8
GLASNIK
DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA
DECEMBER 1975
LETO IX.
ŠTEVILKA 11
DEVETMESEČNI REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1975
V glavnem bi za naše devetmesečno poslovanje lahko dejali, da so se nadaljevale skoraj vse tendence, ki so se pokazale že v polletnem poslovanju.
CELOTNI DOHODEK IN ZAPOSLENOST
Z veseljem lahko ugotovimo, da srho že v devetih mesecih za okrog 160 milijonov presegli lanski celoletni skupni dohodek IMP-j a, letošnji celotni dohodek je znašal 1.190,463.968 dinarjev in je za 50 % višji kot lani v istem času. Del povečanja gre na račun pridružene TOZD SKIP, del na račun dviga cen in del na račun višje zaposlenosti. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da se je letos precej dvignila produktivnost v IMP-ju in je boljši rezultat tudi posledica le-te.
Posamezne TOZD prikazujejo naslednje povečanje celotnih dohodkov glede na lansko razdobje:
TOZD OV, Ljubljan	52%
TOZD KLIMA, Ljubljana	37 %
TOZD PMI, Maribor	41%
TOZD PM, Koper	44	%
TOZD ELM, Ljubljana	63	%
TOZD TEN, Ljubljana	58	%
TOZD TRAA, Ljubljana	44	%
TOZD LIVARNA, Iv. gorica	144 %
TOZD TIO, Idrija	66%
TOZD SKIP, Ljubljana	29%
TOZD PB, Ljubljana	63	%
TOZD ZIP, Ljubljana	43	%
TOZD DŠ, Ljubljana	29	%
Povečanje celotnih dohodkov TOZD je v precejšnji meri posledica večjega števila de-
9. mes.
Element delitve dohodka	v 000 din
Pogodbene obveznosti	4.260
Zakonske obveznosti	29.493
Stanovanjski prispevek,
ki pripada SP OZD	6.018
Osebni dohodki	148.329
Drugi osebni prejemki	6.323
Ostanek dohodka	90.611
Skupaj	285.034
lavcev. Tako so imele TOZD letos poprečno za 14 %, več zaposlenih kot lani.
OBRATNE IN OSNOVNE NALOŽBE
V strukturi celotnega dohodka predstavlja največji del poraba materiala in znaša letos 47 %, lani pa 49%. Udeležba se je znižala v korist dohodka. Vendar pa moramo posvečati porabi materiala, posebno pa še poslovanju z materialom, večjo pozornost kot doslej. Zaloge repromateriala so se povečale za 85 % glede na lansko raven in so znašale v letu 1975 poprečno 100,564.835 din. Posledica tega je tudi znižan količnik obračanja zalog repromateriala, ki je padel od 7,8 lani na 6,5 obrata letos. Povečala se je tudi vezava obratnih naložb v ostalih vrstah zalog. Tako so zaloge orodja in drobnega inventarja večje za 63 %, zaloge nedokončane proizvodnje za 37 % in polizdelkov za 58 %, znižale pa so se zaloge gotovih izdelkov za 6'%. Tudi terjatve so za 49 %■ višje kot lani. Zaradi tega kažejo obratne naložbe skupaj 56'% porast glede na lansko raven.
Seveda pa smo letos bili tudi bolje opremljeni z delovnimi sredstvi. Naložbe v osnovna sredstva so bile letos za 54'% višje kot lani, če primerjamo nabavno vrednost in za 58 % višje, če primerjamo sedanjo vrednost osnovnih sredstev.
DOHODEK
Dohodek je eden izmed gospodarskih ciljev proizvodnega procesa. Delimo ga na del za osebne dohodke, del za sopogodbenike, del za širšo družbo in del, ki ostane TOZD za razširjeno reprodukcijo. Glede na to je bil dohodek IMP razdeljen na naslednje elemente:
1974	9. mes.	1975	Indeks
struk.	v 000 din	struk.	75/74
1,49 %	7.939	1,69%	186
10,35 %	51.338	10,90 %	174
2,11 %	8.947	1,90 %	149
52,04 %	212.120	45,03 %	143
2,22 %	11.049	2,35 %	175
31,79 %	179.637	38,13 %	198
100,0 %	471.029	100,0 %	165
V celotni strukturi razporejenega dohodka so najbolj porastli: ostanek dohodka, pogodbene in zakonske obveznosti ter drugi osebni prejemki. Zelo umirjeno so naraščali osebni dohodki in stanovanjski prispevek, ki je vezan na osebne dohodke.
ZAKLJUČI
X.	:,robi vtis o našem letošnjem
"*>	Menim, da smo z rezultati lahko
zadovoljni, vendar pa ima vsaka medalja dve plati. Na kratko si poglejmo še senčno stran.
Velik del ostanka dohodka nam leži v zalogah repromateriala, orodja in drobnega, inventarja, nedokončane proizvodnje, polizdelkov in v terjatvah.
Uspeh poslovanja ni samo rezultat dela, temveč tudi odraz večjih investicij v osnovne naložbe (boljša opremljenost dela) in še vedno zadovoljivega položaja IMP-ja na tržišču.
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: inž. Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov
IZBOLJŠATI ORGANIZACIJO IN PRODUKTIVNOST
V prihodnje bo treba še bolje organizirati delo in tako še povečati produktivnost že zaposlenih delavcev.
Ko bomo razmišljali, kam naložiti ostanek dohodka, je treba upoštevati, da se le-ta zniža še za posojila za železnice, za ceste, za nezadostno razvite republike in pokrajino Kosovo, za občinske in republiške rezervne sklade. Za te namene smo do 30. 9. 1975 izdvojili:
za posojilo nerazvitim za posojilo za ceste SRS za posojilo za železnice SRS za rezervne sklade skupaj
9,011.146 din 7,789.134 din 4,756.438 din 1,036.285 din 22,593.003 din
V premislek naj vam bodo še izgubljene ure zaradi boleznin do 30 dni, ki so se od lanskih 55 ur dvignile letos na 58 ur na zaposlenega. Če upoštevamo realizacijo na en« proizvodno uro, vidimo, da nam je izpadlo zaradi boleznin okrog 6 in pol milijard starih dinarjev realizacije. To pa je že nekaj, kajne!” Ob tem bi povedal Voltairov izrek: Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česat ne delamo! V našem primeru smo torej deln° odgovorni za teh 6 in pol starih milijard »ne'
d6la	PAVEL KRAJNC
OB DNEVU REPUBLIKE
Jutri praznujemo dan republike — 29. november — rojstni dan naše republike.
Ta praznik, ki nas spominja na zgodovinske sklepe II. zasedanja AVNOJ, ki praktično pomenijo temelje naše današnje Jugoslavije, je še toliko pomembnejši, ker ga praznujemo tridesetič v svobodi. Žrtve, ki so jih naši narodi dali za svojo svobodo, preden je bil zlomljen fašizem in domači izdajalci, nas zavezujejo, da se z vsem spoštovanjem do njih zavedamo pomembnosti praznika in svobodo, ki je bila tako drago plačana, zvesto čuvamo, v naši domovini pa razvijamo takšne družbeno-politične, ekonomske in medsebojne odnose, ki resnično pomenijo višek demokracije in svobode človeka. Naš delovni človek je tisti, ki na vsakem koraku te pridobitve revolucije lahko uživa, jih ocenjuje in daje svoj lastni prispevek k še hitrejr mu osvobajanju dela in človeka. Razvoj teh odnosov, ki se kaže v samoupravnem delegatskem razmerju, je tisti, ki našemu delovnemu človeku omogoča polno iniciativo in možnost uveljavitve na vseh področjih.
Socialistično samoupravljanje je največja pridobitev povojnega razvoja naše revolucije in je obenem najbolj
revolucionarni korak v razvoju delavskega gibanja v svetu. Naše samoupravljanje je mnogim _ v svetu vzor, želja mnogih delovnih ljudi pa je, da bi tudi sami prišli do tega. Mnogim pa je naš samoupravni družbeni red trn v peti in zato skušajo na različne načine zavreti razvoj samoupravljanja pri nas in v bojazni za lastni položaj in ohranitev pozicij, ki jih imajo, ne izbirajo ne sredstev ne načina. To nas opozarja, da pridobitev revolucije in naš samoupravni položaj nista nekaj samo po sebi umevnega in obstojnega, zato se moramo vedno in povsod zavzemati za še hitrejši razvoj revolucije. Razmere v svetu so take, da nam vedno narekujejo aktualnost Titovih besed, da moramo živeti in delati tako, kot, da bo sto let mir in biti pripravljeni, kot, da bo jutri vojna.
Zato je prav, da tudi sami pri sebi naredimo obračun in pogledamo, k šen je naš odnos do družbe, v kateri živimo, do družbe, ki nam omogoča svobodo dela, samoupravljanje, delegatska razmerja in še marsikaj, za kar v mnogih deželah sveta bijejo srdite bitke in ugašajo življenja, mi pa dostikrat ne vidimo ničesar drugega kot lastno korist. Prav bi bilo, da to naredimo iv v
bodoče delamo z malo več zavesti in odgovornosti do naše družbe in pridobitev socializma, da se zavzemamo za boljše medsebojne odnose, za večjo vlogo in še hitrejši razvoj samoupravljanja, za bolj dosledno izvajanje ustave in sklepov X. kongresa ZKJ. Cas je, da to naredimo in resnično pogledamo, kakšni smo, da nam ne bodo socializem, samoupravljanje, ustava in sklepi kongresa ZKS in ZKJ samo na jeziku. Niso redki primeri, da imamo tudi med komunisti take, da so komunisti samo na partijskih sestankih in mogoče še tam, kjer bi jim slučajto to prav prišlo. Takšnih pojavov pa ne smemo več dopuščati, ampak se moramo zavzemati za to, da bodo komunisti res tisti, ki bodo to tudi v vsakem času opravičili.
Naj bosta torej praznik dneva republike in tridesetletnica svobode tista, ki bosta dala našemu razvoju sveže moči in še več revolucionarnega poleta. Naša družba in odnosi v njej bodo taki, kakršne si bomo izgradil sami, zato bodimo dobri graditelji, ki bomo znali dograjevati na trdnih temeljih postavljenih v NOB, ki bodo našemu samoupravljanju in neuvrščeni Jugoslaviji še nadalje krepili ugled v svetu.
CIRIL KURENT
ŽIVAHNA AKTIVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
V zadnjem času sta svet ZMS IMP in sindikalna konferenca podjetja pokazala veliko mero aktivnosti pri reševanju nekaterih problemov, kot so:
—	samoupravna organiziranost pri podjetju in
TOZD;
—	volitve organov delavskega samoupravljanja v TOZD in podjetju;
—	razprava o 9-mesečnem obračunu.
Po razpravi, ki je bila na sindikalni konferenci in svetu ZKS IMP, ter nato še na skupnem sestanku sveta ZKS in predsedstva sindikalne konference, smo vsem TOZD predlagali spremembe nekaterih določil samoupravnih aktov. Spremembe se nanašajo v glavnem na delo odborov podjetja t. j. odbora za medsebojna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje, odbora za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, odbora za varstvo pri delu, odbora za stanovanjske zadeve, ki se po novem predlogu združijo v enotni odbor za medsebojna razmerja na ravni Podjetja. Sprememba se predlaga tudi za število delegatov v DSP iz zdajšnjih delegatov TOZD v DSP na 3 delgate. Ta sprememba se Predlaga zato, ker se predvideva, da se bodo integracijska gibanja razvijala še naprej in je nujno moralo priti do tega predloga. Sprememba števila delegacije TOZD v DSP se s tem sklepom praktično nič ne spremeni, saj so imeli prej štirje delegati en glas, sedaj pa ga bodo imeli trije. Nadalje so TOZD predlagali,
da tudi v TOZD združijo odbor za delovna razmerja in odbor za delitev in razporejanje OD v enotni odbor za medsebojna razmerja. To pa zato, ker se vsa problematika, ki sta jo ta odbora obravnavala, nanaša na medsebojna razmerja delavcev v združenem delu.
Razpravljali smo tudi o uresničevanju Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v Ljubljani in predlagali TOZD in DSSS, da v svoje samoupravne akte vnesejo določila Družbenega dogovora, za kar smo se obvezali ob podpisu le tega. Zaradi teh sprememb nastopijo nekatere spremembe v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO IMP, v statutu podjetja, statutu TOZD in SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
O VOLITVAH IN O OSEBNIH DOHODKIH
Glede volitev v organe delavskega samoupravljanja smo se dogovorili, da bodo volitve 28. 11. 1975, o načinu kandidiranja, še posebno pozornost pa smo posvetili moralno-oolitičnemu-samoupravnemu liku kandidatov za v organe DS. V razpravi o 9-mesečnem obračunu je bilo največ govora o poračunu OD za prve štiri mesce v letošnjem letu po novem SS o delitvi OD in vzdušju v posameznih TOZD in politični situaciji, ki ob tem nastaja v podjetju. Naš predlog je bil sledeč:
—	poravnava za prve štiri mesece od 1. 1. do 20. 4. 1975, naj se izvrši v okviru možnosti in s tem naj bo razprave o poravnavi OD konec. Morebitni presežek naj se po zaključnem računu za leto 1975 razdeli v obliki gibljivega dela za zadnje tromesečje;
—	poravnava naj se izvrši v dveh obrokih, in sicer pri novembrskem in decembrskem izplačilu OD;
— TOZD, ki bi lahko izplačale več kot znaša poravnava, naj to store samo v višini poravnave;
— TOZD, ki so že preveč izplačale, naj do konca leta to izravnajo.
