleparijam. Kouoc je bilo njegove slave/ In včeraj je stopil France Istenič prod mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Al. Žigon. Obtožen je bil zločinstva obrtne goljufijo v smislu §§ 334. in 337. k. z. Sam sebe |e osleparil Razprava se je pričela ob 8.30 v sobi št. 79. Obtoženčevo zasliševanje jo trajalo nad 2 uri. France je zanikal vsako krivdo tn namen sleparstva. Priznal je, da je dajal v časopisje oglase glede služb, da sprejema osebe, zmožne kavcije. Priznal je, da so mu oškodovanci izročali kavci je, kakor to navaja obtožnica. Za »Našo srečo« je vladalo veliko zanimanje. Tiskala so jo v 5000 izvodih in jo bil izvod preračunan na 80 par. Iskal je posojilo. Imel je večje pravde v Zagrebu, a odvetnika ni mogel financirati, da bi pravde do konca izpeljal. Od oškodovancev ni sprejemal denarja v sleparskem namenu. Jemal je denar le kot posojilo. Sodnikom Je svečano zatrjeval: »Nobenega nisem ne oškodoval ne osleparil, kakor le 6amega sebe.« Priče povedo ... Zaslišani so bili nato glavni oškodovanci kot priče. Priča Čandek: »Lazil je za menoj. Ujel sem se. Obljubljal mi je, da bom imel pri podjetju »Progress« 150% dobička. Oškodovan som za 10.500 din. Iskal sem službo. Na moj oglas se je javil »tale gospodine«. Prof. VI. Černe, zastopnik »Strokovno založbe«, je omenil, da je bil obtoženec pri tej založbi uslužhen več mesecev kol akviziter. Ni imel uspeha. Obtoženec Je pravil priči, v snegu. Izletniki so za silo odšli v razne vasi. Vrnili so se z vlakom včeraj popoldne; Pa tudi I 140 izletnikov, ki so se z Goriškega za praznike pripeljali v Ljubljano na obisk, ee ni moglo ob pravom času zaradi zametov vrniti v avtobusih | nazaj. Tehničnemu vodstvu poštne uprave se je vče-1 raj popoldne posrečilo, da so bile vse medkrajevne zveze popravljene in je lahko Ljubljana že I popoldne dobila glavne telefonske zveze z raznimi mesti, tako na primer z Mariborom, Dunajem in | Trstom. V Ljubljani še vedno občutijo naročniki telefonsko mizerijo. Nevarnost pred povodniio na Notranjskem Triindevetdeset velikonočnih praznikov sem že preživela, toda tako slabih, kot so bili letošnji, pa še ne,< tako so rekli najstarejša Cefkničanka Kosova mati. Sneg je začel padati že v soboto in je z vso silo naletaval do danes ponoči. Padlo ga J je okrog 80 cm. Medtem, ko poročajo, da ga je v Logatcu do 1 m, pa javljajo iz Loža. da ga je tam padlo le prav malo. Cerkniške ulice so za-kidane po nekaterih mestih, tako pred hišami, kjer so je sneg nasul do 2 m visoko. Promet je bil nekaj časa ustavljen, saj je na velikonočni ponedeljek opoldne v snegu obtičal avtobus, ki vozi na progi Lož—Rakek. Največja nevarnost pa Je seda] za fiovodnji. Ni to tolika nevarnost v Cerknici, kot pa v Planini. Tam stoji že dolgo časa voda in je na velikonočni petek dosegla vrhunec. Bila je namreč 170 cm nad cesto, tako da je bil promet ustavljen po cesti in se morajo ljudje prevažati s čolni. Sedaj pa, ko se bo »neg začes tajati, je gotovo nevarnost, da bo voda še narasla in se bodo morali ljudjo iz biš izseliti. Pa tudi Cerknici preti nevarnost. Potok, ki le ob nekoliko večjem deževju naraste, se bo gotovo tudi sedaj razlil po polju. V veliki nevarnosti pa so hiše v njegovi neposredni bližini. Zato bi bilo nujno potrebno, da se kaj ukrene za regulacijo Cerknišce. Od tu in tam Sefi bel grajskega dela opozicije se bodo »e-j stali 15. aprila r Belgradu. Poleg Ljube Davido-[ viča, Joče Jovanoviča in Miše Trifunoviča se bo konference udeležil tudi sam Aca Stanojevič. Pretresali bodo načrt ustanovitve tako imenovanega bloka demokracije, kakor ga je bil naznačil v I svojih izjavah Ljuba Davidovič. Ta novi blok bi jiotem napram drugim političnim skupinam na-| stopal kot enotna skupina. V Belgradu je te dni sodilo sodišče lažnemu bankirju, ki je z raznimi srečkami ogoljufal kar 700 ljudi. To je Jakov Zumbulovič, ki se ga neprijetno spominjajo iz engkega razloga tudi mnogi Ljubljančani in Slovenci, ko je imel še podružnico v Ljubljani. Zumbulovič je goljufal s tobačnimi I