PublUHed and dwtribuled and« permH (No. 728) author, by the Act of October 6. 1917, on hie ^ the Po.t Office of Oeveland, Ohio. By order of the A. S. B*Wom, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč ipterese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, OHIO ČETRTEK (THURSDAY) .APRIL Zgth Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post cjffice at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Št. 99. (No.) Posamezna številka 3c. , SE GLASI NO ZAHTEVA. ^AKO SE GLASI FORMALNA ZAHTEVA, KI JO JE PREDLOŽILA ZAVEZNIŠKA REPARACUSKA KOMISIJA V PARIZU NAČELNIKU NEMŠKE KOMISIJE ZA ODŠKODNINO. — FRANCOSKI IMPERIJALISTI BI RADI UPRIZORILI POHOD NA BERLIN. — ZDRUŽENE DRŽAVE ČAKAJO ODGOVORA ZAVEZNIKOV. PARIZ, 27. aprila. — (Edwin L. James.) Nocoj je '^vezniška reparacijaka komisija pozvala k sebi dr. von ertzena, načelnika nemške komisije za odškodnino, ki zavzel mesto Herr Bergmanna, in ga je uradno obve-vj ' koliko svoto da Nemčija dolguje zaveznikom za ^^odo, napravljeno za časa vojne. Skupna svota, ki jo zahtevajo zavezniki od Nemčije, 2naša 132 bilijonov zlatih mark, kar je toliko kot 33 bi-llonov dolarjev. To je precej nižja svota, kot pa se je Pi*ičakovalo, da se jo bo zahtevalo od Nemčije. / Podrobnosti, kako da se je prišlo do določitve te svo-še niso znane, toda izročeni bodo nemški odškodnin-komisiji jutri v pisanju. ^ PARIZ, 27. aprila. — (Associated Press.) — Da-^^asnja akcija odškodninske komisije je v soglasju z Goločbo pogodbe, ki pravi, da mora reparacijAa komi-f Ja do 1. maja 1921 naznaniti nemški vladi škodo, ki jo J® iftrpelo tekom vojne zavezniško prebivalstvo. Gla-Som pogodbe ima Nemčija prevzeti tozadevne obvez-J^osti. "Naprej na Berlin!" _ Glasom zadaj pripravljenih načrtov bo okupacija doline Ruhr, ki se ima izvesti v pondeljek, prvi korak za pohod na Berlin. \ Načrt francoskih imperijalistov je, da naj bi se v ^I'Hnu vršila nova mirovna konferenca, na kateri bi ^&ve%niki prisilili Nemce, da bi podpisali "berlinsko po-Sodbo," ki bi ne smela čisto nič dišati po znanih Wilso-^ovih 14 točkah ali po Ligi narodov. Prancoski imperijalisti zagovarjajo načrt, ker po ^Jihovem mnenju versaillska pogodba ni dosti vredna, ji še manjka po'dpisa Zedinjenih držav. Francoski diplomatje, ki se ogrevajo za pohod na 6riin, gojijo nado, da bi se v Berlinu sklenilo tako po-Sodba, da bi bila francoska meja prenešena ob reko Re-Kot znano, smatra maršal Foch to mejo kot edino PHnierno za Francijo. Ministrski predsednik Briand je danes sporočil po-aniku Jussefandu v Washingtonu, da prosi ameriško J l*do, da naj nemških predlogov, ki se jih smatra abso-^tno nesprejemljivim, ne pošilja francoski vladi. Obenem pa se je maršalu Fochu naročilo, da pripra-} Vse potrebno za pohod v okraj Ruhr, ki se ima priče-^ v pondeljek zjutraj, ko bo 100.000 francoskih vojakov ®fcvarilo bajonetni kofdon okrog enega najbogatejših '^dustrijalnih okrožij v vsej Evropi. . Istočasno se deluje na načrtih za okupacijo Frank-^Ha in za blokadiranje Hamburga in Bremena. ■ v Koliko vojaških čet se bo za to potrebovalo, je sedaj Nemogoče reči. Aiko pride do kakih nemirov, tedaj ^%erava generalni štab nastaviti vojaško posadko v sako nemško vas v zasedenem okraju. Berlin čaka Hardingovega odgovora. _. BERLIN, 27. aprila. — V debati, ki se je razvila z na včerajšnjo izjavo zunanjega ministra Simon-^ poslanec Riesser v imenu klerikalcev izjavil, da s 1^ srcem izraža svoje odobravanje vladnega priza-da priddbi predsednika Hai^inga za posredo-. Ne med zavezniki in Nemčijo, ki bi dovedlo do svetov- wiiru in neoviranega svetovnega razvoja. tu J^redlogi, ki se jih je odposlalo v Washington vse-za nas sicer grozovite reči za bodočnost/' je dejal ^^©sser, "toda nemški narod je pripravljen izpolniti vse, tejj ^ njegovi moči. Ako pa se ta poizkus ponesreči, J.J1 ^ 'ko v zgodovini ostalo zapisano, da je Nemčija sto-T®®' kaj je v njeni moči, da doseže mir za izčrpani in Vi^^seni svet." postopanju nasprotni so samo nacijonalisti in Pan-Germani. Ameriška vlada čaka odgovora. ^SHINGTON, 27. aprila. — Ameriška vlada do prejela še nikakega sporočila od katerikoli iz-^^"^ezniških vlad, kakšno stališče da bodo zavzele najnovejšim nemškim odškodninskim predlo-Hery,v, ^to ni vlada pripravila še nikakega odgovora na ko noto. , I 'f 40 let ječe za varstvo privatne lastnine. Washington, 24. april^. — (Federated Press.) — Štirideset let zapora ali $50.000 globe, ali pa oboj el To je kazen, katero se bi lahko naložilo za dajanje poguma "nepostavnega" oškodovanja javne ali privatne lastnine v splošnem pomenu besede kot tudi za vsak poseben slučaj, ako bo sprejeta predloga senatorja Poindexterja, katere namen je, "varovati lastnino, procese in zastopstva vlade Združenih držav pred anarhijo in boljševizmom." Tako je dobesedno rečeno v predlogi. Prečitajte navedene besede, potem pa si pokličite v spomin odločitev najvišjega sodišča proti unrjskim* mašinistom v Duplex slučaju, in spoznali boste, da je to ena naj strup enejših proti-de-lavskih predlog, kar so jih še gkuhali fanatični nasprotniki organiziranega delavstvo v tej deželi. Čisto dobro se prilega sliki represije, h kateri spadajo banke, železniške korporacije, U. S. jeklarska korporacija in stara garda republikanskih politikov. To ni Poindexterova proti-štrajkovna predloga, temveč njen dvojček. Prva bo morda poražena radi svojega oči vid nega na-ipena, toda druga pa bo morda prišla živa skozi kongres pod pretvezo narodne samoobrambe. Glasom odločitve najvišjega sodišča v Duplex slučaju je na primer postalo nepostavno za člane strojevodniške in kurjaške unije v Montani, če bi prenehali z delom, da pomagajo štrajku, ki so ga napovedali člani njihove lastne organizacije v drugi državi. Alko bi prenehali' z delom