Leto II Posamezna Poštnina plačana o gotoofnl. Ljubljana, četrtek 20. maja 1920« NI UST Štev. 114. Cene po poiti: zi rolo letu .RBV— n po! leti . H M'— 28 čotrt Isti. H Zi‘-uti mesec. . H 7*— Zoliiii>ljamnnrtm7B ll iMMMtn BRCtM B ir— Dndnifti« ii opran: RopitftPjcvs otira it. S Uradi, telita itn. 58 Številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vliv Ven iz vagonov! ljubljanski župan g. dr. Tavčar je iz-r**l5oyoril. On, ki tekom dolgih let svo-fia županovanja ni videl bede Ijubljan-proletarcev, mož, ki ni imel nikdar kels* 24 naloge moderne socialne politi-< govori o socialni zakonodaji z ogorčenj? ^j^.^om. Ljubljana ima danes 80 obe L *n ^uPan< ki ’ma za seb°) v ™ sve*u večino, ni še govoril o Dr l. aj je treba storiti, da se olajša beda It *ak.tva- Čujte! 80.000 ljudi nima po-^ aJaynega kopališča. In to v času, •fiest6 T-r^°- na^ez^jivc kožne bolezni po danes' iana ®c danes nima tržnice, še a,.. Se prodaja živež, sadje in sveže '^Kjeva Prahu, blata in odpadkov. Tav-eije t. P^es-olica nima poštene kanaliza-Dikom c i°a ^Ijub interesantnim uvod-Ijansk I OV- Narodu« in romanom ijub-® »e bf >ana še danes ni regulirana kateriL0 .®Pa* In še sto drugih stvari, po ca pa> vpije beda ljudstva, nima Ljublja-dete. r Pa *ma nekaj, česar zlepa ne naj-je domma n„a stotine delavnih ljudi, ki jim Da L: i železniški vagon. In ima župa-^čni vI-0^ne ^jn^i praznovale še en boni pravCCo v vagonih. Tod?. *Napreju« to se mu bogataši, rad bi, Va? Kd j s^an°vanja država. Drža-ljudstvo° državi denar? Ljudstvo, vse hudo n’ lt.udi najbednejši. »Napreju« je tako ’ dn k* naPravil drugače. Napravil bi fUn ne *} milijonarja Kristan in dr. Ko-pravila ,rPe|a» Napravil bi isto, kot je na-,8edmib Soc*a^demokratska vlada tekom vila i Mesecev svoje vlade: Nič. Spra-k^itj^^oletarijat v vagone in božala Se’ Bavčar, Kristan, Triller in kleteh tisoči pa ki so prezebali po tere^If^h., na podstrešjih, tiste ma-°Snjiščili 1°?’’ ’ so živeli i° živijo v teh lOj 8 . tuberkuloze, bodo obema izra-Purga^s/0 Za^valo. Obema: Liberalnemu jen^ i 'T* in socialdemokraciji, stražar-^Padorn^u^5*^11^ interesov. Kljub vsem vztraiT^ blatenju in zasmehovanju kličejl1^0 Pfi začetem delu in z nami v3Sonov! ki so brez strehe: Ven iz 8 urni delavnik. Enketa v Zagrebu. Tti). _ SDJJEL Wav^ 20‘ maia- Kakor ^oplieaK1 >> r&en2eitung« iz Pariza, bo v sta, ^ beškem dne 27. julija židov-'>8 vno*Pomožna konferenca, katere udeležili delegati vsega sveta. TS®° VAO°N°v IZ AMERIKE. drv a®®» 20- maja. (ČTU) Čehoslo-fcila, 8000 t Va V Se verni Ameriki naro-bavij0 v oni^h vagonov, ki naj se do-1X5 90 000 d° 100 000 LDtt°»ET DRAfcJI SLADKOR. Cen **ri*9a, 20. maja. (ČTU) Poviša- ■K do 4la^korne Pese letošnje žetve od 0 *• Za meter®ki stot bo povzro- ^°s*>Žkf>rr. Cv cen za sla-dkor na Čeho-^ K za kilogram. Zagrebi, 19. maja. Daaies popoldne se jc vršila razprava odposlancev delavskih organizacij in vladnih zastopnikov o novem pravilniku, ki ga je izdalo ministrstvo za sociallno politiko k naredbi o 8 urnem delavniku. Na enketo so došli tudi zastopniki Zveze hrvatskih obrtnikov, ki so hoteli razpravljati o naredbi sami. Izjavljali so, da je naredba o 8 urnem delavniku nezakonita in da je ne priznavajo, ker je izšla pod pritiskom delavcev. . Dr. Adžija je odgovoril, da je naredba zakonita, ker jo je podpisal regent. Medtem ko so se zastopniki bosanskih industrijcev pridružili izjavi hrvatskih obrtnikov, so delavski zastopniki izjavljali, da o naredbi sploh ne puste več razpravljati, ker je s to naredbo izpolnjena stara delavska želja. Nato so se zastopniki obrtnikov demonstrativno odstranili, nakar se je vršila razprava o novem pravilniku k ministrski naredbi glede 8 urnega dela. Pravilnik se je deloma popravil in nato sprejel. Jutri se bo vršila razprava, o delavskih razsodiščih in poravnalnih uradih. O razmahu strokovne organizacije. Strokovna organizacija Jugoslovanske Strokovne Zveze raste. Drevo je pognalo korenine. Strokovna organizacija krščamskomt-slečega delavstva raste po obsegu. Spominjajte se še kratkih dni, ko je krilila protivna struja materialistične socialne demokracije in materialističnih komunistov na široko kot pav s svojim repom. Kje je danes uspeh mehurja, ki ga je deček napihnil in se mu je po par sekundah razpočil? Materialistični komunizem hodi po Slovenskem upadel in bled in polomljen in premišlja kakp hudo je, če je bil človek prejšnjo noč pijan in našemljen in zverinski. Misli si: Da bi v taki podobi vsaj med ljudi ne hodil! Mogel bi morebiti vsaj še koga speljati. Tako pa se mu vsak krohoče ni mu še kako klofuto priloži, če ne gre brzo izpod nog. Klofuto mislim v tem, da še bolj razkrinka njegovo puhlo masko- Še ni pol leta, kar so hoteli ti Marksovi in Bakuninovi potomci na Slovenskem celo kmete pobarvati s svojo barvo. Danes že ne najdejo več mirnega kota v nobenem nekdaj tako njihovem kraju, kjer bi mimo zdravili svojega mačka in klanfali razbito svojo vprego. Bere v daljave in iščejo pomoči v Bol gradu. S kislim obrazom jih je bilo šlo par učlanje-vat svoje brate v južnejšo rdečo armado, dočim je minoli torek obratno eden od ondod prišel, bi se li našlo v ljubljanski tobačni tovarni kaj aprovizacije za generalni štab komunističnih bratov. Kdo jih preganja? Strokovna organizacija poštenega jugoslovanskega delavstva jim je za petami. Poročila naših južnih bratov pravijo, da vlivajo pogrebne zvonove za. kričavi materialistični komunizem in z enim glasom govore, da »komunisti«, ki so jim samo zločini skupni, ne bodo več izrabijali strokovnih organizacij v svoje namene. Današnje poročilo iz Sinja v Dalmaciji pravi, da ondotna skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze šteje že 150 članov, dočim so imeli pred par meseci še vse komunisti v rokah. Strokovna organizacija) solidnega krščanskamislečega delavstva uspeva. Uspeva tudi notranje. Čimbolj delavci strokovno izpregledujejo, bolj gi-nejo materialističnim socialistom in komunistom tla pod nogami. Kričavega miš-maša in puhlih kolovodij, ki govore delavstvu iz kostanja, so razsodni delavci siti. Delavstvo se oklepa tudi v gospodarstvu in socialnih uredbah krščanstva, Socialistični »znanstveniki« morajo hočeš nočeš za njim. Kjer pa jim količkaj ugodno kaže, takoj odstavijo Kjistana in sebe postavijo na njegovo mesto, kot so to storili na primer v »Oslobodenju«, To ima s strokovno organizacijo prečudne zveze. Vsi komunistično strokovno organizirani morajo verovati v več bogov. Ti bogovi so socialistični in komunistični kolovodje. Ti bogovi imajo samo enega resnega skupnega sovražnika. Dosti odkrito jc to žc izpovedal »Naprej«. Njihov edini resni pro-tivnik je krščanska misel. Krščanska misel v strokovnem pogledu pa je, da se delavstva v stanovskih vprašanjih ne vara, da se ga ne izkorišča za »puče« njihovih voditeljev, ampak da sc reši delavsko vprašanje pravično in iskreno. — Poglejte v tem oziru istinito strokovno organizacijo! Jugoslovanska Strokovna Zveza raste po uspehih. Njen načrt za delavske zbornice je bil najboljši. Socialisti hočejo zvleči vse v Belgrad. Strah jih je poštenih delavcev doma. Zakaj se nc bi pred očmi delavstva gradili njihovi časi? Zakaj nft bi imeli delavci ene zemlje prilike, da bi reševali svoja vprašanja? O čemer sc delavstvu še sanjalo, ni, mu je že Jugoslovanska Strokovna Zveza začela pridobivati. Plačan dopust za delavstvo! Minuli mescc že smo brali, kako se je Jugoslovanska Strokovna Zveza za delavstvo že pogajala tozadevno v tovarni Pollak. Vodstvo te tovarne je pristalo na zahtevo. Prvo podjetje, ki je to storilo. Zveza usnjarjev včlanjena v Jugoslovanski Strokovni Zvezi je vložila vlogo. Sedaj pričakujemo v tem oziru še vladne nared-be, ki smo jo zahtevali. Jugoslovanska Strokovna Zveza stopaj dalje v dobrih delih! Tvoj ugled raste, tvoje ime upoznavjo. Poroštvo tvoje je tvoj program. Uspehi tvoji so vestnost tvojih članov. Vestnost temelji v veri na odgovornost. Jugoslovanska Strokovna Zveza dvigaj visoko misel, ki te pokoncu drži. Vsem naj bo jasno na tvojem potu: Delavstvo