srečkami, s srečkami vojne škode in srečkami Rdečega križa.' Dve leti strogega zapora so mu I odmerili v kazen. Statistiko samomorov ▼ Zagrebu je sestavil zdravnik dr. Stančič-Rokov. V letih od 1931 do 1936 si je jmskušalo končati življenje v Zagrebu kar 1001 oseba. Med temi je bilo največ žensk. | Zdravnik je v svoji razpravi tudi dejal, da imata po njegovem mnenju uboj in samomor isti značaj. | oba sta dejanji nasilja, ker ubijata človeško življenje. Za uboj pravi, da ga označujejo nemoralni I in protizakoniti motivi (izvzema le uboje zaradi samoobrambe) ter je izraz nečlovečanskega in | protisocialnega egoizma. Označiti pa se da tudi kot pojačen nagon po samoohrambi. Nasprotno pa je samomor pomanjkanje nagona po samoohrambi. Največ je bilo v Zagrebu samomorov 1. 1933, ko je bila gospodarska kriza povsod najhujša. Takrat | je bilo tudi v drugih delih države največ samomorov. Poseben vlak so organizirali navijači zagrebškega nogometnega kluba Gradjanski za tekmo, ki jo bo moral ta klub v nedeljo odigrati v Ljub-| Ijani s SK Ljubljano. Zagrebčani hočejo imeti navijače zato, da bodo podžigali igralcč k zmagi. Gre namreč za naslov državnega nogometnega prvaka. Ce Gradjanski zmaga v Ljubljani, mu tega naslova ne bo mogel nihče več odvzeti. V nasprotnem primeru pa ... Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel včeraj dopoldne v svo-| jem kabinetu grofa Romeraisa, belgijskega poslanika, ki je prišel po izrečnem nalogu belgijskega | kralja, da izroči dr. Stojadiuoviču odlikovanje velikega križa Leopoldovega reda. Ko je izročal predsedniku vlade dr. Stojadinoviču najvišje belgijsko odlikovanje, je belgijski poslanik izjavil, da je kralj Leopold želel na ta način pokazati svojo posebno naklonjenost do predsednika vlade prijateljske države in mu izreči priznanje za zasluge in državniške vrline, ki jih je dr. Stojadinovič | tolikokrat kar najlepše dokazal. Naša zunanja trgovina je bila v februarju visoko aktivna. Izvoza iz države je bilo za 419 milijonov, uvoza pa le za 204 milijone dinarjev. Tako | se je izvoz dvignil od februarja lanskega leta kar za 94%. To je največji izvoz v zadnjih 5 letih. Uvoz pa je v istem času narastel le za 40 milijonov ali za 14%. V obeh mesecih, v januarju in ; februarju pa je naš izvoz znašal 821 milijonov ali | za 317 milijonov več kakor v teh dveh mesecih lanL. V odstotkih Je to 63%. Uvoz pa Je v obeh mesecih znašal 655 milijonov, lani pa 636 milijonov. Tako je bila naša trgovinska bilanca v prvih dveh mesecih aktivna za 106 milijonov dinarjev, dočim je bila lani aktivna za 134 milijonov. Kongres rseh jugoslovanskih geometrov se je včeraj začel v Sarajevu. Udeležuje se ga 200 delegatov. V poročilu predsednika je stalo, da Je v | vsej državi 1200 geometrov. V velikonočnih dneh je Donava spet močno naraščala. Tudi Tisa se je razlila in prodrla v mestece Titel. Vse ulice so bile v kratkem pod vodo in zemlja vse naokoli v dolžini kakih 25 km. Silne vodne maso reke Begeja pritiskajo na na-■ ■ • ■ a ■ ■ ■ sip in ga groze prodreti. Če se to zgodi, bo voda 945.000 ljudi jc obiskalo 1 preplavila najmanj 30.0°0 juter zemlje. Pri Bečeju . J # ■ je Tisa široka 5 kilometrov, a Donava pri delani nasa letovišča P munu devet kilometrov. Tudi Bosanska Po6avinu Belgrad, 30. marca. AA. Po uradnih in dokončno urejenih podatkih tujsko-prometnega odseka ministrstva za trgovino in industrijo, Je 277 proglašenih tujsko-prometnih krajev leta 1936 obiskalo vsega skupaj 944.916 tujcev, med njimi 687.326 Ju-osfovanov in 257.590 tujcev iz drugih držav. Po Iriavah se število tujcev giblje takole: Jugoslavija 687.326, Avstrija 64.080, Belgija I 1895, Bolgarija 3698, ČSR 68.123, Anglija 10.798, Francija 9441, Grčija 3079, Holandska 2117, Italija 9233, Madjarska 13.525, Nemčija 36,968, Sev, dežele 2767, Švica 6261, Poljska 9631, Romunija 5023, ostala Evropa 5715, Sev. In Juž. Amerika 3461, ostale celme 1775. Celotno število prenočnin je leta 1936 znašalo da je našel za svoje podjetje »Progress« financirja, v navedenih tujsko prometnih krajih 5,265.600. 