radi spora, povzročenega izven Montane, bi to povzročilo škodo na tovoru in na železniški opremi in po razlagi najvišjega sodišča bi bilo to proti-postavno. V predlogi se še posebno po-vdarja, da se tako dejanje smatra enako kaznjivo, pa naj bi se pod vzelo iz političnega, industrl-jalnega, socijalnega ali ekonomskega vzroka. J. B. Davis, zakonodajni zastopnik za mednarodno unijo izdelovalcev parnih kotlov, opozarja na dejstvo, da je ta predloga sestavljena z oči vidnim namenom, da se omogoče postavno nastopanje proti štrajkarjem, da se jih lahko pomeče v ječe, in da služi kot orožje v velikem napadu na 5,000.000 organiziranih delavcev, kadar se zanj pripravijo sile organiziranega kapitala. Tretja točka predloge tudi pravi, da vsaka zveza, organizacija ali korporacija, katere namen je doseči kake vrste vladno, socijalno, industrij alno ali ekonomsko izpremembo v Združenih državah potom nepostavnega posredovanja fizične sile, ali ki priporoča ali bjfani uporabo sile ali nasilnosti, grozi s fizično škodo o-sebam ali lastnini za dosega take izpremembe, se smatra nepo-stavnim, in vsi uradniki, člani, zastopniki, ali 'zagovorniki, ki vedo njih pomen, se imajo kaznovati z desetletno ječo in globo $30.000. Tudi lastnike prostorov, v katerih bi se nahajale take organizacije, doleti slična kazen. Končno določa predloga, da se ima obsoditi na smrt vsaka o-seba, ki se jo spozfna krivim direktno ali indirektno kakega dejanja, prepovedanega V tej predlogi, in ki bi dovedel do smrti kake druge osebe. Na tak način bi se lahko obsodilo na smrt u-nijske uradnike, če bi bila tekom Poziv mednarodne delavsko-strokovne zve^e. Amsterdam, 24, aprila. — Mednarodna zvefca strokovnih delavskih organizajcij je izdala poziv na delavce vseh narodov, da napravijo I. ijiaj za začetno točko aktivnega dela, da, se doseže vresničenje onjh zahtev, katere je sprejel m&jnarodni kongres delavskih unij, ki se je vršil meseca novembra 1920 v Londonu. Med temi se nahajajo zahteve za socijalizacijo 'zemlje in produkcijskih sredstev, za vsiljen je resolucij, sprejetih na mednarodni konferenci v Washingtonu, za preprečitev brezposelnosti potom primerne razdelitve surovin in za vzdržanje svetovnega miru in boja proti ipilitarizmu. Manifest federacije se glasi: "Tekom zadnjih 30 let so se zbirali delavci na dan prvega maja, da dajo izraza duhu solidarnosti v svojih vrstah, da pregledajo svoje vedno tiaraščajoče vrste in da pustijo odmevati svoj vedno močnejši bojni klic. "To leto mora biti demonstracija delavstvo močnejša kot kdaj prej! Reakcija je dvignila svojo glavo po vseh deželah drzovitej-jse kot kdaj prej. Upornost buržvazije proti pravičnim zahtevam delavstvo stalno narašča. Prosekucije, katerim so podrejeni od strani svojih vlad razredno zavedni delavci, postajajo vedno hujše, in prizadevanje vboke finance, da spravijo vlade pod svojo kontrolo, so vedno večja. "Treba se nam je samo spomniti grozodejstev, vprizotjenih napram našim tovarišem na Madžarskem, Finskem, Španskem itd. Treba se nam je spopmiti samo na sedanjo reakcijo, ki jo je opaziti v vsaki deželi z ozi-rohn na socijalne reforme, posebno še z ozirom na skrajšane delavne ure. Treba nam je opozoriti samo na obotavljanje vodij Lige narodov z ozirom na efektivno rešitev ekonomskih vprašanj Evrope potom izmenjave ali izboljšanja distribucije surovin. Kaj je mari tem gospodom, če bo njih brezskrbnost vsepovsod prispevala k nezaposljenosti, in kot posledica povzročala pomanjkanje in revščino med delavstvom? "Mesto da bi se borili proti nezaposljenosti čim hitreje in u-, spešneje, pa ti gospodje povzročajo na primer 'brezposelnost med rudarji Anglije, Francije in Belgije s tem, da so prisilili nemške rudarje, da morejo ddlati prečko določenih ur. "Treba se nam je spomniti samo na prizadevanja buržazije proti socijalizaciji sredstev in produkcije. Zato vas poživljamo, da napravite 1. maj začetno točko za aktivno delo za dosego onih zahtev, ki jih je sprejel lon-dionski kongres." H koncu je rečeno, da se metodo propagande in način demonstracije prepušča delavskim, organizacijam vsake posamezne dežele, ki najbolje poznajo svoj domači položaj. ---o-- — Nesreča. Petinšestdesetlet-na Mrs. Ana Brabec je včeraj na svojem domu, 4220 Trumbull ave topila mfat, kise ji je užgala. Ko je skušala ogenj pogasiti, so se plameni oprijeli njene obleke, in je zadobila silno hude opekline po obrazu in rokah. Nahaja se v St. Alexis bolnišnici. kakih štrajkovnih nemirov ubita kaka oseba. Pomoč za bivše vojake. Washington, 27. aprila. — Demokratski senator David 1. Walsh iz Massachusetts je danes ostro kritiziral vlado vsled Ajenega zanemarjanja dalžnosti napram bivšim vojakom z ozirom na bolhisko oskrbo, izplačevanje odškodnine, poučevanja za razna dela in zavarovanja. Walsh je dejal, da je izvajanje zakonov, ki določajo pomoč za pohabljene vojake, od strani vlade naravnost nevrjetno. Dejal je, da v številnih slučajih v vojaških bolnišnicah vladajo silno nesanitame razmere, in da nimajo na razpolago dovolj zdravniških moči. Walsh je stavil tudi več priporočil za pomoč bivšim vojakom in sicer: da se prekliče zakon, glasom katerega ne dobi nobene odškodnine vojak, ki je postal nezmožen za delo šele eno leto po prestani vojaški službi; da se preikliče zakon, ki določa, da pet let po premirju ne bo mogel noben bivši vojak Vložiti prošnje za odškodnino.; da se prekliče zakon, glasom katerega morajo bivši vojaki dokazati, da je j etika ali kaka druga bolezen poslednica njihovega službovanja v armadi; da se izplača vse voj-, ne odškodnine v treh obrokih, mesto v 240-mesečriih izplačilih. -O- REVŠČINA NEMŠKIH RUDARJEV. POLOŽAJ V ITALIJI. Essen, Nemčija. — Eden izmed zdravnikov rudarske organizacije v Bochumu izjavlja, da šestdeset