■las naroda
List slovenskih delavcev v Ameriki
The only Slovenian daily
in the United States ■ ■ ■
Issued every day except | Sundays and Holidays
_ _——--- ==~
TELEFON PIBAENE: 4687 00» TLANDT. Entered m Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office aft Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 PORTLAND?,
NO. 92. — ŠTEV. 92.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 20, 1915. — TOREK, 20. APRILA, 1915.
VOLUME XXTTI. — LETNIK ttitt,
HINDENBURG BO ZAČEL Z NOVO OFENZIVO PROTI RUSKI ARMADI. VSLED SLABEGA VREMENA SE OPERACIJE NE MOREJO RAZVIJATI. POVELJNIK ENVER PAŠA IN ZASTOPNIK AMERIŠKEGA ČASOPISJA.
POLOŽAJ V KARPATIH JE DELOMA NEIZPREMENJEN. DEL VZHODNJEGA BOJIŠČA JE PREPLAVLJEN. LJUDJE MORAJO STANOVATI NA STREHAH. GOLTZ PAŠA JE IMENOVAN POVELJNIKOM TURŠKE ARMADE NA GALIPOLISU. PRVA ZNAMENJA MIRU. AVSTRIJSKI CESAR JE BAJE POSLAL LASTNOROČNO PISMO PAPEŽU BENEDIKTU. BIVŠI RUMUNSKI VOJNI MINISTER. UTRJEVANJE BOSPORA. NEMIRI V PETROGRADU. TURŠKI VOJAKI NISO ZADOVOLJNI Z NEMŠKIMI ČASTNIKI.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 19. aprila.— Veliki ruski generalni stab naznanja : Ko smo vprizorili v nedeljo zveeer nov napad na višine pri TVlepočn, ne je moral sovražnik 7. velikimi izgubami umakniti. Avstrijce smo prisilili, da so nam prepustili vse dohode k višinam in smo vjeli več kot en bala! jon avstrijskih vojakov. Porodilo, da so vjeli Rusi dne 16. aprila 1150 avstrijskih vojakov, med katerimi se nahaja tudi 20 častnikov, se potrjuje. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen."
Nova ofenziva.
London, Anglija, 19. aprila. —
Vse kaže, da se bo na Jtusko-Polj-skem začela v najkrajšem času odločilna bitka. Pravo pozorfcče |bitke bodo pravzaprav Karpati, ^bcnem bodo pa začeli Avstrijci in Nemci novo ofenzivo od Kra-kova proti vzhodu o/iroma jugu.
Angleška veok.
London, Anglija, 19. aprila. — Vročim bojem, ki divjajo že več tednov neprestano v Karpatih, bo sledila velikanska bitka na Ru-sko-Poljskem. Nasprotnika čakata samo, da bi prenehalo deževje in da se bodo tla nekoliko posušila.
Ženevska "Tribuna'' je dobila z Dunaja brzojavko, da se je vršila pred kratkim seja vojnega sveta, kateri je predsedoval maršal llindenburg. Pri tej priliki se sklenilo, da se bo otlpoklicalo iavstrijsko artilerijo izpred Verduna na Francoskem ter se jo uporabilo na Poljskem. Iz tega sledi, da bo llindenburg udaril s severa na sovražnika in ga poskušal obkoliti.
Polciaj neizpremenjen.
Avstrija. 19. aprila. — itrijski generalni štab nazna-: Razen manjših artilerijskih »padov vlada v Karpatih mir. eraj stno vjeli 127 Rusov.
Nemški jetniki. >ndon, Anglija, 19. aprila. — >graj»ki dopisnik je sporočil |)ailv News": Rusi prodirajo v irpatih počasi, toda uspešno. Iona, ki je najdalje prodrla, je naj 15 milj oddaljena od Ro-. V Kijev prihajajo nepre-velike množice jetnikov. Pri insportu, ki je dospel včeraj, bilo tudi veliko vojakov 32. sikega infanterijakega polka, »e je svoj čas boril pod po-fljatvom generala Klueka na žalnem bojmeu. Nemei so bili po-lnorna kinučeni. Kakorhitro so imree dospeli na vzhodno boji-"e, so jih poslali takoj v Karpa-». Izpovedali so, da jim povelj-iki niso dali niti dneva počitka, b'retne »e je sicer nekoliko izpre-»nilo, poti so pa še vedno nepri-»ravne za transport. Ob rusko-ili*ki meji je veliko ozemlja pod rodo. Ponekod morajo prebivalci itanorsti na strehah; veliko živi-je utonilo.
Iz zadnjih dogodkov se da ske-»ti, da namerava začeti generalki feldmarial Hindenburg z novo feozivo ter priti Avstrijcem in v Karpatih na pomoč, bodo najprej prodrli v gu-Suvalki, kjer so imeli Rudni nekoliko uspehov.
19. aprila.— Rusije je prišlo
zadnje dni do velikih nemirov.1 Vlada je namreč naročila prebivalstvu. da mora plačevati meso po uradno določenih cenah. Me->arji seveda s tem niso bili zadovoljni in so zaprli svoje trgovine ter izjavili, da pod ceno ne morejo prodajati mesa. Ljudje so vdrli v nekatere mesnice in izpraznili zaloge. Sele policiji s«1 je po dolgotrajnem prizadevanju posrečilo napraviti mir.
Goltz paša.
Berlin, Nemčija. 19. aprila. — Nemški maršal Goltz je prevzel vrhovno poveljstvo nad turško armado na (Jalipolisu in nad artilerijo, ki brani Dardanele.
Zavezniki se pripravljajo.
Berlin, Nemčija, 19. aprila. — "Koluisehe Zeitung'' je dobila v/. Aten poročilo, da se pripravljajo za nov napad na Dardanele in da bodo p4H>kttšali izkrcati nekaj svojih čet na polotoku Galipolis ter na azijski strani Dardanel. Zadnji teden se je izkrcalo na polotoku Lemnos 35,000 francoskih m angleških vojakov. Z Lemnosa se bodo prepeljali na Galipolis s transportnimi čolni. Na Galipoli-su je baje 150.000 turških vojakov.
1
Sueški prekop.
Berlin, Nemčija. 19. aprila. — Iz Rima in Ženeve poročajo, da so prebivalci v Kairi v velikih skrbeh. ker se baje Turki pripravljajo na odločen napad na Port Said. Angleži so sicer utrdili na obeh straneh Sueški prekop, kar jim pa ne ho veliko pomagalo, ker imajo premalo vojaštva. Kakorhitro se posreči Turkom priti preko Sueškega prekopa, bodo začeli s prodiranjem proti glavnemu mestu Egipta.
Utrjevanje Bospora.
Petrograd, Rusija. 19. aprila. Turki so sklenili braniti Carigrad do zadnje kaplje krvi. — Sedaj so začeli utrjevati Bospor in vozijo v ta namen pred utrdbe cele vlake eementa in drugega niateri-jala.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija. 19. aprila. — Iz Derieagraea poročajo: — Iz zanesljivega vira je znano, da so turški vojaki zadnji čas pomorili več nemških častnikov, ker so z njimi naravnost nečloveško postopali. Nemški častniki so dobili sedaj povelje ustreliti vsakega vojaka. ki bi se le količkaj zoper-stavil.
'l
lajava Enver paše.
Carigrad, Turčija. 19. aprila. — Vrhovni poveljnik turške armade. 33-letni Enver paša. je rekel nekemu zastopniku ameriškega časopisja sledeče: — Ta vojna ni vojna turške vlade, pač pa vojna turškega ljudstva. — Svet seveda ne razume, da se je Turčija zadnji čas popolnoma predruga-čila in da ni niti za las podobna prejšnji Turčiji.
Rusija si je pred leti v Kavkazu marsikaj dovolila, kar ni bilo pravično. Mi smo vse to mirno gledali in mislili, da bo ze prišel trenutek, ko ji bomo pošteno plačali. In sedaj je napočil ta trenutek. Od vseh strani nas obdajajo sovražniki, toda mi se jih ne bojimo. Prejalislej si bo moral so-vralnik iz bit i iz glave misel, da je Dardanele mogoče zavzeti. Na-
ša armada je z vsem potrebnim izborno preskrbljena, vojaki so zvesti svojim poveljnikom. Vsaka vas ima svoj sistem. Vsak mož. ki je na fronti, ima doma pri poljskem delu namestnika. Ko sem jaz stopil na čelo armade sem odpustil kakih tritisoč starih častnikov in jih nadomestil z mladimi. Na vse načine sem navduševal vojake in jih slednjič tako navdušil, da se v vseh ozirih lahko zanesem nanje.
S položajem v Kavkazu sem popolnoma zadovoljen. Glede Dardanel nisem čisto nič v skrbeh. Zaveznikom nič ne koristi, če razstrelijo vse naše utrdbe. Nam bodo še vseeno ostale težke havbice, mine in bojne ladije.
Mi Turki nismo nikaki divjaki. V našem mestu je še vedno Angležev in Francozov, ki so sicer pod policijskim nadzorstvom, v splošnem se pa nikomur ničesar žalega ne pripeti.
Po vojni se bo Turčija zelo od-pomogla. Ljudje so prepričani, da ščiti vlada njihove interese in da je vse naše delo samo za dobrobit turškega naroda .
Prvi znaki miru.
Rim, Italija. 19. aprila. — Tukajšnji list "Messagero"' poroča, da so se že pred desetimi dnevi začeli posvetovati avstrijski diplomati s papežem, kako in pod kakšnimi pogoji bi se sklenil mir, oziroma kaj bi bilo potrebno storiti. da bi se Italija ne uinešala v vojno. K papežu je prišel neki avstrijski diplomat in mu izročil lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. Papež se je baje že obrnil na rusko vlado.
Avstrija in Italija.
London, Anglija, 19. aprila. — Sedaj ni še nikomur zuano, če so se pogajanja med Avstrijo in Italijo že prekinila, ali se še vedno vrše. Iz vseh poročil je pa razvidno. da napetost med obema državama z vsakim dnem bolj narašča. Nekatera poročila pravijo, da bo poslala Avstrija Italiji ultimatum. ker je spravila brez vsakega pravega vzroka Italija na avstrijsko mejo velikansko množino vojaštva.
Pred kratkim so zaplenile švi-earske oblasti veliko množino vojnega materijala. katerega je poslala Amerika Nemčiji. Vsem se čudno dozdeva, zakaj niso poši-ljatve zaplenile italijanske oblasti. ko je dospela do Genove.
Bivši romunski minister.
Pariz, Francija, 19. aprila. — Dopisnik nekega tukajšnjega časopisa se je posvetoval z bivšim romunskim vojnim ministrom Fi-lipescom. Filipesco mu je rekel med drugim tudi sledeče: — Prepričan sem. da se bosta Italija m Rumunska še pred prvim majem umešali v vojno. Obe državi sta že popolnoma dogovorjeni in bosta delali roko v roki.
Z zapadnih bojišč. Prodiranje ob Fecht.
Francozi poročajo o svojih uspehih v Alzaciji in pri Ypres. Ujet francoski avijatik.
NEMŠKO POROČILO.
V nemških poročilih se glasi, da se je vrglo Angleže iz zakopov ter da so vesti o zmagi izmišljene.
Leo Frank izgubljen.
Washington, D. C., 10. aprila. — I^eo M. Frank iz Brooklyn«, preje poslovodja neke tvornice v Atlanta, (ia.. ki je bil »poznan krivim, da je umoril 14-letno Mary Phajrun ter bil vsled tega obsojen na smrt. je izgubil danes v svojem boja za življenje zadnji priziv v zveznem nadsodiMču. Najvišje sodišče je odklonilo priziv franka ter izjavilo, da se je vršil proces po|»olnoma pravilno. Sedaj »o zaprta vsa postavna pota, da uide smrtni kazni in preostaja le Se pomiloHenje od strani
Berlin, Nemčija. 19. aprila. —
V	današnjem uradnem poročilu nemškega glavnega stana se poroča n zavrnjenih angleških ata-kah v bližini Ypres in o istotako odbitih napadih Francozov pri ('ombres in v Vogezih.
V	poročilu se nadalje glasi, da se je ujelo znanega francoskega avijatika. poročnika Uarros in sicer v Iteljriji. Poročilo se glasi:
Južno od Ypres smo vrgli včeraj Angleže iz malnpnmembnih nemških pnzieij, katere so bili Angleži v tej okoliei še vedno držali. Angleški naskoki med Ypres in Comines. katere se je vprizorilo, so se popolnoma izjalovili ter so imeli Angleži velike izgube.
Y	bližini Ingelniuenster. Iielgi-i ja. se j»» ujelo poročnika Garros, znanega francoskega avijatika.
Med rekama Maas in Mosel so se vrnili le artilerijski boji. Izjalovili so se vsi francoski naskoki pri ('onibres in v Vogezih. Francoska in angleška poročila o njih zmagah na zapadni fronti, so popolnoma izmišljena, kar je razvidno iz rednih poročil nemškega glavnega stana."
Poročnik Garros je znan tudi v Ameriki, kjer se je vdeleži! več tekmovalnih poletov. Od pričetka vojne se je že večkrat poročalo o njegovih drznih poletih ter sega je smatralo za najdrznejšega francoskega leta lea. Šele pred tremi dnevi se je poročalo, da je pri Dunkirk zasledoval neki nemški aeroplan ter s streli prisilil aero-plan. da se je spustil na tla. Oba nemška avijatika sta bila pri tem ubita.
Pariz, Francija, 19. aprila. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo o o-peracijah na zapadnem bojišču : "Angleške čete so osvojile včeraj v Belgiji pri Zwartalen. nekako 20 jardov nemških zakopov, v katerih so vzdržale kljub vprizorje-nim protinaskokom.
Mi smo bili uspešni na obeh bregovih reke Fecht v Alzaciji ter prodiroma ob severnem bregu. Zavzeli smo višino Burgkopfeld, ki popolnoma obvladuje nižino. Na južnem bregu, v okolici pri Schee-fanrieth, smo precej napredovali.
V	okraju pri Kolmar smo zavzeli celo vrsto važnih višin.
Nemški aeroplan. ki je pred kratkim poletel preko Belfasta. je vrgel štiri bombe, ki so povzročile nekaj škode na dveh zrako-plovnih garažah. Ranjen ni bil nihče.
Prijateljstvo Španske.
Madrid, Španska. 19. aprila. — Alvaro de Romanones, prejšni španski ministrski predsednik, je izjavil včeraj v nekem govoru v Palma, glavnem mestu Balearskih otokov, da ne sme Španska molčati. temveč javno povedati, na kateri strani se nahajajo simpatije španskega naroda. Ne da bi kršila nevtralnost, lahko Španska javno izreče, katere izmed vojskujočih se smatra za svoje prijatelje. V nadaljnem poteku govora je izjavil Romanones, da se nagibajo simpatije Španske na stran zaveznikov in sicer od leta 1907.
2000 se jih je odpovedalo pijači
2000 oseb se je včeraj zaoblju bilo. da ne bodo zavživali tekom vojne nikakih opojnih pijač. To je uspeh agitacije, katero se je vprizorilo v cerkvah.
POZOR!
Dobili smo šepar sto TIK". Kdor jo želi dobiti, naj pošlje 12 centov.
SLOVENIO PUBLISHING CO.
Zadeva holandskega parnika "Katwijk".
Nemška vlada je izdala tozadevno izjavo ter pravi, da bo povrnila nastalo škodo.
PREISKAVA.
Torpediranje angleške ribiške ladije. Holandski premogovni par-nik zadel na mino.
Haag, Holandsko. 19. aprila.— Ofieijelno se je danes sporočilo, la je izdala nemška vlada prostovoljno izjavo, v kateri se glasi, da se nima namena ogrožati ho-fandskega parobrodstva. Nemška vlada pravi tla je mogoče, da je bil holandski parnik "Katwijk" orpediran od kakega nemškega MHlmorskega čolna, da pa je smatrati to kot nezgodo.
Nemška vlada je uvedla preiskavo ter obljubila, da bo dala »osestnikom parnika popolno odškodnino za parnik in tovor. To >a seveda le v slučaju, da se potom preiskave dokaže, da je bil 'Katwijk" v resnici potopljen od nemškega podmorskega čolna.
London, Anglija, 19. aprila. — Glasom poročila kapitana 11 i 11 ribiške ladije "Feruio" je gotovo, la je bila angleška ribiška ladija 'Vanilla" potopljena v Severnem morju. 11 i 11 poroča, da je bil s svojo ladijo oddaljen kakih 300 jardov. ko je bila ladija 'Vanilla* torpedirana. Nato se je hotel približati. a podmorski čoln se je o-brnil tudi proti njegovi ladiji ter izstrelil torpedo, ki pa ni pogodil cilja. Hiil je moral nato iskati rešitve v begu.
Premogovni parnik zadel na mino.
Holandski parnik "Olanda" s premogom na krovu ter na poti v Rotterdam se je včeraj potopil ter se domneva, da je zadel na mino. Posadka se j«' izkrcala v Grimsby. Parnik je vseboval 2138 ton.
Grey se je vrnil z dopusta. London, Anglija. 19. aprila. — Sir Edward Grev bo imel jutri prvič po velikonočnih počitnicah govor v poslanski zbornici. — Vsled tega je malo vrjetna vest. <la se nahaja Grey v tajni misiji v Rimu.
"Kronprinz Wilhelm'' v suhem doku.
Newport News, Va., 19. aprila. Nemška pomožna križarka ' Kronprinz Wilhelm "T je šla danes v suhi dok. Odsek zvezne mornarice bo takoj pregledal parnik. da u-gotovi, kakšne poprave so potrebne, da bo mogel parnik zopet oditi na visoko morje.
Dva potapljača težko bolna. Washington, D. C'., 19. aprila. Podadmiral Moore v Honolulu je sporočil danes mornariškemu de-partmentu. da je potapljač Lough-man, ki se je bil zapletel v vrvi potopljenega podmorskega čolmf "F 4" ter ostal cele štiri ure pod vodo. opasno zbolel. Težko bolan je tudi njegov tovariš Grillev. ki ga je bil rešil. Moore poroča dalje. da se je pritrdilo četrto vrv ter da se bo kmalu dvignilo čoln iz globine.
Železniška nesreča v Avstraliji. Melbourne. Avstralija. 11». apriia. — Melbourne-Sidney ekspresiji vlak. najhitrejši vlak v Avstraliji, je kolidintl danes pri Dinalong z nekim j motnim vlakom. Fin niožki je bil ul»it, 1'4 |ia ranjenih, med njimi več članov zveznega iiarlamenta.
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospela..Dan« smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor šoli dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim sr. cem, 2. zvezek; 1 Zgodovina slovenskega naroda, 4« Slovenske večeraloe^ 6. Duhovni boj (molitrenik), naj nam dopoflj#
■r 1 DOLAK.
Knjige odpošljemo, aH po fU.aU