rešuje misel, ki izvira iz srca na križu. STAVKA NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 19. maja. (DKU — Havas) N* železnicah je položaj neizpremenjen. Rudarji v departementih Nord in Pas Calais se bodo jutri povrnili k delu. IZGREDI POLJAKOV NA TE&INSKEM. LDU Dunaj, 20. maja. (DKU) Po predvčerajšnjih izgredih v Tešinu so bili včeraj zopet izgredi v Holešovu. Eden izmed izgrednikov je mrtev, ranjenih je mnogo. Okrajnega glavarja v Freistadtu so Poljaki primorali, da je zapustil svoje službeno mesto; pregnali so tudi mnogo nemških trgovcev iz vzhodne Šlezije. MAŽARSKA. LDU Budimpešta, 19. maja. (DKU — OKU) (Narodna skupščina.) Med interpelacijami je tudi vprašanje poslanca Sander j a glede povišanja železniških tarif na Čehoslovaškem. Interpelant je zahteval, da naj bodo tarife mažarskih državnih železnic tako visoke, kakor v drugih državah. Poudarjal je, da so Čehi v najkrajšem času povišali tarife za premog za 150 c/c. To da je proti mirovni pogodbi, po kateri se ne sme za izvoz premoga nalagati nobena carina. Mažarski se sicer ne godi tako slabo, kakor Dunaju, ki more dobivati samo češki premog. Kakor Avstrija, tako bo tudi Mažarska morala vztrajati pri §§ 207. in 208. mirovne pogodbe, po katerih Čehoslovaška ne sme nalagati nobene carine na premog. Te carine ne smemo trpeti niti v pretvezni obliki povišane tarife. LDU Budimpešta, 20. maja. (Brezžično) »Pester Lloyd« piše v uvodniku, da bo morala mažarska vlada skrbeti za to, da si ohrani zaupanje velesil, zakaj edino tako ji bo mogoče ščititi v gotovem smislu interese mažarskega naroda, kolikor ga pride pod oblast drugih držav. Mažarski narod ne bo zabii nikdar na te svoje rojake, Delavska zakonodaja Od ponedeljka dalje se v Zagrebu vrše posvetovanja delavskih in vladnih odposlancev glede najvažnejših zadev delavske zakonodaje. Na posvetovanju so poleg naše krščanskosocialne organizacije, JSZ., zastopane tudi komunistične in socialdemokratske strokovne organizacije. Ta enketa — tako imenujejo uradno to posvetovanje — se je prvi dan pečala z vprašanjem delavskih zbornic. Nameravano je bilo, da enketa sprejme in določi podlago za ureditev dolavskih zbornic za Jugoslavijo. Toda osrednja vlada, oziroma ministrstvo za socialno politiko, je poslala na to enketo nekega inšpektorja Gjorgjevica, ki ni prinesel seboj nobenih načrtov za delavsko zbornico, vsled česar je stališče vlade popolnoma nejasno. Največja razlika med delegati posameznih dežel in organizacij se jo pokazala v vprašanju, ali naj bo za celo državo le ena zbornica, in sicer v Belgradu, ali nai jih bo več, za vsako deželo posebej ena. Tu jc zastopnik JSZ. tovariš Ivan Gostinčar prvi označi) stališče naše organizacije, ki so se mu pridružili tudi ostali slovenski delegati, da naj se ustanovi več zbornic, katere naj bodo urejene- na podlagi široke avtonomije. To stališče je zavzela naša organizacija že od početka, in je tudi edino pravilno. Gospodarske in socialne razmere v posameznih deželah naše države so tako različne, da nikakor ni mogoče prenesti centralizma, niti v delavskih zbornicah. Pomislimo le na dosedanjo delavsko zakonodajo, ki je še vedno v veljavi, Izza časov Avstrije. Imamo posebno delavsko zakonodajo v Srbiji, Bosni, Hrvatski, Vojvodini in v Sloveniji. In to bo še ostalo, še dalj časa bodo pa ostal« gospodarsko in socialno različne razmere. Zato je bilo čisto pravilno stališče, da se naj za Slovenijo ustanovi posebna delavska zbornica, ki bo v delavskih zadevah odločala, in sklepala našim razmeram primerno. Pri tej priliki moramo omeniti, da je hrvatski komunist Delič strastno in surovo napadel vse Slovence, češ, da hoče slovenski delavec komandirati vse druge. Pravi, da. hočejo Slovenci posebno slovensko kraljestvo v okviru Jugoslavije, Nato je napadel slovenske krščanske socialiste, češ, da ti najbolj delajo za avtonomijo. No, resnično nas tega napada ni sram, čeprav je žalostno, da se v čisto strokovna delavska vprašanja od komunistov zanaša politika. Še bolj je žalostno, da je Deliču šel na lim vodja slovenska socialistične strokovne komisije Tokan, ki je politiziral s tem, da je tudi on napadel kršč. socialiste. Toda to nas ne moti! Od strani velekapitalistov in meščanstva se zadnje Čase z vsemi kriplji dela na to, da se deželni vladi za Slovenijo odvzame vsa moč in vse prenese v Belgrad. To velja predvsem za naredbe socialnega in delavskega značaja. Znano je, kakšno gonjo so začeli kapitalisti proti stanovanjski naredbi poverjeništva za socialna skrb. Kaj je bolj jasno ko to: Kapitalisti na) zidajo hiiel Milijonski gospodarski zavodi naj za svoje asinžbene« zidajo sta« novanja! To je smisel naredbe, ki jo je izdalo poverjeništvo za socialno skrb. Tu pa pridejo zastopniki kapitalistov ter v časopisja slovesno proglašajo, da deželna vlada nima pravice, izdajati take naredbe. Seveda, ko gre za socialno naredbo, deželna vlada ni opravičena. Če bi Slo pa kapitaiistovskim žepom v profit, bi bila seveda opravičena! In ta gospoda je žela celo odobravanje socialno - demokratskih politikov. Mi to z delavskega stališča obžalujemo, ker smo prepričani, da je centralizem smrt za socialno zakonodajo. In zdi se celo, da je vpitje kapitalistov doseglo učinek pri okostenelih birokratih, ki jahajo na svojih paragrafih. Imamo tu pred očmi takozvano upravno komisijo, ki jc menda le zato tu, da ovira socialno zakonodajo. Stvar delavstva bo, da nastopi proti predpotopnim Paragrafovičern v Ljubljani in v Belgradu ter jim vtepe rešpekta pred socialnimi rahtevaml. Mi svoje socialne zakonodaje ne damo iz rok, zato zahtevamo v tem oziru avtonomijo, Stran 2 »Vežernl Tisf«, 3ne 2fli. terafc '1020. Štev. 114. zato zahtevamo tudi avtonomnih delavskih zbornic! Če se ni podrla država tedaj, ko je bila od deželne vlade za Slovenijo razglašena naredba o 8 urnem delavniku, se tudi ne bo podrla, čo deželna vlada izda kako drugo narcdbo. Če pa vsled tega kapitaliste in birokrate zadene kap, toliko bolje! Navedli smo te stvari zato, da delavstvo vidi, da ima delavska zakonodaja še dovolj sovražnikov in da se ti sovražniki delavske zakonodaje najrajši skrivajo za centralizem. Zato odobravamo stališče nage J SZ, ki je na enketi v Zagrebu označila svoje avtonomistično stališče ne le glede delavske zbornice, marveč tudi glede posredovalnic. Slovensko delavstvo hoče socialne zakonodaje! Te nam ne bo dal zastopnik kapitalizma, ki danes sedi v Belgradu, te nam ne bo dal centralizem, te nam ne bodo dali birokrati! Zato zahtevamo avtonomijo. Avtonomija in po njej socialna zakonodaja — za to se bori in se bo borilo krščansko socialistično delavstvo! Ljudsko glasovanje na Koroškem. (S Koroškega.) Kakor jc razvidno iz poročil v časopisju, bomo imeli v kratkem v A pasu ljudsko glasovanje. Vsakega Slovcnca bo zanimalo, kakšen bo izid tega glasovanja, kam da bo pripadel ta najlepSi del koroške dežele. Žalibog, da v zadnjem času vedno boi j in bolj prihajajo iz A pasa nevesela poročila. Z žalostjo v srcu poročajo, da se precejšen del našega ljudstva nagiba za nemško Avstrijo. Kaj je temu vzrok? Kaj pa nudi ta nemška državica našemu ljudstvu, da se vnema zanjo? Prvi vzrok je gotovo ta, da imajo silno razvito agitacijo, pri sredstvih pa niso izbirčni. Zvijača, sila in denar, vse, prav vse, jim služi, samo da kolikor mogoče obrnejo pozornost na sebe. Smetenje, zabavljanje in nevarne grožnje zoper vse, kar je dišalo slovenski, to je bilo najljubSe in tudi najuspešnejše delo vseh nemčurskih agitatorjev. n je tudi sedaj. Kako prefrigano znajo zasnovati vsako gonjo in pritegniti ljudstvo na njih stran, to najbolj dokazujejo dogodki, kateri so se dogodili zadnja leta. Kako so divjali, dojansko napadali, požigali in gonili naše ljudstvo iz kraja v kraj, ne toliko, da bi se znesli nad njimi, dasi se je tudi to v preobilni meri zgodilo, ampak da oplašijo druge številnejše omahlivce, češ tako se bo tudi vam zgodilo, ako ne boste držali z nami, Nemci. Žalibog, da se jim je to posrečilo. Ko so zasedle naše Jugoslovanske četo zopet Koroško, Nemcem in