procentov Inemških žena in sester rudarjev, ki pridejo k njemu po zdravniško pomoč, nima nikake spodnje obleke, ali pa take cunje, da jih je sram priti k zdravniku. Slična poročila prihajajo tudi iz Berlina in drugod. Delavci si ob nedeljah pripnejo ovratnike in bele oprsnike. toda spodnjega perila imajo ja-ko malo. Večina delavskih družin je danes brez vsake posteljne oprave. -O-- — Čikaški banditi prijeti. Včeraj zjutraj je aretirala policija tri moške, katere ima na sumu, da so banditi iz Chicage. Nekoliko kasneje je bila prijeta tudi neka ženska, ki je žena enega izmed aretiranih. Cikaške policijske oblasti so o aretacij i obveščene in prijete se bo okušalo pripra viti do tega da priznajo, za katere rotpe, ki so bili zadnje čase u-prizorjeni v Chicagi, so odgovorni. Pri moških, ki so bili za časa aretacije v neki hiši na Superioi ave. med 12 in 17 cesto, je dobila policija tri revolverje. Eden izmed njih je baje oropal, v Chicagi 63 oseb. — Stavbinski delodajalci nameravajo znižati plače delavcem ,pov!prečno za 20 odstotkov. Enkrat do pondeljka mora priti med njimi in delavskim koncilom do sporazuma glede plač, ki bodo veljavno po prvem maju, ker drugače bo brez dvoma prišlo do štrajka. —V stanovanje Matthew Lehr na 2133 Reyburn Rd., Cleveland Heights, so prišli tatje in odnesli preppog in zlatnina v vrednosti $781. Tatje, ki so vdrli v lekarno Z, W. Jobylamskija na 3240 ■Superior ave. so odnesli en galon žganja, $80 cigaret in $37 v go-govini. Mrs. Mabel Cole pa je bila ukradena iz stanovanjna na ,6801 Euclid ave. kožuhasta suknja vredna $150, . RIM, Italija, 26. marca. — (Pise Marion Lucas.) Oboroženi voj^i so stali na obeh straneh ozke ulice del Seminario, v kateri se nahaja glavni stan italijanske socijalistične stranke, ko sem sel tjakaj, da govorim s tajnikom stranke. Giovanni jem Bac-ci. Dva vojaka sta stala ob vhodu v poslopje. Masivna dvojna vrata glavnega urada so bila zaprta in zarigljana. Odprta je bila samo majhna odprtina, da se je moglo videti vse obiskovalce, predno se jih je spustilo v notranjščino. Na koncu ulice, vodeče proti Parthenonu, so bili zbrani oddelki kraljevih gard. Na drugem koncu je bila nastavljena stotni-ja kavalerije, ki je tudi pričakovala napada fašistov. Knjigarna v pritličju poslopja, v kateri se nahaja glavni stan so-sijalistione stranke, je bila zaprta. Tu se je prodajalo propagan-distično literaturo stranke. Močni železni drogovi varujejo teška vrata, kajti dragocene knjigarne so cesto predmet fašistovskih napadov. Danes je vihrala italijanska zastava z vsakega poslopja v Rimu, kajti tako so odredili fašisti, da demonstrirajo proti bombni eksploziji v Milanu, kjer je bilo 1 7 oseb ubitih in 200 poškodovanih. Socijalistični glavni urad pa ni razvil narodne zastave. Danes zjutraj je bilo na urad poslano svarilo, da ako ae ne razobesi zastave, tedaj bodo fašisti koncem svoje demonstracije vprizorili nanj svoj napad. Demonstracija je bila določena za 4:30 popoldne. Jaz sem hitel k uradu ob 5. uri popoldne, kajti pričakoval sem, da se bo napad skušalo uprizoriti najbrže okrog pol šeste. Celotni štab, vštevsi tajnika stranke, so mirno sedeli ob svojih mizah in delali, kot da ni v zraku ničesar nepričakovanega, toda navzlic tej zunanji mirnosti je bilo občutiti kot da se pričakuje nekaj nenavadnega. Skozi odprtino v vratih me je pogledal eden izmed osobja, ki me je poznal in me je spustil notri. Yrata so bila utrjena še s posebnimi zatikami in zavirami. Zdelo se je, da so tako močna, da bi lahko vzdržala pravcati napad. Bilo je teško verjeti, da se to ne dogaja v srednjem veku, ko so se miroljubni državljani morali . zavarovati pred civilnimi vojnami. "Vojaki, ki ste jih videli na ulici in ob naših vratih obrazložu-jejo našo politično pozicijo," je dejal Bacci v svoj eni uradu, na-hajajočem se v notranjščini urada. "Mi ne verujemo v nasilje, temveč v mirno, legalno politično akcijo. Mi nadaljujemo mirno z našim vzgojevalnim programom potom izobrazbe. Vojaki 80 bili danes poslani semkaj, ker vlada priznava, da smo mirna, legalna organizacija. Krona je pripravljena dokazati svoje spoštovanje za našo organizacijo s tem, da nas varuje pred fašisti. "Na nesrečo se nahajamo danes v zelo sitnem položaju. Ako-ravno smo bili vedno miroljubni, smo zdaj predmet neprestanih napadov tako tukaj kot po drugih italijanskih mestih. Mi nismo prifjravili naših članov za kampanjo nasilnosti, in nikdar nismo smatrali revolucije kot nekaj bližnjega. Delavci niso niti oboroženi niti pripravljeni za vo-jevanje, toda navzlic temu smo dobesedno prisiljeni, da se bojujemo za svoje varstvo. "Danes se socijaliste širom I- talije ogioža, napada in pobija. Fasisti ne le ubijajo, temveč tudi uničujejo lastnino. Oni nikdar ne napadajo močno obiskanih delov mesta, temveč mesto tega gredo nad dom kakega sooijali-sta, in ne napadejo samo njega, temveč niu zažgo tudi hišo. Mi ne nosimo revolverjev, pulk ali bomb za našo obrambo .kajti v Italiji je postavnim potom zabra-njeno nositi orožje. Voditeljem socijalistične stranke je j ako teško svetovati svojiih članom, kaj da naj napravijo. Mi upamo, da bomo ustavili fašistovske napade s tem, da jih ne bomo vračali. 