Samomor Reuter-ja. 'Poraz Ville.
Ravnatelj znane brzojavne agen-ture v Londonu si je sam končal življenje.
London, Anglija. 19. aprila. — Baron Herbert de Reuter. prvi ravnatelj Renter-jeve brzojavne agenture. si je sam končal življenje ter se ga je našlo mrtvega v jegovem krasnem stanovanju v bližini Reigate. Surrey. Poleg njega je ležal izstreljen revolver in oblasti so sklepale iz tega, da je izvršil samomor. V torek mu je umrla žena in to je Reuter-ja strašno potrlo. Njeno telo leži še v stanovanju na mrtvaškem odru. Edini sin para se nahaja v arma-i na bojiščih Francije.
Baron Herbert de Reuter je bil star let ter j«- dovršil svojo iz-bra z bo v Harrow. Oxford in Parizu. Prvi baron Reuter je bil u-stanovitelj Reuter-jevega brzojavnega urada, največjega slične-ga podjetja na svetu. Leta 1851. ko se je položilo prvi kabel med Anglijo in Francijo, se je premestilo glavni stan družbe v Loii-lon.
Vprašanje aneksije Belgije. Amsterdam, Holandska. 19. aprila. — Poročevalec lista Tijd* piše iz Kolina: "V merodajnih nemških krogih ne misli nikdo resno na to. da bi Nemčija obdržala Belgijo. Tekom par tednov je pričakovati presenetljivih objav v tej zadevi. Voditelji javnega mnenja soglašajo v tem, da se bo loseglo namen te vojne, kakor hitro se bo zagotovilo narodni obstoj Nemčije in njenih kolonij."
Angleži so zavzeli grič. London, Anglija. 19. aprila. — Vojno ministrstvo je objavilo, da so zavzele angleške čete neki zelo važen grič iu sicer dve milji južno od MOlsbeke in iztočno od Ypres. Angleži so vprizorili naskok dne 17. aprila ter ga izvedli tekom noči. J)ne 18. od nemške strani vprizorjeni protinaskok se je popolnoma izjalovil. Nadalje se poroča, da se je od 1."». aprila naprej izstrelilo iz zraka dva na-dalj na nemška aeroplana.
Deportacija Amerikanca iz Anglije.
London, Anglija. 19. aprila. — Na povelje vlade bo deportiran s parnikom 'Philadelphia' dr. Henry Be i gel. ameriški zdravnik, ki je bil aretiran kot sovražen inoze-mec. ker je opustil pri svojem prihodu v London registracijo. Bei-gel je bil sirer rojen v Nemčiji, a je dokazal, da je ameriški državljan.
General Villa je sam priznal, da so poročila o njegovem porazu resnična in da se je umaknil.
El Paso, Tex., 19. aprila. — General Francisco Villa je dospel danes zvečer v Aguas Calientes, 40 milj južno od Celava, kjer je bil doživel največji poraz svojega življenja in sicer od strani generala Obregona, poveljnika Car-ranzovih čet. Da nekoliko omeji strahoviti beg. je bil prisiljen streljati na svoje lastne častnike iu njegova armada, katero se je sma- > tralo uosedaj za nepremagljivo, je popolnoma demoralizirana.
Del njegove armade se nahaja 7. njim v Aguas Calientes, dočiin nadaljuje drugi z begom proti severu. Villa je v svoji jezi degradiral generala Angeles ter sam brzojavil svojim uradnikom v Juarez, da je bil v resnici poražen, da pa je poraz pripisovati pomanjkanju municije. Njegove izgube se ceni na 6000 mož, dočim so bile one generala Obregona zelo majhne. Obregon baje neprestano za* slednje bežeče Villove čete.
Washington, D. C., 19. aprila. Tukaj splošno prevladuje nazira-nje. da pada v Mehiki z vsakim dnem upliv Ville in da je vedno manjše ozemlje, ki se nahaja pod njegovo kontrolo. To je razvidno iz oficijelnih brzojavk, ki so dospele v zadnjih dveh tednih iz različnih delov Mehike.
Priznal se je krivim izsiljevanja.
John Muriella, ki je hil v petek aretiran na (>raii<l Central i>ostaji, k«»r je i:r«»zil Viik*nt Astor-ju s smrtjo, je v York vil le sikHm&i priznal wl»e krivini, da je n<»sil revolver ter pisal Astor-ju grozilno pismo. Sodnik Murphy fra je stavil ]mmI	varščine. Policijski
detektiv Uarnetz je v sodišču iziMivedul, tla govore vsa znamenja za to, da je Muriella žrtev kokaina.
Premogarji v st rajajo pri zahtevah. London. Anglija. 1!). aprila. — I»re-mogarji v South Wales so danes sklenili. «1:1 morajo njih delegati glasovati za stavko, ako hi ne hoteli imapstniki pninogovih rovov dovoliti zvišanja pla.V .hI 10 <lo 20 odstotkov za <-asa vojn«*. Na patriotiene fraze podjetnikov odgovarjajo, da imajo prvi sedaj vHiko v«N*-je dobičke.
Stavka na parniku.
Stewardi na iiarniku "Finland" Ameriške r-rte niso hoteli včeraj delati na parniku. ker se jih baje preslal>o plara. 1'arnik leži ol> jK.molu in uslužl>eu<-t pravijo, da se jim plačuje mezde, določene za [lotovanje, fločim morajo v New Yorku skrlteti sami zase ter so vsled t«'jra upravičeni do višjih plač.
Indijanec ustrelil pošt ari r o.
Shawano. Wis.. l!i. aprila. — Včeraj zvečer j«- ustrelil Indijance Jame* Wa-fioose svojo ljubico. ]M>št;trico Mary Dickson iz Keshcua v indijanski reser-vaeijL Ustrelil jo je baje zato. ker se ni hotela ]ior<N--iti z njim. Po izvršenem umoru si je pognal Indijanec dve kr..«-Iji v glavo, nakar §o j;a prevedli v vladno bolnišnico. Wa]to<»se najbrž ne bo okreval.
Prepovedan ruski list v Canadi.
Ca nad ska vlada je prepovedala razširjanje v New Yorku izhajajočega ruskega dnevnika "Novi Mir", ki je glasilo ruskih socija listov v Združenih državah. Vzrok prepovedi je iskati v stališču, katero zavzema ta list napram carski vladi. l>omneva se tudi, da tiče za prepovedjo ortodoksni ruski krogi v New Yorku.
Nižje
za denarje v staro damovino.

POZOR!
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štiriiresečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMERKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker smo lansko leto	tri-
tisoč irtisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Kojaki, ne zamudite te ugodne prilike!
Koledar dobe tndi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo.
Slovenic Publishing Co., 82 Oortiaadt St, Hew Task City.
Poifljamo denar na Kranjsko,
Štajersko, Primorsko, Koroško) Tirolsko, CeSko, Hrvatsko in Oi grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trelj mesecev smo se da dobrega pre« pričali, da pride denar tndi se« daj sigurno v roke naslovnikov!
Vojakom se ne more sedaj de< nar pošiljati, ker se nikdar za go* tovo ne ve kje se nahajajo, i4 nam skoraj vsako pošiljatev zj| vojake e. kr. postni urad vrne.
Denar nam pošljite po "D*i mestic Postal Money Order'4, ter priložite natančni Vaš nasloVj in one osebe, kateri te ima izpUk iatL
K
5.. 10.. 15.. 20.. 26., 30., 35.. 40.. 45., 50.. 55.. 60 , 65., 70.,
75 .
»..
85 .
80., ioe , no .
.90 1.75 2.60 3,40
4.25 5.05 590 6,70 7.56
8.26 9.10 9.90
10.75 11.55 12 40 13.20 14 05 14.85 16.50 18 15
Vlili
K 120 ... 130.. 14«.. 160.. 160.. 170.. 180.. 190.. 200.. 250.. 300.. 360., 400.. 460.. 600., «00., 700.. 800., 800.. 1000..
f
19.80 21.45 23.10 24.76 26 40 28. C 5 29.70 31 35 33.00 41.26
49.60 67.75 66.00 74.26
82.61 99.00
115.60 132.00 148.60 163.00
rojaki
TVMJKA TKAIE lifill.


.......
GLAS X A ROD A. 20. AFBILA, 1915.
" • w ■' ■
7
'81AS NARODA"
itWoic Dafly.)
' «v«d »ad published by tb*
tf »«*nic Publuhing Co.
ia e» »tpuratian.)
' >>!K SAKSER. Preaideat. w . > > ■' l BKXEDIK, Trexurer. »
ft, if rit.^rHjM of tb« corporation and
"vlvirt ■ -«:•» of above officer* :
f: ortb. i4t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
pJ let* .......
<<*C) it me*to Ne
- KJ
*m celo leto velja list n Ameriko in
Canado.. . ...................$3.00
............. 1.50
York........ 4.00
leta ca me* to New York ... 2.00
•j u v«- ><>to .... ....... 4.60
j*« let*.............2.56
' ftatrtleta............ l-^O
"t- « > NAHODA" izhaja vsak dan _Uvtemii nedelj in praznikov.
'GLAS NARODA"
(' v at the People") t -'V Jnv except Sunday« ud
Hofcdays. ji —»nption yearly $3.00. .
Ad**ftiaerncnt on
Ik. 4«' t • fi i»a in oaoboocti ae ne
jr'ib^ajejo.	—
Ck » «	»jfovoli pobijati to —
M *i~y order.
V »k rma.ni. krni a naročnikov pro-•	nam tudi prcjinj«
•kliide naznani, da hitreje i<»jir-mo naslovnika
-otc počilj a t vam naredite ta
-OAS NARODA" v
it St., New York City.
S3
«7 Cortland t.