njihovim trabantom nemčurjem še ni upadel pogum. Izbrali so si zopet drugo taktiko Čez noč so postali vsi organizirani ali pa vsaj somišljeniki socialne demokracije. Izbrali so si za svoj plen najslabši naš sloj, delavski stan, da postane njihov plen. Vrgli so se z vso silo na delavstvo in jih z največjim terorizmom spravili v svoje organizacije. Od ravnatelja tovarne pa do zadnjega starčka v tovarni, vse je moralo v rdečo organizacijo. Hočeš, nočeš, moraš. Kdor ni hotel in se je uprl, ker je le pre-jasno videl namen te socialistične gonje, postavili so ga vneti nemčurčki na cesto. X Bistrici v Božu so to prakticirali z naj- boljšim uspehom. V ondotni tovarni dela čez 200 delavcev in od teh je bilo dobre dve tretjini vnetih za jugoslovansko državo in so tudi za to delovali. Da tamošnje delavstvo ni več to, kar bi moralo biti, tega ni delavstvo krivo, tudi ne tamošnji narodni svet, ampak drugi faktorji. Rajni dr. Krek je večkrat poudarjal, da je za delavca najmučnejše to, ker nima nobene zasiguranc stalnosti, je kakor kaplja na veji, veter potegne, pa je na tleh. In ta nesigurnost je največ kriva, da se je odtujil naši državni misli velik del delavcev. Ti ljudje so preživeli vse grozote nemške invazije, so videli in skusili na svoji lastni koži, kaj se pravi biti slabo zaznamovan, ako prideš v njih oblast. Na dragi strani pa so doživeli pod jugoslovansko upravo dogodke, kako ravno tisti ljudje mečejo najrazboritejše delavce za jugoslovansko misel na cesto. In to brez kazni. V Borovljah potiskajo naše delavce iz boljših služb na slabša mesta in iz teh jih bodo tudi postavili na cesto, kakor hitro se jim bo zdel čas ugoden. Ni čuda. da delavec, ki ne najde nikjer zaščite, obupa. Nemška Avstrija jim res tudi ne more obljubljati veliko, ali delavci, ki so sedaj po zaslugi razmer in po prefriganosti vsenemških kolovodij res precej dobro plačani, pač mislijo: ti ljudje so nam daii sedaj toliko ,da lahko živimo, ta Jugoslavija pa ne more še toliko ne, da bi obvarovala enega samega delavca, katerega nemški soc. demokratski sodrugi vržejo na cesto. Primerjajmo torej surovo nemško agitacijo s položajem nam naklonjenega delavstva in se ne čudimo več. Tam se jim obljublja svoboda, dobra plača, mi pa trpimo, da naši ljudje stradajo po naši krivdi. Polltline novice. ’-f Pri volitvah ▼ odbor Kmetijske dražbe je bil danes izvoljen za predsednika kandidat Kmetske zveze Jan s 130 glasovi proti liberalcu Pircu, ki je dobil 06 glasov. Podpredsednik prošt Kalan je dobii 131 glasov, liberalec 64, odborniki Dimnik, Lovrač, Hladnik, Šter-c i n in Černe, ki jih je kandidirala Kmetska zveza, so dobili 132 glasov, liberalci pa 6o. Zastopanih je bilo 190 podružnic s 190 delegati. Liberalcev se povsod otresajo. 4- Sovražniki vollvne pravice žensk. Novi občinski volivni red, ki daje ženskam polno volivno pravico, je spravil naše socialne demokrate okolu »N apr e ja« v skrajno neprijeten položaj. Po pravici se čutijo osramočene: Oni so načelni pristaši neomejenih političnih pravic za oba spola, a vendar so njihovi ministri pristali in podpisali volivni red, ki je ogromen del delavnega ženstva oropal volivno pravice. Sedaj pa pridejo ti klerikalni »reakcionarji« in predlože ter uveljavijo občinski volivni red, ki ne pozna nobenih izrednih omejitev nasproti ženskemu delu državljanov in sijajno uresničuje politično enakopravnost vseh slojev in obeh spolov. To je res škandal — za socialna demokrate. V zadregi so nerodni in namesto da bi svojo nevoljo skušali prikriti s prijaznim obrazom, kakor je to v družbi navada, pa nergajo in se sklicujejo na to, »da dve tretjini žena, ni politično tako orientiranih, da bi stvarno lahko utemeljile svoje stališče.« Kakšna neumnost in sramotenje delavskih žena, ko vendar vsi vemo, da so bili liberalci in socialisti samo zato skrpali tak predpotopen volivni red, s katerim so hoteli delavsko ženstvo oropati volivne pravice — ker se politične zavednosti ženstva boje! Dobro vedo, da je pretežni del našega ženstva tako politično trdno orientiran, da velja za oboje — socialiste in liberalce: »Pustite vsako nado!« Novi volivni red je torej za socialiste dvojna nadloga. Zares — to je hudo! -i- Dunaj za rvezo z NemSjo. Povodom 401etnice obstoja »Nemške šolske družbe« so se vršile na Dima.ju velike manifestacije za zvezo z Nemčijo. »Reachs-post« piše, da je bila to najveličastnejša nemška prereditev, ki jo je kdaj videl Dunaj. V sprevodu je korakalo dijaštvo in nešteta društva iz mesta in posameznih dežela z zastavami in godbami, ki so svi-rale Hoferjevo pesem, Radeckega koračnico, »O du mein Oesterreich« in podobne, Pred magistratom so se vršili govori, ki so vsi izzvenevali v želji za zjedinjeaje celokupnega nemškega naroda. Govorniki niso pozabili tudi »raztrgane« Koroške in Štajerske. Ker magistrat, na katerem vladajo tačas socialni demokrati, ni izobesil zastav, so manifestanti viharno protestirali in zahtevali, da se zastave izobesijo. Župan Reumann je to zahtevo odklonil z vtemeljitvijo, da je to strankarska prireditev. Množica je na to odgovorila s klici: Pri volitvah sc vidimo! Nekdo je splezal na eno velikih svetilk in pritrdil na njej ob viharnem odobravanju rnnouce či-no-rdeče-zlato zastavo. Drugih pripetljajev ni bilo- -r Stavka v Pariz« se nagiblje h koncu, ker je stopila v delo tehnična pomoč v sili. Kot poročajo iz Bazela, je velika stavka v Parizu postala brez pričakovanega učinka, ker so posegle po delu tc.hnične moči v sili. (Prijavilo se jc nad 10.000 prostovoljcev, med katerimi so tudi generali, zdravniki, mestni uradniki itd.) Častniško društvo, ki šteje 4000 članov, se je dalo v polnem obsegu na razpolago, tako da je plin in promet v Parizu zagotovljen. 4- Preki sod nad Irsko, Dne 16. t. m. je bil v Simericku na Irskem nastavljcnec plinovih obratov James Dalton ustreljen na ulici. Morilci so pobegnili. Ob ti priliki so napadli nekaj policijskh barak, obstreljevali nekaj policijskih patrulj in je bila še ena oseba ranjena. Vsledtega bo proglašen preki sod nad Irsko. Z dokazi na dan S »Delavec« že več Časa razsiplje svoj ogenj, strele in grome na krščanske soci-alee; katere organizira Jugoslovanska Strokovna Zveza, Napadi na glasilo našega delavstva »Večerni List«, kateri zagovarja odkrito naš program, so v prvi vrsti namenjeni naši organizaciji. Nje se boje, zato treba udariti po njej in njenem glasilu. Tega se poslužuje z lepimi besedami, ki bi služile za sestavo besednjaka, za komunistične politične šole. S temi izbruhi svoje notranjosti hoče »Delavec« dokazati delo »zbesnelih sobratov« iz katoliške tiskarne in »njih zahrbtno ruvanje proti vsem delavskim ustanovam, zlasti neodvisnim strokovnim organizacijam. Te razbiti, je cilj klerikalnih maherjev.« Ker pa je sklenil »Delavec«, da ne smatra potrebno ozirati sc in odgovwla‘-»Večernemu Listu«, ker o tem iitta 'ta^ vsak pošten človek svojo sodbo, ga P10-sim jaz podpisani odgovora in dokazi; Saj spoštovani »Delavec« (ali g. !• Toka^ ve, da se morajo nevernemu Tom&Ju ll' ditve tudi dokazati, da potem verjame Zato prosim: . 1. Dokažite mi, da delajo krffans« socialci z intrigiranjem, očitnim in zs hrbtnim ruvanjem proti vsem delavski® ustanovam in katere so te, ki ste jib priborili? , 2. Dokažite mi, da imate vi neodvisn strokovno organizacije! Kako »neodvisnw si jih mislite? Govorite o taktiki. Primerjajte PoW’ kovo tovarno, omenjate odpust delavki to pedtikujete krščanski socialni deli* tki organizaciji v tovarni. Na tak M hoče ta cepiti delavsko organizacijo. sc pa brez vzroka ne sme odpustiti de® ca, prosim navedite imena odpušč®11^ so bili odpuščeni po inicijativi krščflP8 socialno organizacije, navedite tudi ke. Mi smo vedno obsojali tako p o stop*, in ga obsojamo tudi sedaj. Zatorej P1'061 . 