15, marca je socijalistična stranka v Avantiju objavila manifest, v katerem se priporoča, da se fašistovskih napadov ne vrača, ako ni to potrebno za obrambo. V tem manifestu je rečeno; "Nasilnost vedno povzroča novo nasilnost; kri vedno povzroča na-daljno prelivanje krvi. Predno pride revolucija bo še dovolj časa za nasilje." Včeraj je generalna delavska federacija objavila drug manifest, v katerem se istotako odsvetuje uporabo nepotrebne sile proti fašistom. Mi verujemo edinole v obrambo naših življenj." "Kaj je po vašem mnenju prineslo razdor v socijalistično stran ko?" sem ga vprašal. "Komunisti so bili večni povzročitelji sporov v stranki," je odgovoril Bacci. "Vedno so verovali v direktno akcijo In v bližnjo revolucijo. Vedno so napovedovali, da revolucije pride danes zjutraj, popoldne ali pa jutri. Socijalistom pa revolucija ni bila toliko v mislih kot splošna izobrazba ljudstva. Komunisti so popolnoma različni, zato je samo naravno, da so se naveličali počasnih socijalisto-v, ker so bili v svoji nepotrpežljivosti prepričani, da se na tak način ne da ničesar doseči. "Nekateri komunisti so socija-liste tudi dolžili, da gojijo nade, da postanejo ministri. "Za časa kongresa socijalistične stranke, ki se je vršil v Leg-hornu pretekli januar, se je zdelo, da je vse na strani komunistov. Toda mimo delo, ki ga vrši socijalistična stranka izza kongresa, ima za posledico, da strapka hitro raste in sicer na račun komunistov. V številnih krajih se je akcije komunističnih delegatov zavrnilo, in vse te krajevne organizacije so ostale v stranki." "Ali se bodo komunisti vde-ležili prihodnjih volitev?" sem vprašal. "Možno je, da se celo socijalistična stranka ne bo vdeležila prihodnjih volitev," je odvrnil Bacci. _ "Volitve bodo krvave. Socijaliste se bo napadalo po mestih in trgih širom dežele. Fašisti so že pripravljeni za svoje delo tekom volilne kampanje. Eksekutivni odbor socijalistične stranke ne ve, kaj bi napravil. O tem se posvetujemo vsak dan s socij^lističnimi državnimi poslanci. Prišlo ni še no nobene odločitve, toda misli se tudi na to, da bi se socijalisti kot protest proti nasilnosti sploh ne vdeležili volitev. Gotovo je, da bi se v slučaju, da se vdeležimo volitev, napadlo gotove poznane socijaliste; ali pa celo ubilo, še predno bi prišli na volišče. Dosedaj se še nismo odločili, kakšno pot naj zavzamemo. "Ako bodo komunisti morda pri prihodnjih volitvah napredovali na račun socijalistov?" sem vprašal. (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ____________Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRlJVTIIjIG & PUBLISHING CO. Bngainea Place of the Cwfnoratlon. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Cftrrier .......................1 ye&r $5.50, 6. no. $3.00, 8 no* $2.00 Cleveland, Collinwood, N«w burgh by mall...... 1 year $6.00, 6 me. |3JiO S mo. $2.00. United State« :....................1 year WJ50, 6 mo. *2.75, 8 mo. $2.00 Burope and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 8c SINGLE COPT 3c Lastuie in izdala ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651._6418 ST. CLAIB AVE. 2a Tgcbino oglaaoy nf odgovorno ne uredništvo, ne upravnlitTO. CLEVELAND, OHIO ČETRTEK, (THURSDAY) .APRIL 28th Francoski imperijalistični načrt. Clevelandske novice. APRIL 28th 1921 — Krivoprisežnik pred poroto. Sedaj čaka obsodbe že dvanajst oseb, ki so krivo pričale pri drugi obravnavi vrhovnega mestne- 1 M TTToi. _ _ ^ xvxiikjxvM', c.uaiiujw;čv lic* ga sodnika Wilham McGannona. 1526 E. 88. St., stara 24 let, vi- čaju se obrnete laliko na vašega lastnega rojaka Anton Novaka, ,ki ima svojo moderno urejeno po pravljalnico avtomobilov na 6018 St. Clair ave. — Pogreša se že od 8. aprila, Mrs. Sadie Miška, stanujoča na iPrvi izmed teh bo sojen James McCaffei-y in je bil včeraj že stavljen pred sodnika. Takrat ko je Miss Neely, glavna priča proti McGannonu, izpričevala, da je bila ob časa umora v bližini in da je videla, kako je McGannon u-strelil Kagyja, je McCaffery nastopil proti njej in je izjavil, da jo je ob tistem času vozil V avtomobilu milje proč od kraja, kjer se je izvršil umor. Kasneje pa, ko :je bil aretiran neki Morris Nat-jhan, ker je prejemal ukradeno blago, in je McCaffery izpričal v njegovo obrambo, je dejal, da je bil pri Nathanu na njegovem domu na zapadni strani mesta ravno tedaj, ko je preje izlpričeval da je vozil Miss Neely ipo vžhodni strani mesta. Njegovo izpričeva-nje pri dveh različnih obravnavah si je prišlo v nasprotje in prišlo je na dan, da je krivo prisegel. Med ostalimi, ki še čakajo o-bravnave, sta tudi dva poročevalca tukajšnjega dnevnika "The Cleveland News." — Prevara. Ničesar človeka na .svetu tolikokrat ne prevara kot vreme. Vremenski prerok Emery nam danes slovesno zatrijuj3,'da bomo imeli ta teden še precej dežja in tudi nekoliko mraza. Vsem trgovcem, ki so moškim po oknih že slamnike pokazali, pa svetuje, da jih hitro nadomestijo z dežnimi plašči in marelami. VSE "ZAVEDNE SLOVENKE" .90 pozvane, da pridejo Jutri zvečer t. j. 29. aprila v S. N. Dom točno ob pol csmi uri zvečer. Sestanek je velike važnosti, torej naj nobena ne izostane. — Je napovedal lastno smrt. "Danes bom utorl", je rekel včeraj Viktor Fialkowski, 1418 E. 101. St. svoji hišni gospodinji Mrs. Mary Cooney. Tn res, komaj je minulio dve uri, in že se je j?grudil mrtev na tla ko si ja ravno pripenjal ovratnik. Zdravniki pravijo, daje umrl za srčno napako. soka ipet čevljev in sedem palcev, tehta 140 funtov, svetle polti, in temnih las. Nosila je plavo [obleko, temen klobuk in čevlje. Ko je izginila, je imela s seboj tudi svoja dva otroka, ened star 6 let, drugi pa 4. — Za razporoko toži Mrs. Mary T. Bardons, ki je že tretja žena milijonarja Bardona, ki je član firme Bardon and Oliver. Mož je star 60 let, ona pa 46. Pra vi, da je morala sama pomivati okna v stanovanju, in da ji ni dal vsak mesec več kot $150 za osebne izdatke, aCkloravno znašajo njegovi dohodki $100.000 na leto y tožbi zahteva $700 mesečnega alimonija. — Citatelje opozarjamo na oglase v današnji izdajo, in da ob vsaki priliki kupujete' pri ti'govcih, ki oglašajo v našem in vašem lisLoi. --o---- Iz slov. naselbin. Raton, N. Mex. — Dne 2. aprila v zakonski jarem rojak Louis Si'Hikovec z-gdč. Ana Prijatelj. Pričetek ohceti se je vršil v tukajšnji n^elbini in končala pa je v 40 milj