44%
Kapitalistične orgije.
I>(
daja vojna ne le vanjo temveč tudi nevtral-n najploblje rane, do-trgovino in obrt, raz-►s. lnost ter sploh bedo kanj", slavi kapital irtrij«'. Razsipanje in i-jnega materi jala je ^ko, tla ga ni mogoče "ti, da so narasla na i deželi v naravnost i meri. T;i naročila so . d,l jih no morejo iz-ki so bile zaposlene iia s«* priteza k izdelo-o nove tovarne, ki so a j povsem
velika, da so se morali zadovoljiti z vsem. Kapitalisti pa so izrabili ugodno priliko. V Canadi, kjer je bilo navdušenje za mater Britanijo veliko, se je razkrilo skoro nevrjetne sleparije, ki so zavzele tak obseg, da je morala vlada, dasiravno nerada, odrediti preiskavo. Kar se je dosedaj dognalo, je tako ogromno, da primanjkuje človeku izraza, ki bi ga dal svojemu začudenju.
Tako se je naprimer dobavilo veliko konj, ki so bili popolnoma nerabni in katere se je moralo prodati z izgubo $30.000. Neki farmer je izpovedal, da je prodal nekemu špekulantu konja, ki je bil že za časa burske vojne zavrnjen kot prestar. Neki tvorničar kemikalij je zaslužil pri majhnem naročilu $6000. V velikem številu se je dobavilo čevlje, kojih podplati so takoj odpadli, kakor hitro so prišli v dotiko z vodo. Neki prekupec v Montreal u j«* le na provizijah zaslužil $15,000. Pri dobavi 400 daljnogledov si je izgovoril liferant dva dolarja za vsak daljnogled, katerega bi dobavil.
Te stvari niso nove. Ponavljajo se pri vsaki vojni. V dobrem spominu so še sleparije, ki so se vršile za časa špansko-ameriške vojne. Največji patrioti so delali takrat kot sedaj največje dobičke.
Patriotizem je "business". Kapitalisti prav dobro v«*do, zakaj so patrioti in hujskači na vojno. Kot vedno, so pa delavci oni, katere se vara in ki morajo trpeti vso škodo, ki nastane iz t«*ga početja.
o
t;
tiv
! - daj povsem dru »oduktivne predmete, ii družb je American >tiv- Co. v Richmond, V a., ■ i/.vaja sedaj mesto lokomo-dmiregn železniškega ma-i bombe, »rapnele in druge predmete. Pogodba, ka-je podpisalo v teh dnevih, skupaj kakih 70 milijonov ev, iz česar je razvidno, da ihajajo naročila od ene dr-t :iiveč od zaveznikov skupil • ga ni nič čudno, da so < !:!em tednu poskočile ak-' družbe.
j a sreča pa je zadela I' r dnevi Betblebem Steel j ' akcije so neprestauo raki so naenkrat poskočile od 15,"., kar je vzelo borzi sa-iiče ni pričakoval kaj take-• so že dne 9. aprila akcije lih družb, med njimi one v hemu, l*a., tako poskočile, bilo videti izključeno vsako zvišanje. Istega dne so pi is ločile akcije 11 družb za nič manj kot 76 milijonov dolarjev in dan pozneje so še vedno rasle v vr dni'Sti, dasiravno malo po-> . - iit .:>«». Neki list piše, da ni do-/.iv< a l»i»rza tako burnih dni od ta 1907, za časa velike krize. Kako velikanski profit so nekateri napravili, je razvidno iz dejstva, »tn je dobila vlada v teh dveh dneh $40,000 na pristojbinah vojnega davka.
1> m daj ni mogel še nihče pojasniti, zvišanj
»red
aijno
New York, N. Y. — Dne 1. maja bo imela naša greaternewyor-ška jugoslovanska naselbina priliko, ua počasti spomin največjega in najslavnejšega Jugoslovana Josipa Jurija Strossmaverja. Jugoslovanska Narodna Obrana bo priredila v ta namen svečan Strossmaverjev večer, da dostojno počasti moža, ki se mu je klanjal in se mu še sedaj klanja ves kulturni svet. 1'pati je, da se zbere na ta večer vse, kar čuti slovansko in pokaže svetu, kako zna častiti narod svoje može. Program bo priobčen v kratkem. Kazen srl>skih in hrvaških govornikov bo nastopil tudi lir. Prank R. Drašler, ki bo govoril na čast Strossmaverju in deklamiral nekaj slovenskih pesmi. Slavnost se bo vršila v dvorani Y. M. C. A. na 215 W. 23. eesta. Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina 25 centov.
Cheat Bridge, W. Va. — Dela nas tukaj okrog 200 Slovencev, zaposleni smo vsi v gozdu. Dela se sedaj v teb slabih časih še primeroma dobro. Sedaj bo pa morda tudi še nekoliko boljše, ko se bodo začele smreke beliti in se bo tudi lahko delo dobilo. — Gospa štorklja se tudi pridno oglaša tu v višavah. Rojakoma Ivanu De-bevcu in Jožefu Pelanu je prinesla vsakemu po enega krepkega sinčka. Rilo srečno! — Sedaj je tudi tukaj prisijalo gorko solnce po dolgi mrzli zimi. Sneg se pa še kje dobi. Kadar bode kaj novega, se bom že še oglasil. Pozdrav zavednim Slovencem in Slovenkam širom Združenih držav! — Naročnik.
Gilmaa, Colo. — Ob ozki soteski proti solnčnemu vzhodu je slovenska naselbina s kakimi 40 Slovenci, ki se bavijo z delom v zlatih rudnikih. Na zapadni strani se vidi gora Sv. Križa (Mt. Holy Cross), kjer skopni julija meseca sneg in pusti naravno znamenje križa. Naselbina je oddaljena
v letnem času, kjer cvetejo krasne gorske rožice, nad katerimi vedno frčijo koliberčki (honey-birds). V daljavi se pa vidi zelena gora, na kateri se leskeče snežno beli križ, katerega je ustvarila narava. — 31. P.
Akta.
od Read Cliff-a kake tri milje po iko je nastalo to silovito ovinkasti cesti v hrib, podobni Vojne dobave kot take poti od Kotora do Črnegore. Naši
Zgodovinski roman iz Neronovih časov.
Spisal Aleksander Dnmas.
(Nadaljevanje.)
Vse so je zdelo Akti zelo čudno. Pri svojem očetu je vedno čula govoriti, da so kristjani pristaši iiesmisebiih naukov, da hočejo postaviti nov sistem, kakor so storili Pitagora, Sokrat. Epikur ali Platon. Na cesarjevem dvoru pa so jih črnili kot strujo, ki se je udajala najostudnejšemu praznoverju in najgršim razuzdanostim, in ki je bila le zato tu, da so jo izročali ljudstvu, če je zahtevalo osvete. ali pa levom, č« so zahtevali velikaši iger. Minil je šele dan, odkar jo je bil otel Pavel, šele toliko časa je poznala kristjane; toda zadostoval je ta kratki čas, da je popolnoma iz-premenila napačno mnenje, ki sta je ji bila vcepila grško modro-slovje in sovraštvo na cesarskem dvoru. Najbolj neumljiva se ji je zdela pri tej sekti ona globoka udanost, kajti udanost je glavna čednost ljubeče ženske, naj bo tt ali one vere. Začutila je v srcu vročo simpatijo do te vere, ki ve leva gospoduj oči in, da naj ščitijo slabotne, bogatašem, da naj bodo usmiljeni napram revežem, in mu-čeneem, da naj prosijo za svoje morilce.
Zvečer sta se zopet ob isti uri odpravila na pot. Topot je trajala hoja dlje časa; pustila sta Kapuo na desni in krenila k bregovom reke Volturna. Cim sta bila dospela tja, je priveslal majhen čoln, v katerem je sedel neznanec. Ko je zadel ob breg, mu je dal Pavel znamenje, nakar je stopil z Akto v čoln.
Ko ju j«* brodnik prepeljal čez reko, mu je izročil Pavel nekaj denarja; toda zgrudil se je na kolena, molče poljubil rob apostolo-ve obleke in je še dolgo moleč vztrajal v tem položaju, d oči m se je bil oni, ki mu je bil izkazal tako spoštovanje, že odstranil. Ob treh zjutraj sta srečala na glavni cesti nekoga, ki ju je pričakoval z dvema konjema. Za jahala sta ju in sta dospela v svoje nočno taborišče. Ni bila bogata hiša, kakor prejšnjega večera, temveč revna koča, niso jima prinesli na luizo bogate večerje v mramor-nati jedilnici, temveč košček s solzami oškropljenega kruha. Toda reveži so jima nudili borni gri-žljaj z enako spodtljivostjo, kakor bogatini del svojega izobilja.
Sprejel ju je mož, ki je imel na čelu vtisnjen suženjski pečat, z železno verižico okoli vratu in z železnimi krogi na nogah. Bil je pastir v nekem bogatem dvorcu; vodil je na pašo tisoče ovac. last bogatega, skopega gospoda, in revež ni imel ovčje kože, da bi si bil pokril gola ramena. Položil je na mizo košček kruha. a poleg lončeno |>osodo. V kotu je bilo natrosene mrve iz raznih bilk, ki je rabila za ležišče. Po svojih mo-čeh je storil ravno toliko, kakor bi bil storil boaatin s svojim naj-sijajnejšim razkošjem.
Naslednjo noč sta nadaljevala svojo pot in sta dospela v Fondi. Tako je Akta na tem nočnem romanju zopet videla one kraje, skozi katere se je svoječasno pomikal zmagovalski sprevod Nero-nov. Pri nekem osvobojeneu onega Galbe, ki je bil takrat tako si
se je bila že zelo razširila med sužnji in med. preprostim Ijud-|Stvom. Slednjič, tretjega dne, sta dospela na albansko pogorje. Sedaj ju Sila ni zapuščal več; korakal je pred njima v daljavi treh ali štirih stotin korakov. Ko je prišel do Askanijevega nagrobnika, ^e je ustavil ter ju je pričakoval. Iztegnil je roko proti obzorju, na katerem je žarela velikanska množica lučic in odkoder je prihajal zamolkel hrup velemesta ; izpregovoril je le eno besedo, označujočo starčku in deklici cilj njiju potovanja:
'Rim!"
Sveti Pavel je pokleknil in se je zahvalil Gospodu, da ga je po tolikih nemarnostih privedel na obljubljeni cilj njegovega romanja. Akta se je naslonila na nagrobnik. da bi ne padla, kajti ime tega mesta je vzbudilo v njej toliko sladkih in bolestnih sporni nov. da se ni mogla ganiti.
'"O. moj oče", je dejala deklica. ^sledila sem ti, ne da bi tt bila vprašala, kam sva bila namenjena, toda ko bi bila vedela, da je Hi m tvoj cilj. menim, da bi ne bila imela moči. da bi ti sledila."
"Saj tudi ne pojdeva v Rim", je dejal starček in je vstal. Kmalu zatem, ko je pridirjala po apij->ki cesti četa konjenikov, je Sila stopil s ceste in je krenil na desno po ravnini; Pavel in Akta sta mu vedno sledila.
Stopala sta med latinsko in apijsko cesto in sta dospela pt dveumi hoji v egersko dolino, pu stivši na desni svetišče boginj« Fortune, na levi Merkurjev tempelj, korakala sta nekoliko časa ob reeiei Almu, nato krenila na desno iti se bližala skupini sten. ki so se zdele -odtrgane od gorovja kakor vsled potresa, dokler st naenkrat nista nahajala pred vhodom neke jame.
Sila je takoj vstopi! in je pozval potnika s tihim glasom, naj mu sledita; toda Akta je nehot« vztrepetala ob pogledu na to odprtino, ki jo je hotela pogoltniti, kakor zmajevo žrelo. Pavel je začutil na svoji rami njeno roko, ki ga je hotela zadržati. Urnel j njeno bojazen.
*lNe boj se ničesar, hčerka moja'', je dejal, "Gospod je z nama!"
Akta je vzdihujoč zrla proti krasnemu nebu, posutemu z zvezdami, ki se je imelo skriti njenim očem, in je stopala s starčkom v obočje, ki je postajalo vedno širše.
Ko sta bila prestopila nekoliko korakov v popolni temi. pri čemer jima je rabil za voditelja izključno Silov glas, se je ta ustavil ob mogočnem stebru, podpirajočem obočje, in je udaril s kam nom po steni, da se je prikazala iskra, ki je užgala žvepleno žilo. Nato je šel po bakljo, skrito v steni.
"Ob tej uri ni več nevarnosti", je dejal, "in če bi nas preganjali vsi Neronovi vojaki, bi nas tu ne mogli najti."
Aita se je ozirala okoli, toda razločiti ni mogla nič natančnega, liaklja je gorela, podpihana od zračnih prepihov, nemirno in je le slabo svetila kakor hipni bliski, tako da so stvari, ki so bile za hip razsvetljene, zopet potonile v temo, ne da bi bilo ostalo dovolj časa spoznati njihove obrise in njihovo barvo. Polagoma so se oči privadile temu svetlikanju, plamen je gorel mirneje in je razsvetljeval s svojim odsevom tudi daljno okolico. Potnika sta sedaj lahko videla tudi strop velikanskega obočja, nobena sapica ni segala do njiju. Tupatam sta morala stopati med zidovi; nato sta zopet dospela do hodnikov, ki so se križali semintja in kjer se je izgubljala svetloba, prihajajoča od baklje, razsvetljujoče s svojim bledim odsevom vrhove belih, nepremičnih stebrov, štrleči h v vi-V tem noč-šumu korakov, ki
uo opravičevale. Te dobave vrli fantje v prostih urah veselo jajno sprejel Nerona, a je bil medico kakor duhovi. ],i vo g ..t v . slu/.ile kot pretveza pojo in vriskajo in kako se čuje,;t<Mn iz bojazni pred prerokova-'n^m romanju, v šun
sleparske špekulacije, ki bodo se ne ogrevajo preveč za krutoinjem ^poslan v Španijo za pro-|so odmevali tako skrivnostno, je luelo usodepolno posledice. V j vojno ob slovanskih mejah. Veči- j konzula, je pripravil Sila preno . ležalo nekaj žalostnega in ganlji-bitrznili poročilih sicer ni citati noma spadajo v pečlarski klub, čišče za starčka in za deklieo. Ta vega, ki je pritiskalo na Aktino
tega, vendar se pa lahko čita med vrstami. .Zadostuje namigavanje %	iui leto 1907, ko so se vršile iste
stvari, katerim je sledil siloviti a	polom. Veliki dobiček, katerega
bodo imeli pri sedanjih vojnih i	dobavah, ne bo zadostoval tem
ljudem. Ne brigajo se, kaj pride l	po/neje. da so le spravili milijone
in milijone.
Kot rečeno, morajo plačati na-ročitelji vojnega materijala pretirano viaoko cene. Za to pa ne L	dobe vedno najboljšega blaga.
Zgrnit se ravno nasprotno. Potreba je bila v priSetka vojne tako
r
sicer nimajo drugega kluba ali društva. Med njimi je osem družin in za časa porok ali krstov hodijo v Leadville, koje mesto je oddaljeno kakih 30 milj. Med seboj živijo v prijateljski zastopno-sti. Ako se pa misli kdo podat v zakonski jarem, mora tudi v staro naselbino Deadville, kjer je mnogo deklet, dočliih iz stare domovine in tu rojenih. In kdor hoče k dekletom vasovat, mora tudi po tej božji poti v Iieadville. V rudnikih ae še precej dobro.dela, toda dela ni moči tako hitro dobiti Posebno lepo je v teh krajih
suženj, izpreobrnjen h krščan- dušo kakor bolest." Naenkrat se je
stvu, je bil vrtnar v Galbovih vrtovih in je dobil na dan osvoboditve v dar hišico, kjer je stanoval že prej. Z oken te preproste
z grozo ustavila, se naslonila ob Pavla in s prstom kazala na vrsto krst, ki so bile postavljene ob steni. Obenem sta zagledala na
kože je opazovala Akta v luninem koncu mračnih hodnikov belo svitu prekrasni dvorec, v katerem oblečene ženake, ki so kakor du-je stanovala z Imcijem.	jhovi prihajale od nekod in so se
Tri dni, ali pravzaprav tri noči zl,irale na skupnem prostoru, je trajalo njiju potovanje. Ko je Kmaiu sta začula krasne glasove, napočil dan, sta se-skrivala; na-jpodobne angeljskemu petju, ki so daljevala sta svojo pot šele, ko je plavali čisti in razločni po širnem vrgla noč svoje sence na zemljo, i otočju. Na stebrih so bile pritr-Vedno je stopal pred njima Sila'jene svetilke in so zaznamovale in vsakikrat sta prenočevala pri pot; srečala sta ne več krst nego novih pristaših krščanske vire, ki prej, sence so se boljinbolj mno-
žile in petje se je glasilo rnzloč-neje, ker sta se bližala podzemskemu mestu, čigar okolica je bila obljudena od živih in mrtvili. Tupatam sta našla na tleh raztresene plavice in rože. ki so se bile odtrgale o<l mrtvaških vencev in ki so tu brez zraka in brez solnea žalostno venele. Akta je pobrala te cvetlice, uboge otroke solnea. in jih je spletla v venec brez vonja. kakor tla bi bila otela iz razvalin uničene sreče upanje na boljšo bodočnost. Slednjič sta dospela po nekem ovinku v širno dvorano, prirejeno po vzoru bazilike, razsvetljeno od svefrilk in od bakelj ter oživljeno od moških, žensk in otrok. Skupina mladih deklic, zavitih v dolge, bele paj-čolane. je prepevala slovesne zbore. ki so odmevale po obočju in ki jih je bila Akta čula že prej. Pred zbrane vernike je stopil duhovnik. da bi opravljal službo božjo. Ko je stal pred oltarjem, se je naenkrat ozrl iti je dejal začudeni soseski:
Med nami je nekdo, ki je vrednejši od mene, da vam oznanja božjo bes«-do. kajti čul jo je naravnost iz ust Sina božjega. — Pavel, stopi sem in blagoslovi svoje brate!"
Vsa soseska, ki jej je bil Pavel že davno obljubil, da pride, je pokleknila. Akta. poganka, je sledila temu vzgledu in bodoči niu-čenee je stopil pred oltar.
I Sila sta v rimskih katakombah.
Opustošenje Poljske.
Bsmi
pan svojega blagostanja ; ostal je' brez strehe i n kruha, t pet i mora j najhujše muke — in vse to po tuji krivili .
V	Lozatii v Švici se je osnoval glavni j»oljski odbor za podpor«» opustošene Poljske pod pokroviteljstvom Henrika Sienkiewieza. Ta odbor je izdal oklic, v katerem se obrača na vso Kvrooo. naj pod pira n«*srečno Poljsko. Sedanja nesreča in opustošenje Poljske je tako ogromno, da nima primere v novejši zgodovini. Iz oklica povzamemo naslednje podrobnosti:
Poljska je po sedanji vojski najbolj prizadeta. Na poljskih tleh .se bori skupno 7 milijonov vojakov. in sicer 3 milijone Rusov. Tako velikanska arma<la je kon-eentrirana na prostoru, ki obsega ♦•koli 200.000 kvadr. kilometrov poljske zemlje, na kateri prebiva 21 milijonov po veliki večini poljskih prebivalcev. Ta vojska iz-preminja poljske domove v prah
Žil pepel ter zahteva od poljskega naroda največ krvnih žrtev. l*ol-drug milijon poljskih vojakov se v bratomorni vojski bori medse-boj, polovico na avstrijsko-nem-ški, polovieo na ruski strani. Doslej so Poljaki izgubili že «.ko!i
400.000 mož ubitih, ranjenih in pogrešanih.
V	Rusko-Poljski ("Kraljestvo Poljska") je glavno bojno pozo-rišče, ki obsega 100 tisoč kvadr. kilometrov z 10 milijoni prebivalcev. Vse to »»zemlje, ki obsega najbogatejše poljske okraje, je popolnoma uničeno. Na tem «»z«'m-lju se je vojska že dvakrat in deloma že trikrat in še večkrat valila semintja ter vse p«>teptala. Vojska je prizadela nad 200 mest in 1HKKJ vasi. Gmotna škoda znaša nad 3 milijarde kron. Okoli 5 tisoč- vasi je skoraj popolnoma razdejanih. Nad 100 cerkva je popolnoma porušenih. 1000 pa zelo poškodovanih. Celo zemlja je za več let uničena. Vrhnja plodna plast zemlje je razrita po jarkih in zasuta s peskom in železom. 7 milijonov kmečkega prebivalstva je izgubilo svoje domove, svoje sedanje pridelke, svojo živino in svojo letino prihodnjih let, ki je letno vredna poltretjo milijardo kron.
Industrijska mesta so gospodarsko popolnoma uničena. Železnice s«> v daljavi okoli 1500 kilometrov razdejane, mostovi in postaje podrte; celo ceste so s parnimi plugi razdejane. Industrijski okraji in premogovi rudniki so uničeni. Vse tovarne so zaprte, deloma celo uničene. 400.000 tovarniških delavcev je br«>z kruha. 3 milijone mestnega prebivalstva je v skrajni bedi. Povsod kužne bolezni, pegasti in gladni legar, dezin-terija in celo kolera.
Galicija, ki obsega 78,000 kv. metrov, je bila razen 5000 kvadr. kilometrov okoli Krakova vsa prizadeta po vojski. ^ Nad 2500 vasi je bilo uničenih. Škoda znaša 2 milijardi. Ljudje so izgubili vse! zaloge živeža ter okoli 2 milijona' glav živine. Okoli 700 cerkva je ali deloma ali pa popolnoma uničenih. Okoli milijon prebivalcev je zbežalo iz Galieije,- samo na Češkem jih Te 350,000.
Veliki, delavni kulturni poljski narod s slavno zgodovino je oro-
POUK V ANGLEŠČINI!
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NAil ZASTOPNIKI,
Kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naro«Ja" ln knjige, kakor tudt za vse druge v Laso stroko spadajoče itosle:
Jenny Lind, Ark. ln okolica: Michael Glrar.
ban Francisco, Cat.: Jakob LovSln. Denver, Colo.: John Debevc lu A. J.) Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Juiunlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Bojtz, Frank Janesh in John <Jerm_
Salidn, Colo, in okolica: Loula Co) atello (The Bank Saloon;.
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch ln Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Hudm&n.' Aurora, ill.: Jernej B. VerbiC. Aurora Ave. Oglesby, 111,: Math. Uribernlk. Depoe, 111.: Dan. Budovlnnc. Chicago, 111.: Frank Jurjuvec. Ln Salle. 111.: Mat. Kuup. Joliet, 111.: Frank Laurk-h, Jobn Zaletel ln Frank Bambieh. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Petkov&k in | Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Cerne In Kudolf Požek.
Springfield, lil.: Matija BarborlčJ Frontenac, Kaus. ln okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kana. In okolica: Martin Eos.
Calumet, Mich. In okolica: Pavel
Shalt: in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Giastč.
Manistlqae, Mich. In okolica: B.
Kotzinn.
So. Kange, Mich, ln okolica: M. D. U kovlC.
*nror«. Min«, r J(>"1o FHfftn&. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich ln Frank Žagar.
Dulutb, Minn.: Josei>b Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouie. M. L. Kapseh, J<*s. J. Peshel in Louls M. Per usek. Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Efibbing, Minn.: Ivan Pou€e. Nashwauk, Minn.: Geo. Maorla. Virginia, Minn.: F'rank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabriun. Aidridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urfch, 3409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. V.: Alojzij ČVSarek In Leo Štrukelj. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marinčlč, Chaa. Karlingvc ln Jakob Besnlk.
Barbertoa, O. in okolica: Alois Ba-Innt.
Bridgeport. O.: Frank Ilftfevar. Collinuood. O.: Math. Siaimlk. Lorain, Ohio in okolica: John Ktun-«e 17Ti5 E. 33. St.
Toongston. O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolica: M. Kla rich.
Bessemer. Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudoir PleterSek. Bnrdine, Pa. in okolica: John Ker-iUnlk.
Coacmaogh, Pa: Ivan Pajk. (laridge. Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kokllcb. Brougbton, Pa. in okolica: A. Dem Bar.
Da.xagh. Pa.: Dragutln Slavit Export, Pa. in okolica: John Prcstor Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Fr.
West Newton. Pa. in akatiea: jAlp JOVUL
YVlliock, Pa.: Frank Seme In Joaeph PeterneL Toele, Utah: Anton PalCtf. Wioterquarters, I tab: Lools Bia-4ch.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romat
Da via, W. Va. in ofaoUca: John Broach.
Thomas, W. Va. ln okolica: Frank
Kocijan.
Grafton. Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander IVzdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovuik in Frank Meh.
Sheboygan. Wis.: Frank Sepleh in Oerouiin Svetlin.
West AUis, Wis.: Frank Skok ln Louis Lončarič.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin ln Val. Stallch. Kcmmercr, Wyo.: Josip Motoh.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA K K A L. Doma je iz vasi Debenec, pošta Mirna, Dolenjsko. Pred enim letom se je nahajal v Kregar. Pa. Pru. siru cenjene rojake, č«' kdo ^ za njegov naslov, da ga mi javi. za kar mu boin zelo hvaležen, ali naj s«' pa sam oglasi. — Mike K t al. P. O. P,ox .">4. Klk-land, Tioga Co., Pa. 17-20—4)