1.1 vmmama JaMa.Ih .._______________ .V. I tf - * - - - — * - 1 . 1 . 1 k Lll~ 1! ,L S.f aImi ki ima mnogo denarja. Največ naročnikov na »Na Gostovanje g. Jos. Križaja iz Zagreba. V Gotovčevi operi »Ero z onega sveta« bo gostoval g. 'Križaj v basovski partiji, s katero je žel že na svojem prvem goetovanju pri nas najlepši uspeh. Kvalitete tega odličnega umetnika Jamčijo za prvovrsten dogodek. Predstava bo za red A. Gostovanje sopranistke gdč. Anite Mezetove. Naša rojakinja gač. Mezetova, članica belgrajskc opere l*> gostovala v soboto, 3. apr. v Puccinijevi operi »La Boheme« v partiji Mimi. Mlada pevka st Je slekla v Belgradu mnogo lepih uspehov in naše občinstvo bo gotovo z zadovoljstvom pozdravilo V primeri z letom 1935 je bilo tujih izletnikov za 15.376 več, to je, 257,590 proti 242.214, Prav tako je poskočilo tudi število dni, ki so jih prebili v naših letoviščih, in sicer na 1,693.695 nasproti 1,514.370. Števife jugoslovanskih izletnikov je pa ■ dolžini 49.18 m oziroma 6100 kilocikiov). Govor znatno padlo in je znašalo 687.326 v letu 1936 na- ■ predsednika jugoslovanske vlade je namenjen ju-sprotl 767.514 v letu 1935, to je, 80.188 manj. Tudi ■ goslovanakim izseljencem v Ameriki. Ta govor bo je spet pod vodo. Pri Bjelovarju so končno prijeli tolovajsko tolpo, ki je nekaj tednov kradla in morila po vsej okolici. Kako so svoje žrtve mučili, smo že poročali. Tako so vdrli v hišico upokojene učiteljice na Virju in od nje zahtevali, da jim izroči ves denar. Ker jim ni hotela tega takoj povedati, so jo zvezali in ji podplate žgali s svečami. V takih mukah je stara učiteljica povedala, kje ima skrit denar. Ko so denar pobrali, so jo odkurili, a učiteljico pustili zvezano in nemočno na postelji. Zalotili pa so jih, ko so po Bjelovarju prodajali razno nakradeno zlatnino. Polje njihovega dela pa ni bila samo okolica Bjelovarja, temveč so kradli in ropali tudi v Murski Soboti, na Plitvičkih jezerih, v Sainoboru pri Zagrebu in Varaždinu. Predsednik vlade ln mnanjl miniater dr. Milan Stojadinovič bo v četrtek. 1. aprila ob eni | ponoči govoril v okviru prekoceanskega radia (emisija kratkovalovne postaje v Belgradu na sproll --------- . ---------- število dni, ki so jih prebili v letoviščih, je padlo, in sicer na 3,571.905 leta 1936 nasproti 3,602.881 v letu 1935. Cene žitu Sombor. Pšenica: bačka okolica Sombor, gor-1 nja bč., srem., slav., gornja ban. 174—178, ban. goslovanakim izseljencem prenašala tudi radijska postaja v Eydhovenu na Nizozemskem (valovna dolžina 31.28 m oziroma | 9590 kilocikiov). Po govoru predsednika vlade bodo sledila predvajanja odličnih umetnikov jugoslovanske drame, opere in glasbe. Predvajanja bodo trajala do 2.15, V čakalnici zagrebškega Okrožnega urada jc ODCinetvo bo gotovo z zadovoljstvom pozdravno t .i0 ,, ,ori!n Rn„n, ii„n bč ban I j u ,, , v , ,, ’ njeno gostovanje, ki bo pokazalo njen umetniški rtvel-hl? srem sfav 107 M) I vcdno "inogo liudl kinkajo na zdravnike zra- napredek. Predstava Je za red C. S"11?*6 l82r*.^* Ta?i« ’ kII m' srem I ve? % ,“d.1 svojega doma ter se Poletni abonma, ki'se bo odigral pod oznako | 89-9L -\foka: b^Og”'0^255-270 | abonma »C«, ima kot prvo svojo predstavo »La Boheme« z gdč/ Mezetovo 3. aprila. Mariborsko gledališča Sreda, 31. marca ob 20: »Sveta Ivana«. Red B. Četrtek, 1. aprila ob 20: »Rdeči nageljni«. Red C. Petek, 2 aprila: Zaprto. (Gostovanje v Ptuju.) Sobota, 3- aprila: »Dr.« Gostovanje g. Mihajla Markoviča. Gluhonemi bodo igrali v mariborskem gleda-dališču v nedeljo 4. t. m, ob 15. Društvo gluhonemih v Ljubljani priredi ta dan samostojen nastop ter bodo gluhonemi izvajali ves spored z govorjeno besedo. Podpirajte človekoljubno društvo 8 številnim obiskoml PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 2. aprila ob 20: »Dr«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. V petek gostuje mariborsko gledališče z izborno komedijo Br. Ntlšiča »Dr«, ki je nad vse uspela satira na belgrajski parvenijski svet. Delo dosega povsod ogromne uspehe ter so ga. 29. t. m. uprizorili v Mariboru enajstič in pred popolnoma razprodanim gledališčem, Nabavite si vstopnice! 