oddaljeni naselbini Davson, N. Mex.. kjer je bilo pa .vse prebivalstvo nekako potrto in žalostno. Par dni preje so namreč obiskali naselbino prohibi-cijonistični uradniki in očistili vso naselbino "grešne pijače," ,grešnike — 13 po številu — so pa postavili pod poroštvo od tisoč do dva tisoč dolarjev Lorain. O. — Civilno sta ibila poročena tukaj Frank Rupnik, tajnik dr. "Bled" in gdč. Geo-rgi-na Hatelič. To je prvi slov. par v tej naselbini, iki se je dal civilno poročiti. Wampum, Pa. — Tu je umrl Antno Dobič, doma iz vasi Ob-rov na Pri morskem, v starosti 27 let. Tukaj zapušča soprogo in tri nedorarsle otroke; najmlajši je star 5 mesecev. Umrl je 12. aprila zjutraj v bolnišnici POLOŽAJ V ITALIJL Natiajlevanje iz 1. strani. — Ce imate avtomobil veste dobro, da ga je treba včasih kaj ________ ____^ ^ ...... copraviti. V vsakem takem slu-'sv. Elizabetfe v Youn;^t\vn, O. njegova stariši naturalizirani državljani. — Kmalu bo-do začeli amerikanizirati Indijance. Neki ameriški časnikarski poročevalec, ki se nahaja v Parizu je pred kratkim napisal poročilo, v katerem podaje precej interesantno naziranje, ki ga gojijo fran-cosiki kapitalisti z ozirom na osvojitev nemške industrije. Ta misel izraža pol-uradni "Temps" na sledeči način; "Povsem legitimno in pametno bi bilo, da bi zavezniki, napram katerim Nemčija neprestano toži o svojem budgetnem deficitu, iskali garancije in dohodke med onimi privatnimi industrijami, ki oskrbljuje'jo Nemčijo z njenimi največjimi bogastvi, da bi naprimer zahtevali večino delnic pri velikih kovinarskih, rudarskih in drugih podjetjih. Zavezniki bi docela lahko izigravali vse-odločilen vpliv v onih držbah in podjetjih, ki so posebno pripravna za transformiranje v vojne industrije." Govori se, da je Nemčija pripravljena ponuditi 40-procentno lastništvo v celotni nemški industriji, da pa Francozi hočejo, da dobijo kontrolo. Ce.se reče, da to želi "Francija", se seveda pri tem misli na francoske kapitaliste in bankirje, in vladna podpora tega predloga pa pomeni, da bo vlada, ako treba služila za orodje pri izvršitvi tankega ropa. Opozarja se, da bi izvršitev takega načrta dala na ' razpolago francoskemu vladajočemu razredu največje arzenale in vojne tovarne na svetu. Z drugimi besedami: ta program vsebuje vojaško kot fudi ekonomsko vrednost za francoske imperijaiiste. Viri vojaške moči, ki so služili starim nemškim mi'litari^om, bi bili na razpolago francoskemu imperijalizmu, ki ima željo, da igra vlogo francoskega žandarja. ■ Francoski kapitalizem se obrača na Združene države, da ga te podpirajo v njegovih ambicijah napram Nemčiji. Pravi, da se boji povratka starega nemškega militarizma, medtem ko bi izpolnitev njegovega programa imel ^a posledico tri važne reči: Nemci bi bili docela nezmožni voditi trgovsko kom-peticijo; plen francoskih bankirjev bi se neizmerno povečal; francoski imperijalisti bi dobili v roke sredstva za razvoj najmočnejšega vojaškega ustroja v Evi;opi. Dozdaj se je vsakega, ki je rojen v Združenih državah, smatralo za državljana brez nadaljnih ceremd- nij. Neki demokratični kongresmaii iz Kalifornije pa ali bo v imenu malih in zatiranih narodovToSarzastop-je izrazil zeljo, da bi se konstitucijo v toliko izpremenilo, stvo na konferenco Lige narodov, ali bo pustil da sn da bi ne mogel postati državljan nihče, ako niso tudi eventualno zastopajo Združene države. ^ ^ — Tj J ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI NOVELA. Spisal dr. Stojah. {^11____ Tako je govorila stara mati svojej vrfukinji, potem pa poslala njo samo v cerkev in na mii^odvor. Lepo je okinčala Grozdanka isto popoldne grob svo-, je matere. Iskreno je molilo dekletce za svojo mamico, katere ni nikdar poznalo niti videlo. Saj se ni Grozdanka nikakor ne spominjala svoje drage matere, ki je nekdaj tako iskreno in goreče ljubila in pestovala svoje dete. Danes se je čutila deklica prvokrat zapuščena brez matere, brez očeta. Osamljena je na svetu kakor največja sirota. Le edina stara mamica jej še živi, a tudi ona je ibode v kratkeip zapustila . . . In kaj bode z njo potem? . ..; Ona ostane sama na svetu, čisto sama,' kakor nežna rožiča na katero je pozabil brezskrbni vrtnar, a po noči je prišel hud vihar, izruval jo in odnesel v daljno fiepoznato deželo, od koder se ne vrne nikdar več! « Tako premišljujoč pa se vlijejo deklici potolči deročih solza po lici, ona se »kloni kleče, jwvesi glavo ter 'joče bridko za svojo materjo in za svojim očetom. "Oh, ko bi le še vedela za očetov grob! Kaj bi dala, ko bi mogla tudi še njihov grob okinčati, poklek-noti nanj in ga močiti s svojimi solzami ... Sli so daleč po svetu, zapustili so mene in svoj dom, in ni jih več nazaj. Gotovo jih že krije hladna zemlja, in Bog ve, ali jim je kdo položil d^iete cvetlico na grob ali prižgal na njem svetlo lučico!" Zopet |e Grozdanka globoko vzdihnola in iskreno molila, da ai uteši srce in dušo. Nato pa jame z nova premišljevati, ali so njeni stariši »rečni na onem svetu in ali molijo, gledajoči iz nebes, za njo — siroto pri. očetu nebeškem. Dekletce privzdigne glavico, pogleda 'Oni, ki položaj gledajo s pesimističnega BtaliSča, so mnenja, da bomo socijalisti zgubili 40 poslancev od onih 136, ki jih imamo sedaj v parlametu, in da se bo število komunističnih, ki štejejo zdaj 19, zvižalo na 30 ali 43. Toda jaz sem optimist, in ne ve-I rujem v ta črna prorokovanja. Jaz čutim, da bodo številni socijalisti, ki so bili prisiljeni k molku pred divjanjem fašistov, na volilni dan prišli na dan ter se poslužili prilike, da glasujejo za socijaliste. "Socijalisti kontrolirajo danes v Italiji okrog 3,000 občin. Tudi več vtčjih mest kot Milan, Bologna in Alessandria imajo soci-jalistično mestno vlado. Pred zadnjimi volitvami v septembru je bilo v Italiji