t slovensko-hriažkl kolonij*.
Ako ieiite kopiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se na prepričate, kakšna prilika se vam nudi v siovensko-hrva-ški koloniji v okolici A^hlanda v dr/.avi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kunilo farme ie 150 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato j« dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo t?a vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupili farmo eli ne.
Xatdovite:
Tsie James W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wfl OGLAS
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Ries-ling 10 gal. $6.5«), 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon *14, .» galon $25. Iransko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon >_5. rdeče vino 27 do 28 galon •f 12.50. 50 galon $22.50. proof močan tropinjevec 4l/j *12, 10 ga!, pa $25. Pri omenj cenah je vštet tudi vojni za vino. — Potovalni agent j^ jak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE, Box 161.	St. Helena,
VarcIL Pa.: Anton Valentina«.
Greenabnrg, Pa. M akaUen: Venea-«iav Palčič.
Irwin. Pa. In okolica: Frank Den-lar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja iu John Pulaue.
Meadow lands. Pa: Georg Schnlta
Moon Run, Pa. in akolica: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa: Ignacij Pod va sni t Ignaz Magister, Z. Jakše ln U. li. Ja-koblch.
Unity Sta, Pa.: Jooeph SkerlJ.
Steelton. Pa.: Anton M. PapUL
FARME.
Predno se odločite kupi| farmo, tedaj mi pišite za p< jasnila glede naših zemlji! v Rusk, Chippeva in Tavk okrajih. Wis. Pošljem Vai vzorec prsti in drugo gled naše farmarske naselbin« kjer je že čez 20 slov. bin naseljenih.
A. H. SKUBIC e.|of John S. Owen Lomber
Sheldom, Win.
Zastopnik "GLAS: NARODA''
82 Cortlandt S treat, Now York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKBO ILI.
Man
PRODAJA fina rini. Izvrstne ■ mo tka, pitentir&ni zdravila.
PRODAJA voins listke rab prnkc skih črt.
POSIUA denar v atari kraj santsljlvo in pošteno.
UPRAVLJA ?s* t notarski posel spada-joča dela'
r
v
GIxAS NARODA, 20. APRILA, 1915.
Konec ameriške državljanske vojne
KONEC VELIKANSKEGA BOJA MED JUGOM IN SEVEROM — PREDAJA GENERALA LEE IN NJE GOVIH ARMAD. — UMOR PREDSEDNIKA LINCOL NA. — OPUSTOŠENJE JUŽNIH DRŽAV. — OPROŠ ČENJE SUŽNJEV — ČRNCEV. — POPOLNI PRE OBRAT NA JUGU. POSLEDICE DRŽAVLJANSKE VOJNE. ZAGOTOVLJENJE OBSTOJA UNIJE. — STATISTIKA O IZGUBAH VSLED VOJNE.

mlatijo vred je prišel pred rt je m v Združene države », potem ko je krvava dr-ka vojna skozi eela štiri ala na življenjskem moz-iblike. Že <»d konea leta unirala konfederacija juž-iv, politično in finaneijel-lana. V obupnem odporu držali le ar njeni generali 1 armade. Ko je odklonil lirovni konferenci dne ."JO. i pot i ud ene pravice Seve-aledriji z velikanskim na-Ivignil k zadnjemu udar-j večji stiski je skušal kontnih držav dne Ki. marea rstiti sužnje v vojsko, a Pest Severa je legla z vso Richmond, da zaduši poje pretil 1'niji. Sheridan zal zvezo med generaloma Joluisto-om voditelje-lih glavnih armad, (jrant •I Petersburg, katerega je > časa naskoku val in genus je bil prisiljen v noči a TI. april izročiti glavno jee je skušal prodreti pro-a je bil obkoljen ter se ne 9. aprila udati. Idnc, dne 7. aprila, je nt, da prepreči nadalj-ije krvi, sla k generalu vedel pogajanja. Iha e, dne 9. aprila, se je sodnijskem poslopju v c predaja in s tem je ten poraz Konfedera-
Mars
■vojii ridan
šel. da sporoči svoji hrabri armadi o izidu ]M>gajanj.
Zvečer krog devete ure. — bila je nedelja, — je prišlo tozadevno poročilo v zvezno glavno mesto Washington. Noč od 9. na 10. april ter sledeči dan in večer so se izpremenili v slavlja. kot jih dežela še nikdar prej niti pozneje ni doživela. Na Wall St. v New Vorku se je odkrilo glasom zapiskov zgodovinarja Motley-a 20.000 mož in kot na povelje so zapeli zahvllni psa!m: Hvalite Gospoda!
Severne države pa so tudi imele dosti vzroka veseliti se, da se je odstranilo "majhno nesporazumi jen je* Namen vojne se je doseglo na popolnoma izdaten način : Enotnost zveze držav je o-stala ohranjena, sužnji so bili o-proščeni in ustaški .lug je ležal zdrobljen na tleh. Kraljestvo sužnjev južnih baronov je razdrla močna roka severnega delavca. Zopet enkrat kot že večkrat v zgodovini je močan, razširen Sever premagal -lug. Isto se je zgodilo v Nemčiji in Italiji.
Na obeh straneh se je v tem št i riletnem boju iz veti hi velikanski čine. Sieer se ne more naporov ic dogodkov državljanske vojne primerjati z gigantskimi sedanjega časa, vendar so velevažni z ozi rom na razvoj ameriške 1'nije Ljudska armada, katero je step-tal predsednik Lincoln iz tal, jt
Stroški vojne so znašali za severne države 3225 milijonov dolarjev. Ako se prišteje k temu še (»enzije katere se je plačalo od te-laj. znašajo skupni stroški krog HMK) milijonov dolarjev. Velik lel te svote se je pokrilo s posojilom. ostalo pa s papirnim denarjem. z zvišanjem carine, uvedlo dohodninskega davka i. t. d. Kljub štirim vojnim letom pa je bil položifj na severu zadovoljiv. Narodno-gosjtodarske razmere so sicer s počet ka trpele vsled po-ledie krize v letu 1&57, a že v je-.eni drugega vojnega leta je bilo »paziti napredek, ki je naraščal -kozi eelo vojno. Največ je trpelo parobrodstvo, ki se ni še do da-J ■ ies opomoglo. Zunanja trgovina je cvetela vsled obilih žetev na Napadu. Zelezninarska, predilna in usnjarska obrt so evetele vsled
je to eden največjih trenut-rrtovM zgodovine ko sta si nasproti v majhnem kraju lije oba vrhovna poveljnike je bil prišel s svojim voli tajnikom, polkovnikom lall, d očim je prišel Grant s i štabom in generaloma She-in O rti. Nasprotje med obema, ko sta sedela deset črevljev drug od drugega, je bilo očividno. < • rant, zmagale«*, je nosil pripro-sto uniformo brez sablje. Čin je bil razviden le iz našitkov na ramenih. V starosti let je bil živ kontrast proti Lee, ki je bil starejši za celih Iti let. Lee je bil skrbno oblečen, s sabljo. Pozneje se je izkazalo, da je bila to njegova zadnja uniforma in da je moral vse ostale pustiti pri umikanju.
Grant sam navaja v svojih spominih, da je bil ] Hib it in slabe volje. IPogovor je uvedel z osirom prejšnje dni. ko sta se pod (zastavo skupno borila v Me-Poglobila sta se v ]>ogovor >rko jima je postalo pri srcu, , da je Grant kakor poroča "skoro pozabil na pravi na-sestanka" .Lee, ki se je za-d resnosti položaja in name-(ki ga j> privedel tjakaj, pa kmalu, obrnil pogovor na po-predaje in kmalu se je dose-iporazum, ker je bil Grant v «ti zmage zelo popustljiv.
Mik častnik se je moral zave-* častno besedo, da ne bo dvi-orožja proti Združenim dr-lam, dokler se ga ne izmenja. I moštvo pa se je moral zaob-►iti dotični poveljnik. Orožje, orve in vojaške predmete naj ie izročilo zmagovalcu.
[o se je spisalo oil govor Lee-la pogoje Granta je predstavil int južnemu generalu svoje [emstvn. Lee se je pri imenova-vsakega imena -spoštljivo pri-lil. Nekaterim, ki so mu ponu-roko, jo je stisnil. Ko se mu predstavilo polkovnika Ely S. irker-ja, polnokrvnega Chero--Indijanca. se je presenečen Irl vanj. dokler ni menda spo-pl, da ima pred seboj Indijan-in ne črnca. Malo pred 4. uro ponudil Lee generalu G ran tu |tko ter zapustil s svojim spre-Ijevalcem sobo. Zunaj na ve-idi je pomignil svojemu stre-ki je čakal r konjem ter se vo ozrl v dolino, kjer je ta-njegova pobita in sedaj u-
GEXERAL GRANT
dosegla konečno dva milijona vojakov. 2,500.000 jih je bilo v celem pod orožjem in k temu je prišlo še 100.000 mornarjev in mornariških vojakov ter ravnotako veliko število črncev. Ta masa ljudi se je delila na 2400 polkov ter par sto manjših oddelkov; v ožjem smislu na 26 armadnih zborov in 300 brigad. Število poveljujočih častnikov od brigade naprej je znašalo 1750.
Število pohodov, bitk, spopadov. ekspedieij itd. je znašalo 10 tisoč 455. Med temi jih je 76, ki zaslužijo ime "bitka*. Število mrtvih je znašalo na severni strani •160,000 ljudi. Med temi je padlo v bojih 4142 častnikov in 62,916 mož; ranam je podleglo 2223 častnikov in 40,279 mož; na boleznih pa jih je umrlo 2795 oziroma 221.791. Vsled slučaja je našlo smrt preko 4000 oseb. utonilo jih je 5000, umorjenih jih je bilo 500, samomor jih je izvršilo 391 in po prekem sodu jih je bilo ustreljenih 267. Število beguncev severne armade je znašalo 270,000 vojakov.
V spričo žalobnih komentarjev gle'de uničenja mladih življenj, katere je čuti sedaj glede vojne v Evropi, je zanimivo ogledati si tozadevne statistične podatke iz državljanske vojne. Edino država New York je stavila med svoje prostovoljce 37 13-letnih, 137 14-letnih, 334 15-letnili, 978 16-let-armada, broječa 28,000 mož. nih, 1526 17-letnih in 43,074 18-
GENERAL LEE
je zajahal konja ter od lil. Medtem je bil stopil Grant verando ter dvignil klobuk v iv. Lee je storil into ter od-
letnih. Pri tem pa je pomisliti, da so ti mladiči ponavadi navedli vi-6jo starost, prav kot so stari zmanjšali njih leta .
vladnih naročil. Gradnja železnic in naseljevanje na farmah je napredovalo, brez vsakega ozira na vojno.
Napori, ki so se pojavili v tej vojni, so obstajali predvsem v premaganju velikih naravnih o-vir. Železniške črte so bile kaj redko posejane in raditega je igralo razdejanje in popravljanje železniških črt zelo veliko ulogo. Vsled pritiska razmer pa je povzročila ta vojna veliko tehničnih novosti in iznajdb kot so napri-mer oklopni železniški vlaki, o-klopne bojne ladije in kanonski čolni. V teh ameriških bojih seje( sploh prvič pričelo tekmovanje med oklopom in krogljo na suhem in na morju.
Sploh pa je postala ta ameriška državljanska vojna v vsakem ozira nekak uzor, po katerem so se ravnali pozneje drugi. Moltke se je naprimer naučil iz te vojne, kako uporabljati železniško omrežje za transport čet in vojnega materij ala. Glede oborožen j a in provijantiranja velikanskih mas je bila uprava Lincolna naravnost uzorna. Tukaj se je pokazalo, da deluje oproščena ljudska sila, ki se v mirnih časih noče u-kloniti, j^od pritiskom razmer boljše in uspešnejše kot pa se zgfo-di to v drugače urejenih državah. Na- milje raztezajoče se poljske utrdbe generala Lee, zakopi, baterijske zareze: vse to nudi klasično primer bojev v omejenem ozemlju kot jih ravno sedaj opažamo v evropski vojni. Ob Missis-sippi-ju, od New Madrid do Vick-sburg, se je zgradilo nove preko-
pe in zatvornice ter so bila to iu-ženerska dela. ki bi nudila takrat, v slučaju miru, izvanredue težko če. Pretvorite* takratne trgovske mornarjev v blokadno bro-dovje tvori poglavje zase.
Čim dalj je trajala vojna, tem večji so bili napori od obeh strani. tem večje žrtve .katere se je doprineslo. Pohodi generalov Jacksona in Shermana zaslužijo večen spomin v vojni zgodovini. Kavalerija Stuarta in Sheridana se je izvrstno obnesla pri poizvedovanju, pri drznih atakah in pri razdejanju železniških prog. Tudi v taktiki se je uporabilo marsikaj novega, kar je pozneje obveljalo. Ni se pa obnesel ameriški mitični sistem, pri čemur seveda ne smemo pozabiti, da je vspričo tukajšnih razmer komaj kaj dru gega mogoče.
Eno največjih zmag pa je izvo-jevala ameriška demokracija, ljudska država z zmagovito ljudsko armado, po končani vojni, ob prehodu iz vojne v mir, ko je bilo treba potreti velikanski vojni aparat. Nekaj nezaslišanega je bila hitrost, s katero se jeT odpustilo
čaj mesta New York, ki je bil* tako zatopljen v "business", da ni imel časa pripraviti primeren sprejem svojim polkom, ki so se vrnili junija meseca. Brez vsa-vih cerimonij so prišli rešilci do-novine nazaj. V zveznem glavični mestu se je pač vršila parala in sieer 23. in 24. maja pri :ateri so nastopile čete držav Tennessee in Georgia. Kot značil-io pa naj bo omenjeno, da ni bilo /ideti v paradi niti enega črnca.
Največje, kar se je izvedlo v .ej državljanski vojni, pa je bila :mernost zmagal ca napram poraženemu. Vojno se je vojevalo z irezprimerno srditostjo, a izosta-:o je vsako postavno maščevanje, katero je opaziti pri sličnih dogodkih v Evropi.
Jugu je bil zlomljen tilnik. Postavil je % boj dobesedno zadnjega moža ter izdal zadnji vinar. Napram premoči Severa glede loveškega materijala, kapitala in inteligence, je odrekla vsa umet-lost južnih vojskovodij, vse junaštvo vojakov in vsa požrtvovalnost južnega prebivalstva. Od 5 in pol milijona belcev jih je stalo v boju 1,200.000 do 1,400,000. Preostajalo je torej le četrt milijona. Vojni stroški so znašali nekako polovico tega, kar je izdal sever. .Južne države so bile po končani vojni slika razdejanja in opustošenja. Cele pokrajine so bile sistematično uničene, mesta požgana, ceste, mostovi in železnice porušene. Največ ^pa je škodovala južnim državam blokada, katero so izvedle severne države. Raztezala se je na razdaljo 3000 milj ter jo je vzdržalo 1313 parni-kov in 105 jadernic. S to blokado se je južne države popolnoma odrezalo od zunanjega sveta ter jim onemogočilo vse dohodke. Vsled tega je bil Jug izstradan, predno se ga je moglo prisiliti na kolena. Admiral Chadwick pravi tozadevno: "Narod šestih milijonov ljudi bi ne bilo mogoče premagati
k uničenju imetja je prišlo še o-| proščenje sužnjev brez odškodnine in razveljavljenje papirnega denarja. Izginila so premoženja posameznih, korporaeij in občin. Nobenega čuda ni. da se gotove pokrajine še danes niso opomogle od tega ud area ter se mogoče nik j dar ne bodo. V čast državljanom ! južnih držav pa je treba priznati, da so vsi brez obotavljanja pričeli nanovo graditi domovino ter 1 da so se vsi posvetili delu miru. poecnši od generala Lee. ki je po-J stal učitelj do brigadnega poveljnika, ki je stopil za baro ter pričel točiti pijače.
Nikomur se ne dela krivice, ako se reče v sedanjem času, da ni državljanska vojna niti od daleč re-
Išila vseh problemov, katerih se je lotila.✓Nenadno oproščenje suž-■ njev je bila slaba poteza in pode litev državljanskih pravic pro-jstim črncem skoro narodna ne-i sreča. Družabno se loči na jugu j belo in črno kot olje in voda in kljub prostosti in ustavi je ostal črnee v političnem ozirn skoro brez pravic. Vozelj se je sieer raz-sekalo a ne razvozljalo.
Na aprilske dneve, ki so bili polili zmagoslavlja velikega naroda. pa je padla senca. V teku sedmih «Uii je padel narod z viška sreče v najgloblji propad žalosti in tuge. Abraham Lincoln, ob katerem se je ustavilo kot ob morski čeri. razburkano valovje časa, j"e padel na Veliki petek dne 14. aprila v Ford-glcdišču kot žrtev fanatičnega pristaša Južnih igralca Wilkes Booth. Ravno v času. ko je pričel Jug uvidevati. da ima v Lineolnu svojega najboljšega prijatelja, je moral slednji pustiti svoje življenje.
Po vsej pravici sjjpštuje Ame-rikanec v "očetu Lineolnu" enega svojih največjih herojev ter vidi v njem rešitelja domovine, kot villi v Washington!! nje očeta.
velikanske armade in s katero so na njegovih lastnih tleh kljub ve-
se vrinit vojaki k svojemu običajnemu poslu. Nekateri so sicer prorokovali, da bo prišlo do poskusa vojaške diktature in da bo skušal zmagoviti vegaški element igrati uplivno ulogo v državnem življenju. Vsa tozadevna proro-kovanja pa so se izjalovila in svet je doživel tudi v teta ozira razočaranje.
Kako prozajično se je završilo razkrojenje armade nam kaže slu-
likanskim armadam, katere je stavil Sever v boj. Vsled tega pa, ker se mu je odrezalo vse vire, mu je bilo nemogoče razviti svojo popolno moč."
Poraz Juga je pomenil uničenje njegove narodno-gospodarske u-stave, njegove delavske organizacije in preobrat vseh socijalnih razmer. Z enim udarcem se je razrušilo delo dveh stoletij. K veliki povzročsai vsled blokade,
______________