285-250, 215-235, 195-205, 165-175, 105-110. Otrobi: bč., srem. 90—92. — Fižol: bč. 240—250. Tendenca čvrsta. Promet 33 vagonov. Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 188—190, sreni., | slav., bč. 178-180, ban. 170-180. - RŽ: bč. 144 do 146. — Koruza: bč., srem. nova 92—94, ban. v toplih čakalnicah grejejo in največkrat tudi spe. Med temi je bil tudi Suliman Hrnič, ki se je prišel v čakalnico odpočit Utrujen in lačen je kmalu zaspal. Drugi brezdomci so ga nekaj časa gledali, na kar so si privoščili ne preveč dostojno šalo. Eden od njih jc vzel 6tekleničico bencina, ga zlil Hrniču po nogah in nato zažgal. Hrnič se je s strahom zbudil in začel skakati po čakalnici, da nova 90—92. — Moka: bč., ban. Og, Ogg 255—265,1 b, udušil plamen na nogah, Zlikovca pa sta po-235—245, 215—225, 185—195, 155—165,^107.50 do | begnija ven, veudar se je goreči Hrnič spustil za 112.50, srem., slav. On, Ogg 250—260, 230—240, 210 ■ njima. Sredi ceste pa je opešal, mogel j>a je 1 do 220, 180—190, 150—160, 107.50—112.50. — Vse I stražniku povedati, kaj se je zgodilo. Enega s ostalo neizprem. Tendenca Čvrsta. Promet velik PARIZ, PARIZ, PARIZI Prvo potovanje »PUTNIKOVEGA« avtokara1 »Luksus-ekspres« od 27. aprila do 11. maja na svetovno razstavo v Pariz. Preko italijanske in Iran- | coske Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov, Cena s popolnim aražmanom le 3900 din, Zagotovite sl mesta in prijavite se čim prej. Informacije, prospekti in j»rijave »Putnik«, Maribor in Celje. Družaben izlet v Graa prireja »PUTNIK« na splošno željo 8. aprila, cena 100 din za osebo. Takojšnje prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksan-dfova cesta 35, telefon 21.22, 21-29. fe so že prijeli. S sekiro Je 60-letna kmetica Manda Jurašinovif iz Andrilevice prt 81. Brodu ubila svojega 65 let starega ljubimca Joso Degmečifa. Joso Je že od mladih nog rad gledal za Mando, vendar se Je oženil z neko drugo. Ta mu je pa kmalu umrla, na kar »e je spet približal svoji prvi ljubezni. Cim starejša pa sta postajala, tem mani sta se menila o ženitvi, pač pa je Manda izrabljala bogastvo, ki ga je imel Joso. To je pa le toliko časa trajalo, dokler ni Josovo j>osostvo prišlo pren letom dni na boben. Stari Mandi je bilo sedaj že vse preveč in se je svojega ljubega znebila lako, da mu je v prepiru s sekiro razbila glavo. i :w.v "■ Žrtve plazu pod Storžičem ftarahon Vinko, rojen 2. III. 1903, delavec v predilnici, oženjen, oče 3 otrok, katerih najmlajši se ni star dve leti. Bil je vedno tih in veren mož, a že od mladosti navezan na planine in zlasti na smučanje. Zgleden je bil zlasti v tem, da je bil ob nedeljah in praznikih vedno prej pri sv. maši, potem jo je šele mahnil v hribe. Razsodno se je udejstvoval v krščanskih delavskih organizacijah in pri zadnjih volitvah je postal tudi občinski ohdbornik. Plajbes Rudolf, rojen 27. III. 1914, delavec v predilnici. Bil je najstarejši sin matere vdove, ki je po zgodnji smrti moža s težavo preživljala štiri majhne otroke. Pred letom se je vrnil od vojakov ves navdušen za smučanje in hotel je biti materi opora. Toda žalujoča mati ni izgubila samo njega, ampak še drugega sina. Ostal je pod plazom namreč tudi še Plajbes Viljem, rojen 17. II. 1917, delavec v »Runo«. V usnjarski zadrugi je dobil delo že zgodaj, da je mogel pomagati materi. Z bratom je hotel vračati materi skrb in ljubezen, pa jo je pustil v žalosti. Ovsenek Miro, rojen 12. VII. 1920, je bil izreden talent in naravnost vzoren mladenič. Zaposlen je bil po dovršeni meščanski šoli v tovarni »Peko«, kjer je jako uveljavljal svoje risarske zmožnosti. S temi zmožnostmi in igralskim talentom je bil tudi najrajše med Člani našega prosvetnega društva sv. Jožefa. Se lani je v igri »Luč z gora« tako lepo igral Mirka. Ko mu je pred pol leta umrl oče, je bil s evojim začetnim zaslužkom edina opora sedemčlanske družine. Vedrosti in poguma