samo 300 do 400 socijalističnih občin." Giovanni Bacci je že precej star mož, toda Se vedno poln življenja. Brada in lasje so mu o-siveli, toda njegov obraz je še mlad in njegove oči imajo izraz izredno delavnega duha. V so-cijalistični stranki je že 20 let. Stranki se je pridružil, ko je bili socijalisti, sindikalisti in anarhisti še vsi skupaj, in je bil priča, ko je prišlo do ločitve. Sedaj je tajnik stranke, ki bo pred koncem leta imela preko 200.000 članov. --:-0- Iz stare domovine. Penzije ljudskošolskih učiteljev so tako borne, da dotičniki ob njih ne morejo ne živeti ne u-mreti. Novopečeh učitelj aH učiteljica ima *nad 1000 K. na mesec več, kakor upokojen starček, ki je vse svoje moči izčrpal v se-stranskem delu za šolo in narod. Ali ni to črna nehvaležnost, pravi pravcati škandal! Zadnji čas bi bil, da se penzije učiteljskih upokojencev vsaj zenačijo s plačami aktivnih učiteljev. Društvo učiteljskih upokojencev bi moralo na pristojnem mestu zahtevati, da se jim zviša pokojnina. Torej dri^tvo učiteljskih upokojencev: Hic Rhodus, hic salta! Draginja. — Tovarna Jos. R. Reich^v Ljubljani je računala neki stranki na pranje in svetloli-kanje 1 para zapestnic 2.70 K, za 1 dvojnat ovratnik 2.30 K. zal stoječ ovratnik 1.70; pošebe vrečico 1 K, poštnine 20 kron (seveda za 36 kosov). Ali ni to že pa- V Kansasu ima neki kmet 24 otrok. Zdaj se ne ve T"' • .... . .. •' *' Pesem brezposelnih. — Ponoči mi. "Kaj delata tu?" "Kaj? Spiva, ker drugje nimava kvartir-ja!" "Aha! Hm! Brez stalnega ■Jjivališča!" . , . "Kaj sta?" "Delavca.*' Stražnik je namrdnil svoj službeni obraz v uradnofesno gubo ter nadaljeval: "Kaj dfelata?" Mlada človeka mu vagabundov-siko veselo odgovorita: "Danes tukaj, jutri tam!" Zopet dvomljiv in sumljiv odgovor. V imenu .postave ju je odgnal na policijo. Tam zopet ista A^^prašanja, a tudi isti odgovori: "Danes tukaj, jutri tam!" Ker nista mogla dokazati stalnega dela in ker sta spala brez sredstev v šupi, sta morala oditi v zapore, kjer imata toplo stanovanje, trdo slamnjačo in hranp — vse to brezplačno. Popadljiv pes. — Josipa Mes-nerja, učenca 1. razreda ljudske šole je popadel pes trgovca Frana Medice. Poneverbe. — Ko se je ob spo-mladnem solncu šetala n& Gradu, je Alb. Založnik, mlado deikle prijel policijski detektiv. Kmalu, 80 .potem dognali, da ima Albin-ca Založnik težko vest. Pred tedni je poneverila svoji gospodinji dr. Vidmar j evi v Pražakovi ulici 400 K. denarja, ki ga ji jej brla gospodinja izročila, naj grel n^ trg, a se s trga ni več vrnila.' Mesto na solnčni Grad je mlada Albinca morala oditi v hladne, mračne zapore deželnega sodišča. Pretep. — Velikonočni ponede-deljek na Gorenjskem brez pretepa in poboja ni mogoč V Šenčurju pri Kranju so se na ta dan P!ont)či fantje stepli. V tepežu je bil težko v trebuh znklan 31 letni posestnik France Kralj. Prepeljali so ga v ^Ljubljano v bolnišnico. Grile je hotel pregnjati. — V ljubljanski mestni plinarni je bil zaposlen Alojzij Pečjak — samo nekaj dni. Izmaknil je nekaj — ■katrana. Zasačili so ga In vodstvo plhiarne ga je takoj izročilo policiji. Na policiji je Pečjak odkrito priznal: "Res je! Ukradel sem v plinarni kakega pol litra katrana, da bi ž njim na svojem stanovanju pregnal — grile. Imam mnogo grilov!" Pečjak je moral oditi za grile v — zapore. Ženske suknje. Obleke z žeketom, cele obleke —— krila (kiklje) bluze, predpasnike, vso spodnjo obleko ,in vse vrste drugo blago, katero je samo najboljše vrste, dobite sedaj pri kneni po posebno znižanih cenah. BENO B. LEUSTIG 6424 St. Glair Ave. SLOVENSKA GODBA vas vabi na svoj služtujoči stražnik je zalotil v ne ki šupi zarita globdko v seno dva mlada človeka z žuljeviimi roka- katerega priredi 1. MAJA 1921 V CSRDINOVI DVORANI PROGRAM: rrijatelji godbe, pridite vsi na ta koncert ker program je zelo zanimiv. To je tretji koncert, katerega prireja godba "Bled" in nadejamo se. da bo dvorana polna občinstva. GODBO VODI G. J. IVANUS. Pricet^c koncerta je točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 75c ^a moške 50c za ženske Po koncertu sledi prosta zabava in ples. Vabi odbor. na nebo, in res nebeške zvezdice so že migljale na nebu ter gledale milo in ljubko na njo vzdihujodo sirotico. Zdaj je stoprav zapazila, da se je bil storil mrak in da so se že svetle zvezdice prižigale na nebu. Nevede bilo se je deTde predolgo zakasnilo. Zatorej hitro vstane, poljubi križ, ki je kinčal materin grob, in nato se loči od dragega jej mesta. Žive duše ni bilo videti več na mSrodvloru; in tedaj jame deklico obhajati strah na samotnem mrtvčm kr^ji, in tem bolj se ona podviza. Prlšedši do. Izhoda, pa se še enkrat ozre na pokopališče, ^ S'lcj. tamle je bil nekdo še videti. V dolgo, temno haljo zavita moška podoba je na ravnost korakala proti onemu grobu, kjer je taš nekolilco prej ona sama molila. : "Hvala Bogu, da je le še nekdo na m/rodvora," tolaži se deklica. "Ta človek jd gotovo iz sbipedščine doma. Zakaj bi ipa bil ravno ob grobu moje matere obstal? — Tukaj pri izhodu hočem počakati nanj. Greva vsaj lahko nekaj ča'sa skupaj, in tedaj me ne bode strah in givza obhajala." Vestrjo ije gledala-Grozdanka, kaj dela ta prikazen na gpbbu .In sedaj je videlo dekletce, kako je,ta Človek — zdelo se jej je, da je možki — vzel izpod halje Velik, krasen venec ter ga položil na grob njene matere. NMo pa je pokleknol in molil. Tesno je že prihajalo deklici, meneč, da ne bode več moža z mirodvora, in ona bi morala potem v temi hoditJi sama domu. Ali "k sreči mož v^tans naposled ter pride k izhodu, a Grozdanka spozna v njem — grajšča-ka Pontonija. Prav srčno se je., razveselila deklica ugledavši znanega gospoda. Dobro je vedela, jej grajščak nič hudega ne sto^-i. Saj jej vselej, kedar jo vidi, kaj dobrega podari. Sedaj dobi