3. Dokažite, da je vaša trditev o puščanju delavstva (primer Pollak) krivila naša organizacija! w ■4. Dokažite mi, da je naša OT&&1 eija delala na. to, da se razcepi nioc 0 lavstva! Kdaj in kako? .j., 5. Dokažite ml, kdaj je naša org#1" cija izdala delavstvo in ga oškodoval* »Delavec«, dokaži nam vse to, ako češ, da bodemo verjeli tebi ter se P®* vili od družbe »skisanih možgan«, dili »do ekstaze razgrete možgane«, »vse golide«, katere zlivamo na PoK?V vaših poštenih strokovnih organi«*^ Jugoslovanski Strokovni Zvezi pa, — ^ ji dokažete vse tc velikanske veda »po čisti resnici«, »ki se v v&6 košu« nikdar ne »usmradi« in jo ^ stavite na »golo resnico«, da j® »klerikalnemu kapitalizmu« in * ubogo svojo delavstvo«, — takoj nase pete, ter bomo leteli »sedeti« k vednemu in dobro organiziranemu “® j8 stvu. Kako sem vesel, ko sem zvedel od vas, kako blagi da ste. Žo sanJO v ^ besede: »Lahko je delavstvo -gjjji in ga ne pomiriti,« so meni (in bralcem) odprle oči, da so bili na Zal ^ cesti delavci nahujskani od kršč. s°c" lavske organizacijo in da je te žrtve vila Jugoslovanska Strokovna ZveeS*.fto, pa vi. Grozno, grozno! Ker nosimo vel veliko krivde mi, razumemo po vagenJ n&. sanju, da se delavstvo, danes še O® ^ haja v zemeljskih nebesih, ko prav*'^, je vse delavstvo vaše, a mi krivdo oC\jB{ čamo, prosim vas torej: Z dokazi n* Se priporočam z upanjem na 11' cft<£, takojšnjo postrežbo od strani »D®*8, Besnici in pravici vedno udani vaš Anton Kogoj, delavski tajnik J. S. Z>. NOVAČENJE NA POLJSKE*1 w0f LDU Dunaj, 20. maja. (DKU) ^j poroča »Neue Freie Presse«, sc je Poljski za dan 25. maja odredilo p**® vanje letnikov 1896, 1900 in 1901, Sirite »Večerni !ist"! LISTEK. Maksim Gork:i V Ameriki. (MESTO ŽOLTEGA DIABOLA.) I. ... Nad zemljo in nad oceanom je visela siva megla, gosto nasičena z dimom, lahen dežek je počasi padal na temna poslopja in v kalno vodo zaliva. Na krovu so bili zbrani izseljenci. Molže in resno so zeli na vse, kar jih je obdajalo krog in krog, z očmi, iskajočimi upov tn nevarnosti, strahu in radosti. »Kdo je to?« je tiho vprašala deklica in z začudenjem kazala na kip Svobode. Dolgo ni nihče izpregovoril, kakor bi se ne upal odgovoriti. Nato sta se začuli dve besedi: »Amerikanski Bog ...« Masivna bronasta podoba ženske je bila od nog do glave pokrita z zelenkasto barvo, spominjajočo na plesnobo. Hladno lice je mrtvo strmelo skozi meglo v pustinjo oceana, kakor da bi ta temni bron na- {ieto pričakoval iz daljave nekaj svetlega, car bi oživilo njegove oči, nepremične in Imrtve, Pod nogami Svobode — košček zemlje, ki je videti kakor da bi se vzdignila iz morja, in nje. piedestal — kakor val, ki ga je vrglo n^oi^c na suho xn jc zlcdcnel v poletu. Njena roka, visoko zavzdignjena nad oceanom in jambori ladij daje njeni aostavi ponos in krasoto. Zdi se, da bo plamenica v krepko stisnjenih pesteh svetlo vzplamtela, pregnala siv dim in vse naokrog oblila z močnim, radostnim svitom, A okrog neznatnega kosca zemlje, na katerem stoji ona, plavajo v oceanu, kakor predpotopna čudesa, ogromne železne ladje, švigajo kakor lačni roparji manjši parobrodi in ladjice. Čujejo se glasovi siren, podobni glasovom pravljičnih gigantov, ki so se zgubili v megli, razlegajo se rezki, ostri piski, verige sider ropočejo, valovi oceana surovo udarjajo po bokih ladij. Vse naokrog beži, hiti, strepetava od pričakovanja. Vijaki in kolesa parobrodov urno udarjajo v vodi, ki je pokrita z žolto, motno peno srda, z gubami trpljenja .., In zdi se, da je vse — železo, kamenje, voda, les — polno tihega nasprotja proti temu življenju brez solnca, brez pesmi in veselja, proti temu življenju, zasužnjenemu od težkih naporov. Povsod — trpljenje. Vse križem stoka, vpije, škriplje, se vpogiba volji neke tajne sile, sovražne človeku in prirodi... Povsod na prsih vode, razritih in razoranih od železa, zamazanih od mastnih lis maščobe in olja — nastlanih z trskami in oblanjem, slamo in ostanki hrane — dela očem nevidna, hladna in hudobna sila. Ona daje surovo in enakomerno povelja vsemu temu neobsežnemu stroju brez razuma in cilja, v katerem so ladje in čolni samo majhni deli, a človek — malopomembni vijak, nevidna točka sredi tega kaosa iz železa, lesa, ladij, čolnov, bark, vagonov. Kosci in deli tega stroja se neprene- homa vrte v vodi in v njih nenavadnem, dolgočasnem plesu brez ritma in radosti — ni človeka, ni njegove volje, ni njegovega lica. Ubito, od šuma oglušeno, vsled prisiljenega plesa mrtve materije zdelano dvonogo bitje, umazano od vrha do tal, začudeno gleda vame, z rokami globoko potisnjenimi v žepe svojih hlač. Njegovo zamazano lice se blišči vsled maščobe, da se ne razločijo motne oči, pač pa se svetijo njegovi beli zobje. II. Počasi se je pomikal parobrod sredi množice drugih parnikov. Lica izseljencev so postala nekam bleda in otopela, neka čudna otožnost je legla na oči. Nemo so stali na krovu in zrli v meglo. V njej se je porajalo nekaj nepojmljivega, polno težkega, razlegajočega se ropota, dihalo je nasproti ljudem s težkim, hropečim sopenjem in v tem šumu je bilo nekaj strašnega, strastnega, gladnega ... To je mesto — to je — Njujork. Na bregu stoje dvajsetnadstropne hiše, temne in molčeče. Kvadratne in enolične stoje te težke zgradbe in se dvigajo v višino pusto in dolgočasno. Edino krasoto jim daje lepa harmonija posameznih delov, V tej ogromnosti in visokosti leži neka ponosna prevzetnost. Vendar v teh poslopjih ni doma svoboda, občutiš, da v teh velikih temnicah vlada mrtvo življenje. Na oknih ni cvetov, nikjer ne slišiš otroškega smeha.. Če gledaš iz dalje, se ti zdi mesto kakor ogromna čeljust s spačenimi, črnimi zobmi, V nebo puha oblake dima in sope kakor požrešna pošast, ki hoče svoj plen “'“l j. »,ot ^ In ko stopiš noter, se ti zazdi« * bi padel v brezdno iz kamenja i», ^jljjo' v brezdno, ki je pogoltnilo že neka) ^ nov ljudi, katere tare in izmozgava- hlepno čaka še in še .,. j0( V Ulica — spolzko in požrešno 8. jjo katero daleč tja nekam v globino P ^ ^ kosci mestne hrane, živi ljudje. P°vS ^o\ nad glavo in pod nogami, vštric s g ge živi, se grohoče temno železo, veffvi]eoil1 nad 6vojimi zmagami. Vzbujeno k vsled sile zlata, obkroža človeka s ^0gei< mrežami, ga mami, mu sesa kri i? raSte« požira njegove živce in mišice ^e£e raste s pomočjo nemega kamenja, te svoje zanke širše in širše. u/vmo^6 Kot ogromne kače polže jaz\e' bi vagoni, kot glasovi rejenih rac se ^0. gajo piski avtomobilskih piščali. „ oZrač- nenje električnih vozov — dušeče ^ p0, je je nasičeno s tisoči raznih zV. f* 's to- tlačeno na to blatno mesto, oapoi,vjgo» vamiškim dimom, je zaprto sredi te- ne' kih sten, pokritih s sajami. Trese j„ mirno veje v lica z zoprnim sopc vse zastrupljeno trpi in stoka . < • III. o* Po večjih in manjših trgib« Q vis‘ drevesnih vejah nepremično in o o oine-zaprašeno listje, se dvigajo tel®1* Ookr*' niki. Njihova lica v debelih pl*s nekd?1 va blato in njih oči, v katerih 1 plamenela ljubezen do dornovm®, . mrjvt s prahom. Ti bronasti ljudje, ki 0gona^ in osamljeni sredi mrež teh j yi stropnih hiš, se nam zde v cnu Stev. 114, f flsfc, HnS JB. Biltf 1WR Sfrao 3 »>* ,Bolfševiki“ z Vinice. Kako |c dr. Žcrjav faforiclrat »boljševike«*. Ljubljana, 20. maja. Kakor smo že vče- lian^5?/*° i*' -Se je 5* začela pred ljub-/i!^S ji1?! “®^e*Mni sodiščem razprava o arin Vvucl v Belikrajini dne 21, Prila 1919, Obtožnica opisuje dogodke sti'i ?aP|r[ene proti državni oblasti, dina-v 1 ”? "rbom sploh, kakor jih je označil yoph ovadbah viniški nadučitelj Lov-]:, i. a mož je ob prevratu zaprisegal ni na repnbliko, sam o sebi je izpove-kn c razpravi, da je »napreden učitelj«, teriat JkxTS^4ni dan Prišli ^odje od njega veHKi ,s¥ Pečat, se je po lastni izpo-volv. ’ vze* r°žni venec in re- li Vn*' Popoldanskem sestanku v šo-sam ,„j0, *yolili« nov občinski zastop, je ie eraVan!n- i5! začeH ugovarjati proti Vpraša • ezn*c*' V tem je nekdo spro-Se le-ta 2jnie občinskega pečata, češ, da 50, sedaj arablja za žigosanje denarja. Vsi Pokaže nPx ,e zahtevati od župana, naj Pri Petru i^,uPan ie rekel, da je pečat Č*rju, n„< "a'iču, posestniku in gostilnici,. cm se je stvar zdela sedaj še bol Pri Petm^to' ,?tuPan ie rekel, da je pečat >■ Lj ii fire^žun3’ Za^° 80 hrupno zahtevali, da 'aU je mesta po pečat k Maliču, z ljudmi tjekaj, a Malič je so si' pe^a* P” nadučitelju Lovšinu. ■ - u seveda k učitelju, a ta jih (fon izjaviL !