je iskal v leipem verskem življenju in je bil kar vsak dan gost obhajilne mize. Ahačič Adalbert. rojen 22. IV. 1922, še brez posla. Obiskoval je tržiško meščansko šolo in čakal je sedaj zaposlitve. Ljubeče je skrbela vedno zanj mati in ker je poiskal druščine med poštenimi tovariši-smučarji, mu tega pač ni mogla braniti. Ni 6e okusil pravih britkosti življenja, pa je v objemu plazu že našel smrt. Majdič Jožef, rojen 3. VIII. 1913, delavec v predilnici. Ko je odslužil vojake, se je z vso ljubeznijo oklenil matere, ki je vse druge otroke že blagoslovila za zakon. Za smučanje je vedno gorel in v okolici svojega stanovanja je imel nešteto prijateljev, 6 katerimi je gojil ta šport. Bil je tudi dober član tržiške godbe in vedno vesel ter prijazen. Pogrešali ga bodo svojci in številni prijatelji. Stegnar Kristijan, kovač v Globočnikovi fužini, rojen 19. XII. 1914, je bil vedno miren in razsoden fant. Sele pred mesecem mu je 'umrla v cvetu mladosti sestra Valentina in sedaj je pustil še pridni Kristijan starše, dve 6eetri in brata v nemi žalosti. Lombar Vinko, rojen 10. I. 1921 v Lešah. kovaški delavec v Globočnikovi fužini, je edini od ponesrečencev, ki se ni rodil v Tržiču, a je po očetu v Tržič pristojen. S svojim začetnim zaslužkom je bil edina opora staršem in sestri. Skromen in postrežljiv je bil v vsem svojem nastopu in edino smučanje in delo v prosvetnem društvu sv. Jožefa je imel za svoje razvedrilo, sicer se je pa vneto posvečeval borbi za vsakdanji kruh, ki ga je z vso ljubeznijo znal deliti s svojci. Kaj takega zmore le mladenič, ki ima dobro versko vzgojo! Kostanjevec Ladislav, rojen 25. VI. 1906, delavec v tovarni »Peko«. Bil je v planinskih druščinah vedno mladosten, zbiral je s svojim fotografskim aparatom vsepovsod planinske motive in ni je bilo 6koraj planinske prireditve, na kateri bi ne bil navz;pč, giper, je bil pa .prikupiti v ega značaja in povsod, postrežljiv in zato priljubljen. Oče in 6estra pač nista pričakovala, da pojde že v teb letih za materjo v večnost. Goba ki sveti Braziljski pragozdovi so še v veliki meri neraziskani. Zato tudi še marsikaj ni znanega ,kar se 6kriva v njih, in ki 6pada bodisi v živalski, ali pa v rastlinski svet. Prav na skrajnem južnem robu je pred kratkim odkril angleški raziskovalec Johnson neko novo, dosedaj še nepoznano vrsto gob, ki ima nekako velikost človeške glave. Ta goba ponoči sije v zelenkasti svetlobi in to v toliki meri, da človek ob njeni svellobi prav lahko bere. Domačini, ki jih je Johnson pri svojem raziskovanju na- sam, da, gotovo tudi vesel, saj za takšne ljudi, ki se pečajo z raziskovanjem dosedaj neznanih delov sveta, jx>meni vsaka novost usj>eh. V sjjremstvu domačinov ie Johnson prinesel to čudno gobo v svoj šotor, kjer jo je nekaj dni uptorabljal kot sve-tiljko. Sicer so podobne gobe, ki svetijo, znane tudi že od prej, toda te gobe so čisto majhne in imajo zelo slabo svetlobo, ki se niti ne da primerjati z ono, ki je od tujcev v Braziliji prvikrat obsvetila Angleža Johnsona. Najbrž tudi to še ni zadnja nova prikazen, ki se skriva za brezmejnimi brazilj-skimi pragozdi. Kje je rešitev pred tornadom Ta njesee so imeli v ameriškem mestu Wa-shingtonu konferenco, na kateri so razpravljali o-vprašanju, kako bi se dale vsaj deloma preprečiti neštete nezgode, ki jih človeštvu jx>vzročajo razne poplave, požari po ogromnih gozdovih in pustošenja, ki jih povzročajo silni viharji1, Imenovani po Ameriki tornado, ki puščajo za seboj same goličavo in grozotna .razdejanja, kjerkoli besne. Posebno pogosto divjajo ti zračni vrtfnci po južnih delih ameriških Združenih držav, kjer vsako leto skoro napravijo za kakšno milijardo dinarjev škode, poleg tega pa, kar je najstrašnejše, izgubi tedaj življenje na stotine in stotine ljudi. Edini predlog, da se ustavi uničujoča sila teh silnih viharjev, je bil dosedaj ta, da se začno graditi vse stavbe po določenem načrtu posebne konstrukcije. Po svoji lastnosti je tornado pof>olnoma sličen viharjem, ki nastajajo v spodnjih zračnih plasteh nad