V razpravi o osebni oceni je prišlo do predloga, naj bi se osebna ocena uvedla s 1. 1. 1976, če pa bodo tehnične možnosti že z 21. 12. 1975, pred tem pa mora biti sprejet sporazum o normah. Delegati so pri tem dali predvsem poudarka določilom SS o delitvi OD, ker se pojavlja bojazen, da se osebna ocena izrodi in se bo uporabljala za izravnavo oz. za povečevanje razlike v OD. S tem v zvezi se zahteva dosledno upoštevanje določil SS o delitvi OD, osebna ocena mora biti javna, vsa odstopanja od tega bomo obravnavali in zahtevali, da se kršilce primerno kaznuje.
To je v kratkem povzetek razprav in sklepov na skupnem sestanku sveta ZKS IMP in predsedstva sindikalne konference IMP, za katere smo menili, da z njimi seznanimo vse zaposlene v podjetju.	CIRIL KURENT
KDO VEČA IZGUBLJENE URE
Že več let ob različnih analizah izgubljenega delovnega časa ugotavljamo, da so v stalnem porastu izgube delovnega časa na račun boleznin do 30 dni. To lahko ugotovimo tudi ob analizi izgubljenega delovnega časa za letošnje prvo polletje. Že tako visoko število izgubljenih delovnih ur na zaposlenega na račun boleznin do 30 dni v prvem poletju 1974 se je v enakem času letos povečalo še za 14,3 % oziroma od 35 izgubljenih ur na zaposlenega v prvem polletju 1974 na 40 ur v prvem polletju 1975. Zaradi stalnega naraščanja izgub delovnega časa na račun boleznin do 30 dni se seveda stalno slabša tudi struktura istega izgubljenega delovnega časa.
»VODITA« TOZD KLIMA IN TOZD DRUŽB.
STANDARD
Več kot eno tretjino vsega izgubljenega delovnega časa predstavljajo izgube na račun boleznin do 30 dni kar v dveh TOZD in to Družbeni standard (39,6%) in TOZD Klima (34,2%). Ce je taka struktura izgubljenih delovnih dni v TOZD DS pričakovana, pa je »drugo mesto« TOZD Klima dokaj presenetljivo, saj je ta kolektiv eden »mlajših« po povprečni starosti zaposlenih. Več kot eno' tretjino vsega izgubljenega delovnega časa predstavljajo izgube na račun boleznin do 30 dni še v TOZD: TRAA (32,3%), S KIP (30,5%), PM Koper (30,3«/.), TIO Idrija (29,9"/.), OV (28,1%), TEN (27,5%), Livarna (27,1 %) in v dejavnosti v inonzemstvu — zahod (26,3 •/.).
KOMUNISTI O BOLEZNINAH "
Zaradi tako visokega izgubljenega delovnega časa na račun boleznin do 30 dni v prvem polletju letošnjega leta, je o tem problemu obširno razpravljal tudi Svet ZK IMP na svoji razširjeni seji in s tem v zvezi sprejel naslednji sklep:
Zaradi visokega izpada fonda delovnega časa na račun boleznin mora oddelek za varstvo pri delu IMP pripraviti analizo, koliko izpada nastopa preko ambulante IMP in koliko preko ostalih ambulant. Na temelju tega naj pripravi predlog, da lahko zaposleni v IMP dobijo bolniški staiež samo preko ambulante IMP ali v naprej pooblaščenih ambulantah (dislociranih) s strani TOZD.
Služba za varstvo pri delu je skupno z Obratno ambulanto IMP in SOIS opravila analizo, rezultati te analize pa so prikazani v tabeli.
Iz tabele je razvidno sledeče:
1.	Več kot polovica bolniških listkov (koristnikov) je bilo izdano v O A IMP za TOZD: Elektromontaža (68 %), Klima (61 %) OV Ljubljana (57%), Projektivni biro (55%) in TEN (54 %).
2.	Več kot polovico bolniških dni je bilo odobrenih v O A IMP za TOZD: Klima (81 %), Elektromontaža (57 %) in Projektivni biro (56 %).
3.	Večji procent pri izgubljenih delovnih dneh kot pri koristnikih je po teh podatkih opaziti le pri TOZD Klima (61 %—81 %) in PB (55 %—56 %).
4.	Prejšnji točki je verjetno vzrok to, da je kar 213 koristnikov ali skoraj ena petina od vseh, ki jim je bila bolniška odobrena v OA IMP, bila odsotna z dela le po en dan.
5.	Kar 744 ali preko 60 % vseh odobrenih bolnišk v OA IMP je trajalo od 1 do 5 dni.
Iz zgoraj naštetih podatkov in pa iz poznavanja načina dela v OA," brez da bi se karkoli spuščali v oceno upravičenosti odobravanja bolniškega staleža ali strokovnosti dela lahko zaključimo:
PREMALO ČASA ZA BOLNIKE?
1.	Velika večina bolniških za en dan je posledica dejstva, da je zdravnik v OA iz različnih vzrokov na razpolago pacientom prekratek čas (1 do 2 uri dnevno).
2.	Že večkrat je ugotovljeno, da dnevno obišče OA IMP v povprečju preko 30 pacientov. Ker pa je za tako število obiskov ordina-cijski čas prekratek, pacienti v večini niso in ne morejo biti zadovoljni z načinom nudenja uslug. Zato po izjavi sestre v OA IMP niso izjema primeri, ko delavci IMP zahtevajo svoje kartone in jih odnašajo v druge ambulante, namesto da bi bilo obratno.
3.	Smatramo, da je za tako stanje v OA IMP kriv Zdravstveni dom Ljubljana, ker ni zagotovil, da bi bilo delo v OA IMP v skladu s pogodbo, normativi in dejanskimi potrebami.
4.	Predlagamp, da se od Zdravstvenega doma Ljubljana energično zahteva zagotovitev rednega dela OA IMP dejansko po 6 ur na dan v skladu s pogodbo in načrtom dela.
Izpolnitev drugega dela sklepa Sveta ZK, ki zahteva pripravo predloga, da lahko zaposleni v IMP dodbijo bolniški staiež samo v OA IMP ali drugi v naprej pooblaščeni ambulanti, v opisani situaciji v OA IMP skoraj ne pride v poštev. S tem bi samo še dodatno otežali delo v OA in še prispevali k slabi volji pacientov. Sicer pa je možno ta sklep realizirati za dislocirane TOZD, za ostale pa, če bo v OA IMP zdravnik na razpolago pacientom dejansko 6 ur dnevno.	•
Pravilnik o uveljavljanju pravic in zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS 8/71) v 61. členu določa sledeče: Zdravstveno stanje in primere, ki upravičujejo zavarovanca do nadomestila osebnega dohodka, ugotavljajo zdravniki, ki jih pooblasti skupnost v pogodbi ž zdravstveno delovno organizacijo.
Delavci, zaposleni v delovnih organizacijah, ki imajo OA ali pa so sklenile z zdravstveno delovno organizacijo pogodbo o zdravstvenem varstvu za svoje delavce, uveljavljajo pravico po prejšnjem odstavku pri zdravnikih v teh ambulantah oziroma v teh zdravstvenih delovnih organizacijah.
Ker mora biti zagotovljena pravica proste izbire ambulante zdravljenja oziroma zdravnika, ima OZD torej le pravico od delavcev zahtevati, da prinesejo bolniški list, ki jim ga izda zdravnik v obratni ali pooblaščeni ambulanti in to na predlog zdravnika. ki delavca — pacienta zdravi, v kolikor se delavec — pacient zdravi v lokalni ali drugi ambulanti.
ANDREJ HUDOKLIN
—
OBJAVA
Komisija za odprodajo poslovnih sredstev TOZD KLIMA, proizvodnja — montaža objavlja prodajo odpadnih poslovnih sredstev:
Ocenjena
vrednost
din
1.	Paralelnih primežev 7	50
2.	Lestev dvojnih 8	1C
3.	Stojal za EVS-ročni 3	80
4.	Elektr. ročna žaga — krožna 1	300
5.	Stojalo za risalno desko	1	150
6.	Prenosnih varilnih
transformatorjev Z	100
7. Elektr. krožna žaga »Gostol« 1	4.000
Odprodaja bo v prostorih Klima proizvodnje v skladišču orodja dne 5; decembra 1975 ob 14. uri.
V_______________________________________J
	Bolniška	do Jo dni			Bolniška	nad 3o	dni		* ko-	dni	~tev.	odobr.bolnišk.
TOŽB	število. 1	koristn.	število dni		število 1	koristn.	število dni		ristnik.	v OA	v CA	IS?
	v oa ir?	Skupaj	V OA	SkuPaj	v OA i: ?	Skunej	V OA	Skupaj	v OA IK?	IKP	1 dan	1 - 5 dni .
OV Ljublj.	26o	45S	1266	2759	16	136	671	152o	57	46	53	179
Klima	25o	4o7	1779	2198	7	64	414	688	61	81	45	157
PKI Ssribor	8	185	24	1171	-	63	-	777	* 4	2	2	6
PK Koper	3	294	11	2137	1	58	3o	866	1	o,5	-	3
El.mont.	266	332	1275	2242	7	7o	293	864	68	57	39	163
TEH	189	35o	792	2o95	13	17o	684	1666	54	38	44	lo2
TRAA	154	394	9ol	2517	7	117	375	1429	39	36	2o	81
livarna	6	148	26	1266	-	82	-	1412	4	2	1	4
EKIP	2	133	2	8o7	1	4o	3o	622	1	o,2	2	-
TIO	-	217	-	lo49	-	71	-	743	-	-	-	-
Zastopstvo	2	11	15	8o	-	11	-	145	12	7	-	2
Proj.biro	31	57	177	315	2	36	126	389	55	56	3	26
DSCS	32	91.	15o	594	2	67	169	765 .	35	25	4	2o
Skupaj i: P:	12o7	317o	644o	19562	56	997	2792	12o45	38	33	213	744
VODA - VIR ŽIVLJENJA
Hipokrat — filozof antične Grčije — je rekel: »Voda, obsijana s soncem, ki je v večnem obtoku, je nenadomestljiv posrednik in nosilec vsega življenja.«
To je bila resnica, ki so jo v času antike spoštovali. To je tudi resnica, ki so jo ponovno začeli spoštovati marsikateri narodi, ko go občutili hude posledice pomanjkanja in zastrupljanja vode.
Nas pa vse to sploh ne prizadene. Mi živimo na področju, bogatem s padavinami. Voda nam curlja pod vsakim hribom. Zato si verjetno lahko privoščimo Savo kot industrijski kanal, zato si lahko dovolimo, da so naši Potočki polni plastike, zarjavele pločevine in celo odlagališče starih avtomobilov. Tudi to ni nič posebnega, da v reke spuščamo vse vrste odplak in strupov, ali da lahko kdor koli nemoteno koplje ali vrta v podzemlje — na vodonosnih slojih — in dela velike »rane«, Preko katerih zastrupljamo še naše podzemlje.
V časopisih sem zasledil nekajkrat prav Pesimistične napovedi. Pa poglejmo nekaj naslovov:
»Navček govori okolju in nam — Vse reke na Slovenskem biološko izumirajo«, »Iščemo čiste vode«, »Mračne napovedi — Ljubljana stalno na pragu katastrofalnega onesnaženja Podtalnice«.
In kdo se zmeni za to?
Na srečo se. Vsaj nekateri med nami.
Preskrba z vodo danes ni več enostavna in tudi ne cenena. Pred nas postavlja velike finančne in tudi tehnične naloge. Če hočemo biti tem nalogam kos, moramo uporabiti vse, kar nam danes tehnika nudi. Poleg tega pa mora vedno sodelovati večja grupa ljudi, ki je le s teamskim delom kos postavljenim nalogam.
IMP ZA ČISTO OKOLJE
Vseh teh težav se pri nas dobro zavedamo. Naše podjetje že dolgo vrsto let sodeluje pri gradnji vodovodov, pri avtomatizaciji naprav za črpanje in transport vode, za predelavo vode in pri napravah za kontrolo sistemov. Začeli smo pri enostavnih črpalnih postajah. Čas pa nam je prinesel tudi druga dela. Av-| tematizirali smo črpalne in prečrpalne postaje, izdelali filter postaje, izdelali projekte in vgradili sisteme za prenos podatkov, formirali manjše komandne centre in podobno. Tako smo v nekaterih mestih dokončali že večje Število raznih objektov. S tem pa smo prišli tudi do problema — kako naprej in kam na-. Prej?
Naredili smo si program in pogumno krenili dalje. Začrtali smo si tri smeri. Prva smer so vodovodi, oziroma preskrba z vodo.
| Druga smer je čiščenje odpadnih voda in tretja industrija. Vse te veje pa imajo zelo yeliko skupnih problemov. Veliko naprav, ki 1 že dolga leta uporabljamo pri vodovodih, lahko uporabimo tudi v industriji ali pri čiščenju odpadnih voda. Če namreč merimo nivo, je popolnoma vseeno, če merimo nivo Vode v vodohramu ali v bazenu v separaciji nji pa nivo alkohola v rezervoarjih v tovarni.
I Razlika je le v eksplozijski izvedbi. Sistem Prenosa informacij in obdelave podatkov je lahko tudi popolnoma enak v vseh napravah, i Lahko bi naštevali dalje: meritve pretokov, PH, motnosti, prevodnosti, sumiranja programskega doziranja, štetja in tako dalje.
PRVI USPESNI KORAKI
Prvi korak naprej smo tudi tokrat naredili na področju preskrbe z vodo. Za Vodovode Zagreb, Ljubljana, Koper in Karlovac imamo že izvedenih veliko objektov, ki pa so med seboj lokacijsko precej odmaknjeni. Da bi omogočili enostaven pregled in enostavno upravljanje z vsemi napravami, smo se odločili, da vse objekte v mestu povežemo v komandne, oziroma v dispečerski center. Na ta način bo lahko dispečer iz enega mesta opravljal s celotnim sistemom. Veliko lažje se bo lahko prilagodil trenutnim zahtevam in veliko lažje bo lahko reševal kritične' situacije ob napakah na magistralnih vodih ali ob 1 kakršnem koli izjemnem stanju. Sistema, ki smo ju izbrali, pa nam omogočata tudi obratovanje celotne naprave preko programatorja ali v končni fazi preko procesnega računalnika. Tako široka zasnova je potrebna zato, ker delamo tu z zelo važnimi sistemi, ki pri svojem izpadu povzroča lahko ogromne škode. Poleg tega pa rte smemo pozabiti, da upravljamo z močmi po 10 in več MW. Če s tem našim sistemom prihranimo na dan morda samo 30 minut črpanja v času višje tarife el. energije, lahko vidimo, da že v enem letu prihranimo zelo velike vsote, denarja. To pa je tudi ekonomska potrditev naše pravilne zasnove.
