Leto VII, itev. 124 Ljubljana, sreda 2. junija 192C Poštnina pavsallran Cena 2 Din SS Izhaja mh 4. »jutraj. a Stane mesečno Din «5 —; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. UredniStvo i Ljubljana, Knafiova ulica itev. 5/L Telefon Stev. j», ponoči tn

menijo, da se bo seja ba-vlla z* možnostjo obnovitve pogajanj. Včeraj je bil zbran v Londonu tudi odbor rudarske zveze za pogajanja, toda za sedaj ni pričakovati sestanka osrednjega rudarskega izvrševalnega odbora. Ministrski predsednik je ostal danes v Londonu in se je udeležil seje vladnega odbora za poga janja in seje ministrskega sveta. O usod: vladne podpore premogovni industriji, ki j€ zapadla včeraj opolnoči, ni ničesar odločenega, toda splošno se povdarja, da je bil delavski minister zadnje dni v stalni zvezi z obema strankama. -SS- Demisija predsednika portugalske republike Lizbona, 1. junija, s. Predsednik republi« ke Bernardo Machado je demisijoniral. Situacija v Egipta Pogajanja med vrhovnim komisarjem in Zaglul pašo. London, 1. junija. (Radio) Politična situ. acija v Egiptu se trajno zasleduje z veliko pozornostjo. Zadnje volitve so dale Zaglul paši veliko večino in vse odvisi od njegovega nadaljnega političnega zadržanja. V letu 1922. Je Anglija v posebnem proglasu priznala Egiptu neodvisnost in si pridržala za poznejša pogajanja sledeče točke: 1.) Vprašanje Sudana. 2.) Promet po Sueškem kanalu. 3) Obramba Egipta proti tujim napadom. 4.) Zaščita tujega premoženja v Egiptu. Zaglul paša Je prišel leta 1924. v London in konferiral s tedanjim ministrskim predsednikom o političnih vprašanjih Egipta. Toda sporazum ni bil dosežen. V nedeljo je imel lord Lloyd, vrhovni angleški komisar za Egipt dve uri trajajočo konferenco s Zaglul pažo, ki se Je nanašala na zgoraj omenjene štiri točke. Zdi se, da so nastale v pogajanjih teiave, ker Je Zaglul paša tudi nekoliko prizadet pri trmo. ru Sirdaa-ja Tee Starka ,ki se je izvršil, ko je bil Zaglul paša ministrski predsednik. London, 1. junija, s. Listi označujejo po« ložaj v Egiptu kot zelo resen. Poročevalec lista «Morning Post® v Kairu javlja: Poli« tični položaj se je zelo poostril. Ako v kratkem času Zaglul paša ne bo izpromenil svojega stališča, bo prišlo do zelo resnih dogodkov. Posledice falzifikatorskega procesa Opozicija napoveduje konec Bethlenove vlade. Budimpešta, 1. junija, s. Legitimistični poslanec Štefan Rakovskv je na današnji seji Narodne skupščine zelo ostro napadel vlado. Ugotovil je, da je sedanji vladni si« stem na Madžarskem neprikriti absoluti« zem. Rakovsky je protestiral, da je pred« sednik Toroky pri razpravi proti ponareje« valcem frankov grozil poslancu Giru pri za« slišanju z aretacijo, čeprav imuniteta ime« novega poslanca še ni bila ukinjena. Nada« lje je Rakovsky >značil izpovedi grofa Be« thlena kot obrambo obtoženca, ne pa kot izpoved priče. Posledice, kako se je vodila razprava, se že opažajo v inozemstvu. Ra« kovsky je končal z napovedjo, da se bo morala vlada v kratkem umakniti pritisku inozemstva ter da bo morala podati svojo ostavko. Budimpešta, 1. junija s. Zagovorniki Windischgratza in Nadossvja so danes predložili kazenskemu sodišču vlogo, v ka« teri izjavljajo, da umaknejo kot brezpred« metne prošnje, da se izpustita na svobodo njihova klijenta. Dr. Ulain izjavlja v «Ma« gyar Orszagu», da sta on in dr. Gal umak« nila prošnje za izpustitev obsojenih, ker ji» ma je jasno; da kraljevski sodni stol v se« danjih razmerah nikakor ne bi mogel ugo« diti predlogu za izpustitev Nadossyja in Windischgratza. Pašič odgovarja Radiču, Jovanoviču in Davidoviču Interesantne izjave radikalskega prvaka. — Grožnja s preki-njenjem sporazuma RR. — Oster napad na Ljubo Jovanoviča. — Proslava Pašičeve 80letnice odgodena. Beograd, 1. junija. PaSČ odpotuje prihodnje drt v Kariove Vary. kier ostane približno tri tedne. Od tam se poda za 15 dni v Evians les Bains. Proslava njegov« Kretnice, ki je bila določena za 22. junij, je odgodena. Uredniku »Politike« je g. Pašič podal sledeče interesantne izjave: — Akcija g. Davidoviča ta drugih proti radikalni stranki — ie dejal g. Pašič — s parolo borbe proti korupciji je najočitnejše politično manevriranje. Tu se ie naravno znašel tudi Ljuba Jovanovič, ki je razne-žen s potrepljadi nekaterih gospodov iz vrst današnje opozicije, samo slepo orodje njihovih rok v tej borbi proti NRS. Jovano-vičevo politično delovanje nima nikake zveze z moralo, niti s poštenostjo. Ce bi mu bi! jaz 25. aprila, ko me ie pred glavnim odborom z jokavim glasom prosil za odpu-ščenie, oprostil vsa njegova neodpustljtva početja napram stranki in meni kot šefu stranke, tedaj bi i jaz i stranka bila poster^ in on bi še nadalje sedel v naši družbi ter ostal zvest tovariš te naše korupcije. Ker pa jaz tega nisem storil, saj bi z odpuščanjem zagrešil velik greh napram radikalni stranki, vidi g. Jovanovič naenkrat korupcijo v naših vrstah in besediči na zborovanjih marsikaj, v kar niti sam ne verjame. Kakor sem rekel, ima g. Jovanovič do novili volitev odigrati samo še eno vlogo: da današnji opoziciji, odnosno nekaterim opozicijskim gospodom, posluži kot orodje v borbi proti radikalni stranki. To je vse. — Kar se tiče g. Davidoviča: On danes ne bi imel o čem drugem govoriti, če ne hi bilo mojega sina, ki mu služi v politično inspiracijo. Toda g. Davidovič bi napravil največjo uslugo državi, ako bi mojega sina tudi formalno obtožil pred sodiščem. V ostalem je to njegova dolžnost napram tej državi, do katere ima po lastnem mišljenju samo on ljubezen, dočim o meni misli in zatrjuje, da zanjo nimam čuta. Končno g. Davidoviču ne more biti neznano, da za zaščito materialnih državnih interesov obstoja glavna kontrola, ki je po zakonih dolžna ščititi državne interese in vlagati tožbe. — Jasno je, da je cela kampanja rezultat politične borbe proti meni to radikalni stranki, katero opozicija v pomanjkanju drugih sredstev pokrenja s prepričanjem, da bo s to kampanjo najbolje in najlažje dosegla svoj cJli. Toda narod je toliko zaveden, da se s takimi političnimi intrigami ne da spraviti na led, marveč še nadalje mirno presoja dejstva, delo in ljudi. — Glede obsodbe mojega sina za tiskovne prestopke sem svojemu sinu sporočil, da naj