morjem v obliki vrtinčastih lijakov tik izpod težkih oblakov, ki navadno prinašajo silen dež ali točo. To vrtinčenje je posledica vetrov, ki imajo različno smer. Ker takrat, ko nastajajo ti zračni vrtinci nad morsko gladino, zelo hitro pade zračni pritisk, nastajajo nekaki zračni lijaki ali cevi, ki vsesavajo okoliški zrak. Zaradi tega se tudi zračne plasti j)od temi lijaki dvigujejo in zavrte v obliki vrtinca. Te zračne cevi, v katerih je pritisk dostikrat celih 40 mm manjši, kakor pa v okolici, lahko segajo tik do morske površine ali do kopne zemlje. Če se pojavijo nad morjem, se večkrat zgodi, da vzdignejo vodni curek do 1000 m visoko kadar pa zadivjajo nad celino, pa vzdignejo ogromne stebre prahu, po puščavah, kakor v Srednji Aziji, v Arabiji, v srednji Afriki in v Avstraliji, pa velikanske množine puščavskega peska. Navadno slede ti vrtinci kar drug za drugim v krajšem razdobju. Taki sesajoči sili zemeljskega ozračja se ne more ustaviti nihče, dostikrat izginejo karavane, pa tudi večje oaze brez sledu, kakor da jih nikdar ni bilo na tem kraju. Ista usoda je pred kratkim doletela v saharski puščavi v Afriki nek francoski vojaški oddelek. Kakor bi dinamit pognal stavbe v zrak V ameriških Zedinjenih državah, posebno v južnih, toplejših predelih, nastopajo v vročih poletnih dneh prav pogosto takšni zračni vrtinci, toda s to razliko, da so ti še mnogo bolj siloviti in pogubonosni, kakor oni nad morjem ali nad puščavami. To je strahoviti tornado, ogromni zračni vrtinec, ki z nezadržljivo in nepojmljivo silo vsesava vse, kar je premakljivega, ruje in podira drevje, kosi cele obširne gozdove, odkriva hiše in odnaša strehe ter uničuje vse, na karkoli naleti. Ta vihar divja s povprečno hitrostjo 100 km na uro. Prav značilno je tudi to, da se tedaj, ko divja tornado, gotove hiše, posebno tiste, ki so zgrajene iz Čvrstega gradiva, podro, kakor da bi jih porušila kakšna notranja eksplozija. Prav kakor bi bile napolnjeno s samim dinamitom! To pa se do- Stavka na jezerskem dnu Po duu kanadskega Gornjega jezera so nameravali napraviti teletonski vod. To delo naj bi opravil potapljač Valdon. 2e malo prej je zahteval od svojih predpostavljenih, da mu povišajo plačo. Ker njegovi zahtevi niso hoteli ugoditi, je napovedal, da bo začel s stavko, za katero 6e je odločil prav sedaj, ko je začel s [»laganjem telefonskega voda po dnu Gornjega jezera. Ne da bi se dosti menil zato, kdaj mu bodo povišali njegovo plačo, se' je kar spustil v potapljaški obleki na dnu jezera. Ko je svoj j»sel dovršil, pa je izjavil, da se prej ne prikaže na površje, dokler ne ugode njegovi zahtevi. Sj»ročil je po telefonu tudi, da bo prerezal vrv, če bi ga kdo skušal s silo potegniti na suho. Izjavil je. da je Delavski zvezi prijavil, da bo za- čel s stavko, dejal je pa tudi, da bo to velik škandal, x' 1 J ne da bi ........................... _.nreti na delodajalca. — . , ——i t ■ - ------r-__7 če ga bodo, ne da bi mu uslišali prošnjo, pustili od lakote umreti na jezerskem dnu in to po krivdi Pravijo, da je ta mož le napravil prizadetim malo 6krbi, kajti takoj se je menda sestal občinski svet v tamkajšnjem mestu Port Arturju, ki je j» krajšem [»svetovanju sklenil, da se Valdouu mora povišati plača. Ko so potapljaču sporočili, da je uspel, se je ves zadovoljen prismehljal nad jezersko površje, v Ameriki uspe menda vse, kar je originalnega. gaja zaradi tega, ker je ostal zračni pritisk v notranjščini zgradb isti, zunaj pa je zaradi nastalega vrtinca silno in naglo padel. Ker se ta razlika obeh zračnih pritiskov ne more hitro izenačiti, razžene notranji pritisk zgradbo, kakor da bi eksplodirala. Zidovi ne morejo več zdržati, ker so za takšne primere premalo odporno zgrajeni. Cele večje kose zgradbe včasih potegne zračni vrtinec v zrak, sliši pa se, kakor da bi kdo streljal. Jasno je, da pred takšno nenadno katastrofo ljudje navadno nimajo časa, da bi zbežali na varno. Človeške žrtve so ob takšnih primerih naravnost ogromne, ni pa bilo še do danes mogoče najti primernega sredstva, da bi se vsaj malo omejile. Kakor rečeno, bi bila nevarnost večjih žrtev odstranjena ali vsaj omejena s tem, da bi v teh krajih odslej gradili močne stavbe, ki jih sila tornada ne bi mogla odtrgati od tal in bi na ta način človek vsaj nekoliko mogel kljubovati naravni sili, ki je tako zelo v nadlogo ravno krajem v Severni Ameriki. Najnovejši reševalni čoln. ki nima več vesel, so začeli graditi sa večje nemške potniške ladje. Namesto vesel so nvedli posebne vrste ročice, ki delujejo na vijake v dnu čolna. Ti čolni so se dobro izkazali že zato, ker so hitrejši. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšetn ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. -» Programi Radio Ljubljana Srrda, jj. marca: 12 Revija koračni; vsake vrst« 13.45 Vreme, poročila —- 13 Ca«, spored, obvestila — 12.15 Vse1 mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura. Pravljica o zlatih pisanki!) (V. Bitenc) zvočna slika za mludino. Izvajajo člani rad. I(tr. družine — 18.40 Dolenjska Sava (p. dr. Valter Bohinca) - 19 Cub, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.30 Nac ura: Kako težko so se nekoč Sirili književni časopisi (SvetiBlav Sumarevič) — 19.50 (jvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega operuejf« gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje ((>. Vilko Ukmar). V XI. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. Drugi programi Sreda, Sl. marca: Bel grad: 19.50 Violina - 20.30 Humor - 21.30 Iz oper - Zagreb: 20.30 Ljubljana -Dunaj: 19.25 Millockerjeva opereta Pri tej dobro preračunani žaljivki je Rankin nehal brskati po sobi in besno zapičil svoje oči v Starca polkovnika. Lovett se obrne k njemu in mu mirno veli: »Počakajte zunaj pred wafmi, narednik!« »Torej, gospod?« je vprašal Lovett, ko so se vrata za narednikom že zaprla. Ničesar nisem niti videl, niti slišal o teh dveh,« je dejal polkovnik, zroč v zaprta vrata. »Ste li 6ploh kdaj čuli za Johna Wilkes Bootha?« »Nikoli!« »To je zelo poznan igralec.« »Za vraga, gospod, jaz rajši prepuščam igralce ženskam.« Zunaj se je Rankin usedel na najvišjo stopnico pri vhodu in se s hrbtom naslonil na podboj. Bil je še vedno srdit, ker ga je poročnik nagnal iz sobe. O tem, kar je on tačas mislil o vseh finih častnikih iz vojne akademije, o tem bi se dale napisati cele * Zamaknjen v ta svoja razburljiva razmišljanja ni narednik spočetka niti zapazil male Marthe, polkovnikove vnukinje, ki se je sprehajala in pri tem vlekla za seboj nekaj na vrvici. Deklica se mu ie čisto približala in ga začela radovedno opazovati. S krajem svojega očesa 10 je zapazil Rankin in videl, da vleče za seboj blatni čevelj, ki je vzbgjal videz, kakor da je razrezan in šele potem potegnjen z noge Čudno... »Kaj je to?« ie vprašal. »To je voziček za mojo punčka »Hočeš, da ga malo brcnem?« »Ne, ne, ti se ne znaš igrati.« Toda, on je že z nogo prevrnil čevelj, da je padla iz njega lutka in se razbila. Naenkrat so se njegove oči zabliskale in usta so se stisnila v tanko črto. Porinil je otroka vstran ter po stopnicah stekel navzgor in skozi vrata vdrl v sobo. »Kar zadeva Abrahama Lincolna, je on prav tako izdal Sever, kakor je izdal Jug,« je gdvoril polkovnik v hipu. ko je Rankin odločno prestopil prag in izročil poročniku svoje odkritje. »Boljše bi bilo za vso državo, da Abraham Lincoln nikoli ni živel,« je nadaljeval polkovnik in strogo pogledal Rankina. Lovett je pogledal čevelj !n se zdrznil. Na notranjem robu čevlja je bilo vtisnjeno ime lastnika »John Wilkes Booth«. Nenadno je vprašal z močnejšim in ostrejšim glasom: »Je-li to tudi vašega zeta prepričanje?