nekaj Gladkega, sedaj Wpo podobico, drugokrat zopet kak križec od njega. In ko se je bila z njim sešla pred eni mletom v logu, kjer je on lovil, vzel jb je bil seboj na svojo gi-ajačino, in ondi jej je razka-izoval, kar njegov grad premoi-e. Vse podobe,, velike in . majhne, vso srebernino in ela-tnino, katero shranjuje od starega svojega očeta, vse prostore, lepo okrašene dvorane in sobane videla je ondi naša Grozdanka. In naposled še jej celo pokaže železnfega viteza. Ali tega se je dečle hudo prestrašilo, ko zarožlja 's svojo bojno opravo in orožjen, a grajščak jo tedaj ujame v naročje, .j^ri-tisne na svoje srce ter — poljubi v lice. Dekle pa se mu iztrga šiloma iz rok in zbeži kakor srna iz njegovega gradu. Doigo je gledal Vekkjslav za njo ter vzdihnol globoko. V teh trenotkih pa se spomni Grozdankine matere, lepe Vide, kako je mladi fantek še igral na trati z njo in kako se je bil že tedaj na vzel goreče ljubezni do nje ter jo tudi potzneje iskreno ljubil, ali — v njeno, drugih in lastno svojo nesrečo! . . . Tako žali spumini so čestokrat obhajali Vekoslava. Niti po dnevu, niti po noči ni se mogel iznebiti strašnih mislij. Zdaj se mu je zdelo, da leži pred njim na tleh — Vida mrtva in vsa krvava. In on sam, on sam. jo je u-smrtil, potem ko jej je dal piti omamljivega strupa . . , A zdaj pa stopi predenj rabe!j vihteč v roki goreči meč. On bfeži pred njim, ali neizmerno brezjho u?tvai mu stezo in pot. On se hoče ubraniti maščevalhej roki, a le eden mah in udar, in on se vzrtoglavi v neskončni propad, kjer sfe razleti kakor solnčni prah! Take sanje so čestokrat mučile Vekoslava. Tedaj pa je vstal in šel na mirodvOr ter molil za nesrečno svo-jo prijateljico. A nikdo ga ni smel videti, da hodi skriv-ŠT na grob je. Zatorej je bii tudi na današnji dan prišel stoprav v mraku na to blagoslovljeno mrato ter molil, spominski venec položivši na grdb, za nesrečno žrtev! Grajščak se je bil tedaj Grozdanke želo prestrašil, meneč, da ga ona navlašč zalezuje. Ali ko mu deklica pove, da'se je nevedoma tako dpligo zamudila, ter ga poprosi, ali sme z njim skupaj iti diomu, olajša se mu srce, in on postaja zgosoren in priljuden. , ,' "Tudi jaz sem t\'ojo mamico dobro poznaval. Aila je ravno taka, kakoršna si ti, Grozdanka. Dostikrat je prihajala k nam v grad, in tam smo igrali skupaj moji dve sestri, tvoja mamica, tvoj oče in — jaz. Tistega časa se še vedno a nekim čudnim veseljem spiominjam-Zatorej pa obiskujem vsako leto na ta dan tvoje mate* re 'grob in molim za njeno dušo eden ali dva očenaža!"- "Ali ste, gospod 'grajščak, tu'di za račjega ateka •kak očenaš zmolili?" popraša žalostno deklica: kajti težko se je zdelo vestnej hčerki, ako bi nikdo drug molil zanj, kakor ona. "Za tvojega — očeta?!!" odvrne jeclja je Veko-slav in se globoko zamisli'. "Ali niste molili za mejeg^ ateka? Zaikaj pa ne?" poprašuje zopet dekletce grajščaka, "Saj še niso tvoj oče umrli, dekle." odgovori Ve-koslav nevede prav za prav, ka'j je izustil. ' "Moj ata še nlBo umli, pravite? Ali je to res? Ali veste vi to? Povejte mi no, kje pa so. Ali še pridejo kdaj domu, da jih vidim, objamem in poljubim?! .... Tako lepo, sklenenima rokama prosim vas, gospod grajščak, povejte mi, ali je res, da še moj atek živijo.in kje? Iskati jih hočem, najti jih moram, grem li tudi na konec šve.ta!" Grozdanke je sklenola roki, pokleknola pred gi'aj' ščaka ter ga solznih očij prosila, naj jej pove, kje so njen oče. Ali grozen in neusmiljen se je- dozdeval ne-vednej -deklici grajščak Pontoni. Zakaj on jej ni hbttl prošnje uališati, rekoč, da je prisegel njenej babici Jeri, da ne pove tega nikomur. Stara mati jej bode ' sam* razodela vse, naj jo Je tako lepo prosi kakor njejj?.! • • * Težkega srca je že na isti večer pričakovala mati Jera svojo Grdzdanko domu. Same skrbi in strahu z» svojo vnukinjo ni si vedela sivolasa žena več videča, da ni deklice od nikoder a vendar,je že bi^^ tC' ma in noč. Ona pošlje tedaj deklo Grozdanki naproti' naj jo spremlja v nočnej temini ter privede hitro d''" mu ! In ravno kio se. je bila deklica ločila od grajščak^' pride jej Služkinja naproti. "Ali te ni nič strah, Grozdanka?" najovori jo slu^* baniča. (Dalje prihodnjič) APRIL 28th 1921 STRAN 3. -Jimiliill II [lumnimimiiit'iiiiii'iiiiiimmirtumritt POLOM ILjjgmmiiMiiiiiNiHM...................................................................................... Iliilliillliillliilliiliiliilliilliin Drugo jutro — bilo je v sobo-— se je Mauricevo stanje ne-nadoma zboljšalo. Bil je mnogo ^irnejSi, mrzlica je ponehal^, in Jcanu je bilo v veliko veselje, ko je videl Henrijeto, ki se je smeh-Ijala in vedno iznova sanjarila o kaJko bodo vsi trije živeli tesno slčupaj v se vedno mogoči ®feci, o kateri se ni hotela jasno izraziti. Ali jim bo usoda mi-°stljiva? Vse noči je prečula, ®e ganila iz te sobe, ki jo je ^jena rahla, tiha skrbnost navda-kakor z neprestanim boža-•^jem. Tisti dan seje Jean za- kramljal pri svojih prijateljih z nekakšnim drhtečim zadovoljstvom, ki se, mu je sam pri sebi čudil. Čez dan so bile čete zavzele Belleville in Buttes-Chau-mont; satno pokopališče Pere-Lachaise, izpremenjeno v utrjeno taborišče, se je še branilo. Jeanu se je zdelo, kakor da je vse pri kraju, trdil je celo, da ne streljajo nikogar več. Pripovedoval je le o četah jetnikov, ki jih spravljajo v Versailles. Zjutraj je srečal ob nabrežju takšno trumo, moške V svršniku in goloroke, ženske vseh starosti, nekatere z razd*apaTiim obrazom furije, —r druge v cvetu svoje mladosti, o-troke jedv^ petnajstih let, val bede in upora, ki so ga vojaki gnali po jasnem solncu, Versail- ski meščani pa so ga baje spre-j »znova razvneta; čete so irumo jemali s palicami in dežniki ter s, ma morile poslednje jetnike. Vso klici zasramovanja. krasno