se takoj po pravomočnosti obsodbe vrne domov, da prestane kazen v Poža-revcu ali kjer treba. To bo moj sin tudi storil, a v slučaju, da se to ne bi zgodilo, mu bom jaz odrekel vsako gmotno pomoč Mislim, da se po vsem tem od mene ne more ničesar več zahtevati. — Razgovor je za tem prešel na nedeljski govor Stjepana Radiča v Pregradi. Na stavljeno vprašanje, kaj misli o Radičevi izjavi, da Je baje on (Pašič) izjavil, da Je trebalo leta 1918. obračunati s Švabi in Madžari ter jih eventualno poklati, je g. Pašič odvrnil: — Evo, vidite kam je zašel g. Radič, da se poslužuje tudi takih neresnic. In če se Jutri prekine sporazum z Radičevo skupino, tedaj bo krivdo za ta nežellenl čin prenašal Izključno g. Stjepan Radič. To, da se bo on še nadalje posluževal sebi lastnih sredstev, ne bo niti najmanj zmanjšalo njegove odgovornosti. Radikalna stranka načeloma pristaja na sodelovanje z vsako politično skupino, ki vztraja na terenu vidovdanske ustave. Zatorej ne bi mogli pristati na sodelovanje s skupinami, ki opasno odstopajo od ustave. Istotako ne more radikalna stranka pristati na sodelovanje s skupino Ljube Jovanoviča, ki med narodom ne predstavlja nikogar. Radikalna stranka torej sprejema sodelovanje samo pod pogojem popolne iskrenosti in lojalnosti. Biez iskrenosti in lojalnosti NRS noče in ne more vstopati v nikake kombinacije, pač pa sprejema posledice in odgovornost za vsak svoj postopek, kakor je to delala tudi doslel. Radič odšel v politični eksil Napoveduje odgoditev Narodne skupščine. — Z izenačenjem davkov ne bo letos nič in tudi ne z novim občinskim zakonom. Zagreb, 1. junija. JutraJSnft »Dom« Javlja, da ie Stjepan Radič odpotoval danes v Južno Dalmacijo za mesec dni ali morda še za več. Rad; tega so odpovedane skupščine v Daruvariu ln Novem Marofu. »Dom. pravi, da bo Stjepan Radič na odmoru ure-dtl svoj božični koledar za leto 1927. Radič se povrne bale šele avgusta, ko bo Imel zbor v Vinici pri Varajždinu. O politični situaciji poroča »Dom«, da bi značllo povratek radčkatae stranke v prejšnji Nacionalni blok, oziroma da bi radikalna stranka postala batinaška, ako bi postal res Aca Stanojevič namestnik Nikole Pašiča. Pašičevcem uspeva, da od časa do časa prevladujejo v radikalnem klubu. Tudi seda) Km je uspelo. da se odgodl skupščina * izgovorom da bodo odbori lažje delali. To Je staro postopanje, s katerim se ubija ugled parlamenta in ovira vsako koristno delo. Hrvatski seljački klub je odločno proti odgoditvi, toda Iz tega ne bo delal vprašanja, niti izzival vladne krize, nego da se bo z vso odločnostjo vrgel na one, ki nikakor ne daio, da bi narod še letos dobil zakon o Izenačenju davkov in zakon o občinah. Končno razlaga »Dom«, da nastopa Stjepan Radič proti ministru dr. Nikifru zato, ker celokupni hrvatski narod, posebno seljački narod, odločno obsoja osebno politiko dr. Niklča kot škodljivo za Hrvate ta državo. Predsednik Radič mora torej upoštevati to ln uvaževati in spoštovati voljo naroda. -SS3- Radic kralju pismu piše. . Ponavlja obljube, da bo za v*ako ceno podpiral vlado. — Pripravlja Izključitev ml-- nistra Niklča Iz HSS. Beograd, 1. junija p. Današnja »Pravda« zatrjuje, da ie glasom obvestil iz vladnih krogov Stjepan Radič pred tremi dnevi poslal kraliu daljše pismo. V nJem obrazložuje svoje nazore o politični situaciji, ki se dajo izraziti takole: Vlada lahko deluje in mora delovati s sedanjo Narodno skupščino. Radič obljubuje kraliu, da s svojo stranko ne bo delovanju vlade stavlial nfkakih ozir. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, je za to pismo vedel tudi Pavle Radič In Je zato tako kategorično zatrjuje, da radičevci vlade ne bodo rušiti. Vladni krogi smatrajo, da mora to p temo biti jamstvo za lojalno zadržanje radičevcev. Toda nekateri radikali, posebno Pašičeva skupina, menijo, da tako pismo, ako v obče obstoja, ne nudi nikake ga jamstva, da bi vlada lahko še nadalje delovala, ker ni glavno ono, kar Radič zaupno piše in govori, marveč ono, kar med narodom počenja s svojimi pomagači in s čemer pri radikalih izziva reakcijo in jih sili k temu, da na dovolj drastičen način izražajo svoje mnenje o zaveznikih v vladi. Vse to ne vodi k stabilizacij delovne vlade. Nadalje beleži »Pravda«, da Stjepan Radič namerava dr. Niklča izključiti Iz stranke, ako sam ne bo te dni podal ostavke. Radikali nBcakor nočejo žrtvovati dr. Ni-kiča. V gotovem krogu HSS se ie včeraj govorilo, da bo sam Stjepan Radič Izzval razčiščevanje tega vprašanja, ta to tem prej, ker dr. Nikič ne mara demisijonirati. O stališču radikalov v tem vpraSanJu je predsednik vlade obvestil dr. Sfbenika ta dr. Šuperino v tem smfel-u, da radikali smatrajo za potrebno, da dr. NUdč še nadalje ostane v vladi. Socijalno vprašanje Italijansko vmešavanje v maroški zadevi London, 1. junija, s. Kakor poroča «Dai* Iv Express», je dala italijanska vlada v Pa« rlzu izjaviti, da si pridržuje pravico zahte. vati kompenzacije v tangerski coni, »ko bi sc x ozirom na izpremenjeni položaj v Ma« roku ojačll franeoaiki vpliv v SreuozemsKem m°Pmiz, 1. junija, i. 11 vladnih krogov se izve, da za sedaj ne želijo nikake medna* rodne konference za rešitev maroškega vprašanja. Sedanje Prekmurje obsega 931 kvadratnih kilometrov in ima po ljudskem štetju iz 1. 1921. skupno 92.415 prebivalcev, tako da je Prekmurje poleg Medjimurja najgosteje naseljena pokrajina naše države. Ta gostota prebivalstva ustvarja najtežji socijalni problem. Po natančni uradni statistiki znaša primanjkljaj na zrnju za 13.874 oseb, primanjkljaj na krompirju pa za 1175 oseb. Predvsem manjka tedaj kruha 13.874 osebam. To pa v prvi vrsti v severnem hribovitem delu Prekmurja, na »Goričkem«, ki je gosto naseljen, zemlja pa manj rodovitna V resnici pa je število kruha potrebnih še večje, ker dobra petina vse prekmurske zemlje pripada veleposestvom. Radi preobljudenosti, radi zaščitne politike veleposestev pod prejšnjo madžarsko upravo, tedai radi pomanjkanja kruha doma, je bil narod že pred vojno prisiljen, da je iskal zaslužka izven svoje ožje domovine. Že tedaj so nastale v Zedinjenih državah v mestih kakor Chi-cago, Cleveland, South Betlehera in dr. velike prekmurske kolonije, ki dosegajo že približno 60.000 duš. Mnogi