_____________________________________________________
_. • ._mj^__.___■_._i__._
izgubi.
_sJ_L
Ranjeni in mrtvi slnven-
(Nadaljevanje.)
Albrecht Valentin, 97. pešp., ranjen.
Andlavec Matija, 97. pešp.. r. Ašman Pavel, 97. pešp.. r. Babic Jakob, 97. pešp., r. Bačac Ivan, 97. pešp., r. Bacar Anton, 97. pešp., r. Bačar Leopold. 97. pešp., r. Bait Leopold, 97. pešp., r. Balant Fran, 97. pešp., Postojna. Št. Vid, mrtev. Ban Jožef. 97. pešp., r. Bandej Fran. 97, pešp., r. Bandelj Leopold, 97. pešp., r. Banko Emil, 97. pešp., r. Bartolič Jakob, 97. pešp., r. Bašnik Fran, 97. pešp., r. Batelj Nikolaj, 97. pešp., r. Batie Leopold, 97. pešp., r. Belušie Jožef, 97. pešp., r. Benčič Marko, 97. pešp., r. Bensa, 97 .pešp.. iz Podgore, m. Berlusig Jožef, 87. pešp., r. Bezjak Anton, 97. pešp., r. Bisjak, 97. pesp., iz Grahovega, mrtev.
'Bitežnik Jožef, 97. ptšp., r. Bitežnik Matija. 97. pešp., m. Bitista Robert, 97. pešp., iz Male Bistrice, m. , Bizalj Jožef, 97. pešp., r. Blasie Matija, 97. pešp., r. Blazina Marko, 97. pešp., iz Al-brfne, m. -
Bobek Mihael, 97. pešp., r. Bol čina Ivan. 97. pešp., r. Bordon Jožef. 97. pešp. r. Bostjančič Anton. 97. pešp., r. Bostjaneie Jožef, 97. pešp., r. Božič Gregor, 97. pešp., iz Bu-zeta. m.
Božič Jožef. 97. pešp.. r. Božič Jožef. 97. pešp., iz Pazi-. na, m.
Bradetič Anton. 97. pešp., r. Brajkovič Jožef. 97. pešp., m. Brcmee Alojz, 97. pešp.. r. Brezovšek Ivan, 97. pešp., r. Brus Ludovik. 97. pešp., r. Bujc Tomaž. 97. pešp., r. Bužan Matija, 97. pešp., r. Čač Ivan, 97. pešp., r. ('ah Andrej. 97. pešp.. r. Ca ha rja Ivan. 97. pešp., r. Cahia Jožef, 97. pešp.. r. Ceglar Anton. 97. pešp., r. Cemerič Ivan. 97. pešp., r. Cergnul Marko. 97. pešp.. r. Cernae Matija, 97. pešp., iz Bu-zete. ni.
t erne Matija. 97. pešp., r. Cerne Paul, 97. pešp., r. Cemigoj Filip. 97. pešp.. iz Štu-rij. m.
Crnigoj Viktor. 97. pešp., r. Cerovac Ivan, 97. pešp., v. ('esnik Anton. 97. pešp., Postojna. št. Peter. m.
Cctin Anton. 97. pešp., Trnovo, mrtev.
Čiglič Jožef. 97. pešp.. Št. Fio-rijan. m.
Clarič Anton. 97. pešp., r. Colja Jožef, 97. pešp., Gabro-viea. m.
Cotar Andrej. 97. pešp.. r. Cotar Anton, 97. pešp.. r.
<	"otič Fran, 97. pešp., r.
t 'rebel j Anton. 97. pešp., r. Crkvenik Fran, 97. pešp., r. <"ulot Fran. 97. pešp., r.
<	'vetko Fran. 97. pešp., r. Debeljak Matija, 97. pešp., r. Defar Anton, 97. pešp., r. Demšar Avgust, 97. pešp.. r. Demšar Vincenc, 97. pešp., r. Ditrich Alojz, domobr. p. št.
3.. ranjen.
Dobra n Anton. 97. pešp., r. Dobrila. 97. pešp., Materija-, 1887.. ni.
Dodič Štefan. 97. pešp.. r. Doljak Ivan. 97. pešp.. r. Dovjak Ivan, 97. pešp., r. Dubrovič Anton. 97. pešp., r. Dubnz Silvij. .97. pešp., r. Eleršič Alojz, 97. pešp., Bilje, 1887.. m.
Erzetič Fran, 97. pešp., Kožba-na, 1880., m.
Fabiančič Karel, 97. pešp., r. Fakin Fran, 97. pešp., m. Fakin Ivan, 97. pešp., r. Ferlat Marko, 97. pešp., m. Ferleta Alojz, 97. pešp., r. Florjančič Alojz, 97. pešp., r. Fornasarič Anton, 97. pešp., m. Frlan Fran. 97. pešp., m. Furlan Ivan, 97. pešp., r. Furlan Rudolf, 97. pešp., iz Zgo-nika, 1884, m.
Gaberšček Ivan, 97. pešp., r. Gaberšček Jožef. 97. pešp., Li-bušnje, 1S91.. in. Gabrijelčič Teodor, 97. pešp., r. Gabršček Vincenc, 97. pešp., r. Gersetič Jožef, 97. pešp., r. Gerzelj Jožef, 97 .pešp., Sina-dole. 1891., m.
Gcrzetič Anton, 97. pešp., r. Golob Ivan. 97. pešp., r. Gomboč Alojz, 97. pešp., iz Trsta, 1892., m.
Gon Jakob. 97. pešp.. r. Goriup Jakob, črnov. p. št. 26., ranjen.
Gorkič Jožef, 97. pešp., Vrtojba, 1880.. vjet.
Gragelj Rudolf, 97. pešp., r. Gregorab Anton, 97. pešp., r. Gregorčič Anton, 97. pešp., Li-bušnje, 1891., m.
Gregorič Fran, 97. pešp., r. Gregorovič Anton, 97. pešp., r. Gril Ivan, 97 .pešp., Jablonice, 1887., m. Gruden Fran, 97. pešp., r. Gruden Ludvik, 97. pešp., r. Grzetič Anton, 97. pešp., r. Grukic Jožef, 97. pešp., Vrtojba. 1885., m. Hervatin Peter, 97. pešp., r. Hlandnik Franc, 97. pešp., r. Illadn i k Josip, 97. pešp., r. Hrobat Anton, 97. pešp., r. Hrvatin Ivan, 97. pešp., r. Hrvatin Karel. 97. pešp., r. Hržič Jurij, 97. pešp., r. Huičič Frane, 97. pešp., r. Humar Ludvik, 97. pesp., r. Hvala Anton, 97. pešp., r. Hvalic Herman, 97. pešp., r. Hvalica Ivan, 97. pešp., r. Ivančič Franc, 97. pešp., r. Ivančič Ivan, 97. pešp., r. Ivančič Josip, 97. pešp., r. Jagodnik Josip, 97. pešp., r. Jakačič Matija, 97. pešp., iz Pa-zina, 1885., m.
* "


.................,..... *..................................................................................................................................................................................
-t