Zanimivo pri vsem tem je morda tudi to, da smo že pri dosedanjem delu upoštevali vsa ta pravila in gradili objekte tako, da jih danes samo vključimo v celotni sistem. S tem pa smo tudi izpolnili zelo važno nalogo — varnost sistema. V primeru okvare na dispe-čerskem centru ali prenosnih poteh, lahko za posamezna področja prevzamejo upravljanje komandni centri, lahko same črpalne postaje ali celo posamezni črpalni agregati. Na ta način je zagotovljena varnost obratovanja tudi v najtežjih pogojih.
SEZNANITEV PARTNERJEV
Da bi s svojim delom in s svojimi dosedanjimi izkušnjami seznanili naše poslovne partnerje, smo v minulem mesecu povabili k nam predstavnike raznih vodovodov. Organizirali smo kratka predavanja o hidravličnih zasnovah sistemov in o možnostih uporabe aparatur za komandne in dispečerske centre. Prikazali smo jim možnosti sistemov in prednosti pbsameznih aparatur. Ogledali smo si tudi dispečerski center, ki ga ima elektro distribucija v Kranju. Obisk na tem posvetovanju je bil zelo zadovoljiv. Podani program in zasnove komandnih in dispečer-skih centrov pa po mnenju prisotnih popolnoma ustrezajo zahtevam Vodovodov. Na j večje priznanje pa je bil za nas predlog, da naj bi IMP organiziral vsako leto podobna predavanja in skrbel za razvoj na področju vodovodov. Vsekakor lepa hvala za naše dosedanje delo.
Omenil sem že, da naše delo ni omejeno le na vodovode, pač pa ga lahko razširimo na vse mogoče panoge. Tovarna Dalmacija Vino iz Splita nam je naročila izdelavo protipožarnega sistema skladišča alkohola, meritve nivojev v rezervoarjih alkohola, meritve količine alkohola in avtomatiko za upravljanje s celotnim sistemom.
Tovarna kovanega orodja v Zrečah nas je prosila za rešitev posebne števno-program-ske naprave in pripadajoče avtomatike. S »Cinkarno« v Celju smo se pogovarjali, da bi nam dali v projektiranje in izdelavo celotno avtomatiko nove tovarne za cinkov sulfat.
Se ih še bi lahko našteval možnost našega udejstvovanja. Žal pa pri delu naletimo na veliko problemov in nerazumevanja. Delo samo je precej zahtevno in se zato velikokrat zgodi, da posamezniki in ekonomske enote nimajo posebnega interesa, da bi sodelovali. Problem je tudi v tem, da želi investitor vedno imeti samo enega odgovornega človeka za svoj objekt. Pri nas to žal ni tako.
Problem je tudi v tem, da ekonomske enote nimajo usklajenih programov. Zgodilo se nam je, da smo se mi pogovarjali za sodelovanje, druga enota pa je nastopala kot konkurenca. Sedaj pa imamo celo primer, da naša konkurenčna firma izvaja dela v drugi ekonomski enoti.
Ob koncu pa bi rad opozoril še na tole:
Za doseganje dobrih rezultatov je nujno potrebno teamsko delo. Do sedaj sodelujemo z večjimi podjetji, z Elektro fakulteto v Ljubljani in v Zagrebu in z nekaj posamezniki. Vse gradimo na osebnem čutu odgovornosti posameznikov in na njihovem entuzijazmu. To pa je skoraj premalo za tako organizacijo kot je naše podjetje.
Dobre zdrave vode bomo rabili vedno več. Vsak dan pa bomo težje prišli do nje. Vsak dan nas čaka več dela, da si bomo lahko ohranili ta osnovni element za življenje. Kako bi bilo, če bi vsak od nas premislil, če je res storil vse, kar je bila njegova dolžnost? Morda bomo lahko v naslednjem letu že pisali o veliko večjih delovnih uspehih. S tem pa bomo skrbeli kar za dvoje — za razvoj našega podjetja, obenem pa bomo dali tudi svoj delež varstva okolja. Tudi generacije za nami se bodo veselile zdrave, čiste vode.
ANTON JURCA

V TOZD DRUŽBENI STANDARD
NAPOTKI ZA BOLJŠE DELO
Tudi delavci zaposleni v TOZD Družbeni standard so se s svojim stabilizacijskim programom priključili prizadevanjem vseh naših delovnih ljudi.
Sprejeti program pomeni dokončno vsebinsko, organizacijsko in samoupravno urditev TOZD, pomeni bolj organiziran in kvalitetnejši pristop k reševanju notranjih težav in vzpodbudo za doseganje boljših delovnih in poslovnih rezultatov.
Ob številnih konkretnih nalogah je izredno pomembna krepitev vloge svetov proizvajalcev in potrošnikov. Sveti proizvajalcev in potrošnikov v obračunskih enotah so tisti, ki poleg samoupravnih organov TOZD oblikujejo program razvoja Družbenega standarda, vplivajo na gospodarjenje in sodelujejo pri oblikovanju cen storitev TOZD Družbeni standard.
UVELJAVITI DELEGATSKI SISTEM
Zato moramo prav v svetih obračunskih enot (Dijaški dom, centralna kuhinja, samski domovi in počitniški domovi) najprej dosledno uveljaviti delegatski sistem — kar pomeni, da bodo v bodoče morali prihajati delegati TOZD koristnikov naših storitev na seje svetov ne le s svojimi mnenji, tetnveč z mnenji, predlogi in pooblastili svojega kolektiva oz. samoupravnih organov.
Ob obravnavanju polletnega periodičnega obračuna poslovanja naše organizacije so že bila prisotna razmišljanja, kaj ukreniti. Pokazatelji poslovnega uspeha so namreč govorili o tem, da stroški in tudi pogodbene in zakonske obveznosti hitreje rastejo kot celotni dohodek, ostanek dohodka oz. stopnja akumulacije pa se zmanjšuje.
Nadaljnja razmišljanja so nas pripeljala v spoznanje, da bo treba celotno realizacijo ob čutneje povečati in to hitreje, kot bodo naraščali stroški, ki jih je treba na vseh ravneh zajeziti.
Na 5. seji delavskega sveta smo za reševanje teh problemov sklenili naslednje:
—	pripraviti predlog rebalansa plana za leto
1975
—	sprejeti stabilizacijske ukrepe, za kar nas
je tudi že sicer obvezovala širša družbena
akcija.
Med stabilizacijske naloge smo si posebej zadali: povečanje produktivnosti dela, zmanjševanje vseh stroškov, racionalnejše izkoriščanje delovnega časa, ter izboljšanje notranje organizacije dela.
Na 6. seji delavskega sveta smo sprejeli predlog rebalansa plana iz 55,000.000 din na
60,500.000	din.
Z rednim delom ne bi mogli zagotoviti realizacije plana, podaljšanje delovnega časa pa terja dodatna sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Kljub maksimalnemu izkoriščanju fonda delovnega časa in ob najstrožjem stabilizacijskem gospodarjenju, bi ne uspeli istočasno:
a)	doseči plana realizacije v višini
60,500.000	din
b)	ustvariti ostanek dohodka vsaj v višini 400 milijonov S-din, kar bi nam omogočilo
Na drugi strani pa se delegati proizvajalcev — delovnih ljudi zaposlenih v TOZD DS morajo pred sklepanjem na sejah svetov posvetovati s samoupravnimi organi TOZD Družbeni standard.
Čeprav že sprejeti samoupravni akti na ravni IMP precizirajo posebni status TOZD Družbeni standard, pa so premalo detajlno opredeljeni odnosi med našo TOZD in koristniki storitev.
Sprejeti bomo morali poseben samoupravni sporazum o poslovnih odnosih med DS in ostalimi TOZD IMP. Ta bo moral določiti osnovne kriterije, po katerih bodo TOZD združevale sredstva za družbeni standard, naše obveze do koristnikov in določbe o skupnem investicijskem vlaganju v družbeni standard.
Med prvimi so s konkretiziranjem nalog stabilizacijskega plana pričeli delavci, zaposleni v OE Centralne kuhinje. Na zboru delavcev so se dogovorili za boljšo organizacijo in učinkovitejšo delitev dela in predlagali svetu nekatere konkretne rešitve.
KONKRETNI PREDLOGI
Na seji sveta proizvajalcev in porabnikov OE Centralne kuhinje so sklenili naslednje:
— zaradi povečanja cen živil in nekaterih režijskih stroškov znaša sedanja cena tople malice 14,30 din.. Člani sveta so sklenili, da
vlaganja v nova osnovna sredstva, modernejšo tehnologijo in družbeni standard
c)	izplačevati osebne dohodke v vrednosti točke 11,00 din.
DELO — ŠTIRI SOBOTE
Zato smo nujno morali sprejeti še dodatne ukrepe in si zadati naloge za dosego zaželenih ciljev.
Da bi realizirali rebalansiran plan in znotraj tega dosegli ugodna razmerja med celotnim dohodkom in ostankom dohodka, je DS sprejel sklep, da se dela na štiri proste sobote, delo pa se razporedi po naslednjih sobotah:
11.	oktobra, 25. oktobra, ,8. novembra, 22. novembra.
Z delom na štiri proste sobote bomo povečali realizacijo za okoli 100 milijonov S-din.
Poleg tega pa smo za izpeljavo stabilizacijskih ukrepov izdelali in na isti seji DS sprejeli akcijski operativni program neposrednih nalog po posameznih službah in oddelkih.
Predlog delavskega sveta so obravnavale in podprle politične organizacije v TOZD. Na zboru delovnih ljudi so predlog delavskega sveta za delo v štirih prostih sobotah enoglasno sprejeli, kar priča, da je bila široko zastavljena akcija dobro pripravljena* delavci o ciljih informirani in tako prisotna visoka zavest ^ in enotnost v naporih za gospodarsko stabilizacijo TOZD, istočasno pa jamstvo, da se kolektiv hoče in je sposoben lotevati še zahtevnejših in obsežnejših nalog.
Pred strokovne vodstvene in vodilne delavce ter politične organizacije je taka prebisci-tarna odločitev še močneje postavila obvezo, da izpolnijo pričakovanja in zgledno prevzamejo del stabilizacijskih bremn.
FRANC FLORJANČIČ
bi, dokler bo to možno, ostali pri sedanji ceni tople malice. Zunanjim koristnikom pa je potrebno zaračunavati dejansko ceno in prevoz,
—	pri pripravi izrednih obrokov — opoldanskih malic, nastaja precej težav, saj TOZD naročajo razmeroma neredno in netočno število obrokov. Delegati v svetu so zahtevali tudi boljšo kvaliteto opoldanskih malic. Svet
je sprejel sklep, da je cena opoldanske malice j
15,00	din, bloki za opoldansko malico pa so naprodaj do 11. ure. V jedilniku mora biti ; poleg dopoldanske malice objavljen tudi jedilnik opoldanske malice,
—	za sobtno malico bo ostala cena in kvaliteta nespremenjena,
—	splošne službe TOZD se upirajo zamudnemu žigosanju in trganju blokov za proste i dni in pisanju seznamov abonentov, zato v nekaterih primerih delavcem ostajajo bloki, za katere ni razvidno, da niso več veljavni. Svet je sprejel sklep, da bo Centralna kuhinja dala v tisk posebne raznobarvne bloke, katere ne bo treba žigosati. Poleg oznake obračunske enote centralne kuhinje bodo vsebovali le zaporedne številke delovnikov. Tiskani bodo v šestih osnovnih barvah, kj se bodo mesečno izmenjavale. Po predhodnem naročilu bodo TOZD sprejele bloke, za katere jih bo OE CK v celoti bremenila,
—	ker morajo vse TOZD same kriti režijske stroške bifejev, je bil sprejet sklep, da prevzamejo režijske stroške samopostrežbe, ; kateri sedaj bremenijo OE Centralno kuhinjo, 1 koristniki samopostrežbe sami (TOZD OV, Elektromontaža, Klima).
M. P.
Z	N
Delavci, organi, vodje služb, vabite nas, poročali bomo o vas
v._______________________________________/
STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA
TOZD SKIF

Nenehno posodabljanje proizvodnje zahteva tudi nenehno strokovno izpopolnjevanje
IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN ZA DELO
, Tej obliki izobraževanja v Tovarni regulacijskih armatur in aparatov smo dosedaj povečali določeno pozornost, vendar pa nismo gorili vsega, da bi ta oblika izobraževanja bila Se uspešnejša ,in učinkovitejša. Potek izobraževanja učencev v gospodarstvu za določene police, kot so strugar, ključavničar, orodjar, itd.
f —-----------------------------\
IZLET PO POTEH SOŠKE FRONTE
Sindikalna organizacija temeljne organizacije združenega dela tovarne regulacijskih armatur in aparatov Ljubljana je pripravila enodnevni izlet po Primorski.
Prva postaja izletnikov je bilo Cerkno, od koder so nadaljevali pot v partizansko bolnišnico Franjo. Tu je sproščeno stekel pogovor o ranjencih, zdravnikih, partizanski iznajdljivosti, javkah in bunkerjih, skopanih v živo skalo. Od partizanske Franje jih je pot vodila v Kobarid, kjer so si ogledali kostnico italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne. Vračali so se čez Vršič, kjer so se ustavili še Pri Poštarski koči, nato pa so se polni doživetij in spominov vrnili v Ljubljano.