so si tudi iskali zaslužka v rudokopih in tovarnah v Nemčiji, Avstriji in drugih delih Evrope. Največ pa se jih je preživilo kot sezonski poljski delavci na prostranih madžarskih, slavonskih in banatskih ve-leposestvih. Danes so Zedinjene države za izseljen ce, posebno iz Jugoslavije, takorekoč zaprte. Rudniki in tovarne v Nemčiji in drugod so skrčile svoje obrate in ne rabijo več naših delavskih sil. Tudi Madžarska od letos naprej ne pripušča več naših sezonskih poljskih delavcev. Državno imanje v Belju in druga, po ajrrar ni reformi prizadeta veleposestva morejo zaposliti le malenkosten del razpoložljivih prekmurskih sil. Ker je Prekmurje že sedaj preobljudeno, narod pa se hitro množi, ker je torej kruha premalo in nI Industrije, dežele, kjer so si Prekmurcl skozi dolgo dobo služili kruh, so pa danes takorekoč zaprte, zato je splošno pomanjkanje in beda naroda zlasti ni Goričkem vedno večja in vlada takorekoč lakota. Za*n tudi nezadovoljstvo vedno boli "Tašča, zato ie nekaka akcija v tem pogledu nujna. Predvsem se mora poskusiti vse, da se ohrani Borza dela v Murski Soboti, ki pa naj svoj delokrog razširi in inicija-tivno išče nove možnosti zaposlitve prekmurskih brezposelnih. Misliti bo treba tudi na izseljevanje. Prekmurci ljubijo sicer neizmerno svojo grudo in se le v največji stiski odločijo za izselitev in še zato samo v upanju, da se bodo za nekaj let lahko zopet vrnili v domovino in si s prisluženim denarjem ustanovili boljšo eksistenco. Država bo morala začeti s krepko podporno akcijo za naseljevanje v manj obljudenih pokrajinah naše države. Ako pa bi to ne bilo izvedljivo, se mora začeti z večjo izseljeniško akcijo v Južno Ameriko, zlasti v Argentinijo. kjer je že sedaj precejšnje število Prekmurcev Podnebje, gospodarske in socijalne prilike v Argentiniji, ki je izrazito agrarna država, so za naše ljudi — poljedelce izredno ugodne. Da bi se od strani naše države podvzela večja izseljeniška akcija v Argentinijo, bi bilo toplo priporočati. da bi se pridelil izseljeniškemu komisarju za Južno Ameriko s sedežem v Buenos Airesu kot kmetijski veščak in kolonizator poseben svetovalec. Na razpolago je izborna moč, ki pozna radi dolgega bivanja v Argentiniji i v Prek-murju obe deželi in oba naroda prav dobro in govori tudi angleški in španski ■ I I i-i'......... I ' i i iT Svetozar Pribičevič v Beli Krajini Pripravljalni odbori v Metliki in Črnomlju za prireditev Pribičeviičevega shoda v Metliki so izdali sledeči oklic: Belokranjci! Dne 13. junija obišče prvič našo Belo Krajino narodni poslanec, gospod SVETOZAR PRIBIČEVIČ Prvič stopi med nas mož jeklene volje, ki v političnem življenju ne pozna kameleonstva, temveč le ravno črto, mož, ki s svojim čistim značajem in ne-omadeževano preteklostjo stoji daleč od današnje korupcije, ki se ie na žalost razpasla tudi v naši državi in uničuje naše narodno gospodarstvo. Svetozar Pribičevič kot neustrašen borec za narodno in državno edlnstvo danes s ponosom kliče: »Domovina nad vse!« Vsi, ki želite zvedeti resnico in se seznaniti s pravim političnim in gospodarskim položajem v naši državi, prihi-tite na naš veliki zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. junija ob 11. dopoldne na Glavnem trsu v Metliki. Srezka organizacija SDS za črnomeljski okraj. »Slovenca« pa so varnostni organi delali Spalir kakor med vojno, če se jc delil kruh. »Slovenec« pošilja namreč v Zagreb ravno pet izvodov ... V Ljubljani pa Je »Slovenec« s svojim posebnim izdanjem, ki ga Je pripravljal na nedeljo, zapovedan Gospodov dan, zelo slabo odrezal in mu ga Je skoraj več os*:alo, kakor ga je pa tiskal Glavno ie, da so se v Zagrebu zanj tepli. Vendarle en uspeh nedeljskega klerikalnega shoda Pojasnili smo že, da ni in zakaj ni mogel imetii nedeljski shod, ki so ga imeli klerikalci v Uniomi proti korupciji, nobenega uspeha. Največji no&sens je pač bilo to, da Je grmel proti korupciji dr. Korošec, ki pride sam pod parlamentarno korupcijsko anketo. Davidovičevec dr. Kumanudi, prosi kateremu je tudi vlečena interpelacija, je bil vsaj toliko obziren, da je raje ostal doma in ni silil v ospredje. Zavedal se je pač, da nikjer na svetu že iz potrebnega spoštovanja napram javnosti ne sklicujejo proti-korupcijskih shodov mažje, ki so sami na zatožni klopi radi nje. Edini uspeh, ki je bil oaividen na klerikalnem nedeljskem shodu, je ta, da so klerikalci sedaj menda definitivno vrgli čez plot svojo staro in obrabljeno lajno o avtonomiji in o »sporazumu« ter da so začel novo melodijo o korupciji, ker računajo, da jim bo to novo geslo v bodoče saj nekoliko odtehtalo izgube pri avtonomistični m sporazumaški obrti. To se sicer ne bo zgodilo, vendar pa ie že v tem napredek in uspeh, da so zasukali klerikalci novo lajno. Stari njihov »Tadeckimarš« Je res že vsem presedal. Kelrikalno hinavstvo o Sokolstvu Žigosali smo že »Slovenca«, ki skuša omalovaževati veliki mednarodni uspeh, ki so ga dosegli jugoslovenski Sokoli v Lyo_ ou. »Slovenca« smo pognali v škripce, da je vsaj nekaj hinavščine šlo od nJega. Kako neiskreno je bilo njegovo stališče napram »Sokolu«, pa se vidi iz včerajšnjega njegovega napada na lyuo(( po romanu Hugona Betlauerja. Predstave ob i., pol 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL Domače vesti Vsem naročnikom, katerim je potekla naročnina, so bile zadnje dni priložene položnice. Prosimo jih, da plačajo naročnino takoj prve dni meseca radi reda v upravi Upravništvo «Jutra» * Princ Pavle zopet v Beogradu. Princ Pavle ta njerova soproga kneginja Olga sta se iz inozemstva vrnila zopet v Beograd. * Z ljubljanske univerze. Univerzitetni svet je za prihodnje šolsko leto izvolil za rektorja ljubljanske univerze dr. Franca L uk mana. Za dekane posameznih fakultet so bili izvoljeni: dr. Fran Ramovš za filozofsko fakulteto, taženjer Josip Kropač za tehniko, dr. Alfred Šerko za medicinsko in dr. Aleš Ušeničnik za teološko fakulteto. Juridična fakulteta še ni izvolila svojega dekana. * Štipendije za gledališke gojence. Ministrstvo prosvete Je določilo večji kredit za štipendije gojencem narodnih gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. * Redukcija v zagrebškem narodnem gledališču. V zagrebškem narodnem gledališču }e bila izvršena v pondeljek redukcija članov drame. R-educi ranih je bilo pet gospodov in tri dame; vrh tega 4 upokojenci niso bili pozvani na nadaljnje službovanje. Za opero še ni padla odločitev, govori pa se, da bo reduaranih 15 članov opere, operete in orkestra, Budžet zahteva redukcijo izdatkov za osobje v znesku 1,231.227 dinarjev do konca hudžetnega leta. Ta svota se prihrani razven z redukcijo osobja še z znižanjem honorarja in plač (honorarji in plače bodo znižane igralcem in pevcem baje za 10%). Reducirani igralci bodo dobivali dosedanje plače do konca julija. * Novi zlatniki za našo državo. po vesteh iz Pariza je prispela tjakaj mešana komisija našega finančnega ministrstva in Narodne banke, ki je prinesla s sebaj večjo količino starih zlatnikov, ki se bodo pre-kovali v nove. Kot zastopnik finančnega ministrstva je odpotoval v Pariz pomočnik generalnega direktorja državnega računovodstva I. Tošič. Nakovalo se bo 700.000 zlatnikov. Zlatniki se kujejo v francoski Narodni banki, ki bo naročilo izvršila do 1. avgusta letos. * Nov pravilnik za železniško službo. V prometnem ministrstvu se izdeluje nov pravilnik za vse panoge železniške službe v svrho da se unificira služba na železnicah v celi državi. * Glavna skupščina »Jadranske Straže«. V Beogradu se bo vršila jutri ie pojutrišnjem glavna skupščina »Jadranske Straže«, katere se udeleže delegati iz cele države. Na dnevnem redu so zanimiva predavanja Generalni tajnik direktor Alfirevič bo predaval o ideološkem in vojnoobraimbnetn programu »Jadranske Straže«, publicist Ivaniševič pa o kultumo-nacijonainem programu. * Poslanec Angjelinovič v Albaniji. Kakor poročajo iz Kotora, je narodni poslanec dr. Grga Angjelinovič odpotoval v Drač in Skader, da se tmfonmira o razmerah v Albaniji. * Oddelek za afere v prometnem ministrstvu. Ker se je v zadnjem času nakopičilo število železniških afer, zlorab, poneverb itd., se ie v generalni direkciji državnih železnic osnoval poseben oddelek za izsle-dovanje vseh nepravilnosti, ki se pripete na železnicah in njihovih institucijah. Za šefa tega oddelka je imenovan kot pravni strokovnjak g. Leontijevič. Oddelek je že pričel svoje delovanje. * Nad tisoč prošenj za ločitev zakona. V Sremskih Karlovcih se sestane prihodnji teden pravoslavno veliko duhovno sodišče na redno zasedanje. Zasedanje bo trajalo več tednov, ker mora končnoveljavno rešiti nad tisoč prošenj za ločitev zakona. * Umrl je dne 22. maja v bolnici na Dunaju dr. phil. Ivan Drnovšek v starosti 44 let. Pokojnik, ki je bil rojen v Zagorju ob Savi, je izšel iz najsirotmašnejšib razmer, kljub temu pa se je skoro brez vseh sredstev podal študirat v tujino ta je poslušal romanske jezike na univerzah na Dunaju, v Parizu, v Ženevi in Grenoblju. Vsled pomanjkanja primernega mesta je prevzel profesorsko službo na Dunaju, kjer ie ostal tudi po preobratu, nameščen na privatni gimnaziji. Kot izvrsten poznavalec romanskih jezikav, predvsem francoščine, je imel pred par leti zaslgurano mesto v naši dipknnatični službi. Težkoče, na katere je kasneje naletel v teim oziru in za-vratna bolezen, katera mu ie razjedala »dravje že od dijaških let, ko je poskusil v tujini vse pomanjkanje slovenskega študenta, so ga prisilile, da je ostal na Dunaju, kjer je sedaj podlegel dolgotrajni bolezni. Kljub temu, da ie živel skoro ves čas v tujini, ie bil pokojnik vnet Jugoslovan. Blag mu spomin, njegovfm sorodnikom pa naše sožalje. * Črne koze t Pančevu. Po poročilu, ki ga je prejelo ministrstvo za narodno zdravje, so se v Pančevu pojavile črne koze. Vse tamkajšnje šole so zaprte. Dijaštvu je prepovedan obisk kinematografa. * Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje shižbo pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Žalec. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem Hstu«. * Ceniki za Jamske škornje In gofearce. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani Je prejela Iz Runnarije prošnjo, naj W oskrbela oenflce za vodotesne jamske Škornje in gojzarce. Vsled tega prosi čevljarske produktivne zadruge ta posameznike - čevljarske mojstre, ki se za to zanimajo, da vpošljejo zvezi takoj cenike za zgorajšnje izdelke. * Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi nocoj pevski koncert v velik dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda v Z ar grehu. Zbor (70 pevk in pevcev) se odpelje iz Ljubljane ob 12.14 in se vrne na praznik zvečer. Zagrebška pevska društva pripravljajo gostom svečan sprejem, ker od leta 1910 do danes oficijelno noben slovenski zbor ni nastopil v Zagrebu. Pogumen korak Ljubljanskega Zvona je pozdraviti tembolj, ker so pevske vrste Srbov, Hrvatov ta Slovencev na žalost razcepljene ta je zadnji čas, da se strnejo na podlagi prijateljskih odnošajev v enotno organizacijo. Naj bo pohod Ljubljanskega Zvona v Zagreb prva etapa zbližanja slovenskih ta hrvatskih pevcev, zato mu želimo sreče na potu ln velik uspeh. * Učiteljski kurz za ročno delo. Podmladek »Rdečega križa« priredi v sporazumu z ministrom prosvete od 6. julija do 14. avgusta v Zagrebu kurz za ročna dela za učitelje in učiteljice osnovnih, meščanskih ta strokovnih šol, ki bi se hoteli usposobiti za ročna dela v svrho, da v svoiih šolah ot-vorijo in vodijo delavnice za ročno delo. V kurz se spreime 40 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev Jugoslavije. Kurzisti dobe brezplačno stanovanje, za hrano pa bi plačali 500 do 600 dinarjev za ves čas trajanja kurza. * V spomin umrlega dr. Bergmana, člana odbora zdravniške zbornice, je darovala zdravniška zbornica namesto venca in posebne objave v časopish, v intenciji pokojnega, znesek 5000 Din za vdovski in pokojninski zaklad zdravnikov. * Grozen umor v Slovenskih goricah. V Št. Jurju v Slovenskih goricah je bil izvršen te dry grozen dvojni umor. Kajžarja Josipa Kosa, ki je za mariborsko tvrdko Bernhardt nakupoval mleko, že par dni ni bilo na iz-pregled. Zato je šel sosed Eder v njegovo stanovanje pogledat Nudil se mu ie strašen prizor: oba zakonca, ki sta se nedavno poročila, so našli strahovito razmesarjena na postelji. Glava žene je bila popolnoma razsekana. Tudi mož je imel s sekiro presekano glavo in več težkih ran na truplu. Domneva