OT^AS NAHODA, 20. APRILA, 1915.
JO
KlovcnskaIicr
mJ ©	©
Atriji ^lai.orjiiaiiiiiA'^-ihva ^ oiitmuKiKaKrKa
IZVRŠEVALM ODBOR:
Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Tajniki:
Edward Kaliah. C119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Rudolf Troit, .BW W. Central Park, New York, N. Y.
Mm Jacer. blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor ga pod ruin i ca sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svota bode i>otrjeua po blagajniku in razglašena po slovenskih listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so proiseni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še nima.	*
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
' EDWARD KALISH, glavni tajnik.
G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(•lavni blagajnik Mr. John .lager mi je doposlal Surety Bond za $1000, katerega hranim.
Pravila Slovenske Ugr so v tisku in bodo tekom tedna razposlana vsem podružnicam. Tajniki podružnic naj blagovolijo naznaniti, koliko jih hočejo imeti za vsako podružnico, da jim jih naravnost iz tiskarne odpošljemo.
FRANK SAKSER.
PODRUŽNICE SLOVENSKE LIGE:
Podraiulee, Število članov ln svote, ki sso bile poslane glavnemu blagajuiku.
1. Farrel, Pa.
članov 4."» — glav. Mag. fJS.M) John Mucek, pripis. An L Valenčič, ta j. Ant. 2ug, blag.
2. Moon Run. Pa.
članov ."Vi — glav. blag. — Marko Itupnik. preds. Vid. Vodišeflc, tajn. Frank Maček, blag
3.	Ihiluth, Minn.
Karol Itclick. preti*. John Jeriua, taj. Mike Šjiehar, blag.
4.	Cleveland, O.
članov HIN — glav. blag. — L J. Pire, preds. Ed. Kulish. taj. John Hreskvar, blag.
5. Rock Springs. Wyo.
<"lnnov t»."i glav. blag. -Frank l*utz, preda. Math. Batič, taj. Frank Oowar, blag.
fi. Depue. III.
članov -jti — jrlav. I>lag. — Frank < iiuerza, taj. l>an. ltadovinue, blag.
I
7. Trestle, Pa,
Ivan lH>iushar, predrt, laika Knafel. taj. Ant. Krii'ii, hlag.
8. Johnston City, 111.
<~ lanov 11."» — glav. lila«. $12.00 I>>v. 11 rar, pred*.
Jos. Clear, taj. Fr. Urahek, blag.
9.	Burdine. Pa.
10.	Oglesby, 111.
»''lanov — Klar blag. $11.00. John Malin. pred*. Jon. Megllch, taj. Frank Jecin, blag..
11.	Sheboygan. Wis.
članov OS — glav. hI5. $20.00. Frank Novak. pre<l*. Mart. Jelene, taj. 3villi Iteninger, blag.
12.	<>reensburg. Pa.
Članov 7« — glav. blag. — Veiiceslav Palčič, preds,
Frank Novak, taj.
T«,*». Aifl«*r. blat;.
13.	( onematigh. Pa.
članov 11 — k'uv. blag. — Mart. Jager, John Bretovec, taj. Jun. HreuielJ, blag.
14.	Uaukegan. IU.
ris nov 70 — glav. blag. — Mat. Jereb, pred*. Ant. Olarec. taj. Frank Jlarle, blag.
Black Diamond. Wash.
Rad. Jaxbec. pretiš.
(1. i. Porenta. tsj. Jak. ReniSe, blag.
1«. Pittsburg. Pa.
Frank M obar. preds. J. F. Perko, taj.
»t, blag.
Ant. Mravlja, taj. Nik. Stanič, hlag.
18. IJoydell. Pa.
članov '.» — glav. hlag. John Peternel. preds. And. Malovrh, taj. J«.hn Ilerilč, blag.
19. Youngstown, O.
članov 15 — glav. blag. •— And. Kokel. pretiš. John «*'opič, taj. Frank Turšle, hlag.
20. Lorain. Ohio.
članov 77 — glav. hlag. — Frank A/.inan, preds. John Kunše, taj. Ant. C le, blag.
31. Ralph t on. Pa.
članov — glav. blag. $10.00 <0*0. Kristel, preda. 1'aul Lesnik, taj.	*. . m
Frank Itizjak, blag.
22. I-a Salle, III.
Članov CO — glav. blag. — John Novak, pnils. John Jerič, taj. Mat. K oni 11. hlag.
33. New York. N. Y.
članov 30 — glav. hlag. — Frak Sakser, preds. John Terček, taj. Al. Škulj, blag.
34. Tyre, Pa.
Članov 50 — glav. blag. — Al. Trusnovee. preils. Frank Magajna. taj. J os. fioetarSič, hlag.
25. Middletown, W. Va.
Članov 10 — glav. hlag. $8.00
36. Port Washington, Wis.
Članov 20 — glav. hlag. John Žagar, preds. Frank 1'ršič, tuj. S. I Mesec, blag.
27. Ely. Minn.
članov ? — glav. hlag. $2Ti.00. John Teran, preds. Fred. Wider, taj. G. L. B rožic, hlag.
28. Little Falls, N. Y.
Fr. Bost na r. preds. Ig. Stržišar, taj. Leo. Volje, blag.
39. West Newton. Pa.
30.	Pueblo. Colo.
Članov 25 — glav. blag. GC.OO.
31.	Bradley, IU.
Članov 17 — glav. blag. $S.OO. Fr. I»rašler. preds. A. Prijatelj, taj. Jns. Kenik, blag,
33. Willock. Pa.
Članov 13 — glav. hlag. $8.00 I »v. Trobec, preda. Ant. Sutler, taj. Ant. Stnrm. blag.
33. Midle Branch. Ohio.
Članov 11» — glav. blag. f98i75-
Frank (»orane, preds.
Karol I<ai>ajno, taj.
Ivan Stfcpar, blag.	*
To poročilo Je izdelano po knjigi glavnega tajnika, brez poročila glav. blagajuika.	^
Poročilo kaže ustanovljene podružnice ter članstvo ln koUko denarja so poslali na glavnega blagajnika. Pri po-druiulcah, kjer ni namočeno Merflo
članov in ne odbornikov je vzrok, da tajniki še niso ničesar si»oročili na glavnega tajnika.
Že obstoječe podružnice, ki niso tu na zna cene. naj blagovolijo poslati njih poročilo. Podružnice, ki so se do današnjega dne oglasile so tu označene, P«»-družnice. ki se bodo oglasile ik» 14. aprilu IhmIo oglašena drugi uiesec ln ne popre je.
Vsi odborniki iiodruinic Slovenske Lige so prošenl, da natančno zasledujejo požira iz glavnega urada v naših glasilih, ter storijo svojo dolžnost, da
zamore glavni urad jevnostl pokazati vedno natančni račun in splošno stanje Slovenske Lige.
Edward Kalish, gl. taj.
6110 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Seattle, Wash. — Naj mi rojaki dovolijo, da se jim tem potom zahvalim za pisma In dopisnice, v katerih mi čestitajo. da se je Liga ustanovila. Naj se 1« tudi nikar ne varajo, misleč, da je steni vse storjeno. Ne. to je samo začetek; o tem se je že mnogo pisalo v listih. Toda čim hujši je hoj. tetn sladke j ia bo<le zmaga.
Naj pa tem potom izrečem tudi prošnjo do nekaterih rojakov. Vsi seveda čutimo, kako neprimerno nejiotrehno je nekaterim zapeljanim rojakom trditi. da gre za vero v južnoslovanskem boju. Tisti, ki tako mislijo, se bridko varajo. Na drugi strani je jra tndi veliko lioljše od naše strani, da s«' nikdar ne i zreča lieseda. ki hi žalila verski čut. Ne eno, ne drugo ni opravičeno. Držimo se vsi načel Lige in če smo še tako izzivani. ne dotikajmo se nobene verske t<x~ke. Hodimo pravi Slovenci in tudi pravi Amerikam-!, tiojlmo ljulte-zen do svojega rodu in do lastne neodvisnosti, zraven pa liodimo tolerantni, kot pravi Ainerikanci v verski!i stvareh. Ne žalimo verskega čuta rojakov, ne pustimo pa tudi ne. da hi s«' vera vlačila v vprašanje, s katerim nima nič opraviti. Vera ne pre]ioveduje ]>oli-tične neodvisnosti, saj so bili ravno najbolj katoliški narodi. ki so se svoje časno borili za itolitično svobodo, kakor Švicarji in Angleži v srednjem veku Magna ('ha rt a j»- bila pisana <»d katoliškega škofa in Viljem Tel!, oziroma njegovi rojaki, so hili najholji katoliki, vendar so m« otresli hat»shnrškeg:i jarma. Tako tudi mi: Naprej 7ji svoImhIo!
<;. predsednika Lige moram pa tudi malo prijeti za uho! Že park rat sem zahteval od njega, da ne I srni ostal v nobenem odboru Lige. Toda naš g. starosta se zato prav nič ne zmenijo in vržejo vsa moja pisma v koš. Kaj hočem pa jaz slaboten pred vsemogočnim urednikom našega edinega in t o raj tudi relativno iu absolutno največjega slu-venskegu dnevnika v Ameriki? (lospod Sakser imajo lieseilo in oni so krivi, če <e je mene zojmt mojo voljo In proti moji pre|M»vedi jiostavilo v odbor. Menihi, da stem <MllMir ne pridobi toliko, da bi se bilo treba prepirati. Vendar nočem, da bi se mi reklo, glej ga l»esodo je jHizrl. Ne, časti ne potrebujem in
sploh vidim čast samo v delu___Helati
pa moramo za Ligo in svojo neodvisnost. da se bo vse kadilo. Zato naprej...
— Ivan Blatnik.
Ralphton, Pa. Pred kratkim se je vršil slu m I za Slovensko Ligo v dvorani Josef Setinšek ob 4. uri itopoldan. lies se nas je malo zbralo, vendar smo pa ustanovili Slovensko Ligo z 20 člani. Veliko jih je bilo proti, ker ne jniznajo Slovenske I.ige. Mi pa nič ne rečemo, ker ima vsak človek prosto voljo. Pozdravljam vse člane Slovenske Lige. — Martin Koroschetz.
Middle Branch, O. Dolgo časa se že ni noben Slovenec oglasil iz naše naselbine. Ker imam i»a veliko prostega časa. sem se namenil jaz podati nekoliko v debato z A. S.
Delavske razmere so Se povsem dobre, toda tem še ni rečeno, da naj si pridejo brezposelni iskat dela. Zakaj bossi so še vedno prevzetni.
Slovenska Liga, res imenitno delo! Bog vas živi slovenski ligarji (posebno F. Sakser in g. Blatnik.), backi in pa cunja A. S. pa niso vredni drugega, kakor da bi jih znesel na grmado, polil s fietrolejem in zažgal. Torej proč ikkI-repniki, zatira tel ji slovenskega naroda. Zakaj se ti, A. S. ne zbudiš iz svojega trdega spanja in ne gleda.š resnici v oči? Zakaj zatiraš borno slovensko domovino? Zakaj ne pišeš tako, kakor drugi pametni listi? Zakaj se jioganjaš za tiste, ki niso sploh nič v sorodu slovenskim narodom? Kaj tebi bi se srce vzradostilo o«l veselja če bi ubogi slovenski kmet-trpin še nadalje delal za kronan«1. Ne. nikoli ne več! To bi bilo zate! Ali motiš se S tvojim jiodpiho-vanjera ne boš ničesar dosegel. Poglej, Avstrija propada, krščanska Avstrija bo Sla rakom žvižgat. Misliui. »la ti srce utripi je od žalosti, zakaj, kakor Avstrija, tako tudi ti 1h»š šel k vragu.
K sklepu iKidite vsi Slovenci in Slovenke narodnega mišljenja i>ozdravlje-
til. telil Glas Naroda pa želim veliko uspeha, A. S. pa iiogulto Amen — j. «.
Slovani v avstrijski vojski.
Češki list "Moravska Orlice" v Brnu je priobčil statističen pregied odstotkov poedinih narodnosti v vsej avstro-ogrski vojski. 52 odstotkov je Slovanov, Nemcev in Madžarov sknpno 42 odstotkov, Rumunov in Italijanov je 6 odstotkov. V vojni mornarici je Slovanov 56 odstotkov, Italijanov 27 odstotkov, Nemcev 10 odstotkov in Madžarov 7 odstotkov. V vojski je 3 odstotke Slovencev, 7 Hrvatov in Srbov in 1 odstotek Italijanov. . <
i, ki jih ne veste o vojni.
Po članku, ki ga je napisal F. Palmer za tednik "Collier's'
Zadnjih osem mesecev je obratovala Evropa dve tovarni, eno za bojno črto za lažnjive izmišljotine ter eno pravo vojno na bojišču samem. — Ciste resnice vemo prav malo. Čitali«smo nekaj prav iznajdljivih vojnih dopisov, ki so bili res zanimivi toliko časa. dokler ni bilo nobenega dopisnika na vojnem pozorišču, da bi nain povedal, da je bilo vse le prevara.
O nekaterih zjrledih sem imel priliko se sam prepričati. Slučajno sem bil lansko jesen v mestu Soissons, ravno po njegovem zavzetju. ko se je poročalo, da so navaljevali Angleži na sovražnika z proznimi napori, da je pustil župan mesta Soissons med zavzetjem svoje ljudi na cedilu in da je neka pogumna ženska porabila to priliko ter-se postavila na čelo preplašenega prebivalstva.
Kuj pa so bila dejstva ? Angležev sploh ni bilo v Soissons, dasi so kasneje res nadomestili Francoze. Nisem videl nikakega nava-ljevanja kakršnegakoli značaja. Francoska artilerija je streljala počasi in ena strojna puška je streljala v presledkih. Videl sem župana. ki je vstrajal lia svojem mestu od začetka pa do konca — kar vsekakor ni bilo tako zanimivo, kakor bi bilo, če bi prevzela njegovo mesto kaka miena francoska žena, potem ko bi jo bil on odkuril. Škoda res. da je bila pokvarjena tako mična in lepa zgodbica. Samo pomislite,-kaj vse bi se moglo zgoditi, če bi se razzvedelo, da jo je popihal župan mesta San Francisco, dočim bi on še vedno izvrševal svoje dolžnosti. Gotovo bi nastopil proti vsemu ameriškemu časopisju radi obrekovanja — če bi se sploh moglo kaj takega tiskati. A komaj da bi se našel kak časopis, ki bi tvegal ter tiskal kaj takega brez popolne verodostojnosti.
Zupan mesta Soissons pa vemlar ne l>o tožil nikogar. Predobro ve — on iti župan v Khcimsu in Louvainu — da s«' v vojni vse pripeti.
t radna poročila so še precej resnična, v kolikor sploh poročajo. To se pravi, uspehe povekšujejo. neuspehov pa ne omenjajo. Če trdi uradno poročilo, da je bila zavzeta kaka postojanka, se morete zanesti, da je bila res zavzeta ob času, ko je poročal povejnik z do-tičnega bojišča.
Morda je bila izgubljena malo kasneje, iz česar sledi, da je trdil sovražnik v svojem poročilu od istega dne, da itna v posesti do-tično postojanko. Kajli li huletini (dnevna poročila) ne obsegajo dogodkov do zadnjega trenotka. ko že gredo v tisk ter so preje dnevna poročila o operacijah sploh kakor pa poročila •» dnevnih o-peracijah.
Gola resnica je. d;i sta se završili na celi zapadni črVi od Švice pa do Severnega morja od 1. decembra pa do 1. marca le dve važni bitki, ko so Nemci naskočili Francoze pri Soissons in Francozi Nemce pri Stoinbaehu. Ova izvežbana in premetena sovražnika sta se opazovala čez okope — drug drugega sta opazovala s periskopi, ko-jih zrcala so reflektirala sovražno črto, ne da bi bilo treba sta vi jat i opazovalcu življenja v nevarnost.
Istočasno pa tudi nasprotniki niso mogli biti brezdelni. To b: bilo proti vsej človeški naravi teh ognjevitih plemen. Neprestano so poizkušali ukrasti drug drugemu/ kako točko. Točka pomeni okop ali vsaj del okopa. Če že ne radi drugih vzrokov, vsaj da pretrgajo ono strašno enoličnost svojega bivanja v podzemeljskih luknjah, so napravljali napade.
Ze je v pregovoru, da morete vedno zavzeti okop. če se za to trdno odločite. Izkopati morete pod njim predor ter ga razstreliti z dinamitom. ali pa lahko koncentrirate artilerijo ter ga razbijete na drobne kosce. Vaše lastno moštvo ga more zasesti potem po razstrelili, ali, kadar preneha artilerijski ogenj. Morda drvi zdaj v drugo eksplozijo, ker je mogoče, da je podminiral sovražnik svoj lastni okop. predno ga je izpraznil. In morda se nahaja zavzeti o-kop na kaki vspetini, kjer ga more sovražnik križno obstreljevati. Z dobljenimi prednostmi iu z izgubljenimi prednostmi v tej glodal-ni vojni okopov je počasi minila zima z žrtvami, ki jih je zahtevala vsak dan.
Toda ljudje, ki so preskrbeli hrano za kanone. so hoteli novic. Armada je ustregla tem željam z huletini, ki so poročali o malih napredovanjih tu in tam, kar je držalo pogum ljudstva kvišku.
t"e bi ponavljala poročila vsak dan "Ničesar novega", bi postali ljudje nemirni in bi bili v skrbeh. Buletini so jih oduševljali od dne do dne. "Časopisje je dvorezen meč v vojni", kakor mi jc rekel nek vojak. "Glejte, da bo rezal v pravo smer! To je Vaš telefon do javnosti. Držite javnost v soglasju s svojimi vojaškimi cilji."
Nemci so bili najpametniji med vsemi bojujočimi se državami v delovanju svojega časopisja. Kjerkoli razodevajo možgani na vrhu moč nad disciplinirano množico, se oni odlikujejo. Zastopniki nemškega časopisja so redno poklicani ter dobe navodila od zgoraj. Ko sem bil lani v oktobru v Berlinu, je imela nemška vlada svoje po-izvedovalce v Petrogradu, ki so poizkušali spraviti v tek pogajanja za separatni mir z Rusijo, ter druge oglednike v Rimu, ki naj bi posredovali za separatni mir s Francijo. Zato je dobilo časopisje nalogo, da piše lepe stvari o Rusih. Kar pa se tiče Francozov, so Nemci občudovali njihovo hrabrost in pogum. Pisali so, da imata oba ta dva naroda skupne stvari. Kako nespametna da sta, da hodita po kostanj v ogenj za zahrbtne Angleže!
Kaj da so ponujali Rusom, ne vem; vem pa, da so ponujal i Francozom Alzacijo in Lotaringijo. Rusi, kakor tudi Francozi so le poslušali ter rekli: "Ne!"
V angleškem in francoskem časopisju se je več kritiziralo čez lastne vlade v enem tednu — in tu je pač malo za kritizirati — kakor tekom cele vojne v Nemčiji, kar priča o narodnem edinstvu med Nemci.
Če je bilo že z zavzetjem Belgije ali pa začetjem blokade podmorskih čolnov, patrijotična dolžnost nemškega zunanjega urada je bila, da prikrojijo ta dejanja tako, da ne bi bila neznosna nevtralnim narodom. Nemški diplomati so se izpodtaknili najprej, toda študiranje in organizacija so našle izhod. Iz Združenih držav se jim poročalo, da delajo tam javno mnenje, ne propaganda in uvodni časuiški članki in državni časniki, ampak "človeško zanimanje" za dnevne novice pri zajutreku.
Profesorji zadaj, časnikarski poročevalci spredaj! — se je glasilo. Saj ni bilo nikake nevarnosti, da bi bile izdane kake vojaške skrivnosti, če se je pokazalo kak za to izbran del okopa kakemu časnikarju, ali če je povabil kak znamenit general kakega časnikarskega dopisnika na kosilo ter je kramljal z njim kakor kak stari prijatelj izza šolskih let. Kmalu se je porazvedelo po Ameriki, kako žive nemški vojaki; slišali so tam cele zgodbe o njih bratstvu, o njih prijaznosti napram vojnim jetnikom, o njihovi velikodušnosti tudi v slučaju zmage, o njih ravnodušnosti in pogumu sredi najhujšega trpljenja. Vsak bataljon, ki so ga pokazali, je vedel, kaj ima storiti. Vsi vojaki so privlačni, kadar stopajo s pogumom proti sovražniku. In nemški vojak je bil prikazan mesto kot okrutnež, kot čisto preprost in prijazen dečko — kakršen je v vrstah.
(Nadaljuje se).
Spomin na požar v San Francisco.
Včeraj so obhajali v San Francisco devet letnico velikanskega liožara. ki je vpepelil velik del mesta.
Pol leta ae mu že kolea.
Zdravniki v Brooklyn bolnici se zelo zanimajo za slučaj 30letnega Cortlandt Brooks, ki se nahaja že od 12. februarja ▼ bolnici, ne da bi bilo mogoče Napad traja vsa-
ki alan ih> Sest ur ter je i»oskusiI mo2 pred prihodom v liohiico vsa niogm-a in nemogoča sredstva. Tudi v bolnici njio-rabljene metode so se Izkazale kot "h rez uspešne ter domnevajo zdravniki, da trpi Brooks na jetiki v hrbtenici.
Visoke eene moke.
Chicago, HI., iS. tprila. — Cene moke so se včeraj zopet podražile ter je pričakovati, da bodo tndi poskočile cene
krute.
Prevozne vojne parne pralnice.
Sedanja velika vojna narodov ni samo boj človeške moči proti človeški moči. marveč predvsem borba tehničnih vojnih sredstev, s katerimi razpolagajo vojujoce se države. Železna doba je skovala silna uničevalna orožja, tako da človeške izgube v tej vojni daleč presegajo vse izkušnje v prejšnjih vojnah.
Temu uiiičujučemu orožju, ki slabi in ruši silo naših sovražnikov. pa stoje nasproti v prejšnjih vojnah istotako neznana sredstva za čim boljšo ohrano in okrepitev lastnih armadnih množic. Tako na primer zahteva oskrba avstrijskih čet naravnost ogromno delo. katero v etapnem prostoru in v zaledju vodijo možje. ki. ne da bi jih obsevala bojna slava, delajo noč in dan. Dalje se je sanitetna služba obsežno razširila .iu po pravici, kčijti le tako je mogoče, da na tisoče ranjenih in bolnih o-zdravi in se morejo zopet vrniti v bojne vrste. V velikih armadah je posebno velika nevarnost, da izbruhnejo epidemije, to pa tem bolj, ako se ima opraviti s sovražnikom. v eegar pokrajinah vladajo kužne bolezni tudi v mirni dobi. Da igra pri zabrani bolezni ter pri zdravljenju ranjencev i:a bolnikov snažnost veliko vlogo, je pač splošno znano. Manj znano pa je, s kako velikimi težavami je zvezano pranje vojaškega perila v vojnih lazarelih in na bojišču.
Kakor se četam na fronti dova-ža hrana v prevoznih poljskih kuhinjah tako sc bo odslej s prevoznimi vojnimi parnimi pralnicami skrbelo tudi za čiščenje ogromnih množin perila, ne da i>i bilo to delo vezano na stalne kraje, marveč se bo lahko v najkrajšem času uredila moderna velepralni-ea ondi. kjer bo potrebno. Vojno ministrstvo (12. oddelek) je poskrbelo. da bo v prihodnjih tednih začelo na bojiščih zaenkrat delovati pet takih vojnih parnih pralnic.
Te pralnice, ki jih je v nemški armadi že precejšnje število v rabi. so samostojno organizirani zavodi. ki štejejo po il'2 mož pod poveljstvom enega častnika ali čr-novojniškega inženirja. Vsaka pralnica ima po štiri vozove in vozi s seboj vse stroje, pripravne in potrebščine, tako da jc v par urah potem, ko so vozovi dospeli na določeno mesto, mogoče začeti z obratom. Na prvem avtomobil-nem vozu je naprava za proizvajanje gonilne sile z visokotlačnim kotlom in parno turbino, ki ne goni le pralnih strojev, marveč preskrbuje cel obrat s potrebno paro. Na tem vozu je zgrajena tudi naprava za sušenje perila ter montiran soil za prekuhan je perila v svrho razkuženja, preden se perilo opere.
K temu vozu je pripet pralni voz, ki je naslednje urejen:
In stroj za parno pranje in iz-plakovanje, 1 centrifugalni stroj za sušenje, prostor za gorko in mrzlo vodo, naprava s filtrom, naprava za preprečeuje kotlovca in 1 črpalnica za vodo.
Drugi avtomobil je prirejen kot parna monga ter jc opremljen s parnifn valjčnim in likalnim strojem. Temu avtomobilu je pripet četrti premogovni voz, na katerem je kurivo in vse pralne potrebščine.
Vojna pralnica vozi torej vse s seboj, karkoli je potrebno za moderen pralni obrat. Sama proizvaja paro, električno moč in električno luč ter je popolnoma neodvisna od kakršnihkoli stalnih naprav. Postavi sc laliko povsod, kjer je dovolj ravnega prostora ter je v bližini kak vodnjak, ribnik idi potok, da je na razpolago voda. Vse druge potrebne priprave in naprave kakor podsta-ve, stojala, šotore, košare itd. vozi s seboj.
Vozovi se v svrho obrata postavijo v obliki podkve ali pa v rav-mi vrsti drug za drugim, kakršne so pač prostorne razmere. Pri tem je posebno važno to, da so naprave, ki se vozijo na obeh avtomobilih, bistveno zgrajene na kolescih, da se lahko potegnejo in pritrdijo ha posebno leseno podsta-vo, ki jo istotako vozijo s seboj, nakar se oba avtomobila lahko
porabita za dovažanje perila in o-bratnih sredstev.
Taka pralnica opere v 12 urah najmanj 1200 kg perila, če pa dela nepretrgoma noč in dan, po dvakrat toliko. Zato lahko deluje kot centralna pralnica eele vrste lazaretov, lahko se pa seveda u-porabi tudi za čiščenje vojaškega perila na fronti ali v etapnem
prostoru. S tem se najizdat^jše zabranjujejo kužne bolezni in u-ničuje mrčes. Ako je pralnica v stalnem obratu, opere na dan perila za 2000 mož.
--I
Absolutizem in terorizem Avstrije in vladajoče stranke S. N. P. J.
V Avstriji se sme pisati le ono, kar je vladi všeč, vse drugo cenzura zapleni. Istotako dela vlada pri S. N. P. J. V "Glasilu" se ne vidi niti enega dopisa ali protestne resolucije, ako ni pisana v smislu vladujoče stranke, pa če so resolucije še tako pravilnim potom sprejete in potrjene z podpisi. — V Avstriji so narodi zoper vlade, ali govoriti ne smejo. Tudi društva Jed note so zoper njeno vlado, j »a jim usta maše. Avstrija ima svoje ljubljence N^L-ce, ki uživajo vso svobodo in dobroto. za Slovane ima pa bič. Vladajoča stranka Jed note ima tudi svoje ljubljence Kristanove barve, katerim deli nagrade, drugim pa brco. Avstrijska vlada ima povsod svoje špijone in agente, vlada Jcdnote ima špijone pri raznih društvih. Pol ducata takih zadostuje za l."»0 članov da jim diktirajo. Avstrijska država obstoji iz slovanskih narodov, vlada je pa germanska. S. N. 1*. J. tvorijo člani narodnjaki iu katoličani. vlada jo pa rdeča interna-eionala. Avstrijska vlada jc zoper vsako svobodo Slovanov, isto tako j.- vlada S. N. P. -J. Avstrijska vlada ogroža - z ječami in vislicami — Slovence, če se drznejo z resnico na dan, vlada Jcdnote pa preti z izključen jem, ma-gari najboljščih članov, ako se t trznejo povedati pod repu ikoni v obraz resnico.
Dokaz: Nameravano izključe-nje M. K. v La Sall.e 111. Prvo zahrbtno izključen je se je za vršilo 7. marca od biričev glav. vlade brez vednosti obtoženca. Akti so romali v Chicago, vladi je ^lo jako po všeč. ali zbala se je posodic. Akti so romali nazaj z duhovitim navodilom še za drugo bolj pravilno izključenje. Agitacija je bila živahna. Zbrali so se 4. aprila rdeči šuštarji, komiji, metro-politani, policijski kandidatje in nekaj drugih prodanih duš s ponarejeno opico na čelu. Zaslišali so se tožitelji z težkimi obtožbami in marsikatero Judeževo srce je radosti poskakovalo, kako bo obtoženec obsojen in križan, pa glej ga spaka. to pot je bil obtožence navzoč in je brez zagovornika temeljito podil njih podlo nakano, tla jim j«' kar srce v hlače padlu in izključenje jc romalo v koš.
Povedal sem vam prej v obraz, da bodem jaz prenehal biti član S. N. P. J. le kakar bode izplačana usmrtil i na za mano, ali pa kadar bodem prostovoljno odstopil. In sedaj Vam naznanim, tla odstopim prostovoljno! Plačeval sem 11 let vse asesmente in de ne da bi mi Jednota izpl le lf kedaj. Torej vam nisen| žan zahvale. Ako se bode gromna večina članov »Te^ zavedala svojega stališča in z lahkoto dosežejo na prihj konvenciji belo-modro-rdee< vo, in potem smo zopet lahke t je. Vsako društvo obstoji ko večino članov narodnjakej toličanov. Volite delegate h je srede, narodnjaka za nal Jednoto. Nc dajte se varat| soeijalista, ako govori sladl sede. Socijalisti si naj Jednoi mi ustanovijo, ako jo hočejo I ti. Nc volite v društvene od soeijalista, ti so vam za same? jiire in škodo. (Dokaz drd Triglav, št v. 2.).. Ko so bil j koč sami socijalisti v odbori so zapili celo društveno bla< in še danes ni povrjeno. Gov< ako ni resnica! Ali sem tal društvu škodoval, ko sem pl za vajeti in društvo zopet prii vil na pravi tir? Danes niste z| li blagajne, postavili ste pa štvo v jako slabo luč. Vsa čast) Vam zavednim članom tega .štva. ki se ne strinjate z rdeč) absolutneži — in Vas je več(
Vso čast in zaupnico tudi iJ kam društvu Sokol štv. 98. S. P. J., ker je pokazalo, da za^ rejo člani misliti in soditi a jim razumom, pa naj bo ko] všeč ali ne.
Na antiligarjeve laži v "Gl lu" pa ne odgovarjam, ker njegov podpis zadostuje, more studiti taka propaliea kemu poštenemu Slovencu, pitol

C
GLAS NARODA, 20. APRILA. 1915.