V--------'______________________J
L
nam je narekoval proizvodni proces, da bolj organizirano pristopimo k izobraževanju in usposabljanju delavcev za opravljanje specializiranih delovnih nalog, za opravljanje določenih faz del na posameznem izdelku.
V ta namen smo skupno z Zveznim centrom za izobraževanje v gradbeništvu organizirali tečaj za pridobitev kvalifikacije priučenega strugarja in ključavničarja. Tečaj se je začel oktobra in v dveh skupinah se ga skupaj udeležuje 50 delavcev. Teoretični del pouka v celoti poteka v tovarni in bo trajal skupaj 164 ur. Praktični del pa se deli na dva dela, s tem da se delavci seznajajo o osnovah teh poklicev na Zveznem izobraževalnem centru, 100 ur usposabljanja pa bo potekalo na delovnem mestu. Z udeleženci tečaja smo sklenili pogodbe o izobraževanju, iz katere je tudi razvidno, na katero delovno mesto bodo delavci po končanem tečaju razporejeni.
ŠELE ZAČETEK
Kljub temu, da so si delavci težko svoj prosti čas razporedili tako, kot to zahteva učni program, se večina zaveda pomembnosti te vrste izobraževanja in redno obiskujejo poučevanje oziroma tečaj.
Z zaključkom tečaja, ki je predviden aprila meseca 1976, pa se izobraževanje ne bo
končalo, pridobljeno znanje bo potrebno uporabljati v praksi na delovnem mestu. Ob morebitni spremembi delovnega mesta, tehnološkega postopka, pogojev dela, ob uvajanju nove proizvodnje, ob uvedbi produktivnejših obdelovalnih strojev v proizvodnji, bo potrebno delavce podučevati in jih seznaniti s spremembami, ki bodo vplivale na proizvodni proces pri izdelavi določenega izdelka. Vsekakor pričakujemo, da bo pridobljeno znanje tudi vplivalo na kvaliteto dela.
Vzporedno poteka tudi tečaj za pridobitev kvalifikacije visokokvalificiranega delavca ključavničarja in se ga iz tovarne udeležuje 7 delavcev, predvidoma se bo tečaj zaključil decembra 1975.
Poleg te vrste izobraževanja bomo morali posvetiti večjo pozornost priučevanju novih delavcev inj lih čimpreje usposobiti za opravljanje delovnih nalog na delovnem mestu, na katerega so bili sprejeti. Le s tem si bomo zagotovili kvalitetno in uspešno delo.
Po sedanjih podatkih na srednjih, višjih in visokih šolah izredno študira ob delu 11 delavcev. Od teh članov kolektiva pričakujemo, da bodo uspešno zaključili študij in svoje pridobljeno znanje nesebično prenašali na delavce v tovarni in ga smotrno uporabili na svojih delovnih mestih.	R. B.
KEGLJAŠKO TEKMOVANJE TOZD OV
V počastitev 29. novembra — Dneva republike, je osnovna organizacija sindikata TOZD OV dne 15.11. 1975 ob 8. uri na kegljišču Jamnik organizirala kegljaško tekmovanje.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Najprej so tekmovali posamezniki, kjer je nastopilo 42 tekmovalcev. Vsak je moral opraviti 50 lučajev in sicer 25 na polno ter 25 na čiščenje.
Rezultati: 1. Milan Obajdin (205 podrtih kegljev), 2. Marjan Remih (203), 3. Srečko Grosar (199), 4. Jože Bratuša (196), 5. Andrej Dolničar (196), 6. Jože Magdalenič (191), 7. Avgust Pozvek (189), 8. Milivoj Sedej (187), 9. Srečko Vugrinec (184) in 10. Ludvik Stražišar (183).
V ekipnem delu je tekmovalo 6 ekip. Po ogorčenih borbah so se razvrstile takole:
1.	Montaža — vodovod	Ljubljana	219
2.	Montaža — ogrevanje	Ljubljana '	205
3.	Tehnična služba	203
4.	Montaža Kranj	200
5.	Delavnica	198
6.	Komerciala	181
Po končanem tekmovanju so najboljši posamezniki dobil diplome, zmagovalna ekipa pa ie prejela prehodni pokal.
Kegljači TOZD OV Ljubljana so imeli prejšnji mesec kar »naporen« mesec, saj so tekmovali med seboj, pa še z ekipami drugih TOZD so se pomerili na tradicionalnem četve-
roboju
V prijetnem razpoloženju so se kegljači vsako leto novembra v počastitev dneva re-dogovorili, da bo to tekmovanje tradicionalno publike.	FRANC MRHA®
Kegljišče pri Jamniku v Ljubljani je postalo že kar »redno« prizorišče rekreacijskih in tekmovalnih srečanj naših kegljačev
Kegljači TRAA so bili organizatorji kegljaškega četveroboja med ekipami TOZD IMF, vendar so se kljub temu morali zadovoljiti le z drugim mestom
TOZD TRAA ORGANIZATOR TOZD OV ZMAGOVALEC
i
j V ponovnem že tradicionalnem srečanju kegljaških ekip PM Koper, PMI Maribor, OV J-dubljana in TRAA Ljubljana je organizatorju ^OZD TRAA pod pokroviteljstvom direktorja Kada Mazovca uspelo ustvariti vzdušje, kakrš-; nega si želimo povsod. Kako prijetno je bilo j Snidenje starih znancev iz Kopra, Maribora in Ljubljane se skoraj ne da opisati. Po pozdravih besedah direktorja Mazovca, poudaril je, kako so lahko takšna srečanja koristna in pri-iateljska, se je začelo tekmovanje.
Začetek je tokrat pripadal ženskam, ki so tekmovale v 100 lučajih mešano in doseglo telo dobre rezultate. Skoda, da jih ni bilo več, tej so tekmovale le štiri in to zelo izenačeno, Sai loči le en podrt kegelj več zmagovalko Ko-| teščevo (OV) — dobila je lep pokal — pred Križmanovo (PM Koper) in 16 podrtih kegljev Pred Bemetičevo (Elektromontaža). j . Nervoza med moškim je bila zelo vidna.
I t*ič čudnega, saj je organizator pripravil zelo ‘eP pokal, ki bo prehoden in ga bo mogoče s trikratnim zaporednim ali 5-kratnim nezapo-tednim uspehom osvojiti v trajno last. No, j Nervoza je kmalu minila in ob hrupnem bo-hrenju se je razvila velika borba za osvojitev Pokala za zmagovalno ekipo. Po treh možeh je podila ekipa PMI Maribor pred OV Ljubljana | 'n kazalo je, da so resni kandidati za končno 2rnago Mariborčani. Tudi tokrat je sreča obrala hrbet favoritom in naenkrat se je vse zatekalo. Pred zadnjim tekmovalcem sta imeli lsti rezultat ekipa TRAA in OV. Mariborčani Pp so še držali tretjo pozicijo. Zadnji tekmo-Valci pa so naredili povsem drugačen končni Vrstni red in s tem celotno tekmovanje še za-Pirnivejše.
» Med posamezniki je imel največ uspeha ^krjanc (TRAA) za kar je tudi dobil lep pokal te rok direktorja Mazovca, drugi je bil Golo-(TRAA), tretji Šijakovič (OV) in četrti Ku-mar (PM Koper).
Ko je predajal prehodni pokal zmagovalni ekipi, je direktor Mazovec še enkrat poudaril, kako potrebno je organizirati taka in podobna ,i tekmovanja, da bi se spoznavali med seboj in ohranjevali prijateljstvo med delavci vseh TOZD IMP.
Rezultati:
Ekipno:
1.	OV Ljubljana	2282
2.	TRAA	2252
3.	PM Koper	2224
4.	PMI Maribor	2187
Posamezno moški:
1.	Skr jan c — TRAA	427
2.	Golobič — TRAA	415
3.	Šijakovič — OV	404
4.	Kumar — PM Koper	403
Posamezno ženske:
1.	Korošec — OV	339
2.	Križman — PM	Koper	338
3.	Bernetič — Elektromontaž	323
4.	Hrs — DSSS	279
ANTON LAH
• REKREACIJA V IMP
ODBOJKA
Tudi v odbojki so se pričela tekmovanja v občinskem merilu. Nastopamo z eno žensko in dvema moškima ekipama, ki so dosegle v prvih dveh kolih gladke zmage. Ženske so premagale ekipi "Elme- in »Dela«, prva moška ekipa ekipo »Elme«, druga moška ekipa pa ekipi »Meteorološkega zavoda« in »Osnovne šole Jože Moškrič«.
A. L.
OBVESTILO
Pisali smo že o uspešnem nastopu naših nogometašev in odbojkarjev v občinskem tekmovanju, sedaj pa bi radi opozorili še na nekatera tekmovanja v decembru, ki se jih bomo tudi udeležili.
6.	12. 1975 namizni tenis — moški in ženske ekipno;
13. 12. 1975 namizni tenis — moški in ženske posamezno;
15. 12. 1975 (ponedeljek) — plavanje moški in ženske ekipno.
MOŠKA EKIPA se sestoji iz dveh članov do 25 let, dveh od 25 do 35 in dveh nad 35 let, skupaj 6 članov.
ŽENSKA EKIPA pa iz treh plavalk brez starostne omejitve.
22. 12. 1975 streljanje — moški in ženske ekipno;
19. 12. 1975 šah — ekipno;
24. 12. 1975 šah — posamezno.
VABIMO K SODELOVANJU:
A. L.
MALI NOGOMET
Zaključeno je tekmovanje v malem nogometu občine Bežigrad. Uspešno sta nastopali tudi naši dve ekipi.
Prva ekipa je izgubila odločilno srečanje za finalni del, druga ekipa pa je kot zmagovalec v IV. skupini tekmovala tudi na turnirju zmagovalcev skupin. Začetek je bil zelo obetaven, saj so dobili dve tekmi, v finalu pa so v odločilni tekmi za prvo mesto klonili proti ekipi SGP Grosuplje, katerih zmaga je povsem zaslužena in jim za uspeh iskreno čestitamo.
Povedati velja še, da je v občinskem tekmovanju nastopalo 26 ekip podjetij s področja občine Bežigrad.
v	_____________/
PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI
PRIŠLI V OKTOBRU Uprava:
1.	Janez Zajc — VSU
2.	Stanko Samsa — NK
Projektivni biro:
1.	Marjan Prapotnik — VSU
2.	Zorčec Zlatko — NK
TOZD TRAA
1.	Samo Šemole — PK ličar
2.	Franc Golčar — PK strugar
3.	Mirko Kurtnjak — KV elektroinstalater
4.	Albin Žumec — PK ključavničar
6.	Milena Hribar — administrator
7.	Marko Sirme — KV orodjar
8.	Vladimir Krašovec — PK sklad. del.
TOZD TEN
1.	Franc Skoda — delovodja 3
2.	Ivan Jambrečič — mont. delavec
3.	Bojan Struna — vajenec
4.	Marjan Poje — vajenec
TOZD Livarna
1.	Avgust Zupančič — KV delavec
2.	Alojz Novak — PK delavec
3.	Stane Pečjak — PK delavec
4.	Frančiška Kuhelj — PK delavka
5.	Ciril Papež — PK delavec
6.	Terezija Zupančič — PK delavka
7.	Franc Kastelic — PK delavec
8.	Bogdan Zaletel — PK delavec
9.	Tomaž Ahačič — SSD delavec
10.	Miha Zupančič — PK delavec
10.	Miha Zupančič — SPK delavec
11.	Alojz Hribar — SSD delavec
12.	Ludvik Longar — PK delavec
13.	Vojteh Hočevar — SSD delavec
14.	Alojz Miklavčič — PK delavec
15.	Janez Vrenčur — VK delavec
TOZD Klima
1.	Branko Horvatič — KV stroj, ključ.
2.	Albert Ceh — PK pom. ključ.
TOZD TIO Idrija
1.	Marjan Bevk — vajenec
2.	Ciril Mrak — vajenec
TOZD PM Koper
1.	Marko Milavec — KV
2.	Zvonko Matko — NK
3.	Angel Lazar — NK
4.	Dalibor Pohlen — SS
5.	Drago Ogrič — KV
TOZD OV
1.	Matjaž Turšič — SSD stroj. teh. pripravnik
TOZD PMI Maribor
1.	Silvo Gutman — KV monter ogr. naprav
2.	Darko Mor — SS strojni tehnik
Z	X
ZAHVALA
Vsem članom delovnega kolektiva, družbeno političnim organizacijam in samoupravnim organom TOZD TIO Idrija se iskreno zahvaljujem za razumevanje in pomoč, ki so mi jo izkazali ob požaru, ki je prizadel mene in mojo družino. Idrija, november 1975
Marjan GANTAR
TOZD Elektromontaža
1.	Anton Kokelj — SSU pripravnik
2.	Zdravko Dmitrovič — KV monter
3.	Stanislav Kače — KV monter
4.	Zdravko Galuf — KV monter
5.	Franc Valpot — KV monter
6.	Danijel Bučar — PK spec. monter
TOZD SKIP
1.	Miloš Ibročič — KV sploš. ključ.
2.	Franc Florjančič — VŠ
3.	Peter Kres — vajenec
4.	Rudolf Kuzmič — vajenec
5.	Ivan Štampar — vajenec
6.	Zvonko Vugrinec — vajenec
7.	Drago Ružman — vajenec
8.	Mladen Balič — vajenec
9.	Ivan Radovan — vajenec
10.	Zvonko Vinko — vajenec
11.	Andrija Mandič — KV ključ.
12.	Jože Bovhan — NK transp. del.
13.	Vlado Samec — NK spec. ključ.
14.	Miodrag Milič — NK pom. ključ.
15.	Željko Nedeljko — vajenec
16.	Milan Tatič — KV ključ.
17.	Roman Šimnovec — vodja skladišča
18.	Miro Bratina — NK transp. del.
19.	Antun Golubič — vajenec
20.	Jože Med j ar — KV ključ.
21.	Franc Mihalič — KV ključ.
22.	Marjan Špenko — KV elektromehanik
23.	Pero Blaško — NK transp. del.
24.	Alojz Erjavec — NK spec. plastikar
Dne 31. 10. 1975 je bilo v IMP Ljubljana zaposlenih 4806 delavcev.