| • lftl k ,oeveua k učitelju, a ta jih je i Posla] eZ u- Šterk je ljudem rekel, da ^otnS Peecat ................................ W k eda>' liški brz°ja> *ačAnski Sesta.QPL, ,'Vdje govoriti, da bo popoldne V'?°meli pe4at ua okrajno °d t»c ^edaj zoja\ inski pečat res ondi. Obenem glavarstvo v so šli možje na pošto in , t ^ I# — v W J, A *l, W J V A4A* ^ — — Vll3iški okxf°',ayili na glavarstvo, ako je 2 Ar/vi* , rtftrof rac rvn/li HKpn rm »Ck H V °bčini' ,er se bodo posvetovali, kako ?a>upora«. Naslednjo sre- ,er «0 možje sami na glavarstvo, stvar pojasnili. ^sten knt .................................... " e^Um' Stkrate‘im, ki so blodili v kjo-k^rili te,1-5’ l‘h obdaja, sedaj pa so se , °ljo v Src naPol oslepljeni žalostno in z rjog njik žledajo na neprestano vrvenje ^' ludje, majhni,- črni, hite urno lice bo e!dkov in nobeden ne pogleda Ihti ,ev- 12 sPQmij^V[! kaPdala so ljudem izbrisali ... Najbri' .* zna.čijo tvoritelji svobode. ena in6 Ie VSe i-e bronaste ljudi umo-111 lsta težka duševna bol: riti?,' Ali Sem si tako življenje hotel ustva- kS bi na^° ,yrven)c kipi okrog njih, kot Se^HŠČu vrela juha. Ljudje hite, sc srečavajo, izginjajo r kropu, kot sme-in golta enega za i , #*4 a k/V OX v J ^ inorifn^iut k°l' moka v kropu, kot sme-^žim v ; Mesto hrope i ‘ NekafSVf^e nenasitno žrelo. v?e’ druri^j,lzmed herojev so spustili kot u? i Ze za vzdignjene nad gla-, ,p0s. ?* hoteli zaklicati: Olimje °5 e' m več življenje, to je stoie bre odmeva v tem ^ em Pobl»L“ega rivljenja, vsi so odveč fraČne famPtl-em, riovenju, stisnjeni med te 1 aRl° Oonroi:2 . Omenja, stekla in železa. av in s i v, vsi hkrati stopijo s piedesta-klicah Lhimi koraki skrbečih stopajo bolesti svoje osamelosti nesejo vb >e zrakTtfS’ V p,oli.e> k>er blesti luna, Vi« 5v°ie živi- • P°koj. Človek, ki se je Hif6’ 'e gotJen,C za blagor domo- ! d?bi *> vsa> p» 11 pustili pri miru. (Dalje.)’ POTEK RAZPRAVE 19, MAJA. ZASLIŠAVANJE OBTOŽENCEV. Po prečitanju obtožnice so začeli za-slišavati obtožence. Ivan Kobe se ne čuti krivega, Občinski odbornik je že 26 let. Na razgovor dne 21. aprila 1. 1., ki ga je bil oglasil župan, je prišlo do 300 ljudi. Sicer je pa pri županu tudi krčma, ki je bila natlačeno polna. Ko je pžuan začel govoriti o železnici in da bo traba podpisati neko izjavo, so začeli ljudje hrupno ugovarjati. Župan je nato rekel: »Bom pa sam podpisal!« Nato opisuje Kobe nadaljni potek dogodkov. O poti na glavarstvo pove, da so možje glavarju razložili, da je župan nesposo-ban, nakar je glavar priznal, da je to res in da je hotel župana že sam odstraniti. O priliki pondeljskih dogodkov ljudi ni hujskal in županu ni delal nikake sile. Seja ni bila sklicana pismeno, ampak samo oklicana in splošno povabljeni vsi občani. Občinske seje so se tudi vedno vršile ob delavnikih. Dalje razglasi Kobe, da nadučitelj Lovšin, ki je bil 1. novembra 1918. zaprisegel Viničane na republiko, ni ljudem nikoli pojasnil, da ta prisega ne velja, ker imamo svojega kralja, Peter B a 1 k o v e c , kolar in gostilničar na Vinici, si ni svest nikake krivde. Pri velikonočnih dogodkih je bil le deloma navzoč. Proti voski ni hujskal, marveč je le pozneje, ko so prišli na Vinico vojaki in se vsi nastanili pri njem, ko niti nima lastne hiše, skušal doseči, da bi vojake porazdelili tudi na druge hiše, Z župnikom si je bil kot znan social, demokrat v sovraštvu in ni nikoli govoril z njim. Peter Balkoveciz Žilj je bil na popoldanskem sestanku. Župan je bil ves dan zraven. Krivde se ne zaveda nobene, Peter Žugelj je bil navzoč pri dogodkih na županstvu. Ko je nastala stvar radi občinskega pečata, je šel z dvema drugima posestnikoma k nadučiteljev! ženi in ji povedal, da gre za občinski pečat in železnice. Rekel je, da bo, če treba, sam branil učitelja, da pa mora ta ljudi pomiriti. Nadučitelj je nate prinesel spise o železnici, a ljudje niso hoteli o tem ničesar slišati, ampak zahtevali pečat, Na učiteljev vdgovor, da je pečat pri Šterku, so šli ljudje tjekaj. Županu ni nihče sile delal ne na županstvu ne kasneje in je šel župan prostovoljno z ljudmi k Maliču. Janez Benet je prišel pred županijo, ko so ljudje že odhajali k Maliču. Zupana je videl, a da bi ga kdo vlekel, ni opazil. Jože J u r š i n i č je šel na velikonočni ponedeljek po kosilu k županu po živinski potni list. Župan mu je Ust napravil in pritisnil nanj občinski pečat, Juršinič se je začudil in pripomnil županu, zakaj je dopoldne občinski pečat zatajil in ga ljudem ni hotel pokazati. Pri dopoldanskih dogodkih je bil obtoženec zraven; župana ni nihče vlekel, ampak je šel sam. Tudi je odšel župan z ljudmi k Maliču iz svoje gostilne, ne pa iz občinskega urada. Fran Vlahovič ni bil na županiji; fsač pa je že dopoldne slišal, da je tudi Ma-ič rekel, da se mora stvar naznaniti glavarstvu in da bi bil potreben nov odbor, ker župan ni sposoben. Popoldanskega sestanka se je na splošno zahtevo udeležil; sam nadučitelj Lovšin mu je svetoval, naj prevzame občinske posle. Za »gerenta« je bil izvoljen soglasno in je zaenkrat sprejel da bi ljudi pomiril. Kobe ni hujskal proti vladi, ampak samo kritikoval županovo delo. Res je pa, da v občini ni bilo pravega reda, računi niso soglašaU in prejšnji župan Mihelič je moral sedaj plačati 6000 K. Župnik v cerkvi ni govoril ničesr hujskajočega. Janko Cestnik je videl župana, ko je šel k Maliču; držal ga ni nihče in je šel svobodno. Na popoldansko zborovanje je njega in druge vabil nadučitelj Lovšin. Župnik ni hujskal. Fran 0 s t r o v i č, zastopnik banke »Slavije«, je bil na popoldanskem sestanku v šoli, kjer sta bila tudi nadučitelj in njegova žena. Lovšin ga je nagovarjal, naj na zborovanju prevzame tajniško mesto, kar je odklonil. Napačnega ni govoril ne slišal. Matija Stanko, 72letni posestnik, se ne zaveda nobene krivde, Nato so prečitali izpovedbi nenavzo-čih obtožencev Florjana Malešiča in župnika Koniga. Le-ta povdarja, da je že 38 let na Vinici in da se s politiko ne peča, ker je prestar, I' dem je šel po moči na roko in jim med vojno in pozneje sestavljal prošnje za oprostitev od vojaške službe. Ni res, da bi agitiral za Habsburžane in hujskal proti srbski dinastiji. Molitve za zedinjenje je opravil. O protisrbski propagandi ne ve ničesar. Res pa je v župniji mnogo ljudi, ki so s sedanjimi razmerami nezadovoljni in nasprotni županu Miheliču, učitelju Lovšinu in trgovcu Šterku, Nezadovoljstvo podžiga pomanjkanje živ-ljenskih potrebščin in nered v občini. Lovšin je ob prevratu obetal ljudem vse mogoče in da jim ne bo treba plačevati dav-kovj. sedai so hudi nani. Sicer pa ljudje ne prete samo Lovšinu in Šterku, marveč nekateri tudi meni. Proti državi, vojaščini ali Lovšinu ni nikdar hujskal. Dr. A d 1 e š i č, kot zagovornik enega dela obtožencev, opozarja, da je bilo čmomeljsko okrajno glavarstvo že pred časom predlagalo vladi, naj viniškega župana odstavi; poslalo je v Vinico tudi komisarja. Toda nobena vlad se za vini-ške razmere ni zmenila. Gibanje, ki je nato nastalo med prebivalstvom, je bilo naperjeno zgolj proti županu, kar je jasno razvidno iz spisov. Predlaga, da se ti spisi z glavarstva zahtevajo in brzojavno pozovejo nove priče. Državni pravdnik je proti predlogu. Dr. Česnik, drugi zagovornik, se pridružuje predlogu dr, AdiešiČa, Senat je odločil, da bo sklepal o tem, ako bo treba. IZPOVEDBE PRIČ. Na popoldanski razpravi so zaprisegli in zasJišavali priče. Bivši župan Franc Mihelič trdi, da ga je Žugelj vlekel za roko k Maliču. Takrat, ko so ga vlekli iz hiše, še ni bilo seje. O župniku Konigu izpove, da nikdar ni slišal iz njegovih ust kake besede proti postavi, Peter Malič opisuje dogodke bistveno tako kakor gori, le v posameznostih obdolžuje obtožence. Nadučitelj Lovšin izpove, kakor smo že uvodoma omenili in skuša obtožence in Viničane sploh obtežiti, Na dr. Adlešičevo vprašanje prizna priča, da je napravil dve ovadbi na dr. Žerjava, kasneje pa še na glavarstvo, in sicer ne samo o tistem, kar je sam videl, ampak