se, da je umor bil izvršen iz maščevanja. Uvedeno je intenzivno izsle-dovanje morilca. * Tragedija slovenske rodbine v Franciji. V slovenski naselbini Bruay v Franciji se je dne 25. maia odigrala grozna rodbinska tragedija. Rudar Feliks Kirn, rodom iz Trbovelj, je v duševni zmedenosti ustrelil svojo ženo Marijo in nato še samega sebe. Oba sta bila mrtva. Zapuščata štiri nedorasle otroke. Že nekoliko časa so na Kirnu opazovali znake zmedenosti. Zaloigra je v tamkajšnji slovenski koloniji vzbudila globoko žalost ta sočustvovanje za nesrečno rodbino. * Požar v Karlovcu. V bližini državnega kolodvora v Karlovcu sta se še iz vojne dobe nahajali dve veliki leseni baraki, ki sta nudili streho 14 železniškim rodbinam. Obe baraki sta bili prošli teden v pozni nočni uri mahoma v plamenu, ki je uničil prebivališče siromašnih železnicarskih rodbin. Na pol nagi so komaj rešili golo življenje — pohištvo in ves njihov imetek pa je postal plen požara. Kako je ogenj nastal, ni znano. * Morski pes v Kotorskem zalivu. V Kotorskem zalivu je te dni ribič Vujčič pri ETcegnovem razpel svojo mrežo. Ko jo ie naslednjega dne potegnil iz vode, je bila izredno težka. Bilo mu je takoj jasno, da je zajel izreden plen. S pomočjo tovarišev je iz morja potegnil tri metre dolgega morskega psa, ki je tehtal 150 kilogramov. Vujčič je svoj plen razstavil v Kotoru, Erceg-novem in v zadnjih dneh na Cetinju. V Kotorskem zalivu že več let niso vjeli nobenega morskega psa. * Požar v Splitu. V Čopovi ulici v Splitu je predvčerajšnjim ob dveh ponoči izbruhnil v hiši Ive Senjanoviča požar. Ogenj je nastal v skladišču trgovca Bočina ter je bilo dvonadstropno poslopje v najkrajšem času v plamenu. Vnela se Je tudi streha sosednje hiše. Skoda znaša nad milijon dinarjev, ki pa ie krita z zavarovalnino. * Zaradi 16 dinarjev 20 let ječe. Sodni stol v Osijeku je predvčerajšnjem obsodil muslimana Adima Peziča na 20 let težke ječe, ker je dne 16. februarja umoril Lju-hioo Vasičevo ter M vzel 16 dinarjev, misleč, da najde pri njej večjo svoto dolarjev. * Poskusen samomor zaradi frizure. Na morski obaiH v Makarski se je odiegral v nedeljo nenavaden prizor. Soproga nekega tamkajšnjega trgovca, ki se ie z ladjo vrnila iz Trsta, si ie dala tamkaj od striči svoje dolge lase, da se mofžu pokaže z moderno bubd - frizuro. Mož pa za novo frizuro ni bil prav nič navdušen in je na drastičen način dal izraza svojd nevolji. Nesrečna lepotica je v jezi skočila v morje ta se tudi ni hotela oprijeti rešilnega pasu, da bi priplavala zopet na obrežje. S silo sta jo rešila dva mornarja ter jo izročila njenemu skesanemu soprogu. * Samomor na pokopališču. Na protestantskem pokopališču v Novem Sadu se je predvčerajšnjim ustrelil znani novosadski trgovec Josip Szabo. Iz pisma, ki ga je zapustil, je razvidno, da ga ie k obupnemu koraku prisilila ekonomska kriza. Na pokopališču si je pognal kroglo v glavo in }e obležal na mestu mrtev. Na praznik Henny Porten v najnovejšem filmu »Mož z brazgotino" po romana Hugona Bettauerja. KINO IDEAL. Novo! Novo I Novo I Marica Komanova: Pod mečem Črtice Naroča se v Zvezni knjigarni, LJubljana, Marijin trg St. 1. * Ponesrečen poizkus goljuiiie. Neki zagrebški tvrdki je predvčerajšnjim Haas Holler ponudil v nakup dva vagona modre galice, kilogram po šest dinarjev. Ko je tvrdka izjavila, da sprejme ponudbo, je Holler predložil duplikat tovornega lista ter izjavil, da se omenjena dva vagona nahajata na postaji Rimske Toplice. Obenem je zahteval, da se mu kupnina takoj izplača. Pred izplačilom je tvrdka še telefonično vprašala postajo Rimske Toplice, ali sta tam res dva vagona modre galice. Odgovor ie bil negativen. Policija je nato Holler-ja aretirala in izvršila pri njem hišno preiskavo. Našla je formularje in žig postaje Rimske Toplice. Holler je bil nato izročen sodišču. * Težka avtomobilska nesreča v Bosni. Trije vojaški avtomobili, ki so pripeljali municijo v Kalinovik, so se v soboto vračali v Sarajevo. Avto, kateremu je šofiral Mirko Podhoraški, ie na potu izgubil vijak. Šofer je vijak provizorično z vrvjo privezal ter potem nadaljeval pot v Sarajevo. Komaj je prevozil približno dva kilometra daleč, so popokale vrvi in avto se je prevrnil v obcestni jarek. Truplo šoferja, ki ie smrtno ponesrečil, so prepeljali v Sarajevo. * Tajinstvene aretacije v Zagrebu. Povodom preteklih velikih svečanosti rezervnih oficirjev v Zagrebu je bil najavljen tudi prihod kralja in več ministrov. Zlasti obmejne oblasti so zato strogo kontrolirale kretanje sumljivih oseb in ioozemcev. V Mariboru so med drugim nadzirali bolgarskega dijaka iz Gradca. Krsto Kričeva, ki ie izjavil, da potuje v Varno, in dozdevno baronico M. Erlach z Dunaja, ki je imela potni list za Opatijo. Oba sta potovala v skupnem kupeiu. Mariborski policiji sta bila oba tembolj sumljiva, ker sta tajila, da se poznata, čeprav so iu videli, da sta občevala. Pri »baronici« so pri preiskavi našli tudi samokres. Na sumljiva tujca je bila takoj opozorjena zagrebška policija, ki je takoj po prihodu oba aretirala. V zvezi s to aretacijo je bil zaslišan in pridržan nekaj dni v zaporu tudi inž. Adolf Technel z Dunaja, ki so ga pa pozneje izpustili. Bolgarskega študenta Kričeva in »baronico« Erlach so prepejali v Beograd, kjer se sedai nadaljuje preiskava. »ARABEC" RAMON N0VAR80 i ALS0S T1SS? m Li u— Turkov večer. Danes ob 8. zvečer priredj »Napredno obrtniško društvo« v prostorih restavracije »Zvezda« časten večer svojemu zaslužnemu častnemu predsedniku g. Josipu Turku, na katerem mu bo društvo poklonilo diplomo. Na slavje opozarjamo vse napredno obrtništvo in prijatelje, ki naj se večera udeleže v največjem številu. u— Tehniška srednja šola ta Mladinski dan. Splošno pozornost občinstva o priliki Mladinskega dne Jugoslovenske Matice je vzbudil zlasti nastop diiaštva tehniške srednje šole, ki je pokazalo, da pridno uporablja svoje maloštevilne proste urice v lastno izobrazbo v družabnem oziru. S svojim posrečenim nastopom je tudi najlepše ovrglo poniževalni pojem o dijaštvu tehniške srednje šole, češ da se nahajajo na tej šoli le »šlosarji -n zidarji«. Pripominjamo, da so bile izvršene vse priprave v dveh dneh in sicer večinoma v nočnih urah. Prireditev v operi, katere režijo je prevzel profesor D. V., je sijajno uspela in moremo gojencem in njihovim učiteljem le čestitati k doseženemu uspehu. Še prav posebno efektne in originalne pa so bile skupine dijakov tega zavoda ob priliki obhoda po mestu. Načrte je napravil prof. Volav-šek. Napisi, ki jih pa niso mogli vsi čitati, so pojasnjevali pomen posameznih skupin. Napis prve skupine z r.aklom se je glasil: »Kujmo, le kujmo, še ie čas! Bratje obupno že kličejo nas!