ODŠLI V OKTOBRU 1975 Uprava:
Andrej ing. Zupanc — VSU — sporazumno
Projektivni biro:
Vlado Nikič — NK — neg. oc. v posk. dobi
Družbeni standard:
Ana Bajde — NK — upok.
TOZD TRAA
1.	Stane eKrmelj — KV rezkalec — odpoved delavca
2.	Jožica Guček — administratorka — odpoved delavke
3.	Jože Malus — KV strugar — sam odpov.
4.	Miloš Polimac — PK ličar — umrl
TOZD TEN
1.	Ivan Sterle — ključ. — na last. odp.
2.	Martin Premužič — električar — na last. odp.
3.	Nada Markač — pom. el. meh. — vposk. dobi
4.	Drago Lončarič — mont. del. — na last. odp.
TOZD Livarna
1. Mirko Klaus — PK delavec — odpoved del.
2.	Andrej Haupman — PK delavec — neg. ocena
3.	Jože Hribar — PK delavec —neg. ocena
4.	Franc Struna — PK delavec — samovoljno
TOZD Klima
1.	Andrej Božič — vajenec — samovoljno
2.	Ernest ing. Blažon — VSD podal odpoved
TOZD PM Koper
1. Bojan Simčič — KV — sporazumno
TOZD O"'
1.	Stanislav Horvat — mont. vod. — sporazumno
2.	Franc Pucihar — vajenec c.k. — prek. uč. pog.
TOZD PMI Maribor
1.	Ludvik Mezek — KV klima — v JA
2.	Rajko Vuk — KV c. k. — samovoljno
3.	Branko Gornjak — KV klima — samovoljno
4.	Srečko Šket — KV klima — sporazumno
5.	Marjan Modec — KV c. k. — odpoved del.
6.	Franc Mlakar — vajenec — prek. uč. pog.
7.	Ivana Vranič — PK kuharica — dol. čas.
TOZD Elektromontaža
1.	Jože Grah — NK mont. del. — na željo del.
2.	Edo Plaveč — vajenec — razv. uč. pog.
3.	Janez Šalehar — vajenec — razv. uč. pog-
4.	Henrik Šerbinek — KV monter — ostal v Nem.
5.	Avgust Jošt — KV monter — ostal v Nem-
6.	Ivan Kobe — VKV monter — na željo del-
7.	Stanislav Jeršin — KV monter — upok.
8.	Ivan Vadija — vajenec — razv. uč. pog.
TOZD SKIP
1.	Tomaž Grum — KV ključ. — v JA
2.	Ranko Tiča — KV ključ. — v JA
3.	D j uro Teri — KV ključ. — v JA
4.	Jože Bovhan — NK transp. del. — sporaz.
5.	Viktor Kuselj — KV varilec — sporaz.
6.	Savo Grahovac — KV kiju č.— sporaz.
7.	Tugomir iKrbiš — NK delavec — sporaz.
8.	Željko Sršan — vajenec — prek. uč. pog-
9.	Drago Juras — vajenec — prek. uč. pog.
10.	Ivan Magdalenič — vajenec — prek. uč. pog.
11.	Zdenko Kamenar — vajenec — prek. uč. pog.
12.	Vlado Hasnaš — vajenec — prek. uč. pog-
13.	Josip Mezga — vajenec — prek. uč. pog.
DELEGATSKI SISTEM V NAŠI SREDINI
Kmalu bo minilo dve leti, odkar je z novo Ustavo zaživel delegatski sistem kot temeljni Uosilec samoupravljanja v novem ustavnem istemu in oblika neposrednega vpliva delovnih ljudi na družbenoekonomski razvoj družbe.
Kot za vsako novo stvar, je bil tudi za de-*egatski sistem potreben določen čas, da se je *z začetnih težav izoblikoval način dela, ki pa se še vedno izpopolnjuje.
O delegatskem sistemu je bilo že precej napisanega, člane delovne skupnosti IMP pa gotovo zanima, kako izpolnjujejo delegati v njihovi sredini svojo družbeno funkcijo. Zato ne ho odveč, če vsaj v glavnih obrisih opišemo |!ačin dela in probleme, s katerimi se delegati *» delegacije srečujejo pri opravljanju svoje Ualoge.
TRIJE ZBORI
Na začetku nekaj osnovnih informacij, ki sp nam sicer že bolj ali manj znane. Po določilih nove ustave sestavljajo delegatsko občinsko skupščino trije zbori in izvršni svet, ki je lZvršni organ skupščine. Zbor združenega dela sestavljajo delegati TOZD, nadalje delegati delovnih skupnosti, ki niso organizirane v TOZD 'h skupnosti kmetov ter obrtnikov. Zbor krajnih skupnosti sestavljajo delegati krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor na sestavljajo delegati družbeno političnih organi-Zaeii na področju občine.
Delegati teh treh zborov torej predstavljalo y občinski skupščini vse delovne liudi in oblile in v njihovem imenu razpravliajo in odločajo v pomembnih družbenoekonomskih vorašaniih. ki se pojavljajo na področju obči-ne na tudi na širšem področju mesta in republike.
3 DELEGATI IZ IMP
Delovne skupnosti TOZD IMP, ki imajo sedež na področju občine Ljubljana-Bežigrad, zastopajo na sejah skupščine v Zboru združenega dela trije delegati. Po enega delegirajo konferenca delegacij TEN, PB, Zastopstva in DSSS; konferenca delegacij TOZD O V in Klime in delegacija TOZD Elektromontaže.
Navedene delegacije, ki štejejo skupno 50 delegatov, se po dogovoru sestajajo na skupni seji, ponavadi nekaj dni pred sejo občinske skupščine potem, ko delegati prejmejo gradivo, ki naj bi ga seveda predhodno vsi dobro preštudirali in se tako pripravili na poglobljeno razpravo. Seveda se po potrebi sestajajo delegacije tudi ločeno.
Na sestanke razširjene konference delegacij vabimo tudi predstavnike DS in družbenopolitičnih organizacij ter poslovodne organe. Za pomoč pri tolmačenju težjega gradiva pa iščemo pomoč strokovnih organov podjetja, posebno iz plansko-analitske službe. Ta pomoč je posebno dobrodošla v primerih, ko se odločamo za konkretna vprašanja o raznih problemih na sejah občinske skupščine.
Delegatski sistem je torej tudi v naši sredini zaživel in nedvomno smo si v tem obdobju pridobili določene izkušnje za nadaljnje delo. Vendar je potrebno ob tej priliki tudi opozoriti na pomanjkljivosti in neodgovornosti, ki se pojavlja pri opravljanju delegatske funkcije. Naštejmo nekaj problemov.
PREOBŠIRNO GRADIVO
V prvih mesecih uvajanja delegatskega sistema je bilo s strani delegatov več pripomb zaradi preobširnega in večkrat prekasno dobavljenega gradiva za seje občinske skupščine. Predlogi, naj se objavlja gradivo v skrajšani in razumljivejši obliki, so bili do neke mere
upoštevani, pa tudi dostava gradiva, ki se objavlja v posebni prilogi občinskega glasila »■Zbor občanov«, je v zadnjem času pravočasna. Zaželeno je le, da bi delegati to gradivo tudi čim bolje pregledali in se tako kar najbolje pripravili za razpravo o posameznih vprašanjih na sejah selegacij.
NESKLEPČNI DELEGATI
Drug problem je udeležba delegatov na skupnih sejah delegacij. Vse prevečkrat ugotavljamo, da so seje zaradi premajhne udeležbe nesklepčne, kar pomeni, da udeležba včasih ni niti 50 odstotna. Seveda so tu tudi izjeme. Za vzgled bi lahko postavili delegacijo TOZD TEN, ki se zelo redno udeležuje skupnih sej. Tudi vabljeni predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zaradi prezaposlenosti radi večkrat opravičijo svoj izostanek.
Večkrat poudarjamo, da je uspeh delegatskega sistema odvisen predvsem od tega, koliko je neposredno povezan z volivci, to je z bazo, saj je osnovna funkcija delegatov, da v organih družbenopolitičnih skupnosti zastopajo predvsem interese neposrednih proizvajalcev. Zato ni v prid delegatskemu sistemu, da so delegati odtujeni od svoje samoupravne baze in družbenopolitičnih organizacij. Na tem področju bo zato potrebno v prihodnje še marsikaj izboljšati. Predvsem okrepiti povezavo z drugimi samoupravnimi organi in delavci na zborih delovnih ljudi, pri obravnavanju konkretnih vprašanj, ki se pojavljajo na relaciji podjetje — družbenopolitična skupnost.
Vsakdanje delo in praksa delegatskega sistema bo v bodoče gotovo tudi v naši sredini dala dovolj priložnosti, da se bo delegatski sistem še bolj uveljavil.
LOJZE ZALAR
kaj obravnava skupščina
,. Naštejmo samo nekaj važnejših vprašanj. 1 so nredmet razprav na rednih sejah občin-s*e skupščine:
—	družbeni plan in smernice gosnodarske-”a 'n družbeneea razvoja občine,
—	periodične analize gospodarskih gibanj v občini.
— problemi razvoia stanovanjske in komu-nalne gradnje in ostale infrastrukture.
—■ združevanje sredstev za potrebe finan-l'|ranja splošne in skupne porabe v občini in mestu.
— potrjevanje raznih samoupravnih spora-zUrnov in družbenih dogovorov.
—	urbanistični plani in programi.
—	potrjevanje zaključnih računov nbčin-$aega proračuna in raznih skladov samounrav-'bh interesnih skupnosti itd.
Kot vidimo, ie delovni program sei občin-ske skupščine zanimiv in odgovoren, sai zade-Va neposredne notrebe in interese oroizvajal-Cev in občanov. •
.. Razprava na sei a h poteka na podlagi gra-.1Va. ki ga za posamezna nodročia pripravljajo 'Svršni organi skupščine in drugi strokovni or-!~hi. kot nnr. samoupravne interesne skuo-j.°®ti. stanovanisko in komunalno gospodarstvo Odločitve na skupščini se po vsestranski azPravi sprejemajo s posamičnim glasova-lertl vseh treh Zborov.
MLADINCI, MLADINKE!
Ob koncu koledarskega leta običajno ocenjujemo uspehe in neuspehe v tekočem letu. V mladinskih organizacijah pa v tem obdobju posvečamo pregledu dosedanjega dela se posebno pozornost, saj je bil mesec oktober za nas nekaj več. Pred letom dni smo si na kongresu v Moravcih zadali zahtevne naloge, katere smo in še bomo izpeljevali enotno in demokratično z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, združeni v enotno fronto socialističnih sil. Ne bi naštevali rezultatov našega dela, ki niso majhni, niti napak, ki so se pojavljale, pa kljub temu bi veljalo nekatere stvari samokritično oceniti.
Predsedstvo OO ZSMS IMP — TOZD Elektromontaža je na svojih sejah večkrat obravnavalo določene probleme z zaključkom, da ti niso nerešljivi. Res je, da narava dela zahteva od nas terensko delo tudi izven Ljubljane, vendar to ne sme biti izgovor, da nimamo možnosti za aktivno delovanje v naših mladinskih vrstah. To nam potrjuje tudi nekaj uspešnih akcij. Predsedstvo je ocenilo kot najuspešnejšo komisijo za šport in izreklo pohvalo vodji komisije Francu Frasu, saj so ekipe pod njegovim vodstvom dosegle tudi nekaj lepih rezultatov tudi v občinskih tekmovanjih. Tudi oblike izobraževanja, katerih pa je bilo veliko premalo, so se pokazale kot izredno pozitivne. Slušatelji seminarjev in političnih šol so si pridobili širše obzorje znanja in pogled v specifične probleme nas mladih in se tako lažje in uspešnejše vključili v delo.
MALO AKTIVISTOV
Ce primerjamo število mladih zaposlenih pri Elektromontaži, ugotavljamo, da je aktivistov zelo malo. Zakaj? 2e prej sem omenil, da delo ni ovira, še manj pa se strinjam z izjavami posameznikov, da ni interesa. Vsak človek, še posebno mlajši, ki se še razvija in uči ima največ zahtev. Mislim, da je interes vsakega mladega človeka, da si čim-prej uredi svoj lasten dom, da se zabava, ukvarja z rekreacijo in športom, skratka želja pa ni konca. Vsie to pa je tudi osnova za uspeh pri delu in učenju vsakega posameznika. Ce pa hočemo vse to doseči, smo kot posamezniki nemočni. To nam narekuje, da se moramo nujno povezati v organizacijo, v kateri bomo skupno reševali določeno problematiko, se zavzemali, da so naša stališča upoštevana. Namreč dejstvo je, da problemi mladih niso samo naši problemi, ampak problemi cele družbe.
Pa poglejmo, v katerem grmu tiči zajec, vzrok neaktivnosti. Veliko vas je, ki niste seznanjeni z oblikami delovanja, vlogo in rezultati mladinske organizacije. Zato se je predsedstvo OO ZSMS Elektromontaža odločilo, da se že naslednji mesec zberemo na posvetu, kjer se bomo pogovorili o nejasnosti v zvezi s tem, pravicah in dolžnostih članov ZSMS. Prepričani smo, da odziv ne bo majhen, kar pa je garancija, da opravičimo obstoj in vlogo, ki nam je zaupana.
OO ZSMS EL. MONT F. K.