tudi kar »so mu povedali ljudje«. Finačni respicient Golouh pravi, da župnik zato ni prebral regentove pro-klamacije, ker je kratkoviden, Mate Gašperšič pravi, da so bili ljudje proti železnici in proti Srbom. Orožnik Telban izpove, da ob dogodkih ni imel povoda z.a vmešavanje in odločno zanika, da bi bila kaka oseba v nevarnosti. Aretiral ni nikogar. Jože Cimerman je slišal kričati: »Ven z robo! O župniku izpove, da je ob zedinjenju opravil sv. mašo in da se je pela »Lepa naša domovina«. Jurij Š t e r k izpove, da so ljudje vpili pred njegovo trgovino; Robo vun! Doli z njim in sodimo ga! v Nadaljnje priče njegove izpovedbe deloma potrdijo, deloma zanikajo. O župniku soglasno vse izpovedo, da ga niso slišale hujskati. Danes ob 9 uri dopoldne ee je razprava nadaljevala. Razsodba se razglasi popoldne. Drtavtt« novica. — Gerentsfvo v Trbovlj‘ah, Namesto višjega oficijala Franca Mercine, ki se je radi bolezni odvezal gerentstva, je imenovan za občinskega gerenta v Trbovljah deželni pristav Anton Fortič (sedaj pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani) — Gerentski sosvet za mesto Maribor. Za prisednike gerentovega sosveta za mesto Maribor so med drugimi imenovani tu di: dr. Karel Capuder, profesor v Maribo ru, dr, Josip Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru, Anton Krepak, poduradnik v Mariboru, in Franc Žebot, urednik v Mariboru. — Duša] prekrščen. Dunajski socialistični občinski zastop je sklenil, prekrstiti imena ulic in trgov. Namesto raznih Habsburgovcev in njihovih zvestih bodo sedaj nosili trgi in ulice imena socialno-demokratičnih veličin, domačih in zunanjih: Adlerja, Pernerstorferja, Schuh-meierja, Marsa, Lassalea, Bebla, Jaurčsa i. dr. Krščanskosocialni del Dunaja te pre-krstitve ni vesel. — Hranilnica in posojilnica v Tržiču je imela zadnjo nedeljo v kaplaniji občni zbor. Naklonila je jugoslovanski strokovni organizaciij tržiški podporo 200 K, Orlovski zvezi v Ljubljani 100 K. Podpirajmo domači zavod in vlagajmo svoje prihranke le v našo hranilnico. — Ameriška podporna akcija za Tržič. V kratkem dobi šolska kuhinja v dnevnem zavetišču od ameriške komisije nakazano količino kakao, sladkorja, mleka, moke in fižola. S tem bo zopet poma-gano revni delavski mladini. — Za zavetnico zrakoplovcev je rimska obredna kongregacija določila Mater božjo Loretsko. (Kakor pripoveduje legenda, so angeli po zraku prenesli naza-retsko Marijino hišico, da ne bi padla v roke nevernikom, najprej na Trsat pri Reki; odtod pa v Loreto pri Jakinu. Lep simbol za zrakoplovcef) — Huda ženska je Katarina Zajc s Stare Vrhnike. Dne 4. marca t. 1. je opsovala z revežem in z drugimi zelo prostaškimi psovkami orožnika na Drenovem griču, ki jo je moral zato aretirati. Obsojena je na pet dni strogega zapora, — Preprečeni boj med Puštalci in Staroločani. Fantje iz Stare Loke so prišli 25. marca v Škofjo Loko, da .vrnejo fan- tom iz Puštala njihov prejšnji obisk v Stari Loki. V mestu na trgu so fantje iz Stare Loke klicali na korajžo fante iz Puštala. Tudi orožniki so izvedeli, da je tisti večer napovedano, da se bodo Staroločani tepli s Puštalci in prišli so na trg, da zabranijo napovedano fantovsko vojsko. Med sta-rološkimi fanti je najhujše razgrajal njihov vodja Ljudovit Bernik iz Stare Loke, ki se je pridušal, da se nikogar ne boji. Orožniki so ga prijeli, on je pa mahal s palico proti orožnikoma Karlu Martinu in Zakovšku. Sodišče v Ljubljani je Bernika obsodilo v 14 dni strogega zapora, — Ker je kupil ukradeni jermen je bil obsojen Urh Partl iz Svetne vasi na 50 K globe. Jermen je ukradel vojak Greben-šek Kiršnerjevi v Žihpolju; prodal ga je za 150 K vojak Pirnik. — Valute dne 19. maja na zagrebški borzi: 100 dolarjev 10.000 K; 100 bolgarr skih levov 180 K; 100 mark 285 K; 100 lejev 272 K; 100 lir 680 K. Unblianike novic«. !j Zabavni klub »Danice«. Nameravana zaključna prireditev se preloži na sredo 26, maja. — Prosimo sigurne udeležbe. (k) lj Is gledališke pisarne. Dnevna blagajna bo poslovala od sobote 22. t. m. dalje za obe gledišči (operno in dramsko) samo v opernem gledališču. Glede večerne blagajne ostane pri starem. lj 'Prodajalcem mleka in živil. Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse prodajalce mleka iz Ljubljane in okolice, da se vrši večkrat na teden stroga revizija in preizkušnja mleka. Vsak, ki bo prodajal vodeno ali pokvarjeno mleko, se bo izročil državnemu pravdništvu. Istotako se bo postopalo proti tistim, ki bodo prodajali mleko dražje, kot je določeno, namreč pa 4 do 5 K za liter. Mestni magistrat opozarja vse prizadete, da upoštevajo ta razglas; istotako pa prosi prizadeto občinstvo, da gre organom mestnega magistrata v tem oziru na roko. 2 ozirom na ponovne slučaje, ki so se dogodili v zadnjem času, da prodajajo nekateri trgovci pokvarjena živila, zlasti slabo moko, ki je zmešana s fižolom itd., se opozarja vse trgovce z živili, da se bodo ponovno vršile stroge revizije po tržnih organih in se bode proti vsakemu, ki bi se v tem oziru pregrešil, kar najstrožje postopalo. lj Ker ni prišel kot priča k razpravi je naložil kazenski senat ljubljanske deželne sodnije g. Modicu 50 K globe, eventualno 5 dni zapora. lj Delomreen človek in tat je Jakob Pečnik, Klati se okoli in krade, Ker je ukradel g. Sajovicu 4 pare čevljev, ga obsodi kazenski senat ljubljanske deželne sodnije na 15 mesecev težke ječe. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Kamnik, (Kršč. socialno gibanje delavstva v kamniškem okraju.) Usodepolni dnevi stavke in nje namen je tudi v našem okraju zanesel drugo misel V treznejšem delu delavstva. Med delavci, ki niso ljubitelji nasilja in ki žive složno skupaj z drugimi delavnimi stanovi, se je porodila misel po novi orientaciji, katera jih bo dovedla do resničnega uspeha. Dočim je v oddaljenejši okolici Kamnika okrog 600 delavcev organiziranih v Jug. Strok, Zvezi, pa v bližnji okolici ni bilo niti ene skupine. Pač je takoj po polomu Avstrije nastopila narodno socialna rganizacija, kd pa ni dala delavstvu nič. Nato so se delavstva hitro lotili socialisti in ga organizirali. Nastopali so s terorjem, kateremu se je dal tudi pretežni del krščanskega delavstva ukloniti radi ljubega miru. Seveda se ta del delavstva ni zavedal, kake posledice bo rodila moč socialistične, sedaj komunistične organizacije. Šele dogodka v Kamniku je bilo treba, ko so hoteli tuji elementi, ki so zaposleni v tovarni na Pero vem s pritiskom prisiliti ostalo delavstvo, da bi rešilo kom. agitatorja Košiča iz zaporov. To nasilje je mnogim odprlo oči in jim dalo resno misliti. Pristopati so začeli k Jugosl. Strok. Zvezi. Da ne bodo komunisti mirno tega zrli, vemo. Toda odločna zavednost delavcev, ki pristopajo k naši organizaciji jim bo prekrižala račune. Za njimi stoji cela organizacija, ki bo čuvala koristi in pravice svojih članov na vse strani. Vsak, kdor odobrava naš delavski program, naj dokaže to s tem, da pristopi k edini organizaciji, /ki res zahteva uresničenje delavskih pravic. Nasprotno časopisje med njimi tudi »Delavec« ki je potom socialistične organizacije med delavstvom zelo razširjen, dela velik hrup proti naši organizaciji- Napada naše glasilo »Večerni List«, ki si upa prinašati zanimiva odkritja iz vrst socialistične danes komunistične organizacije, ki si upa zagovarjati načela krščanskega socializma, »Večem* list« si še celo predrzne prinašati poročila a trdno sklenjeni fronti kršč, social- Stran * •»Večer«? &ev. 