Jugoslovanska
S
s
Katol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH j
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry [Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, El.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN A IT SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽISN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSKPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovenec, *tv\ 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb? pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pis me od strani Članov le ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi lirez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče /ednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno
priobčeno.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Odlikovanje. V domobranski bolnišnici v Ljubljani leži na rev-matizmu bolan narednik Karol Sfilij*oj 27. čmovojniškega polka. 11. stotnije, ki s.- j«' udeležil bojev kro^f Višegrada. I*o večdnevnih bojih v mese-eu oktobru, ko je bataljon prodiral na srbsko ozemlje in se vedno boril proti številno
mno^o moeiiej>eTini sovražniku^ se je 11. stotnija pod poveljstvom nadporočnika J. S. ustavila v strelskih jarkih. Narednik Sfili-goj je z dvema vodoma zadržaval cel bataljon sovražnika celih deset dni (od 24. okt. do 3. nov.). Vsled neprestanega bivanja v strelskih jarkih se ga je lotil rev-inatizem Icr je moral v bolnišnico, pajprej v Sarajevo, od tam pa v Ljubljano. Za svoje vrlo obnašanje pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinja II. razreda. Poveljnik 11. stotiiije, nadporočnik J. S., mu je ob j priliki poslal naslednje pismo: "Potom c. kr. črnovojnizkega okrajnega poveljstva Vam bo dostavljena od poveljstva 16. zbora podeljena srebrna kolajna 11. raafafc za hrabrost. V svojem i"
v iiienu eele stotnije Vam najpri-t k • *je -čestitam k odlikovanju.
nam je. da Vam bolezen ni Misčala. da bi bili odlikovani •ičo svojih dragih in zvestih so-• vuikov. Upam, da se Vam af^ kmalu vrne ter da Vas >t t vidimo v vrstah naših drain zvestih v boju sovražniku cesarja in domovino." |Pogreša se lUu Cekin ik, \o
2. stotnije. Že pol leta ni nič pisal. I*o njem duje Marija 1'elešnik 1 Zpn-iea , Črna vas št. 45 pri Ljubil.
IV ruskem ujetništvu se nahaja To ms k u v gubcrniji Staniča Ifltoa Zima iz levjega na Go-jsk' Hi Ujet jf bil v neki bol-lii i. Pisal ni že dolgo časa, pa so mnogi govorili, da je kar ae je pa sedaj doka-kot neresnica. — Oglasil se ruskega ujetništva bivši na-la in cerkovnik pri ur-v Škof ji Loki Luka Zanimivo je, kar piše, naj k knjige
M, rt,**.,
družbe sv. Mohorja, ker misli kmalu priti domov. Nahaja se v guberniji Tobolsk. — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Ivan Erjavec iz Podutika pri Ljubljani in Franc l>ill*aii iz Kosez pri Ljubljani. Ivan Erjavec se nahaja v ujetništvu v Nižnjem Novgorod u.
Vojak umrl. V Ljubljani je u-mrl Anton Skubin, pešec domobranskega pešpolka št. 27.
Promocija. Dne 17. marca je bil promoviran na dunajski univerzi doktorjem prava abs. jurist Josip Cepuder.
Vlom v župnišče. Dne 21. marca med dopoldansko službo božjo krog 0. ure, ko nikogar ni bilo doma, je več zlikoveev vlomilo v župnišče v Kokri. Na onstran ceste proti hribu obrnjeni strani župnišča so odkrili streho in prišli v župnikovo stanovanje. Tu so razbili leseno cerkveno skrinjico, razbrskali po vseli drugih predalih in odnesli 800 kron župniko-vega in cerkvenega denarja. Neki otrok, ki je bil poslan na pošto, je videl, ko sta dva tatova skočila rez plot in potem zbežala v hrib. Kokrjani, ko so zapazili izvršeno tatvino, so Šli za njima, zasledovanje pa je bilo doslej brezuspešno. Menda so našli le dva med begom izgubljena robca. Ravno v tem župnišču so že pred več leti tatovi pokradli in odnesli iz eer-kve monstraneo, kar so pa dobili vse nazaj.
Smrtna kosa. Umrl je pri St. Juriju pod Kutnom dne 20. marca Tomaž Martinčič, oče vojnega kurita Andreja Martinčiča, ki je bil v Uizeinyslu in se sedaj nahaja v ruskem ujetništvu; drugi sin se nahaja, na južnem bojišču. — Z Dol pri Litiji se poroča, da je u-mrla daleč okoli znana Ana Fakin, bivša gostilniearka, v 76. letu starosti. Dne 26. januarja so pa našli Matijo Fakina, posestnika z H občnega Vrha. v snegu mrtvega blizu doma. kjer je najbrže vsled napora gredoč s sejma v Radečah zaostal. — V Novem mestu je u-mrla Ivana Ramor, roj. Peternel, soproga c. kr. cestnega mojstra.
Umrli so v Ljubljani: V Jožefi-aču na Poljanski cesti Ivan My-
■w
; lialčuk. rusinski župnik grško-ka-toliškega obreda iz Korvtnikov pri Przemvslu, v starosti 57 let. Rojen je bil v Mervičah pri Lvo-vu od kmetskih stariševT kjer je končal tudi gimnazijske in bogoslovne študije, katere je pa zaino-gel početi šele po dovršeni triletni vojaški službi pri dragoncih, pri katerih je postal nare'dnik. — G vido Schneditz, vpok. dvorni svetnik ljubljanskega deželnega sodišča. — Nina Seunig, hišna po-sestniea, 67 let. — Martina Mah-kota. krojačeva hči, 6 mesecev.— Fran Žnidaršič. rejenec, 22 dni.— Stanko Beštjančič, rejenec, 2 meseca. — Egidij Bizovičar, ključavničar, 31 let. — Sestra Kasilda Šuligoj, usmiljenka. 32 let. — Janez Jerše. tlninar, 47 let. — Fran Potočnik, sprevodnik južne železnice, 36 lel. — Matevž Alič, dela-vee-hiralee, 70 let.
Mrtveca so našli. V Škof ji Loki so potegnili iz Sore nekega moža. starega okoli 40 let in precej čedno oblečenega. Pri sebi je imel denarnico za bankovce, ki je pa bila j »razna, v žepu so našli le 6 vinarjev. Na glavi je imel tri rane. zato so ga zdravniško obduci-rali. Kdo je ta ponesrečenec, še ni znano.
Samomor. 441etni Ferdinand Kralj iz Ponikve se je 15. marca obesil v nekem gozdu pri Brslji-nu. občina Prečna. Ko ga je isti dan dopoldne srečal nek cigan in vprašal, kam da gre, mu je Kralj odgovoril, da se hoče umoriti. Cigan je o tem obvestil Kraljevo ženo, ki je takoj tekla za možem. Našla ga je v gozdu navidezno stati ob neki bukvi. Ko mu je zaklicala, zakaj se pred njo skriva, ni dobila nobenega odgovora. Šele ko je stopila bližje, je zapazila, da se je obesil.
ŠTAJERSKO.
Umrl je v Gradcu vpokojeni major Rudolf Kolarič.
V ruskem ujetništvu se nahaja Bruno Rainer, sin nadrevidenta Južne železnice, bivšega postaje-načelnika v Rajhenbugu Rainer-ja. Služil je pri 17. pešpolku. V bojih v Karpatih je bil ranjen in ujet dne 30. decembra. Pisal je iz Promvina pod Uralom. V tamkajšnji bolnišnici je že preeej okreval in pripomni, da se mu godi dobro.
Oglasil se je s severnega bojišča. kakor se poroča iz Maribora, Zvonko Mesarič, c. kr. finančni asistent. Sedaj služi v 26. domobranskem pešpolku. Dne 7. marca dopoldne je bil pri nekem protinapadu avstrijske vojske v Karpatih zadet od ruske krogi je v desno gornje stegno. Kroglja mu je prestrelila krušnik, kruh in neko močno pločevinasto škatljo. pri čemer je seveda izdatno izgubila na svoji moči in deloma zgrešila smer ter se zavrtala mesto v kost ob njej v meso in mišičevje. Mesarica so prepeljali v Hranice na Moravekem, koder leži v oficirski hiši. Rana, ki jo je vsled tega dobil, je tako močna, da niti v postelji sedeti ne more. Mesarič je pa vrhu vsega tudi kot pogumen vojak pokazal, kako krivična je bila gonja nekaterih njegovih lažiprijateljev, ki so mu kot uradniku nakopali, predno je šel k vojakom, toliko neprilično-sti in težkih ur.
Samomor vojaka. Z britvijo si je prerezal vrat črnovojnik Egidij Zupan v Mariboru. Bil je takoj mrtev.
Požar. Več otrok se je igralo pod kozolcem posest nice Jere Sever v Savljah z vžigalicami. Zažgali so kozolec, ki je popolnoma zgorel.
Amonijak proti ušem. V seji društva zdravnikov na Dunaju dne 19. marca je poročal dr. Pregl iz Gradca, da 25odstotni amoni-jak uniči uši v eni minuti.
KOROŠKO.
Nesreča. Dne 20. marca popoldne se je udri sneg s strehe v Trbižu, ki je podsul 721etno Marijo Pečar. Vojaki so Pečarjevo izkopali iz snega. Pečarjevo, ki je močno poškodovana, so prepeljali v bolnišnico.
PRIMORSKO.
Ranjeni ih bolni vojaki. V Gorico so došli: Henrik Peček, top-ničarski narednik; Jakob Fonta-not, Anton Vodopivec, Angel Gri-on, Roman Bašin in Klement Malic, 97. pešpolka; Andrej Folja, obmejna straža; Matija Kašca in Anton Podbrščik, orožniška asistenta ; Anton Arčon, Anton Me-deot in Bazilij Medeot, 27. domobranskega polka; Alojzij Šturm,
20. lovskega bataljona; Anton Berdon. Josip Karnjel in Andrej Harb. 47. pešpolka; Feliks Požar, Josip Ožinan, Ivan Mežan. Alojzij Gorkič, Peter Žnideršič in Fr. Lelak. črnovojniki; Štefan Pav-šič. 8. lovskega bataljona; Jakob jDebenjak. 3. domobranskega polka ; Alojzij Zorn in Alojzij Furlan. postrežnika ; Friderik Kane-sin. Ivan Ferlctič, Anton Krpan, Edvard Verzegnassi in Florijan Graner, 87. pešpolka.
Pogrešajo se. O Antonu Živcu
priznanje. Pri odhodu je vojaka še obdaril.
Delavske zahteve. Poljski in gospodarski delavci na Hrvatskem zahtevajo za delo na dan 5 do 6 kron. Gospodarji v Zagrebu so se obrnili do mestnega poglavarstva, naj odredi maksimalne cene, ker se jim zdijo zahteve delavcev previsoke.
Zemlje zopet dražje. Od sedaj
slučaju splošne amnestije, to je pomiloščenja, naprimer ako umrje sedanji cesar ter proglasi novi splošno amnestijo.
HARMONIKE
tontukcn mti umUm ta
M. CS. Bt„ Cleveland. Ohio.
ta —n—IJIto. V poprav« j|»TO vaafcflo poau«, kar amm B« u4 11 U« uk*j v um poslu 1K Hda Na batata loan. V popravak
se v Zagrebu prodajajo žemlje —t tomajaka kakor raa «rua* k
j ,	^ . J i«« raaaaaat po «ala kakortaa kM aa-
lepe m drobne — po O vin.	um araa -n-fr-iHnia rprata^.
Smrtna kosa. V Zagrebu je u-1 JOHN WENZEL
s Skopega na Krasu, vojaku peš- mrl v 56. letu starosti blagajniki |ilT
polka št. 97 se ne ve nič že nad 4*državne blagajne Miško Majer, ki -
mesece. Pisal je zadnjič, ko je od- je uglasbil znano koračnico "Ju-J šel na severno bojišče. —Pogreša'nak iz Like"'. — V Karlovcu je se Štefan Leban iz Lokovca pri umrl odvetnik dr. Branko Korni-j Čepovanu, vojak 27. domobran- cer. — V Vrdniku je umrl dr.' skcga pešpolka, 9. stotnija. Od 30. j Marko Babinac. — V Cepinu je septembra ni nobenega glasu o umrl za kužno boleznijo, ki si jo njem. — Pogreša se Jožef -Nanut! je nakopal v Srbiji, Karol Šponar.1 iz St. Andraža pri Gorici. Služil
ZASTONJ
dobite 160 akrov dobre zemlje v Coloradi. Loc $85,-file $16, s tem je vse plačano. Pol milje od železniške postaje. Več pove: Frank Chaueher, Gen'l Del.,	Omaha, Nebr.
(17-20—4)
Za farme
v slovenski novi farmar^ki naselbini v Mi-rhijfanu in Wi*con»inu. obrnite se. predno druffje kupite na
JOHN LANICH
Leadville, Colo.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je pri deželnem domobranskem pešpolku št. 27. pri 9. stotniji. Zadnjikrat je pisal dne 14. oktobra iz Karpatov in od istega časa ni nobenega glasu več o njem.
Padel je na bojnem pclju Ant. Kurinčič s Tolminskega; služil je pri 7. pešpolku. — Za mrtve so izkazani v seznamu št. 119: Ivan Crnigoj, 1. stotnija. 20. lovski bataljon; Josip Ferfolja, 1. stotnija, 20. lovski bataljon; Alojzij Fili-pič iz Grgarja, 27. črnovojniški pešpolk. 8. stotnija; Andrej Ga-bršeek. 20. lovski bataljon; Stefan Gorjup iz Kala, 27. pešpolk.
Umrla čmcvojnika. v Pulju je je umrl črnovojnik Fran Skabar iz Temnice na Krasu; služil je pri 97. pešpolku. — V Sarajevu je u-tnrl črnovojnik Josip Cičigoj iz Solkana; služil je pri 27. polku.
Iz ruskega ujetništva iz Tjume-na, tobolska gubernija. Sibirija, se. je oglasil po 5 mesecih Milan Vrezee, učitelj-voditelj v Skrlje-vem na Goriškem. Oče njegov, nadučitelj na Kranjskem, je do
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Čitatelje obveščamo, da se nam je urinila v oglas za Trinerjevo vino neljuba pomota. Steklenica velja $1.00 in ne 50 centov kot je stalo v oglasu. Opozarjamo na cglas v današji številki.
K. P., Clinton, Ind. — 1. Podporo za družine v vojni nahajajočih se vojakov dobe lc žene, oziroma otroci. 2. Podpora znaša eno krono na dan za ženo, za vsakega o-troka pa po 75 vinarjev. Podpora je različna, sorazmerno z življen-skimi pogoji v dotičnem mestu. Podporo dobivajo otroci do 14. leta. Podporo dobiva tudi družina. če je dotični vojak ubit, ranjen ali drugače nesposoben za vojaško službo. Podporo se bo dobivalo do preklica od strani vlade. Avstrijskim vojakom, nahaja-joeim se v ruskem ujetništvu, ne kaže pošiljati denarja, ker ga itak ne dobe. Za te vojne jetnike je dobro skrbljeno ter ne trpi ni-kdo pomanjkanja. To se lahko posname iz različnih privatnih
|e najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domaČi TltOPINJEVEC ta SLIVOV-KA kuhana v nasi lastni distilerijl.
Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal.	$2.50, $2.75 In $3.00
Slovovitz i**r jral.................$2.75—$.3.00
Tropinjevec zal>oj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"06" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
bil pismo iz Rusije, v katerem sin Izročil vojnih jetnikov z Ruske-zatrja, da se mu dobro godi in da|=a- s te»l odpadejo vsa nadaljna ni treba imeti nobene skrbi radi tozadevna vprašanja. Denarja se njega. — Iz ruskega ujetništva se|lie more pošiljati v Avstrijo brzo-
je oglasil učitelj Anton Koršič iz Stjaka na Krasu. Piše, da je živ in zdrav ter da se mu dobro godi. — Leopold Vodopivec iz Prva-čine je pisal domov že dve dopisnici. Nahaja se v ujetništvu od 22. decembra. Piše slovensko in pravi, da so Rusi dobri z ujetniki. Jesti imajo dosti. "Vojna je za nas končala"', pravi. "Slovenci smo skupaj. Kmetje nam vsak dan prinesejo kruha, da ga preostaja, kolačev in tobaka nam vedno nosijo v vojašnico. Vse je živo v vojašnici. Tu smo prosti, z nami so le 4 orožniki."
Iz zapadnih Brd. Pomanjkanje živeža se je začelo kazati pri nas v prav veliki meri. Upamo pa, da bo politična oblast znala priti nam na pomoč, posebno še z ozi-
roni na to, da je v Furlaniji na prodaj še mnogo sirka. — Pošto na Dobro vem upravlja sedaj neka Italijanka. Sicer je vestna uradnica, ali ne zna slovenski. Mi pa zahtevamo na poštnem uradu osebo, ki zna popolnoma slovensko. Zgolj prometni oziri že zahtevajo to.
Otroci umirajo. Otrok pod pet let starih umrje v Trstu jako obilo ; v izkazih vsak teden se pokaže, da umrje otrok pod 5 let starih do 35 odstotkov.
Preskrba Pulja z živežem. Da
bo mesto čim boljše preskrbljeno z živežem, je dala mestna hranilnica občini na razpolago 150,000 kron.
Volkovi. Dva dečka sta pasla ovce v Skraljevem blizu Reke. Pridrla sta iz gozda dva volkova in raztrgala sta čredo ovac.
DALMACIJA.
Na svobodi V hrvatskih listih citamo, da je bil < matinski deželni in državni poslanec dr. Josip Smodlaka, ki je bil od začetka vojne zaprt, te dni izpuščen na svobodo.
HRVATSKO.
161etna deklica — vojak. Hrvatica Marija Bognar, 16 let stara, se je javila začetkom vojne za vojno službo. Bila je sprejeta in služila je v vojski v Srbiji v zdravstveni službi ter avanzirala za korporala. Sedaj odide na bojišče na Rusko-Poljsko.
Cesar Viljem in hrvatski vojai. Z motornimi baterijami se nahaja na zapadnem bojišču tudi par hrvatskih vojakov. Cesar Viljem obiskuje rad bolnišnice in lazare-te. V nekem lazaret u je poprašal, če je tam tudi kak hrvatski vojak. Pokazali so mn enega. Stopil je k njemu, podal mu roko in rekel: Ti at junak, izrekam ti svoje
■javnim potoni. Vspričo sedanjih razmer je potovanje v Avstrijo nemogoče, ker ne sprejme nobena fparobrodna družba potnikov iz Avstrije ali Nemčije. To pa ne-glede na ameriško državljanstvo, ker se informirajo, kateri državi je preje pripadal dotični potnik. Domov se bodo smeli vrniti le v
Rndeča Ohio vina per pal.....55c., G0c., 65c.
Catawba hi Delaware i»er gal.......75e.—80c.
Za 5 in 10 gal. postxlo računamo $1.00, za 25 gal. $2.oo. za vW-ja nanif-ila je s«>d zastonj. NariK-ilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, 0,
raiBiafarajBjai^^
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
17SO-82 E. 28th St.,
Lorain* Ohio.
CONCORD RDEČE VINO | CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	1	80c. galona.
Te cene veljajo od 2.*» galonov naprej, pri man jih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
IzraraarciarzranK^^
, JJV	V	V • V**	»» ••• ^»VV
IZ ITALIJE.
duhovnika.
Rev. J. B. Devoto iz Borzonasea, Italija, priznava v naslednjem pismu dobre učiuke Triner-jevega Ameriškega Elixir grenkega vina.
II vino amaro Triner solo _tonico, ma provai molte, volte, "bronto effetto neilo nel ca.lma.re i disturb! dello
storoaco ed agevolare la digestione.
E sebbene io sia da mol-ti anni astemio del vino ed avverso a qualsiasi liquore, pure trovo cl il suddetto vino amaro e gus-tevole al palato, lasciando la bocca soave-mente aromatizzata.