IZDAJATELJSKI
SVET
O IMP GLASNIKU
Po več kot enoletnem premoru se je spet sestal izdajateljski svet IMP Glasnika kot najvišji organ upravljanja glasila naše delovne skupnosti. Člani izdajateljskega sveta so najprej pregledali položaj informiranosti v IMP, nato pa so obravnavali tudi pregled stroškov izdajanja IMP Glasnika v lanskem letu. Zavoljo pomembnosti te problematike, pa tudi zavoljo obveznosti, ki nam jih nalaga Zakon o javnem obveščanju, v celoti objavljamo poročilo o vsebini in informiranju preko IMSP Glasnika, pregled stroškov rednih in izrednih številk in pa zaključke, ki so jih člani izdajateljskega sveta sprejeli na omenjeni seji.
PREGLED VSEBINE IMP GLASNIKA IN STANJE
Informiranosti
V razdobju od zadnje seje izdajateljskega sveta, ki je bila 25. junija 1974, je izšlo 14 rednih in 4 izredne številke IMP Glasnika.
Informiranost delavcev preko »Glasnika« je mogoče oceniti na podlagi prikaza vsebine in- števila člankov, ki so bili objavljeni v navedenem razdobju. Pri tem smo se omejili na nekatera glavna področja, ki so bila objavljena v posameznih številkah kot sledi:
Pvr-IBJ -STROŠKOV ISP GLiSSTKA v '	1974 - Hi DNE ST3VILKZ
Številka Tisk Glasnika		Število strani	Naklada		S T H 0 S	T!		■ Cena za
				Tiskarna expedit	Honorarji zunanji	Honorarji dopisnikov	Skupaj	
1/74	barvni	16	3.7oo	15«5o4,oo	4.2oo,00	3.222,45	22.926,45	6,2o
2/74	čmo-beli	16	3.?oo	9.68o,85	4.2oo,00	2.246,80	16.127,65	4,36
5/7»	čmo-beli	8	3.7oo	5.5o3,43	3.15o,oo	2.o99,8o	lo.753,23	2,9o
4/74	črno-beli	16	3.7oo	lo.329,98	4.2oo,oo	3.375,35	17.9o5,33	4,84
5/74	barvni	16	4.15o	16.734,33	4.2oo,oo	4.487,oo	25.421,33	6,12
6/74	čmo-beli	16	4.2oo	11.355,5o	4.2oo,00	3•056,80	18.612,3o	4,43
7/74	Čmo-beli	16	'4.200	lo.138,5o	4.2oo,oo	2.897,oo	17.235,5o	4, lo
8/74	barvni	16	4.2oo	2o.231,5o	9oo,oo	2.o74,7o	23.2o6,2o	5,53
9/74	čmo-beli	16	4.2oo	9.995,5o	9oo,oo	2.261,25	13.156,75	3,13
3.7/74	čmo-beli	16	4.615	lo.8o4,25	9oo,oo	2.6oo,9o	14.3o5,15	3,lo
11/74	čmo-beli	16	4.615	11.138,45		3.169,9o	15.2o8.35	3,3o'
tedne	čtevilke skupaj:		44.98o	131.416,29	31.95o,oo	31.491,95		194.858,24	•v, 33
			IZREDNE	ŠTEVILKE V	LETU 1974			
april	črno-beli	24	4.15o	12.486,7o	l.ooo,oo	-	13.486,7o	3,25
maj	čmo-beli	2	4.000	5.416,4o	-	-	5.416,4o	1,35
november črno-beli		24	4.615	14.622,25	1.400,00		16.o22,25	3.47
Izredne številke skupaj:			12.765	32.525,35	2.4oo,oo	-	34.925,35	2,74
Redne	in izredne čt.	skupaj:	57.745	163.941,64	34.35o,oo	31.491,95	229.783,59	3,98
STROŠKOV KT GMSEIZA V LEFJ 1975 DO VKUVCSO 07. 8
Številka	Tisk Število	Naklada
Glasnika	strani
5 T*H 0 š K I
liskama Honorarji " Honorarji •xpedit	zunanji	dopisnikov
Skupaj
t Cena za 1 izvod
1/75	barvni	16	4.615	17.619,95	9oo,oo	2.8o5,oo	21.324,95	4,62
2/75	čmo-beli	16	4.615	11.948,5o	9oo,oo	2.3o5,4o	15.153,9o	3,28
3/75	črno-beli	16	4.615	12.095,35	9oo,oo	1.947,25	14.942.6o	3,24
4/75	barvni	16	4.795	25.522,7o	9oo,oo	1.971,oo	28.593,7o	5,92
5/75	barvni	16	4.855	22.599,35	9oo,oo	1.656,25	25.155,6o	5,16
6/75	čmo-beli	16	4.855	12.237,35	9oo,oo	2.142,3o	15.279,65	3,15
7/75	čmo-beli	16	a*855	13.451,85	9oo,oo	1.913,25	16.265,lo	3,35
7/75	čmo-beli	16	5-586	11.659,7o	4.2oo,oo	3.444,55	19.3o4,25	5,46
1 tedne	"tevilke skupaj:		38.791	127.134,75	lo.5oo,oo	18.185,oo	155.819,75	4,o2
IZREDNE ŠTEVILKE V LETU 1975
januar	čmo-beli	8	4.615	6.95o,15	5oo,oo	-	7.45o,15	1,61
april	čmo-beli	'24	4.795	17.141.5o	1.5oo,oo	-	18.641,5o	3,89
junij	črno-beli	24	5.3oo	35.229voo	2.5oo,oo		37.729.oo	7,12
Izredne	št. skupaj:		14.71o	59.32o,65	4.5oo,oo	-	63.82o,b5	4,34
—	o poslovanju in gospodarjenju v podjetju ter i posameznih TOZD je bilo objavljenih 51 člankov,
—	s področja športne in rekreacijske dejavnosti ter družbenega standarda je bilo objavljenih 37 člankov, j
—	o delu družbenopolitičnih organizacij je bilo objavljenih 34 člankov,
—	o življenju in delu posameznih delavcev ali skupin delavcev je bilo objavljenih 19 člankov,
—	informacije o delu in sklepih samoupravnih orga-; nov na ravni podjetja ali posameznih TOZD so bile objavljene v vsaki številki Glasnika (14 člankov),
—	s področja izobraževanja je bilo objavljenih 8 člankov,
—	strokovnih člankov pa je bilo objavljenih 6.
V Glasniku je bila stalna takoimenovana personalna stran »prišli — odšli« in prispevki »Drugi o nas«. Poleg navedenega so bili v Glasniku objavljeni še občasni j članki o raznih praznovanjih, prireditvah, srečanjih in jubilejih, kakor tudi interne objave in razpisi.
Zaradi celovitejšega pregleda ter poudarka inf or- I miranosti in javni razpravi o vseh objavljenih samoupravnih aktih ter integracijskih elaboratih, dajemo pregled izdanih izrednih številk Glasnika za obdobje 1 leta 1974 in 1975.
ZAKLJUČKI S SEJE IZDAJATELJSKEGA SVETA IMP GLASNIKA
Iz prikazane vsebine in števila objavljenih člankov po same^nih področjih je bilo na seji 21. 10. 1975 ugotovljene, da Je bilo informiranje delavcev z IMP Glasnikom uspešno 1» da ga prebere večina članov kolektiva. Za mnenje bralcev o IMP Glasniku bi bilo primerno objaviti tovrstno anketo-Zbrati bi morali podatke o obstoječih drugih virih Infor®”' cij (objavljanje zapisnikov na oglasnih deskah, bilteni 1° okrožnice), kar naj bi opravile splošne službe TOZD. Objavljeni sklepi samoupravnih organov TOZD v IMP Glasniku s° zastareli in prepozni. Člani izdajateljskega sveta so ugotovili' da je bilo objavljenih nekoliko preveč člankov s področja P®” slovenja in gospodarjenja ter s področja športne ln rekreacijske dejavnosti. Se vedno se v IMP Glasniku premalo piše 0 delu ln življenju delavcev — proizvajalcev ter Izobraževanj«' premalo je bilo tudi strokovnih člankov.
VEC DOPISNIKOV
Za Izboljšanje vsebina IMP Glasnika Je potrebno razširiti dopisništvo. S tem v zvezi naj bi apelirali na predsednike D® TOZD, ki naj bi ta problem dali na dnevni red svojih sej *” odgovorne delavce v TOZD zadolžili za organizacijo dopisništva.	,
Uredniški odbor naj izdela okvirni letni terminski plan vsebine posameznih številk IMP Glasnika. V TOZD se Je treba za hitrejše in sprotno* Informiranost poslužiti tudi drugi” oblik informiranja (oglasne deske, bilteni, objave, itd).
V	IMP Glasniku Je treba uvesti stalno rubriko o družbenopolitičnem dogajanju v podjetju, samoupravni organiziranosti in razvoju samoupravnega sistema, o uveljavljanju delegatskega sistema v podjetju in družben o-političnih skupnosti..^ prispevke s tega področja Je treba zadolžiti delavce — str”' kovnjake posameznih strokovnih služb ln družbenopollticn delavce.
Uredniški odbor mora poskrbeti, da bodo vse številke Gia» nika izšle na 16. straneh, zato so odgovorni ravno tako cia" izdajateljskega sveta, ki morajo nuditi stalno pomoč uredtu škemu odboru. IMP Glasnik naj bo praviloma tiskan v črn« beli tehniki, le izjemoma v barvnem tisku.	.
V	izrednih številkah naj bodo v bodoče poleg raznih boratov in samoupravnih aktov objavljeni tudi drugi ma«^ riali (zaključni računi, plani in podobno).
Izdajateljski svet ugotavlja, da so stroški za izdajanj Glasnika sprejemljivi in naj bodo osnova planiranja v Prl hodnj.-m letu.	A.
V	honoriranju člankov naj tudi v bodoče ocenjuje ln o loča uredniški odbor na dosedanji način in v enaki visi -
Uredniški odbor naj prirpavt predlog za novi uredniški ” bor, ki naj šteje 7 članov — predstavnikov TOZD s podz®w Ljubljane. Uredniški odbor, odgovornega urednika in glavo ga urednika bo imenoval DS podjetja.
-
TOZD TRAA LJUBLJANA
SEMINARJI ZA KUPCE
. Z razvojem podjetja IMP in TOZD TRAA 1,1 obogatitvijo proizvodnega, programa z novici izdelki smo v naši delovni skupnosti začutili potrebo po večji angažiranosti in prisotnosti na tržišču. Leta 1968 smo uvedli v naš Proizvodni program nove izdelke — elektromotorne ventile, tipala, regulacijske ojačevalnike (variopondi), elektromotorne pipe — na kratko imenovano avtomatiko. Vsa ta oprema jo bila na našem tržišču novost oz. prvič je “Ha izdelana v naših razvojnih oddelkih. Ne-?aupanje projektantov, montažnih podjetij, 'nvestitorjev in končno samih uporabnikov do novih izdelkov nas je prisililo, da smo iskali najboljše rešitve, da prodremo na domače tržišče. Na pobudo takratnega vodje komerciale ganeta Kožuha je delavski svet tovarne sklenil- da začnemo pripravljati seminarje, na kadrih bi uporabniki spoznali naše izdelke, ser-v*sna služba pa je dobila nalogo, da te seminarje pripravi.
ZAČETEK LETA 1969
Prvi seminar smo pripravili leta 1969 kot preizkus, kako bodo našo pobudo sprejela projektantska in montažna podjetja. Ob pomoči Razvojnega oddelka — zlasti dipl. ing. Staneta ^avršnika, dipl. ing. Aleksandra Slanovca in nipl. ing. Staneta Kalana smo uspeli pripraviti 2elo zanimiv seminar, ki je imel velik odmev Pri drugih uporabnikih naših izdelkov.
Na vse naslednje seminarje smp pritegovali vse večji krog naših vodilnih delavcev, konstruktorjev, komercialistov in neposrednih tovarišev iz proizvodnje in to dipl. ing. Janez krnole, dipl. ing. Slavko Pleterski, dipl. ing. Ja-,ez Hartman, dipl. ing. Ernest Blažon, Vinko JJdovč, dipl. ing. Stane Zagoričnik, dipl. ing. ^iko Kanellopulos, Bronislav Seljak, dipl. ing. faarko Bregar, Zvone Štrekelj, ing. Miha Vr-aunc, dipl. ing. Gorazd Kordelič in drugi.
Seminar smo pripravili tako, da smo začeli R četrtek in končali v soboto. Goste smo razdelili v več skupin in jim razkazali proizvodne prostore. Pri tem obhodu po tovarni smo Posvetili posebno pozornost novim izdelkom, Načinu njihove montaže, posebej pa smo poudarjali preizkus oziroma test in tako pokapali celoten potek proizvodnje vse do eksperta. Tako so si v četrtek dopoldne ogledali Proizvodnjo obtočnih črpalk, temperaturnih regulatorjev brez pomožne energije, tlačnih sti-£al, nivojskih stikal, bcjlerjev, protistrujnih “Paratov, tlačnih posod, rezervoarjev in ostale Proizvodnje. Popoldne smo teoretično obdelali se proizvode, ki smo jih dopoldan videli v bratu. Pri tem smo posebno pozornost posve-uli načinu izbire, vgradnji, namenu in ne nadnje konstrukciji proizvoda.
Petek je bil namenjen izključno avtomatiki, Primarnemu proizvodu naše tovarne. Dopol-dde smo si ogledali montažo ventilov, elektromotornih pogonov in nastavitev celotnega kro-?? avtomatike v naši delavnici. Popoldne je 11 teoretični del — o vprašanju avtomatike, t ^stavitve, električne povezave, čitanje elek-bčnih shem, način dela, predvsem pa pravil-a montaža in opis posameznih izvedb ogreva-,ia, priprave tople vode, prezračevanja in lumpiet klime.
g V soboto so bila na vrsti komercialna vpraša, vprašanja servisa in druga vprašanja
o proizvodnji »IMP« kot celote. Na koncu pa ogled ostalih obratov v Ljubljani. To je kratek opis o poteku seminarja. Pri uspehu seminarja vsekakor ne smemo prezreti deleža neposrednega proizvajalca, to je delavca za strojem, mojstrov in uslužbencev, ki so doprinesli k uspehu vsakega posameznega seminarja.