nedeljo so neprestano pokale puške na dvorišču Lobauske vojašnice, ki je bila polna smrtnega hropenja, krvi in smodnikovega dimi.. V LaRoquette so , nagnali na kup dvestosedemin-■zz. z„agov,tcg. .ol„e„e8. vzho- j p. d.v=,a„,.pod.d<„.kdrg..ovkr-|,,„j, cevitega umiranja. Sele zdaj se V nedeljo je Jeana zagrabila groza. Bilo je poslednji dan zlo-čestega tedna. Tisto jasno in to-j plo praznično jutro je čutil je bilo razvedelo ponovno pobi j an je talnikov: kako so V sredo v La Roquette ustrelili nadškofa, župnika Madelernske cerkve in druge poroke, kako so v četrtek streljali dominikance v Arcueilu kakor zajce na begu fn kako so v ulici Haxo na dolžino puške u-streHIi še sedeminštirideset drugih duhovnikov in orožnikov. Divja strast povr^čahja je bila i streljali nanje, dokler niso bili kar raztrgani od krogel. Na Pe-re-Lachaise, ki so ga štiri dni bombardirali ter ga naposled o-svojtli grob za grobom, so jih spodili stoinoseminštirideset k zidu, ki je zaplakal velike rdeče solze ;troje njih, ki so ranjeni ušli, so zopet ujeli ter pokopali. Koliko poštenih ljudi je prišlo na enega lopova med temi dvanaj- »00<>0<>0000<>000 I PRAVILNA RAZDELITEV PLINA 1^3 TEM da predlagamo vspenjajočo lestvico za plinovne cene v Clevelandu hočemo omejeno zalogo plina kolikor mogoče dol^o ohraniti in jO za časa obstoja pravilno deliti. Na ta način se bo omejilo vporabo plina ob hudem mrazu. Ob mrzlem vremenu prično ljudje rabiti plin tudi za gretje in bo vsak porabil takoj mnogo več plina. Ce bo v veljavi vspe-njajoea lestvica, se bo vsak rajši poshižil druge okurjave 2a gretje in s tem je glavni namen vspenjajoče lestvice dosežen. To je potrebno, da se obdrži za najhujši mraz vsaj dovolj ^ plina za gretje vode in ža kuho po Clevelandskih domovih, Vspenjajoča lestvica cen kjer je določena minimalna cena z najmanjšim dobičkom, s katerim nam je mogoče še nadalje pire skrbljevati Clevelandu plin, je praktična in ekonomična rešitev vaše in naše plinovne .zadeve. Služila vam bo v protekcijo, ker vam bo hranila pKn. THE EAST OHIO GAS COMPANY. stimi tisoči nesrečnikov, ki jih je komuna stala življenje! Povelje, da naj se pobijanje ustavi, je bilo res baje prišlo iz Versaillesa, toda morili so vseeno še. Thiers j je moral v svoji čisti slavi kot o-svoboditelj zasedenih pokrajin o-stati legendarni morilec pariški, d očim je bil MacMahon, premaganec froeschweilerski. čigar pro-klamacija, naznanjajoča zmago, je še pokrivala zidove, zdaj le .še zmagalec na Pere-Lachaise. (Dalje prihodnjič) -;-O- NOVE JUGOSLOVANSKE BANKE, "Bal'kanski, Ekonomista" prinaša, da so se angleško-madžaT-ski bančni interesi v Bosni združili v novo bosansko banko, ki se nazivi je Jugoslovanska Trgov-ska Banka, s središčem v Sarajevu. To novo fbanko su ustanovili bosanski finančniki, ali Britan-sko-0'grska Barika je sodelovala pri ustanovitvi, in .njeni zastopniki 30 člani upravnega sveta. Banka ima glavnico« od 5.000.000 jugoslovenskih kron in je prevzs-la podružnice BritanAo-Ogrske Banke v Sarajevu, Moistarj-u In Bački. Nova banka je bila ustanovljena tudi v Dalmaciji pod i-menom Dalmatinska Banka, z delniškim kapitalom od 4,000.000 kron, razdeljenim v 8000 delnic od 500 kron nominalne vrednosti. • ■ ' --:—-o_- Caluinet, Mich. — Družini rojaka Mike Tomac se je porodil že enajsti novorojenček. Pokvarjena moka. — Ravnatelj "Žitnega zavoda" g. Gabriel Erzin, je bil obsojen na petdeset ^ron denarne ka%ni ali 5 dni zapora, ker je Žitni zavod" prodajal pokvarjeno moko. V moki je bilo mnogo stročnic in celo pepel. Jlavnatelj je sodniku ^rednašal vsemogoče izgoviore. Tako je skušal z nekakimi zafizmi izpodbiti eksaktnost 'kemične Analize. U-mevno! Ce kapitalistu rezultat eksaktne preiskave ne ugaja, pa ugovarja eksaiktnosti! Dalje je ■povsem nelojalno zvračati krivdo na svoje podrejene organe, ■zakar ga je. funkcijonar državnega pravdništva dobro zavrni! 3 Knezovo afepo, --0^--- NAZNANILO članom dr. "Lunder Adamič". Članom gori omenjenega društva naznanjam, da sem preselil svoje društvene stvari iz 6033 St. Clair Ave. ker sem prevzel zastopništvo Singer šivalnih strojev in imam svoje prostore sedaj na 6Š27 ST. CLAIR AVENUE, kjer me vedno dobite od 7 ure zjutraj do 8:30 zvečer. Zato o-pozarjam člane, da me sedaj dobe na novem naslovu. LOUIS LEVSTIK, tajnik. -4Anrrfimin,Tv-i POZOR! Rojakom v Collinwoodu, Not-tinghamu in Euclid, O. naznanjam, da prirejam razprodajo EMERSON GRAMOFONSKIH PLOŠČ katere igrate lahko na vsak gramofon. Cena 7 inč plasčam, na obeh straneh je 25c; 9 inč 45c; 10 rnč Paramount, na obeh straneh 50c. V zalogi imam tudi gramofone po jako zmernih cenah in rfizne druge predmete, kMere potrebujete za v hišo. Se vam priporočam JERNEJ LUKANC 756 E. 152nd Str. (101 KLAVIR NAPRODAJ. Še malo rabljen klavir s« proda jako poceni. Zglasite se na 1223 E. 61. St. Cena $150. (101 POCENI SE PRODAJO. 4 zemljišča. Tri zemljišča merijo 140x35 eno pa 140x40. Za to-tov denar se dajo jako nizko. Zglasite se v uradu tega lista za natančne informacije. (101 MALI OGLASI OPREMUENA SOBA. Opremljena soba se odda enemu fantu; električna razsvetljava. Zglasiti se je na 5915 Prosser Ave. (99 PRODA SE POHIŠTVO v jatko dobrem stanju. Oglasite se pri Joe Sajovic, 1315 E. 49. Str. (99 POHIŠTVO ZA 4 SOBE. v dobrem stanju se mora prodati takoj radi odhoda iz meSta. Vprašajte na 6521 Bonna Ave. (100 ALI VESTE da dobite sedaj pri meni jako fine in lepe spomladanske suknji« ce, bele obleke za sv. Obhajilo, 6424 St. Clair Ave. volnene, svilene, in pisane gingham obleke, slamnike, rokavice, nogavice in vso drugo opravo za deklice ,po posebno nizkih cenah. BENO B. LEUSTIG KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU. O. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi ccnik Slovenske PLOŠČE prej