« Skupina višje strojne šole je imela sledeči značilni napis: »Mi kujemo, mi ustvarjamo za mir. Če sila bo, za boj!« Višja stavbna šola ie nosila model nedovršene veličastne zgradbe, ki naj bi pomenila našo državo, z napisom: »Zgrajena ni še naša stavba Ni znotraj, na na zunaj. Mladina, ti dovrši io!« Skupen pomen vseh teh skupin je bil, da ie tudi mladina tehniške srednje šole pripravljena delati ne samo za mir, ampak tudi za boj in pomagati pri dovršitvnj še nedograjene stavbe — še neurejene naše države. u— Slavnostni sestanek »Treznosti«. Danes v sredo ob 18.30 (6.30) zvečer se bo vršil na moškem učiteljišču v Ljubljani, parter, levo, slavnostni sestanek »Treznosti«. Predmet: Proslava antialkoholnega tedna. Po sestanku delovna seja. Bratje! Sestre! Udeležite se sestanka polnošte-vilno! u— Napredno gospodarsko ta politično :cm prepeljan iz Gradca v Maribor, ker ie osumlien še neVb drustih tatvin. Podpisana tvrdka vljudno naznanja, da nima s »Staro tovarno nogavic in pletenin M. Franzl & sinovi« Ljubljana Privoz' št. 10 nič skupnega. Henrik Franzl Ljubljana Privoz št. 17 nogavic z žigom in znamk (rdečo, modro ali zlato) „ključ" da se prepričate, kako en pa traja kakor štirje pari drugih Dobivajo se v prodajalnah Nogavice brez žiga .ključ s ponarejene, »t \ Naši onstran grame Ataka na zasebni pouk i vv« slovenscme Italija je odpravila slovenščino iz veeh ljudskih šol v Julijski Krajini. To pa Ji ne zadostuje Njene oblasti nastopajo sedaj tudi s prepovedjo zasebnega pouka v materinščini, šolski oskrbnik je izdal strog ukaz, naj se natančno nadzoruje vsak privaten pouk. Didaktični ravnatelji v postojnskem okraju so razglasili sledečo zaupno okrožnico vsem podrejenim šolam: Ker se Je v zadnjem času ugotovil v nekem okraju obstoj dveh tajnih šol, naznanjam Vam v Vaše ravnanje, da pazite, da v nobenem kraju, ki spada pod to didaktično vodstvo, ne nastane nobena tajna šola, ki se največkrat skriva pod krinko zasebne šole, in ki skuša z vsemi sredstvi in na vse načine onemogočiti odredbe, ki odpravljajo slovenski jezik iz nižjih razredov šol v norih pokrajinah. To pa ne zadostuje. Ker je tajna šola kršitev zakonskih odredb, ne sme iti mimo brez razsodbe sodne oblasti, in vsak učitelj, ki Izve o obstoju take šole, mi mora to pravočasno naznaniti. V zgoraj označeno svrho je tudi tednik ♦Novice, objavil že več številk neke priloge z abecednikom in čitanko pod naslovom »Za na&o deco» in jih daroval svojim čita-teljem v novih pokrajinah. Omenjena priloga ne sme prestopiti praga nobene šole, z nobenim sredstvom in v nobeno svrho. Glede tega smatram za odgovorne gg. učitelje in proti kršiteljem bo postopal zakonitim potom Drugi tak, a še poraznejši dokument Je govor, ki ga je imel kaipitan Nino Host-Ven-turi na velikem fašistovskem zborovanju prošle nedelje v Puli. Kar pa daje tem izvajanjem posebno pomembnost, je dejstvo, da ni govoril kdor si bodi »neodgovornih«, kajti kapitan Host-Venturi je pokrajinski komisar. V odstavku svojega govora, posvečenem očiteljem im duhovnikom, je izvajal govornik glasom poročila v «Popolo di Tri ost e»: « Podlaga naše kulture tn naše moči Je v šoli, v učiteljih. Učitelj mora biti fašist, ker le kot tak more vršiti narodno delo, svetniško paitrijotično in obrambno delo na tem obmejnem ozemlju. Tečaji fašizma so trije: Bog, domovina in rodbina Fašizem je torej religijozen, branitelj vere, kajti cerkev ima v Italiji vrhu vsega posebno veliko funkcijo, zgodovinsko-italijansko. Iz tega razloga so izvestni duhovniki, ki trdijo, da je prav, če se funkcije vršijo v slovanskem jeziku. Mi pa naglašamo, da v Italiji se moli po italijanski! Apostol čer. kve v teh krajih mora biti torej italijanske narodnosti, kajti kakor smo znali pobijati in razorožiti stranko popolarov, tudi ne moremo dovoliti, da bi se pod t al ar jem uganjala kriva politika. — Poročilo naglaša, da je «te jasne nedvoumne besede kap. Ven-turija podkrepil buren aplavz.® Gdč. Berbučeva, hčerka pok. prof. Ivana Berbuča je podučevala — kakor se podu-čuje sicer angleščina, francoščina, kitajščina itd. — na željo staršev nekatere slovenske otroke v slovenščini, ker nimajo več v šoli priliko, da bi se naučili tega jezika. Poučujejo se v Gorici še nadalje rasni evrop. ski jeziki, samo slovenščino je šolska oblast prepovedala gdč. Berbučervi podučevati šolski nadzornik Rubbia vprašan v tem oziru, kje nehajo navadne tostnikcije in kje začne šola, je dal sledečo lastno definicijo: kjer se poučujejo več kot trije otroci, Je že zasebna šola iin se mora prositi za to dovoljenje. V Italiji bodo morali tedaj starši, ki imajo več nego tri otroke, prositi še za posebno dovoljenje, ako bodo hoteli sami poučevati svoje otroke doma med štirimi stenami. Iz Trbovelj t— Slovesna otvoritev Sokolskega doma. V nedeljo 6. t. m. se bo vršila slovesna otvo ritev Sokolskega doma v Trbovljah. Ob tej priliki napravi sokolska župa v Celju svoj XI. župni izlet v Trbovlje. Program je sle* deč: prihod društev z jutranjimi vlaki lz Ljubljane ob 8.52 in iz Celja ob 8.44; spre* vod s kolodvora v Trbovlje; pozdrav m otvoritev Sokolskega doma: izkušnje za po* poldanski nastop; skupni obedi. Ob 3. po« poldne se bo vršila javna telovadba, zatem pa ljudska veselica. Ves dan otvoritve bo sodelovala rudniška godba iz Trbovelj. t— Zaključek rudarske nadaljevalne šole. V nedeljo 30. maja je bila ob prisotnosti dvornega svetnika, rudarskega glavarja in* ženjerja Strgarja zaključena rudarska na« daljevalna šola v Trbovljah. Iz delovanja učiteljev kakor tudi učencev je razvidno, da šola prav dobro napreduje. Želeti je, da bi ji tudi vbodoče ostali odločilni čini« telji tako naklonjeni kakor dosedaj. t— čebelarski tečaj pri Sv. Katarini. Če* belarska podružnica v Trbovljah priredi