Vtis, ki so ga dobili udeleženci, je bil vedno zelo dober. Najčešče je bilo čuti v šali pripombo: »Rade kao Nemci!« To je za nas vsekakor kompliment.
TUDI PREGLED RAZVOJA
Priprave za tak seminar so zahtevale veliko dela. Od izbire obiskovalcev oziroma podjetij, preko priprave prospektnega materiala do namestitve in organizacije samega seminarja. Velika pomoč pri vsej tej organizaciji je bilo to, "da je celotni kolektiv doumel pomembnost seminarjev, da je bil potek brezhiben, ker smo nastopili kot del velike družine »IMP«.
Na vseh seminarjih smo prikazali na diapozitivih razvoj in rast podjetja od »Toplovoda«, »Toplovod-Elektrosignala« do »IMP« kot združenega podjetja danes v 17 TOZD. Vedno smo povabili glavnega direktorja Stanka Krumpaka. Kadar mu je dopuščal čas, je gostom sam opisoval naše podjetje. Mnogokrat je prikazal naše delo tudi tehnični svetovalec glavnega direktorja dipl. ing. Miklavž Kržan.
Zanimanje za seminarje je močno rastlo pri vseh projektantskih, montažnih podjetjih kot tudi pri investitorjih in uporabnikih. Tako smo imeli skoraj vedno več prijav, Kot pa smo poslali vabil. Sama struktura udeležencev dokazuje, da so bili seminarji na pravi poti. Tako smo v režiji TOZD TRAA od leta 1969 do oktobra letos pripravili 15 seminarjev, ki se jih je udeležilo 515 ljudi od tega 180 dipl. inženirjev, 42 inženirjev, 179 tehnikov, 53 VK monterjev, 33 monterjev in 24 drugih. Skupaj s skupnimi službami podjetja smo pripravili dva seminarja, na katerih je sodelovalo 97 udeležencev. Naša TOZD pa je vzadnjih štirih letih pripravila tudi seminarje na terenu, kjer je bilo blizu 700 udeležencev, od tega 110 dipl. inženirjev, 19 inženirjev, 127 tehnikov, 136 VK monterjev, 147 monterjev, 97 kurjačev in 55 ostalih. Poleg tega so bili v Beogradu, Skopju, Novem Sadu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Ljubljani še posebni seminarji za projektante, ki se jih je udeležilo okoli 480 ljudi.
Presenečeni smo bili, ko smo klicali opera-tivo s terena in pričakovali vodilne monterje ali tehnike, vendar je bilo vedno največ dipl. inženirjev, ki so zelo zavzeto sledili poteku seminarja. Mnogo pobud s strani udeležencev smo koristno uporabili za izboljšanje kvalitete naših proizvodov.
IZPOPOLNITEV ZNANJA
Na naših predstavništvih v Zagrebu, Beogradu in Skopju dela skupina serviserjev, ki je na uslugo kupcem naše opreme.
Ker pa je proizvodnja, posebno avtomatika, kljub močni inozemski konkurenci (Sauter, Steffa, Viessman, Danfos in drugi) rasla, smo prostopili k izobraževanju kadrov na terenu
pri podjetjih, kot tudi organiziranjem seminarjev po večjih mestih pri tamkajšnjih podjetjih. Odziv je bil več kot odličen. Mnogo serviser-
jev od podjetij širom Jugoslavije je bilo pri nas na izpopolnjevanju svojega znanja. Vse to nam je v veliko pomoč na terenu. Ti ljudje priključujejo avtomatiko, montirajo obtočne črpalke, tlačna in nivojska stikala in drugo našo opremo. Vse to delajo strokovno in reklamacij skoraj ni.
Če gledamo iz tega zornega kota, so izdatki, ki jih ima naš TOZD TRAA s seminarji, že mnogokrat povrnjeni. S tem ne trdim, da so bili ti izdatki majhni! Danes si ne moremo predstavljati kurilnice, toplotne postaje brez naše opreme. Kratko malo, povsod smo prisotni, od talnih pokrovov (livarna), klima komor in seveda proizvodov naše TOZD.
Pojavlja pa se nov, oziroma star problem, to je nestrokoven kader, ki dela v kotlarnah, hišnih postajah. V veliki večini so to ljudje brez zadostne usposobljenosti. Največ težav je krivo neznanje, saj je še zamenjava električnih varovalk za njih velik problem. Zato sedaj vstrajamo na tem, da ljudje, ki odgovarjajo za delo v kurilnicah in toplotnih postajah, imajo vsaj osnovne pojme o vzdrževanju. Pristopili smo k izobraževanju teh kadrov v velikih objektih (hoteli, bolnice, toplarne, itd.) na njihove stroške, vse z namenom afirmacije naših proizvodov, da bodo služili svojemu namenu in njihovi daljši uporabnosti.
Zraven mape prospektov TOZD TRAA smo vedno dali še mapo zbirnih prospektov TOZD: Klima, Livarna, Idrija, TEN in ostalih. Posebna mapa (prozorna) je bila za razpored seminarja, priložena skica Ljubljane za lažjo orientacijo, seznam vseh TOZD, imena, mesta, ulice in telefonske številke. Prilagali smo tudi prbspekte Turističnega društva Slovenije o Sloveniji in s tem vse udeležence iz drugih republik seznanili tudi z lepotami Slovenije.
Za zaključek seminarja smo pripravili ogled TOZD TEN, Klima in OV. Na ta način smo seznanili goste tudi z ostalo proizvodnjo, to je proizvodnjo ostalih naših TOZD.
SPECIALIZIRANI SEMINARJI
Seminarjev v tej obliki ne bomo več prirejali. Odslej naprej bodo semniarji strogo ločeni po specializaciji. Npr.: avtomatika, obtočne črpalke, komercialni, projektantski itd. Sli bomo torej v korak s časom. Vse pa bo podrejeno našim potrebam, potrebam delovnega človeka od Skopja do Jesenic. Posebno danes, ko po TOZD IMP odločamo o politiki proizvodnje, prodaje in delitvi zaslužka sami. Sredstva, ki jih v ta .namen odvajamo, so del našega zaslužka in se zavestno odločamo, kam ga namenimo. Vsakemu članu našega TOZD je jasno, da "brez učinkovite servisne službe, ki s seminarji propagira naše proizvode in učinkovite komercialne službe ni proizvodnje.
Nam vsem pa mora biti nadaljnji cilj, da ime. ki ga nosimo, še bolj dvignemo s kvalitetnimi proizvodi, kar bo najboljše orožje zoper zunanjo konkurenco v času stabilizacije in naše afirmacije.
IVAN TEŽAK
TOZD IN KRAJEVNA SKUPNOST STA ENO
KAKO
PISATI
ZAPISNIK
K temu sestavku so me napotile dosedanje izkušnje pri pisanju zapisnikov ter ugotovitve, da si vsak zapisnikar po svoje razlaga obliko in vsebino zapisanih ugotovitev. V tem prispevku se omejujem le na zapisnike, pisane na raznih sejah samoupravnih organov. Seveda pa ne pričakujte veliko novitet v mojem sestavku, katji tudi namen tega sestavka ni odkrivanje novitet v pisanju zapisnikov, hočem le podati primerno obliko, ki bi bila za vse organe samoupravljanja dovzetna ter jasna.
Naj povem, da moramo zapisnik pisati na vsaki seji, sestanku itd. Odveč je torej vsako prepričevanje posameznikov, ki tega še niso dojeli. Pa ne samo to — zapisnik moramo tudi v najkrajšem možnem času posredovati vsem, ki morajo le-tega zaradi svoje funkcije, oziroma delovne dolžnosti dobiti. Sklepi, sprejeti na raznih sejah, sestankih samoupravnih organov, morajo biti v celoti zapisani in posredovani vsem članom delovne skupnosti.
Zapisnik torej vse bolj postaja tudi ena izmed pomembnih sredstev informiranja.
GLAVNE TOČKE ZAPISNIKA
In sedaj k bistvu tega prispevka — kako pišemo zapisnik. Oseba, ki piše zapisnik, se imenuje zapisnikar. To pa je lahko priložnostni ali pa stalni (najboljša rešitev je seveda stalni zapisnikar).
Vsak zapisnik naj vsebuje:
1.	glavo zapisnika
2.	dnevni red
3.	potek in sklepe
4.	zaključek
1.	V glavo zapisnika napišemo vrstni red seje (zaradi preglednosti vseh sej samoupravnega organa v določeni mandatni dobi), datum in kraj ter navedbo prisotnih oziroma odsotnih članov — delgatov ter prisotnost vabljenih. Pri večjem številu delegatov — članov zapišemo le število prisotnih, navedemo pa poimensko vse tiste, ki so opravičeno oziroma neopravičeno izostali.
Ta pregled o prisotnosti je nujen, da bi bili z njim seznanjeni tudi vsi tisti, ki so jih izvolili.
2.	Dnevni red naj obsega najvažnejše točke, o katerih smo na seji — sestanku razpravljali in sklepali.
Naj omenim, da se moramo točke »razno« izogibati v dnevnem redu, ker le ta delegatom ničesar ne pove o tem, o čemer naj bi razpravljali ali celo sklepali. Običajno damo to točko v dnevni red zaradi tega, ker moramo na seji rešiti celo vrsto zadev, ki so po mnenju tistih, ki so dnevni red pripravili, bolj ali manj formalnega značaja, ali pa nimamo časa, da bi tudi za ta vprašanja pravočasno pripravili ustrezna gradiva.
»RAZNO« — DA ALI NE
Dogaja pa se, da se prav tu na sejah zaplete. Delegati namreč na vse to, kar morajo obravnavati, večkrat pa tudi sklepati, niso pripravljeni. In ker ne odločajo le v svojem imenu, temveč v imenu vseh tistih, ki so jih volili, postavljajo vsa mogoča vprašanja. Prav zaradi tega je nujno marsikatero vprašanje celo preložiti na naslednjo sejo. V nekaterih primerih zahtevajo delegati obravnavo takih vprašanj v posebni točki dnevnega reda.
Te dni potekajo v vsej Sloveniji razprave o financiranju krajevnih skupnosti v prihodnjem letu. Kot je bilo razvidno iz nekaterih razprav, še bolj pa iz osnutka samoupravnega sporazuma o financiranju dejavnosti in potreb krajevnih skupnosti, bodo delavci v združenem delu, se pravi mi vsi, odločali o podpisu samoupravnega sporazuma o zadovoljevanju potreb krajevne skupnosti.
Najbrž je prav, da ob tem zapišemo nekatere ugotovitve. Osnovno politično izhodišče je, da morajo krajevne skupnosti seznaniti TOZD na svojem področju s svojim delovnimi programi in da so ti programi krajevnih skupnosti pogoj za kakršnokoli dogovarjanje krajevne skupnosti in delavcev v zdru nem delu. Torej lahko poudarimo, da morajo krajevne skupnosti seznaniti vse zaposlene v svoji sredini s svojim programom, če hočejo, da bodo zaposleni glasovali za sprejem in podpis samo-
upravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnost. Se pravi, da so prav delavci v TOZD, ki delajo in živijo na območju krajevne skupnosti, prvi poklicani in hkrati zainteresirani, da s politiko in načrti svoje krajevne skupnosti seznanijo svojo delovno organizacijo. Tam, kjer je interes, tam je tudi denar. Delavci naj bodo torej razlagalci in zagovorniki plana in potreb svojih krajevnih skupnosti. Brez dvoma je to najkrajša in najbolj učinkovita pot, da bodo delavci-krajani, ki bodo dajali denar za krajene potrebe, najbolje seznanjeni za kaj in komu bodo dajali svoj dinar.
Naj na koncu omenimo še to, da naj bi krajevne skupnosti v ljubljanskih občinah po enotnem dogovoru dobivale po 300 dinarjev za vsakega zaposlenega in da je treba pri razpravah o programih in o samoupravnem sporazumu o financiranju krajevnih skupnosti upoštevati vse naštete stvari.	y. G.
Največja napaka pa je, če so delegati zaradi preobsežnega dnevnega reda zaradi utrujenosti za obravnavo problematike pod točko »razno« bolj ali manj nezainteresirani in neaktivni. Zato so mnogi sklepi sprejti nepremišljeno. Prisotni dvigajo roke »za« ali »proti« brez posebne razprave le zato, da bi bil dnevni red hitreje izčrpan, vsaka razprava pa jim je odveč in vsak razpravljalec neplodno sodeluje v razpravi.
3.	Potek in sklepi seje predstavljajo najvažnejši del vsebine zapisnika. Sprejete sklepe je treba zapisovati dobesedno (brez nepotrebnih okrajšav in izpuščanj). Temelj delovanja samoupravnih organov je nedvomno prav v tem, da po vsestranski in tehtni razpravi sprejmejo ustrezne sklepe in da imajo nato neprestan nadzor nad uresničevanjem teh sklepov. Zato je tudi nujno, da poleg sklepov zapišemo tudi osebe ali organe, ki morajo le-te izvršiti ter rok izvršitve.
Dogaja se celo, da morajo delegati v določenih vprašanjih ponovno razpravljati in sklepati, ker v zapisniku ni bilo točno opredeljenih izjav in sklepov, ali pa so bili celo izkrivljeni (spremenjeni tako, kot so nekaterim pogodu).
Prav tako so tudi pogosti primeri, da posameznih sklepov in dogovorov v zapisniku sploh ni.
SKLEPI — SKLEPI
Kako moremo potem spremljati izvrševanje sprejetih sklepov, če so ti površno zapisani (ali nenapisani)? Zato priporočam, da bi zapisnikar vsak sklep ali dogovor prebral takoj, ko ga delegati sprejmejo in ga zapisal v zapisnik. Le tako se bomo izognili kasnejšim mučnim situacijam.