(Prevod) Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino ni le tonika, temveč, kot sem opetova-
lio zapazil sam pri sebi, učinkuje pomirjevalno pri želodčnih nerednostili ter pospešuje normalno prebavo. Že več let ne pijem vina ter sem proti vsem pijačam, a našel sem, da ima imenovani Elixir prijeten o-kus ter da pušča v listih aromatieen duh.
B0RZ0NASCA (Prov. di GENOVA) ITALIA
Splošno znano dejstvo je, da je pri želodčnih in boleznih v obistih, pri katerih je treba temeljitega izciščenja brez bolečin in brez oslabljenja organov,
Triner-jevo Ameriško Elixir grenko vino
najbolj prikladno sredstvo, ki prinese ponavadi hitro in uspešno uteho. Poskusijo naj ga blede in slabotne osebe. Kot prva pomoč pri obolelosti bo popolnoma uspešno učinkovalo. aL^l* ^ ^s ^ Cena $1.00.	__V lekarnah.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Pri okorenelosti in oslabljenju mišic in sklepov bo dal Triner-jev Liniment hitro pomoč.	Cena 25 in 50c., po pošti 35 in GOc.
omymxmmmmmmm^mmmmm:

GLAS NARODA, 20. APRILA, 1015.
I B H D A K ]
i
ROMAN.
KeUcrmann. — Za "O. N." priredil J. T.
(Nadaljevanje.) ŠESTO POGLAVJE.
Nekega popoldne so prisil k Suzani Grau, Adela. sestri Sindigr in Eisenliut. — Ona je sedela v postelji, bila je manj bleda kot ]><>-imvadi, in oei so ji neprestano švigale semtertja.
—	Stopi k meni. Adela — je rekla, dovoli, da se dotaknem roba tvoje obleke. Kako fino je stikno, kako nežno in tanko. — Daj. da se dotaknem tvoje kože. — Kako lepa je tvoja roka. Adela! — Zakaj je tako nemirna. Adela. — Hibardova roka je pa mirna. No. kaj j<' to? Velik nemir je življenje, velik mir je pa tudi življenje. — Kar je pa med tem. p;i ni vredno tla živi. — Toda kdo ve? — Mogoče je Je|M> sedeti v ječi in živeti?
Ljube prijateljice, moje ljube prijateljice. Vaša dobra srca.
—	Ali veste, kaj je lepo? — Vi ste lepe, in z vami hoditi bi bilo lepo.
—	l*rišla bo jesen iu ve boste pele po gorieah. prišla bo zima in igrale se boste doma. In zopet spomlad in zopet poletje in zopet zima. — In živele boste. — Ti boš živela. Marija. Ti Klara in Ti Adela! — Včasih boste vesele, včasih boste žalostne, toda živele boste vseeno. Lepo bo vaše življenje in iz dna srca ga vam privoščim. — Omožile se boste, otrok boste imele in jih vzgajale. — In če bo deževalo, boste vesele, če bo sijalo sobice, boste vesele. — Šle boste po svetu in boste videli tuje ljudi, živali, cvetlice. — Gledlišča boste obiskovale, knjige boste brale, vse, vse. — Tudi jaz bi rada vse to videla, oh. kako rada videla, kako rada!....
—	Kmalo se boš podala na pot. Suzana, iu še marsikaj lepega boš doživela.
Suzana se je smehljala.
Da. prav imate! Kmalo se bom podala na pot. toda sama ne vera kam. — Ti vzaraeš vozni listek do Ženeve, in izstopiš v Ze-novi. Tudi jaz ga lahko vzamem, pa ne vem. kdaj ho in izstopila.
Tako čuden jc bil njen glas. da ji nikdo ni upal ugovarjati.
—	Z I logom toraj. Z IU »gora !
—	Toda Suzana?
Sedaj vem. Sedaj veni čisto zagotovo. — S potovanjem na jug ne bo nič. — Saj pravzaprav niti mislila nisem. Danes vem. da ne bo nič. — Ponoči sem se prebudila in začela opazovati zvezde na nebu. Posebno tri so nc mi tako dopadle. da sem se morala jokati. — Tedaj sem odprla okno in videla v vrtu otroka. — Odkod je zašel otrok v vrt. sem pomislila sama pri sebi. — Bila je lepa osem ali devetletna deklica. Deklica je pristopila k grmu in dibnila v rožni popek. Nato se je nasmehnila in odšla. — Danes zjutraj jc prišla k meni Mamica iu mi povedala, da se je prva roža razcvetela. — Že vem katera. — sem ji odvrnila — prva na drugem vršičku, kaj ne?
—	Mamica se j«' čudila kje sem izvedela in sc menda še sedaj čudi.
—	Kako lepe sanje je imela — je rekla Marija Adeli.
—	To niso bilo sanje, to je resnica — je odvrnila Suzana resno.
—	Sedaj pa moram domov.
—	Ostanite zdrave, vse najboljše Vam želim. — Odpustite mi. če sem vam kdaj kaj zalega storila. — Odpustite mi, posebno pa ti, Adela*.
—	Ah. Suzana !....
—	Zavidala sem vas, posebno Adclo sem zavidala, ker je bogata in lepa. To jc velik greh. — Tako. tukaj si — mi je rekla Adela s tresočim glasom. — Šele pred par dnevi sem te dodobra spoznala in vem. da ni>i popolnoma srečna. — Preponosna si, <la bi bila srečna.
—	Življenje te ne veseli več. — Hodiš kakor omamljena iu zaprte oči imaš. ko greš svoji bodočnosti nasproti. — Veliko sreče Ti želim, obilo sreče.
—	Hvala ti. ker si me obiskala, mene ubogo bolno dekle!
Adela ji jc poljubila roko.
Kako ni dobra, kako si dobra — je šepn i bi. Suzana. — Pozabi, i
če sem Ti delala krivico.
—	Še nikdar mi nisi delala krivice. Adela.
—	Da, v mislih sein ti jo delala, vsem vam sem jo delala v mislih.
—	Posebno zadnje <lni sem imela slabe misli. — Mislila sem. »la boste vi tudi morale umreti, in take misli so greh. — Še smejala sem se. ko
sem mislila na to. — Zdravstvujte! Zdravstvujte!
Prijateljice so ji poljubile roko.
Ko je gledala za odhajajočimi, so l»ile njene oči še večje kakor ponavadi, in še bolj so se blestele.
Tudi Suzana se jc smehljala in mu poljubljala roko. — Koliko si jih na ustne poljubil? — Mogoče pet, šest? Grau je odkimal.
—	Ali si jih več?
—	Ne.
—	Mtfgoče tri?
—	Mogoče dve ?
—	Zopet je odkimal.
—	Eno?
—	Saj, ni bilo potreba, da si me vprašala.
—	Razen mene še katero ? Grau je odkimal in zardel.
—	Zakaj si me vprašala? — Jaz nisem imel priložnosti, da bi ženske natančnejše poznal. — Včasih bi rad katero poljubil, toda želja se mi ni izpolnila. Zakaj si me vendar vprašala?
Suzanin pogled je še bolj zažarel.
Prijela ga je za roko in ga neprestano poljnbljala.
—	Obljubi, da ne boš nikdar govoril nobeni ženski o ljubezni. Grau je brez pomisleka obljubil.
—	Oh. moj Bog! — jc vzkliknila Suzana in zajokala.
(Nadaljuje se).
" If " V - 'IT' 10 i ift ii <|f
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL

Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ BOc. „
D rožnik 4 gallone za .................... f 11.00
Brinjevec 12 steklenic za................$12.00
4 ga! Ione (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Okie
.. f11.00 ^ .. $12.00 T .. $16.00 t
md, OMe I
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 60 centov.
NaroČila in denar pošljite nai
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Strni	N«w York. N. Y.
r
—	Pozdravljen moj ljubi!
—	Pozdravljena mamica, moja mala uboga mamica: Pozdravljene bilke, listi iu cvetliee! — Pozdravljeno modro nebo, pozdravljeni oblaki na nebu!
Suzana je ležala na blazinah, govoriti ni mogla več. ker ji jc bil že umrl glas. toda njene oči so vseeno govorile.
Zunaj je bil miren dan. — Mamica je hodila s tihimi koraki okoli nje. Lenz je govoril s tišjim glasom. Ptiči so peli od jutra do veče-a. — Ponoči je bilo vse tiho.	,
Poleg postelje je sedel Rihard Grau. — Imel je udrte oči. ker že dolgo ni spal. Pogled mu jc neprestano blodil semtertja. njegove ustnice so bile rdeče.
Suzana ni mogla več govoriti, če jc pa položil uho tik njenih ustnic. je zamogel slišati, kaj je šepetala.
In šepetala je neprestano:
—	Nocoj sc m ije sanjalo, da sem hodila po tihem temnem gozdu. Drevje je stalo nepremično, uiti travica sc ni ganila na tleh.
Ko sem včasih sedela na klopici tam zgoraj in sanjarila o vseli mogočih stvareh, sem nehote pomislila, da mora biti na svetu človek, ki me bo ljubil. — Ti si bil uganil, ko si ine vprašal : — Ali niste tam zgoraj sanjali tudi o ljubezni? — Ti ne veš, kako sem bila srečna. — Še bolj sem bila pa srečna in vesela, ker si rekel Adeli. da imam lepe roke in lepe oči. — Kako čudili so vendar ljudje. — Globokosti človeškega srca ne more nikdo premeriti. — V nas živi kakor tuj gost, katerega nikdar ne vidimo.
Grau se je smehljal:
—	Prav imaš, Suzana, čudovito je človeško srce.
Suzanino šibko telesce je začela pretresati mrzlica.
—	Poglej me. Suzana. — Sedaj, zahaja solnce. in tvoje oči so zadobile čudovit bakren sijaj. — I)a. kakor sem že rekel, čudno je človeško srce. — Čustvo, ljubezen, veselje, žalost, vse je v njem. — Take stvari so v njem. katerih ne razumemo, četudi razmišljamo o njih od rojstva do smrti. — Človeško srce je podobno orgijam, podobno je pesniku, včasih je podobno pridigarju.
Suzana se je smehljala in stisnila Grau-u roko.
—	Skloni se, nekaj bi te rada vprašala. — Ali te smem vpra-iiatif
—	O vsem me vprašaj in vse ti bom povedal.
—	Ali mi boš res vse povedal?
—	Da, vse.
—	Saj te samo vprašam, saj ne rečem ničesar, povej mi, če ne )>oš hud?
—	Zakaj bi bil had, prijateljica moja?
—	Če bi te vprašala....
—	Le povej ljubica.
—	Saj te lahko vprašam, karkoli hočem, kaj ne?
—	Da, Suzana.
—	Povej mi toraj, koliko deklet si že poljubil v življenju? Grau me je smehljaL
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)

Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na-' Sih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri
TKE AMERICAN TOBACCO CO.. PnaloB Dept. 490 Broome St. New York. N. X. (Ta ponudba ngasne 31. decembra 1915.)
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
Najmodernejša.
TISKARNA
»f
"GLAS NARODA1
tzrrftnje vsakovrstne tiskovine po nizkih
Ten naročil* poiUiteaa?
I Slovenk Publishing Company,
82 Cordandt Street, New York, N.Y.
=
Mr. F BLANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Ro-jakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industrie« and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki bo bili osleparjeni, oropani ali s katerimi »e je slabo rav aalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v aatnrall-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za dr žavljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in T sredo sveder od R do 10 nro.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij-skfli posestev vseh velesil!
Obsega 11 raznih zemljevidov, aa 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 13J palca veiikt.
Gena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena lamo 15 centov. Vil zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen oks»g površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 26c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
S 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y„ j|
<&) <2) O) &
NAJBOLJŠA
® <š) <s> &
'SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Ceaa ▼ platna vezaa?$1.00. Rojaki v Qevelaad, 0. Me isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St Clair Ave., N. K.
6*nnpagnle Generale fmiiDilpe
S«iwn pri meni m dobe patentira* i« »iiMlt-mu sledeča xdra-rila: za rut in proti »p.dinjn ienikih in molkih la«. kakor tudi srn rut maikft
brk in brade: zrn nvmatizem kosti bolj aH tr-gailj«
t nogah, rokah in križu, za ran«, opekline, bala.
tare in krute i. t. d.. - a kurje oCeaa. bradoviee. potne noge. ozebline i. t. d.: vsakemu jamčim $500 kateri bi zdravila brez u.peha rabil. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepno knjigo poftiljam zastonj : knjižica velja za vsakega { dolarjev ki jo
prečite.
JACOB WAHČIČ. 1101 M. Mth SL.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH
Olraktofe trti do Havra, Pariza, Siici, liomesta la L)ill|a
"Chkago", "La ImvmT, 'loduW m IfiatanT
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
eorner Pearl St, ffltssebrongk BafliUaff. Peftnl parnik! odplujejo vedmo ob sredah la prists attH
■r. m. m.
ROJAKI, VEČJI IN
fflfi NA "GLAS NARODA", NAJSI DNB VNDL
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljatve tndi sedaj sanesljivo v roke naslovnikom;'razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve ▼ sedanjem časa 20Jdo 24Jdni.
Torej nI nobenega dvoma za [pošiljanje denarjev {sorodnikom in anancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.