v nedeljo, 13. t. m. čebelarski tečaj pri Sv. Katarini. t— Izlet trboveljskih obrtnikov v Hrast* nik. Preteklo nedeljo se je vršil animiran izlet trboveljskih obrtnikov v Hrastnik k Dolinšku. Za pospeševanje družabnih raz* mer obrtnikov v občini ie bil izlet precej* šnjega pomena. t— Uradni dan okrajnega sodišča v Tr* bovljah. Prihodnji uradni dan okrajnega sodišča v Laškem se bo vršil 12. t. m. t— legitimacije za ljubljanski velesejem. Obrtno društvo v Trbovljah je prevzelo od velesejmskega urada v Ljubljani v komisi* jo legitimacije za poset ljubljanskega vele* sejma v dneh 26. t. m. do 6. julija. Ž njimi so imetniki upravičeni na polovično vožnjo v Ljubljano za čas velesejma in na brez« plačen vstop na razstavni prostor. Kdor reflektira na legitimacijo, naj se čimprej oglasi pri društvenem tajniku g. Tonetu Šuntajsu. Iz Celja e— Celjski Sokol je imel v nedeljo dne 30. t. m. popoldne na dvorišču celjske mest-ne osnovne šole svoj vsakoletni javni nastop. Udeležilo se ga .ie tudi to pot častno število celjskega občinstva iz vseh slojev, celokupni domači pešpolk m prav lepo število častnikov. proste vaje posameznih skupin so bile vzete po večini iz vsporeda za praški vsesokolski izlet. Izvajanja vseh, ženske in moške dece, ženskega in moškega naraščaja ter ženskega in moškega članstva, je bilo nad vse zadovoljivo ter po večini vkijub temu, da so bile vaje zelo težke, tudi eksaktno. Prav posebno pa je ugajal nastop ženske 'dece, ženskega naraščaja in članstva ter zaključni nastop moškega in ženskega članstva v šestnajstoricl Burno je občinstvo tudi aklamiralo lepa to izredno težka izvajanja na orodju. V splošnem se lahko reče. da je celjski Sokol od lanskega leta zopet vidno napredoval, kaT je mogel doseči le zaradi vzorne discipline in po osebni požrtvovalnosti vaditeljev, odnosno vaditeljic ter posameznih članov in članic. Razveseljivo je nadalje, da je na-rastel lepo tudi po številu, kar se je posebno opažalo pri deci in naraščaju. Med izvajanji je igrala železničarska godba iz Ljubljane. Po nastopu pa se ie vršil koncert v Celjskem domu, kier je vladalo do poznega večera med Sokolstvom in prijatelji celjskega Sokola najlepše razpoloženje. IVemensko poročilo tieteoro.oski caw. ■ t.iufi!;>o>. 1 junii« 19'2i oaiometra m Kraj opazovanja I Ljubljana (dvorec Ca> JStUIIi. Temset. Rei. »lega o/o Smei vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine OD apazovoR'11 mm ro ' ura 7 1 757 3 i -S-8 76 NNE 3 10 2.4 8. 757 9 136 75 N 5 10 škrop 14 7bl 4 124 77 N 1 10 dež 21 761-3 11-8 87 N 15 9 8. 757 5 190 63 mirno 10 0 R 757 4 190 68 SSE 5 4 0 R. 758 0 15-0 82 NE 9 10 0.4 8 767 0 180 65 E 1.5 14 0 7. 758 2 ltvO 59 SE 9 6 28.0 7 758 7 12 0 - W 5 0 52.0 Zagreb . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . Dubrovnik . Praga . . . V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 2.6 mm. Solnce v/naj,-* .>h 4-17 rakso (4 leta pri manu-akturi). želi premeniti mesto. — Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko Vajenko za frizersko in lasničarsko obrt sprejme salon Fettich. 14226 Precizen mehanik eventualno ur ar, z dobrimi »pričevali in veseljem do specijelne stroke, dobi trajno namežčenje. — Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Poštenost 34». 16034 Natakarica t 'kavcijo, se Uce. Dopise i navedbo sedanje službe jod »Vestna 92» na upravo »Jutra*. 14392 korespondentinja 25». 14179 nekdaj Herman Prager, v Ljutomeru, se da takoj v najem. Pojasnila daje Ra-dlvoi Kosanavič, Bihač — Bosna. 14291 Prodam pekarno na prometnem kraju. — Dnevno se iztrži 1300 Din. Naslov pove uprava »Jutra* 14332 Izučen mehanik želi vstopiti kot šoferski praktikant pri kakem privatniku ali podjetju. — Pisma na npravo »Jutra* pod šifro »Mlad 404». 16040 Mlad šoier trezen in zanesljiv, vešč vseh popravil, išče za takoj mesto. Cenj. ponndbe na upravo »Jutra* pod značko »Šofer 47*. 16047 EMZM (dobe) Brivski pomočnik mlad, se sprejme takoj proti tedenski plači 225 Din, stanovanje in perilo. Viktor Petroviič, Radovljica. 14318. Prodajalka mlajša moč, izurjena v ma-nufakturni trg., želi mesta, najraje na deželi. Gre tudi par mesecev brezplačno. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Prodajalka 11». 14405 Brivski pomočnik dober, pošten in priden delavec, s triletno pomočniško prakso, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. — Dopise na naslov: Ivan Mrak. brivec. Črna pri Preval jah, Koroško. 14236 Šivilja z dobrimi spričevali, išče službe. Ponndbe na npravo »Jutra* pod »Stev. 8397». 14407 Pekovski pomočnik Poldirkalno kolo novo, se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 14408 Otroški voziček proda Janko Kos, Ljubljana, Tržaška cesta (Stan ia Dom). 14402 Otroški voziček se poceni proda. Naslov t upravi «Jutra». 14S59 Sokolski kroj srednje velikosti, zele dobro ohranjen, te proda za 300 Din na Kesljevi cesti It. liti, levo. 14375 Smrekove hlode in drva kupi družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra tre 8. 14330 Jamskih tračnic starih, kupimo en vagon. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Tračnice*. 16037 popolnoma zmožen vseh del, išče stalno službo mojstra ali predpečnika. Ponndbe na upr. »Jutra* pod značko »Pek. pomočnik*. 16026 Mesto hišnika iščeta zakonca brez otrok. Ponndbe na npravo »Jutra* pod značko »Vestna in zanesljiva 374». 14374 Majhen štedilnik z dvema odprtinama, za vzidavo, kupi Anton Zigon, Rožna dolina, e. IV, St. 7. 14390 Tavčarjev Pravnik ki ga je izdala Mohorjeva družba, kupim. — Ponndbe na naslov: Franc Pavlovčič, Rakek. 14388 Prijetno presenečenje radi nenavadno nizkih cen čaka vsa-kogai kdor kupi čevlje Pri INAI/A" trgovina s čevlji t,PUKw PREŠERNOVA UUCA 9. (Na dvorišču gostilne „PERLES" zraven gl. poŠte.) Stanovanje soba in kuhinja, solnčno, sredini mesta, se zamenja i večjim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko goriš,. H327 Iščem sta.iovanje z 2 sobama in kuhinjo. Oe je mogoče t kopalnic«. — Pismene ponudbe na npr. »Jutra» pod znaSko »Stanovanje 10*. 1433S Sostanovalec s« sprejme v Slomškovi ul št. 5/1, desno. 14378 Priprosta sobica ee odda. Naslov pove up »Jutra«. 14» r?'