« »Moj zet, gospod, je južnjak,« je dejal stari gospod 6večano. Rankin je odpel torbo svojega samokresa, in ge naslonil na okno kakor bi nekaj pričakoval. Prav tako je Lovett pripravil svoj samokres ter se vsedel, ne da bi polkovnika izpustil izpred svojih oči. ‘ Vsi trije so molče čakali na povratek zdravnika Mudda. Zunaj pa je na spodnji stopmici pri vhodu jokala mala deklica nad svojo razbito punčko. V kuhinje je Blanche. črna služkinja, popevala in z velikim ropotom pomivala posodo. III. poglavje. Dr. Mudd je pomagal tačas nekemu majhnem) črnemu bitju na svet. Stal je ves truden ob vratih koče in mehanično odvijal zavihane rokave svoje srajce. Pri vsej utrujenosti pa se ni mogel vzdržati nasmeha ob pogledu na enajst novorojenčkovih bratov. To so bili najbolj črni črnčki, kar jih je kdaj videl v svojem življenju. »Torej, dobili ste novega bratea,« jim je dejal zdravnik vesela . ,.,(-:e*a črnčkov je z velikimi očmi nepremično bulila vanj. »Kaj je? Zakaj se ne veselite?« je vprašal zdravnik. Njega je zmerom zanimal način mišljenja in miselnosti teh malih črnih bitij, tako podobnih, P* tako različnih od rase, ki ji je pripadal on. , »Gotovo, zares, mi se veselimo,« je končno iz-javila najstarejša deklica, in nadaljevala mnogo topleje, m z večjim zanimanjem: T« 2* k° mama vstala, da nam bo skuhala zajtrk? Smo zelo lačni.« • t. ^a^a. mama danes ne bo mogla vstati, da bi kuhala zajtrk« je odgovoril zdravnik. »Kje je vaš oče?« »Odšel je. da bi slišal govor.« »Da bi slišal govor?«, je zaklical dr. Mudd nezadovoljen. • . »Kaj je vendar temu človeku, da je odšel in zapustil Rosabello samo? Za kakšen govor p>a gre?« »Neki belec govori,« je odgovorila najstarejša deklica kot predstavnica V6e črne čete, preplašena zaradi zdravnikove jeze, ki je ni mogla razumeti.« »Pridigar? Duhovnik?« je vprašal zdravnik Mudd m si zapenjal rokave. Doktor je pokimal z glavo in zavzdihnil. Nato je snel svoj klobuk z žeblja pri vratih in spregovoril svečano: »Potem naj ena od vas velikih deklic, vi, Ella Mae, gre v sodo k materi in sedi zraven nje, da kler .ne .zaspi. V6i ostali pa je najboljše, da gTeste iz hiše in ne delate ropota.« Ella Mae je ubogljiva odšla v sobo, vsi ostali otroci pa so tiho odšli za zdravnikom in obstali ob njegovem vozu in čakali na zdravnikov odhod. Sele tedaj je zdravnik občutil, kako je utrujen. Bil je nespameten, da je vso noč sedel in čakal, da ga pokličejo k porodnici. Toda, čeprav je on svoje sužnje osvobodil že davno pred državljansko vojno, je še vedno smatral, da je odgovoren zanje. Bili so tako podobni otrokom. Ravno tako se ie brigal za njihovo nravnost, kakor za zdravje Ko se je vozil proti domu, se je zaklinjal, da bo prisilil onega Bucka, da se končno le enkrat že poroči z Rosabello. . - Hipoma je krepko potegnil za vajeti in ustavil konja. Na desni strani tam zunaj, se je nekaj da gaialo. Pod velikim hrastom je stal nekdo, nek belec in ognjevito govoril veliki gruči črncev’ Na zdravnikovem obrazu se je pokazala skrajna nezadovoljnost. On ni pomišljal dolgo pač pa je potegnil konja naravnost proti onemu kraiu K«, f? j« pripeljal bližje, je slišal, kako je grmel tisti beli človek: 1 - »>j, črni bratje morafe razumeti, da niste več SUZ?H! V' ste(jy°^ni tidje. Nič manj niste vredni, kakor beli ljudje. Dobili ste tudi pravico glasovanja - od vas je odvisno, če se boste te pravice tud. posluzil. m izvolili pravega človeka.« Cim je prišel zdravnik Mudd čisto blizu, je v gruči črncev završal nemiren in pritajen šepet. . »K^o vam je dovolil, vi propadli politik? da in da moie ,iudi odvračate in zadržujete od dela?« je vprašal dr. Mudd mirno. Ai r**Jwte "T uplašili- Mudd!« je zaklical ble-■ mi S m’ pa£, avec z dolgimi lasmi in razcefranimi hlačami. »Ne boste me uplašili.« .... Mudd je ostal na svojem vozu in zaklical jon poslu- 80 SC polagOTna začeli izgubljati po svo- »Vrnite se!« Nato pa se je obrnil k agitatorju: »Na mojem jjosestvu ni človeka, ki bi bil zato tukaj,^ ker to želi. Moji ljudje niso bili včeraj osva bojem, gospod. Svobodni so že štiri leta! Vsak kdor si želi zapustiti me, lahko jrride po plačo in gre!« »Poznam jaz tega človeka!« je odgovoril agitator. »Črnci so 6e pri vas tako zadolžili, da ..« "M* Mesečna naročnina fg Din ca Inozemstvo » Din OrednHtvo- Kopitarjeva oliea VIJ1 Telefon 299« ta mok Uprava, Kopitarjeva v {Tfilfiffifi 29» Za JngogiaiaBftJp UaUras i Ujtkliaftju & Ced Izdajatelj; tafi Ure/Liti *