Delegati tudi ne smejo dopustiti, da bi posamezniki ali delovne skupine na podlagi zapisnika formulirali sklepe šele po seji.
Prav gotovo smo že vsi spoznali, da je bolje, da so seje dobro pripravljene in da seje niso preobsežne z dnevnim redom. V tem primeru tudi ni bojazni, da ne bi sprejeli ustreznih sklepov in doogvorov in jih tudi zapisali.
4.	Zaključek: Tu moramo navesti, da je dnevni red izčrpan, nakar sledijo datum, podpisi (zapisnikarja in predsedujočega) ter žig.
Zapisnih torej ni le formalnost. Zato moramo temu vprašanju v bodoče posvetiti več
pozornosti in doslednosti. Odveč bi bilo širše razpravljati tudi o tem, da nam ni vseeno, kdo piše zapisnik in kako ga piše, kajti n»' vsezadnje je tudi zapisnik ogledalo naših sa' moupravnih prizadevanj in odraz delovne i" socialistične vneme v našem podjetju.
BORIS BERNETlC
PRED SESTANKOM MISLIMO...
... koliko bomo na sestanku povedali, potem pa marsikaj usahne. Misliš tako, začneš, konča se pa drugače. S sestanka odhajaš celo hladen. Po sestanku je lahko poročati, a prej napovedati, ja, tu je veliko skrivnosti, a vseno poskusimo, morda bo. kaj uporabnega ...
— da nam bo na dvorišču zima in vlaga padala na tisoče kilogramov kovin, ki so »čisti« višek . . .
... da »nižji« prihajajo na delo še kar pravočasno, a »višji« pa v tem ne morejo biti vzor ...
... tole bo res: 80 odstotkov uspeha v proizvodnji zavisi od organizacije dela, če ta šepa smo pod planom in za dohodek se bojimo ...
... da so neki v režiji kar »oženjeni« s tovarno, delavci izza strojev so pa hudo nezvesti. Zakaj?...
__da pri glasovanju o kakem predlogu
se nekateri nočejo več izkazati, »vzdržano-sti« ali »proti«. Postajamo torej — avtomati...
... kako, da nikoli ne najdemo v tovarni koga za pohvalo ali celo za nagrado. Ali ima to pravico v zakupu le — država? ...
... na pravico nekaterih, da dnevno iz službe »smuknejo« po kaj krepkega za na zob. Da potem jezik bolj »laufa« ...
... kaj je bolj pošteno, žigosati kartico v delovni ali »civilni« obleki? Do zdaj imamo še dvotimost...
... zakaj imamo še vedno velike zaboje polne z »izmeti«? Ni mogoče najti kaj zdravil za tak odvržen trud? ...
... kako, da prihaja v raznih TOZD IMF pri malicah do takih razlik v ceni, ponekod celo do 20 odstotkov? Na pripombe rdzne razlage še niso rešili te ekonomske uganke, čeprav Je pri vrhu nekdo obljubil, da raziščejo to...
... do kdaj bodo materi dveh otrok obljubljali enoizmensko delo, ker Je samohranilka, v njenem čakanju pa sprejemajo dru-ge v službo ...	__
FRANC VODNIH
• DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ZBOR DELAVCEV TOZD TRAA
Dne 12. 11. 1975 so delavci TOZD TRAA obravnavali na svojem zboru 9-mesečno poslovanje in poročilo sprejeli s tem, da se neizplačani del dohodka v višini 1,098.000,00 din j ‘zplača v dveh delih. Za izboljšanje poslovanja so zadolžili DS, da izdela ukrepe in sprejme ustrezne sklep.
Sprejeli so dopolnitve statuta TOZD in Podjetja, sporazuma o medsebojnih razmerjih, sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, TOZD Družbeni standard pa so dali v upravljanje sredstva, ki jih je TOZD dosegaj vložil v nakup samskega doma, v urejanje centralne kuhinje, dijaškega doma in v počitniške domove.
Pod 9. in 10. točko so predlagali kandidate in sprejeli kandidatno listo za delavski svet TOZD in DS podjetja ter odbore.
Po predlogu zavarovalnice SAVA je bil ! sprejet sklep, da se kolektivno zavarovanje od 1. 1. 1976 zviša na 10,60 din.
Obravnavan in sprejet je bil predlog sporazuma o normah.
Po predlogu centralnega odbora za OD je bila sprejeta dopolnitev sporazuma o osebnih dodhodkih. Pri obravnavanju programa razvoja krajevne skupnosti in združevanja sred-| štev za izgradnjo študentskega doma medicinskih sester je bila razprava pestra, vendar se Premalo zavedamo, da so sredstva, ki jih Ustvarjalno, tudi družbena in da vseh teh sredstev ne moremo obdržati le zase in za svoje potrebe, temveč moramo del teh sredstev odvesti tudi za širše družbene potrebe. Po končani razpravi so predlog za združenje sredstev za izgradnjo doma z večino glasov sprejeli s tem, da se v prvem kvartalu leta 1976 dodatno organizira delo preko 42-umega delovnega tedna.
B. R.
SEJA DS TOZD TRAA
Dne 4. 11. 1975 se je sestal delavski svet TOZD in najprej ugotovil, da vsi vodje niso dostavili svojih poročil o izvajanju programa stabilizacije. Zato so sklenili, da bo seja DS 20. n. 1975 posvečena prav izvajanju programa, do tedaj pa so vsi vodje dolžni dostaviti svoja poročila.
IZGUBLJENE URE
Pri obravnavanju 9-mesečnega poslovanja ie bila posebna pozornost namenjena prav izgubljenemu delovnemu času in fluktuaciji de-l lovne sile. V ta namen je potrebno izdelati Podrobna poročila do prihodnje seje. Glede 7-alog pa je bil sprejet zaključek, da se do konca leta morajo občutno zmanjšati ter da se ^aterial, ki je dosegljiv na tržišču, ne nabavil3' obravnavi 9-mesčhega poslovanja je luS sprejel sklep, da se neizplačani del OD I ^ višini 1,098.000,00 din izplača članom ko-[ mktiva v dveh obrokih ob izplačilu OD za mesec november in december. Pri obravnavanju predloga sporazuma o normah pa so člani menili, da z ozirom, da je premalo časa v razstavi, ga naj pregleda komisija za norme in
I
zavzame določeno stališče po nejasnih vprašanjih.
Pod točko 3 je bil sprejet predlog dopolnitev statuta TOZD.
Po obravnavi statutarnega sklepa za volitve in odpoklic članov DS in drugih organov upravljanja se ta predlog sprejme in se ga posreduje v obravnavo zboru delavcev.
R. B.
PRISPEVEK LJUBLJANSKE BANKE
ČEK JE VARNO, PREPROSTO IN ZANESLJIVO PLAČILNO SREDSTVO
Poslovanje s čeki je odraz modeme bančne teh- karto, na kateri je podpis imetnika tekočega ra-nologije, ki jo je pred leti začela uvajati tudi Ljub- čuna, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni ljanska banka. Mnogo ljudi, ne le poslovnih in tl- karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontroli-stih, ki veliko poklicno potujejo, je že dojelo, kaj ra imetnika čekovne karte in čekov tudi tako, da pomeni zanje ček, kaj vse lahko z njim kupijo ozi- primerja čekovno karto z osebno izkaznico; na Ceroma plačajo. Ustvaril se je že določen krog last- kovni kairti je namreč napisana tudi registrska šte-nikov osebnih tekočih računov, pa tudi podjetij, Vilka osebne 'izkaznice.
trgovin, turističnih agencij, gostišč In drugih orga- vsi podatki na čeku morajo biti napisani čitljivo nizacij, ki čeke prejemajo. Vsi so spoznali, da je jn brez kakršnih koli popravkov. Nepravilno iz-
tako poslovanje enostavnejše in mnogo priročnejše kot z gotovino.
V temle članku sl bomo ogledali vse posebnosti in značilnosti, s katerimi se srečujemo pri preje-
polnjen ček je treba takoj vrniti njegovemu imetniku in ga napotiti, naj ga odda v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vodi njegov tekoči račun.
Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitev plača s čekom, je 30 dinarjev, manj u in vnovčenju čekov. S tem vam želimo kar prav tako je določena naj večja vsota, in sicer tisoč najbolj olajšati delo in vas pri poslovanju s čeki dinarjev. Ce je treba plačati vsoto, ki je večja od Ljubljanske banke obvarovati pred začetnimi teža- tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več vami.
ZAKAJ C EK?
Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu vsakdanjika, zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši: moke vsaj .za mesec dni, prav
čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ali bo pri tem prekoračil dobroimetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke.
ČEKE PREVZEMA SDK
Čeke, ki jih organizacija prejema namesto goto-
toliko tudi sladkorja, olja, pa kave in soli. Kadar pa Vine, je treba na hrbtni strani podpisati. To opra-je bilo treba kupiti kaj trajnejšega na primer pe- vjta pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni rilo, posteljnino, pohištvo, se je v tem govorilo me- strani štampiljka organizacije, ki je čeke prejela, sece in mesece. In dan nakupa je bil pravcati p raz- potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljub-nik za vso družino, vedno se je kupilo še kaj po- ijanske banke, ki so čeke izdale alt kot pravijo čez, zraven, kot spomin na veliki nakupovalni dan. bančniki, na katere so čeki trasirani.
Ti časi so že zdavnaj mimo. Danes, ko je svet Za vsako podružnico Ljubljanske banke je tre-prežet z informacijami, se vse pogosteje dogaja, da ba sestaviti specifikacijo, ki obsega številko žiro seže kupec po tistem, kar se mu zahoče trenutno in računa banke, popis številk prejetih čekov in če-o potrebnosti ali nepotrebnosti nakupa ne pomišlja kovnih zneskov ter skupno vsoto čekov. Takšno spe-nrav veliko Poleg tega se nam najboljša priložnost cifikacijo, overjeno s štampiljko, podpišeta poobla-za nakup ponudi največkrat kot nalašč prav tedaj, ščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izvodih:
dva je treba skupaj s čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane v organizaciji.
Vsota vseh specifikacij se vpiše na barirano položnico, na kateri mora biti seveda napisano ime organizacije in številka njenega žiro računa pri SDK. Vse skupaj, čeke, specifikacije in barirano položnico je treba predložiti pristojni SDK v osmih dneh, če sta podružnica Ljubljanske banke in orga-
ko nimamo s seboj dovolj denarja.
V razvitejših deželah so to spoznali že veliko pred nami. Spoznali sio, da se da včasih kupiti stvari neverjetno ceneje kot drugič, da se včasih za isto vsoto dobi več, da se nehote ponujajo priložnosti, ko se nakup dejansko splača.
Ce bi z vsem tem računali, bi morali imeti kot miu.,	»v« ,„w,.,.......i.,. u,.,....... . ...
ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino nizacija v istem kraju, če sta ta dva kraja različna, vedno pri sebi. To pa ni niti varno niti praktično, pa v petnajstih dneh.
Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in podlagi dokumentov vsoto, ki je napisana na ba-kadarkoli. Toda samo tiste trgovine in druge pošlo- rani položnici, na žiro račun organizacije, v breme valnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje, bodo pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki
so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani.
C ek pomeni denar, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so v prid kupcu, prejemniku in banki, Poslovanje s čeki je torej mnogo enostavnejše, hkrati pa tudi varnejše, saj ukradenih čekov ni mogoče vnovčiti mimo redne in zakonite poti. Odpade tudi preštevanje denarja, s tem pa delo, ki je
znale pritegniti kupca: s tem, da prejmejo ček brez vsakih zapetljajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika.
POPOLNA ZANESLIJIVOST PLAČILA
Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček.
ne tvega ničesar. Za vnovčenje pravilno izpolnje- pogosto zoprno in se kaj rado dolgo vleče, nega čeka v vsakem primeru jamči podružnica izkušnje kažejo, da se v trgovinah in lokalih, Ljubljanske banke, ki je ček izdala, Služba družbe- kjer je mogoče plačati s čekom, promet veča. Se-nega knjigovodstva nikoli ne preverja, ali ima ček veda ne v obliki večjega navala, ampak kot večji kritje. Vsa ta negotovost zadeva samo Ljubljansko dnevni iztržek. Mnogim kupcem oziroma gostom je banko.	pač lažje napisati vsoto na ček, kot pa potegniti iz
Prejemanje čekov pomeni dokaj poenostavljen žepa toliko gotovine. Imetniki tekočih računov pa plačilni promet. Cek je vedno izpolnjen na celotni lahko pri Ljubljanski banki najemajo tudi posojila, vsoto, zato ni treba menjati denarja, skakati za dro- torej so kupci, ki lahko kupijo več. bižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankov- ste že pomislili, da bi se jim pridružili? cev in kovancev ter jih vestno preštete oddati na za to določeno mesto. To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela, marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteli, ni moč prejeti ponarejenega denarja, ki je toliko poškodovan, da ga banka zavrne ali označi za manj vrednega. Pravilno izpolnjen ček je vedno neoporečno plačilno sredstvo.
PRAVILNO IZPOLNJEN CEK
Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki. Na čeku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej natančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. Cek mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba, se da kaj preprosto ugotoviti: prejemniku čeka se mora plačnik »predstaviti« s čekovno
NAGRADNA KRIŽANKA DAN REPUBLIKE

z"


Da vam bodo praznični dnevi hitreje minili, spet objavljamo nagradno križanko. Uredniški odbor IMP Glasnika bo med pravilnimi rešitvami izžrebal 3 nagrade in sicer: I. nagrada — 100 din, II. nagrada — 60 din in m. nagrada 30 din.
Rešitve križanke oddajte vodjem splošnih služb v svoji TOZD najkasneje do 5. decembra 1975.
Pri reševanju vam želimo veliko užitka.
V
J