/ Družabnik 60—150.000 Din, se Išče __ sodelovanje pri prvovrstni eksportni tvrdki za >erutnino ln sadje v Mari->oru. — Dopise na naslov: K. Zrnek, Maribor, Glavni trg 3/1. 14187 Celje — Maribor Zamenjam šolnino stanovanje v sredini mesta ta enakega v bližini kolodvora v Mariboru. Dopite na upr. »Jutra* v Ljubljani pod »Kolodvor*. 14049 Družabnik (ca) s« sprejme za prevzem več-je trgovine z mešanim bla-j ;om na prometni točki, tik arne cerkve. Pogoj primeren kapital. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Družabnik 2*. 13980-a Opremljena soba lepa ln čista, se edda so-Udnemu gospodu. Naslov v upravi »Jutra*. 14025 Gospod ie takoj »prejme na stanovanje in hrano v »edini mesta. Naelov pore uprava »Jutra*. 16043 Samostojna dama ili!« usmiljenega gospoda, da ji posodi nekaj denarja proti gotovi vrnitvi. Dopise na upr. »Jntra, pod značke »Tajnost*. 16049 Lepo vflo dvod nižinsko s lepo ograjenim (1000 m*) vrtom, prodam v predmestju. — Naslov pove uprava »Jutra, ^ 14354 Vajenca za fotografsko obrt takoj sprejme Hngon Hibšer, fotograf v Ljubljani, Valva-zorjev trg. 14372 Brivski pomočnik se sprejme takoj kot poslovodja podružnice v Mežici. Imeti mora triletno pomočniško prakso ter biti prvovrsten samostojen delavec. Plač« po dogovoru. — Anton FtlipiČ, brivec in lasničar, Črna pri Prevali ah, podružnica Mežica. 14364 Natakarica > energičnim nastopom, ee išče takoj za hotel, katerega šef je Slovenec (prlek). Potni stroški se povrnejo. Ponudbe s prepisom spričeval in sliko na naslov: Hotel »Balkan., Knjaievac Plačilna natakarica samostojna, ki lahko položi kavcijo, išče boljše mesto. Naslov pove uprava »Jutra«. 14391 Trg. pomočnica dobro izurjena, želi vstopiti takoj v trgovino meš. stroke, event. tudi kot blagajničarka. Naslov pove nprava »Jutra*. 14365 Hišo in vilo v Celju prodam. Pismena vprašanja na upr. »Jutra* pod šifro »Prodam*. 14383 Prodajalka srednjih let, zmožna voditi samostojno malo filialko, se sprejme takoj v trgovino mešan, blaga Motoh ft drug, Gornji Dolič, pošta Mlslinje. 14368 KOKS — ČEBIN Wolfova 1/n. Telefon 56. 18/IU Elegantna spalnica kompletna, skoraj nova, se radi selitve ugodno proda na Tržaški cesti 4 (Glince). 16041 1 ali 2 sobi s posebnim vhodom iz stopnišča, oddam 1 ali 2 osebama. Naslov pove uprava »Jutra*. 14398 Dva gospoda •e takoj sprejmeta na stanovanje in hrano na Mestnem trgu 25/1, levo (nasproti magistrata). 14396 Na stanovanje se sprejmeta 2 gospoda in ;ospodična kot sostanovalca. Naslov v upr. »Jutra,. 14401 Pisarna na dvorišču se takoj odda na Sv. Petra cesti 33. 14384 Majhen lokal se takoj odda. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko iMajhen*. 14361 Trgovina meš. blaga • stanovanjem se ugodno proda. Vprašanja na upr. »Jutra* pod šifro »Gorenjsko 870,- 14370 Krasen pes (hrt) ln gugalni konj za otroke, radi selitve poceni naprodaj v Sp. Šiški, Zibsrtova uUea it. 188/n. 14317 Ceno se proda: Opalograf, stojalo za knjige, velika preproga, elektr. lestenec, veliko zrcalo, šah, peč, ura in karnise. — Naslov pove uprava »Jutra> 16030 Stanovanje 1 sobe s souporabe kuhinje se takoj odda stranki brez otrok, proti plačUn stanarine (10.000 Sin) za Sttri leta naprej. — Ponudbe na upTavo »Jutra* pod značko »10.000 Din,. 14371 Stanovanje v vili 3 sobi, kuhinja. prittkllae te vrt, odda takoj na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. 16028 20.000 Din posojila iščem proti visokim obresti« in takojšnji preskrbi dobre službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nujno 33*. 14406 Aleksandrovo otok Krk Rudolf Franolič odda dve opremljeni sobi z razgledom na morje. Cena zmer na. — čoln na razpolago 11051 Prazna soba te takoj odda 1 oeebl novi hia. Naslov v upravi »Jutra*. 14404 Opremljeno sobo a posebnim vhodom, po B goenosti v vili, liie gospod za čas od 1. Junija do 15. julija. Ponudbe pod mačko »Potnik 9* na npr. »Jutra*. 14409 Zračna soba i posebnim vhodom, te od da. Kje, pove upr. »Jutra. 14399 Prijazna sobica . elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom, se odda v eentru mesta. Naslov v npravi »Jutra*. 14377 Boljši gospod se takoj sprejme na stanovanje na Sv. Petra eo6ti št. 29/L 14389 PROTI POMANJKANJU TEKA Vam služi edino rastlinski zdravilni liker E. JERASln DRUG. Ljubilana-Mosle- Ust. i. 1902 Pogrebni zouod v Škof]! Loki vljudno naznanja, da je nabavil odprt In zaprt mrtvaški vos ca prevažanje mrllfcev na vse kraje. Za to imam pripravljene najnovejše vsakovrstne krste kakor tudi navadne po najnižjih cenah. Dobijo se tudi sveži vend In šopki. Postrežba točna. Cene na razpolago. V slučaju potrebe se priporočam 4120a Anton MarguS, pogrebni zavod. Jovo — Celje Podpri me financijelno. Želim T« videti. — Žalostna. 16052 Maribor! Maribor! Hiromant pslhograf in fizionomist N. E Sadlucki sprejema dnevno od 9—12 dop. in od 2 do 7 pop. v hotelu pri »Zamorcu*, soba št. 12. — Nebrojna zahvalna pitma od klientov. 14403 Črn pes volčje pasme, se pogreša. — Odda aH prijavi naj se proti nagradi na Karlovski cesti 18. 14237 Kateri gospod bi posodil samostojni gdč. 1000 Din proti mesečnemu odplačilu. — Pod značko »Hvaležnost 8* na upravo Jutra*. 16050 Zahtevaj sam^ «Ides» črnilo v korist Jugoslov. Matico 128 Ženltev je najvažnejši korak v Življenju. Zato ga ne storite nikoli brez nasveta, temveč pišite zaupno na 2enitbeni zavod »Sreča*, glavno zastopstvo za Slovenijo t Ljubljani, poštni predal 68. Prospekti brezplačno. 16039 Kratek klavir (Sturtflttgel) Srn, dober glasu, izborno ohranjen in prvovrstne znamke, kupim. Ponndbe na upravo »Jntra* »Kratek klavir*. 14373 300 Din nagrade 28. maja te je izgubil mlad volčji pes. Najditelj naj te priglasi pri Roglču, Jugoslavenska banka, Kolodvorska ulica. 16051 Našla se je srednja vsota denarja. — Dobi se v trgovini Trebar, Sv. Petra cesta. 14394 Revna uslužbenka Je izgubila vso svojo mesečno plačo dne 31. maja 1926 od glavne pošte mimo Trnovega na Mirje ter proti najditelja, da odda denar proti nagradi vratarju tovarne Pollak na Sv. Petra cesti. 16027 Kulise in zastore tHkam prvovrstno in ceno. Naslov pove uprava »Jutra* 14326 Halo — Peč L dr.! V petek izlet v Vrbo. Zbirališče ob 11. uri pred gl. kolodvorom. — Točnost in polnoitevilnost zahteva v imenu vseh Repca. 16048 nnt-ir-inn' i' t~t " " n mnnnnrrr. - ir^ > n u n