'H* rtih delavcev po vseti difžavaK, .Tudi ob' obžalovanja vrednih dogodkih na Zaloški cesti je svaril delavstvo pred hujskači a_la Golouh, Lemež, Petrič Tokan; Kristan itd Ko bi delavstvo slušalo ta glas, ne bi danes ležale žrtve v Madnem grobu. Jug. Strokovna Zveza vidno raste, kaže uspehe svojega dela, ki so v korist skupnega delavstva. In temu delavstvu so se pričele odpirati oči. Zapuščati je začelo vrste komunistov ne le pri nas, tudi na Hrvaitsko, v Dalmacijo sega to ^ gibanje. Zato se boje komunisti, zato cvili njih časopisje in zopet pozivlje delavstvo na nepošteni boj proti nam po Hrvatskem in Dalmaciji. Toda ta boj ne bo uspel. Moč krščanske ideje je trajna, moč brutalne sile pa je zlomiljiva že radi nepoštenega namena samega. To časopisje najgnusnejše napada nas v svojem srdu. Podtika nam raanolika dejanja in namene brez dokazov, ker teh ne more dobiti. Ves njih srd iin njih početje pa jim ne bo nič pomagalo, ker rodi se v trhlih beticah, ki so še danes tako omejene, da si mislijo potom delavcev zasigurati diktaturo, s katero bi bičali najprvo delavca, potem po vrsti še druge stanove. Ako se komunistom to do-pade, prepustimo jim to veselje radevolje, kršč, socialni delavec pa bo korakal naprej ter bo s svojo trdno voljo uveljavil svoje zahteve. Tudi kamniško delavstvo, katero še £uti pošteno in krščansko v svojem srcu, ec bo pridružilo tej armadi, če tudi mu je danes radi nasprotnih uphvov srce še nekako razorano in v dvomih, bo prej ali slej, in to v doglednem času, popustilo vse svoje zapeljivce in se odločilo za program smoftrenega dela v dosego vsega, kar mu po božji in človeški pravici pristoja. V tem smislu pozdravljamo vse one, la so se že odločili na našo pot in tudi vse Ant, ki še pridejo. Kamnik. Socialno politična šola za soc. delavstvo v Kamniku se otvori ▼ petek dne 21. maja. Šola se bo vršila v K*»Trmižkam Domu- Začetek po Šmarnicah pri oč. frančiškanih. Vabljeni so vsi krščansko misleči delavci in prijatelji delavstva. Šolo priredi okrožje J, S. Z. v Kamniku. | o': Železničar. V predzadnjem »Večernem listu« Sem omenil »Začasni pravilnik«. »Tiskovni škrat« pa je popačil besede: Čim večja je družina tem več se prizna«. Pravilno pa je: V. mestih ©stanujočim ostanejo plače enake dozdajnim, d očim se na deželi deloma znižajo, in to čim več članov družine ima delavec, To pa radi tega, ker so družinske in draginjske doklade za 30 odstotkov nižje kakor v mestih in temeljna plača za; 20 odstotkov, dočim je bilo do zdaj le v temeljni plači nekaj razlike. Dozdaj so imeli delavci za vse nedelje in praznike, kakor tudi druge dneve dovoljene odsotnosti draginjske doklade. Po začasnem pravilniku pa vse io odpade. — Da j se v tem času, ko je draginja dosegla rekord nad rekordom, ko je najnujnejša naloga izvesti prav radikalne eocialno-go-spodarske reforme, mesto tega pa se .vznemiri delavstvo z odredbami, katere bi ne delale »čast« njiti staremu avstrijskemu birokratu. Nočem podrobno razpravljali o »Začasnem pravilniku«, ker stojimo na stališču, da takozvani začasni pravilnik mora biti brezpogojno razveljavljen, ali vsa.j bistveno popravljen. Ne moremo si misliti, kako pride birokrat do tega, da razdeli progovne delavce y dve skupini (člen 5., n. del): a) elavci naJ progah z močnim prometom, b) delavci na progah z manjšim prometom. Pod a) delavcem določa 8 urni delavni čas, v izvanrednih slučajih po 10 ur. Pod b) delavcem (z manjšim prometom) pa je delavni čas do skrajnosti kompliciran. Pravi doslovno: »Njihovo normalno delo znaša 224 ur mesečno, službeni čas pa se jim sme z ozirom na čas uš tet c samo službene pripravljenosti (navzočnost) določiti nad 336 ur mesečno (2 8 dni po 12 ur) brez pravice na kako posebno nagrado. Ti vrsti delavcev se šteje kot nadurno delo samo delovni čas preko 12 :i ;i". b) z ložjo službo. ;v Pa tudi tukaj so zopet ravno progovni delavci, ki so priznani pod b) z ložjo službo in jim je priznana temeljna plača od 1. do 2. din. nižje kakor delavcem a). Da so protekciji in raznim klečeplazenjem odprta široka vrata, ni treba omenjati, saj gospodov pri zeleni mizi si drugačnih sploh ne moremo misliti. Da je pa to delo vzor birokratov pri zeleni mizi je prav jasno dokumentirano v vseh 17. članih »Začasnega pravilnika« in glasen opomin našemu delavstvu, kako nujno potrebno je, da delavstvo samo neposredno sodeluje pri vseh socialno-gospodarskih reformah, kajti popolnoma jasno je, da od ljudi iz birokratične šole kakor tudi od de-magoško frazerskih pocestnih kričačev rte more in ne sme pričakovati prav nič dobrega in pametnega. Dokler pa se naše delavstvo pusti na tak brezvesten način izrabljati raznim političnim demagogom, brezvestnim kričačem, ne more pričakovati prav nič dragega kakor — razočaranje, kakor pri zadnjem komunističnem puču. Železničar s proge. Tobačno delavstvo. ZVEZA TOBAČNEGA DELAVSTVA. SHOD TOBAČNEGA DELAVSTVA. V torek popoldne se je zbralo delavstvo Tobačne Zveze JSZ v velikem številu na zborovanje. Delavstvo je z odobravanjem zaslišalo, da je pogodba, po kateri naj bi komunisti po svojem Savezu zastopali tudi nekomunistično delavstvo preklicana. Materialisti naj zastopajo materialiste. Prepričalo se je na uradnem brzojavu, da imajo komunistične spletke kratke perutnice. Na shodu sta govorila tajnik Komljanec in urednik Kremžar. Delavstvo se je ozrlo s par pogledi nazaj, kdo mu je pomagal v dolgih težkih letih do današnjih boljših razmer. Isti dan ob istem času je komunist Zupan v družbi z nekim komunističnim tobačnim zastopnikom iz Belgrada razlagal somišljenikom in tolmačil, da njegov belgrajski kompanjom tako pravi, da so bili v začetku vsi pri komunistih, tudi kapitalisti in buržuazija. Ta belgrajski zastopnik je tudi pravil, da so naši krivi, da se je komunistom stvar zavlekla. Verjamemo. Tudi da bodo štrajkali, kadar se bo njim ljubilo. Tudi ne sme biti nobene skupnosti z našim delavstvom. Po pogodbi so seveda hoteli vkljub tej trditvi delavstvo, ki jim je zoprno, vtakniti v svoj bataljon. (Op. por.) Neuspeh jih je, kakor je videti, zelo poparil. Deputacija tobačnega delavstva pri ljubljanski tobačni direkciji. Dne 17. t. m. je bil odbor krč. soc. delavstva, ki ima v tobačni tovarni ogromno večino, pri ravnateljstvu. Delavstvu je direkcija pojasnila, da je brzojavno razveljavljena pogodba, ki jo je sklenil komunistični tobačni savez v Belgradu z upravo tobačnih državnih monopolov. Komunisti so sklenili pogodbo pod imenom Savez monopolskih radnika. — Delavsko zastopstvo je ponovilo svoje ogorčenje nad predrznim korakom, po katerem naj bi materialistični komunisti zastopali krščansko delavstvo. Terja, da se krivce kaznuje. Pogodbo je podpisal pomočnik gen. ravnatelja tobačnih monopolov v Belgradu Majstorovič. — Pri ljubljanski direkciji je zahtevalo zastopstvo tobačne zveze, naj ne dopusti, da razširjajo komunisti vsak dan lažnjive govorice in vpletajo v svoje trditve uradno odgovorne osebe kot n. pr. ravnateljstvo, ki da je komunistom častitalo na njihovem pro-tidržavnem štrajku. Ravnatelj je odgovoril, da bi moral vsak dan vso tovarno polepiti s papirji, ako bi hotel vse sproti de-mentirati, kar si taki agitatorji izmislijo. Zagreb. Krščansko - socialno organizirane tobačne delavke v Zagrebu so imele minulo sredo svoj sestanek. Na dnevnem redu so bila razna aktualna vprašanja. Sklenilo se je, da bodo šle krščansko-so-cialne delavke vselej takrat, kadar bodo stale na kocki delavske koristi, skupaj z ostalim delavstvom, a odločno zahtevajo, da se spoštuje svoboda prepričanja. Svoj čas je tovarniško ravnateljstvo vsled komunističnega terorja odstranilo krščan-sko-socialne prevzemalke; te delavke bodo sedaj zopet zavzele svoja mesta. Sinj — Dalmacija. Komunistom se podira. Trhla hiša je zletela na kup. Nedavno so se še razkoračevali: «Vse naše!« Naenkrat pa ijm je zrastla skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze pred prestrašenim nosom. K Jugoslovanski Strokovni Zvezi je pristopilo 150 delavcev. Onemogli srd si gase s tem, da vlivajo žolč na tamošnje frančiškane. Ista pesem ko f>ri kapitalistih. Skupina krščanskega de-avstva le čvrsto rasti! Senj — Hrv. Primorje. Pri zadnjem političnokomunističnem štrajku so sem zastonj poslali komunisti zapoved, naj jim pomagamo. Tri četrtine delavstva v tobačni tovarni je v Jugoslovanski Strokovni Zveri in le ena pri komunistih.. - | Kovinar. Stroji iz jeseniških tovarn v Trst! Poročali smo že, da je vodstvo tovarne na Jesenicah hotelo nekatere stroje iz jeseniških tovarn naložiti in odpeljati v Skedenj pri Trstu. Rekli smo, da je posredo-yala tedaj naša organizacija pri obmejnem komisarju, ki je že naloženo blago zaplenil. Drugi dan se je zglasila v Ljubljani deputacija delavstva JSZ., ki je posredovala in izvedela, da se bo blago natančno preiskalo, predno se kaj odpošlje. Na to pa je obmejni komisar jeseniški dal objaviti v listih, da so posredovali pri njem delavci vseh strank in da je šele sedmi delavec bil krščanski socialist, vseh ostalih 6 pa je bilo narodno-socialnih ali soc. demokratičnih. To poročilo gospoda komisarja, ki je znani Sokol Stane Vidmar, je namenoma ali pa morda po nevednosti netočen. Zato izjavljamo: Naš predsednik Pavel Torkar je bil prvi, ki je naznanil namen tovarne, za ' atero drugi tedaj še vedeli niso. Najmanj resnici pa bo odgovarjalo, da bi se bili komunisti za to kaj posebno brigali. Nasprotno! Komunistični voditelji so na sestanku priporočali svojim ljudem, naj se nikari ne razburjajo, če tovarna pošlje zaplenjene stroje Lahom. Vkljub temu si dovoljuje izjavljati gospod komisar, da so bili komunisti med prvimi, ki so naznanili zadevo. Mi pa trdimo, da so bili zadnji, ki so v tej zadevi kaj ukrenili, pač pa je res, da jo vse zavedno delavstvo vseh strank in organizacij bilo skrajno razburjeno radi teh nameravanih pošiljatev in protestira proti temu. Jesenice. Precejšnje razubrjenje vlada pri nas zaradi mezdnih zahtev, ki smo jih vložili 24. preteklega meseca na Kranjsko industrijsko družbo, ker še do danes ni pogajanj. Vsled tega se je ponovno interveniralo pri državnem uradu mont. obratov, Še v sredo smo poslali zopet odposlanstvo v Ljubljano. (Zagotovilo se je, da bodo pogajanja po praznikih.) Sami pripoznamo in s strahom gledamo v bodčnost kaj bo, ako lepega dne zastane ves obrat. Že sedaj pri zaslužku komaj izhajamo in se preživljamo, kako bo šele potem, ko bomo, ako se res zgodi to, kar se nam obeta in že sami vprašamo, da se ustavi obrat, ko bomo navezani na brezposelno podporo. Pri tem je pa še druga stvar. Veliko delavcev, ki imajo svoje hišice. Pri teh pride v poštev važno vprašanje, kaj jim bo storiti. Ves zaslužek svojega življenja je shranil v tisto hišico, češ da bo imel na stara leta miren kotiček. Sedaj naj pa vzame hišico na hrbet kot polž in gre s trebuhom za kruhom. In to vprašanje ni lahko. Kakor smo že zadnjič opozarjali merodajne faktorje na to nevarnost in apeliramo še enkrat, Pomisliti je treba, da je na Jesenicah približno 2000 delavcev s 4000 oskrbovanci. Naj bi se vsaj gledalo, da se še ta industrija ne uniči, kolikor jo imamo. Rudar. Trbovlje. Kakor je že vsem znano, smo imeli svoj čas že začasno sovjetsko republiko, ki je doživela celih 24 ur. Ker se jim je to izjalovilo, si izmišljajo vedno nove stvari. Tako so zadnji čas komunisti prišli na idejo, da je treba godbo izpopolniti, treba je godal, ki so pa danes strašno draga, menda celih 36.000 K, tako pravijo. Kje denar dobiti? Tako kot vedno, kot za prispevke za organizacijo so tudi sedaj šli nad ravnatelja, naj se odtrga vsakemu rudarju za godbo 6 K na tri obroke po 2 K. Ravnatelj se jim je udal. Trdili so namreč, da je godba delavska last vseh delavcev rudarjev. Presenetili so pa nas plakati, ki so jih nabiti pretekli teden po revirjih, ki se glase: Vsem rudarjem v vednost! »Delavska godba« se pro-dicidnalne procesije na binkoštni ponedeljek 24. maja 1920 v Retje ne bo udeležila, ker ne more delati klerikalnim prireditvam reklame. Pač pa se bo Delavska godba udeležila društvenega izleta, ki ga priredi odsek društva »Svobode« na binkošt-no nedeljo in ponedeljek na Mrzlico in od tod v Celje. Delavstvo opozarjamo na lepake glede izleta na Mrzlico ter ga vabimo, osobito pa člane, da se ga v obilnem številu udeleže. Podpisan: Odbor plan. odsek »Svobode«. — Tu vidimo pravo barvo godbe. Kako pride tukaj krščansko socialni delavec do tega, da bo plačeval in in garal za godbo in ljudi, da bi se potem na njegov ruačun mastili. Istotako mislimo, da tudi noben drugi ne bo zadovoljen s tem kruhom, ki so ga spekli komunisti z g. ravnateljem vkljub vladni prepovedi, da se delavcem ne sme več odtegovati za nobene prispevke. Prizadeto delavstvo, ki sc ne strinja s tem, je vložilo na vlado protest. Upajmo, da bo vlada zastavila energične korake, da se ta stvar preišče in upošteva koalicijska svoboda. Komunisti sinaj pa ne mislijo, da so Trbovlje sovjetska republika. Tisto je trajalo samo 24 ur. Mi hočemo biti svobodni. Vi se pojdite pa z yašo svobodo solit! Slamnikar. Na praznik Vnebohoda je imela 'domžalska skupina važno sejo. Pnhodnj(f.seti ja se vrši prvo nedeljo v juniju p° sv. maši dopoldne. K tej seji so v- , ^ tudi vse od odbora postavljene zaupw Pričakuje se točne udeležbe. Lesni delavec. Ljubelj. Namenil sem se, ^apnC^li. orišem položaj lesnega delavca. rO ^ cu sem lesni delavec v gorskem *r J Koroškem. Akoprav leži Ljubelj V1S • ejr gorah in v samoti, je prodrla do nas da smo ustanovili strokovno orgam ^ Pravi pomen, ki ga ima °rganizaci)a'. ^ sedaj vidimo. Uspehe že imamo jj delo, ki nas čaka, ga bomo mogli edino potom organizacie. Treba je. ^ jasnim, kje še lesnega delavca tudi . žuli. Lesni delavec, drvar, prebiva in poleti v gozdu, vsako nedeljo ^ gre domov, da si dobi zopet hrane , u gih potrebščin, drugače pa stanuj . ^ v hribih v drvarski koči, DrvarsKa ^ napravljena iz smrekovih skorij a i iz surovih hlodov, je zanj stalno biv Brez vsakega okna je, na sredi nje ^ šče, v kotu nekoliko vzvišen Pr0 -Li ju je ležišče. Poleti izpostavljen vr ^ vzduhu, pozimi pa od ene strani^ vro druge pa mraz, povrhu tega pa še v ^ ker taka koča nima dimnika, temvc ^ jo vrata za okna in dimnik. Za druz ^ nove, oziroma stroke, se prsmisl^'^. bi se izboljšalo delovno razmerje, s ^ ju(ji nje in drugo. Treba bo misliti, da * ort drvarjem glede stanovanj kaj cdpo V tem oziru bi jaz mislil, da bi se ne' vendar dalo odpomoči, namreč: g ki, ki imajo takšne gozdove in go- Iavce, naj bi dali napraviti v sr®. Ljavec zdov pošteno stanovanje, kjer bi. ^ lahko stanoval, ne da bi se mu b1 da si nakoplje kakšno bolezen. }a ■ „o drvafl* fr vanja, ki se nahajajo sedaj za gozdovih, so zdravju škodljiva. ^ja nima niti pojma, kakšna so ta stanov . j,j drvarski koči. Sploh bi bilo želeti. ^ ^ se tudi za drvarje vzbudilo sprožila misel, kako bi se dalo ^ vprašanje urediti. Pri tem je treba P ^ s< da se drvarji sami tudi zanimajo iB j* organizirajo. Tam pridejo skupa) ^ sproži marsikatera dobra misel, ,, ^ pride v svet, da se potem začnejo t •gjjjff zanimati za stvar, ki drugače 01“ ne na to. — Kristijan Regovc, larodno gledišč’ Opera. izvS Delavski obzor#4 Delavstvo in jetika. Iz Tržiča ^ poroča: Po naročilu okrajnib so morali župni uradi napraviti s ^g, vseh tistih, ki so od leta 19^* ta ne- umrli za jetiko. Brez dvoma i®a varna bolezen najbogatejšo žeteV v ^li skih krajih. Vzrok temu so v judi slaba, vlažna stanovanja, deloWa P giedi slabe prehranjevalne razmere. ^ UIurl0 tu nekaj številk: V teh 12 letih Je $e& v župniji Tržič za jetiko 221 ’t0 j# temi 111 žensk in 110 moških-je leta 1908: 28; 1909: 13; 1910: 11; 1912: 15; 1913: 22; 191-4: lj: ». »O-14; 1916: 18; 1917: 23; 1918: 18; j j« Otrok je umrlo 37. Izmed raznih 0 ^ največ umrlo čevljarjev, in sicer,.ji, ^ temi predilničarji in potem str0jane i&‘ številke glasno pozivajo merodaJ ^e-torje, da vse potrebno ukrenejo, jo delavske družine čim preje do stanovanj. - —------ ' ~~ " gt Harmonij že nekoliko obrabljf ^ v proda pod ugodnimi pogoji. PoJZ(vi(($0 pisarni J. S, Z. v Kamniku, hotel I,- 2. n. 20. maja, četrtek: 'pri#0' abonementa. Gostuje gosp. Kober žič, baritonist zagrebške opere. Drama. _ . v do* 20. maja, četrtek: »PohujŠa®jc lini Šentflorijanski«, abonerpent fij»roviM«IJa. < a Krompir bo prodajala -ti nica za živino in mast« v M .. ce> Miihleisnovem skladišču na 1 vsak dan od 8. do 12. ura od 2. do 6. ure popoldne vin3.1^ loga. Kilogram velja 1 K 7U l0j, Stranke naj prinesejo vreče s Izbrana sveža jajca bo prodaja - ^ jja čevalnica za živino in mast« v LjU ^ vin. prosti stojnici. Vsak komad ve ) Odgovorni urednik Jože ,a<( Izdajatelj konzorcij »Večernefia Tiska »Jugoslovanska tiskar®** *