ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 23, št. / n-ro 2 maj / majo 2018 Uvodnik Frontartikolo Pomlad prinaša poleg nove vremensko pogojene svežine tudi obilico sezonskih administrativnih nalog, namrec letne zbore, porocila, zakljucne racune in priprave nacrtov dela za naslednje obdobje. To je nujno zlo, ki je za nekatere neskoncno odvecno, po drugi strani pa je še ena priložnost, da se srecamo v društvenih prostorih. Pa razmišljajmo pozitivno! Zvesti clani smo se pogovorili o preteklih dosežkih, malo pokritizirali in se odlocili za nekaj sprememb. Majhna, a dobrodošla sprememba v Ljubljani je ponovna vzposta-vitev rednih uradnih ur na Štefanovi 9. Poleg možnosti samo priti na klepet nam ta termin daje vzpodbudo za sestanke organov društev in za interne prireditve, kot je na primer govorni vecer, predavanje, družabna igra itd. Obudimo družabnost v našem gibanju! O.K. ) kaj kunlaboron de publikaj rimedoj (radioj, televidoj, gazetoj) en la regionoj A-A-D. Ni devas eluzi ekzistantan de ni pagitan profesian strukturon! Aldone ni elektu plej amasajn publikajn internaciajn arangojn kaj prezentu nian E-movadon tie. Ekzemple ni (esperantistoj el Austrio, Italio kaj Slovenio) tion faras ciujare dum la internacia renkonto de la montaranoj sur la trilanda limpunkto, kien venas kelkmilo da homoj. Tiel ni per nia internacia ceesto kaj praktika prezento de egalrajta komunikado plej efike atentigos kaj informos eksteran publikon pri la rolo de esperanto. Do, ni trovu novajn vojojn por kunlaboro en la vasta regiono A-A-D. Janez Zadravec Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Zapisnik redne letne skupšcine ZES dne 17. marca 2018 v Ljubljani, Štefanova 11. Prisotni: Melita Cimerman (EDM), Ana Ferrer Zadravec (ŽED), Peter Grbec, Janez Jug (EDL), Karel Kovac (ŽED), Ostoj Kristan, Jernej Lindic, Tomaž Longyka (EDL), Nika Rožej (EDL), Simon Urh, Mario Vetrih (EDM), Anka Vozlic in Andrej Žumer (EDL). Opravicil so se: Mira Lipicar, Anton in Reneja Mihelic, Zdenka Rojc (EDM), Peter Simonišek, Milan Škrlj, Janez Zadravec (EDL), Vinko Zalezina in Edi Zanut. K 1. tocki: Ob 10:00 je podpredsednik ZES Ostoj Kristan zaradi bolezenske odsotnosti predsednika Janeza Zadravca najprej pozdravil prisotne in predlagal, da se zacetek skupšcine preloži za pol ure, ker ni prisotnih za sklepcnost potrebnih 17 clanov. Ob 10:30 je Skupšcina lahko zacela z delom v skladu s 3. odstavkom 15. clena statuta ZES. Prisotnih je bilo 13 clanov, upravicenih za glasovanje (seznam prisotnih je priloga k originalu tega zapisnika). Predlagan je bil sledeci dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti 2. Izvolitev organov skupšcine (delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) 3. Porocilo o delu, financno porocilo in porocilo Nadzornega odbora, razprava o porocilih in sprejem razrešnice organom ZES 4. Volitve organov ZES za obdobje 2018-2020 5. Program dela in financni nacrt za leto 2018 6. Razno Sklep 1: Prisotni so soglasno sprejeli predlog dnevnega reda. Po zacetnem odlogu je bil potek skupšcine gladek in ucinkovit (Foto A.Ž.) K 2. tocki: Podpredsednik ZES Ostoj Kristan je predlagal organe skupšcine v sestavi: Mario Vetrih – delovni predsednik, Ostoj Kristan – zapisnikar ter Ana Ferrer Zadravec in Tomaž Longyka – overitelja zapisnika. Sklep 2: Prisotni so soglasno potrdili predlagane organe skupšcine. Skupšcino je naprej vodil Mario Vetrih. K 3. tocki: Pisno porocilo predsednika ZES o delu v letu 2017 je bilo v gradivu za skupšcino, zato je Ostoj Kristan opozoril le na najpomembnejše postavke in dosežke v preteklem obdobju. Porocilo o delu ZES dopolnjujejo porocila o delu kolektivnih clanov EDL, EDM in ŽED, saj porocilo ZES povzema le najvidnejše dosežke društev. Ostoj Kristan je posebej poudaril uspešno organiziranje 19. esperantske konference Alpe-Jadran v Brežicah in izrazil zahvalo Reneji in Antonu Mihelic s sodelavci iz sekcije Posavje. Pisno porocilo o financnem poslovanju za leto 2017 je bilo v gradivu za skupšcino, zato je Ostoj Kristan obrazložil le vecje postavke in odstopanja od letnega nacrta. Zaradi dobre prodaje zalog knjig je ZES zakljucil leto s pozitivnim izidom, ceprav je bila nacrtovana manjša izguba. Porocilo Nadzornega odbora je podal Janez Jug in posebej pohvalil vestno vodenje financ in se zanj zahvalil Ostoju Kristanu. Porocila castnega razsodišca ZES ni bilo, ker se to ni sestalo, ker za to ni bilo potrebe. Skupšcina je po razpravi o porocilih soglasno sprejela naslednja sklepa: Sklep 3: Skupšcina sprejema Porocilo o delu ZES v letu 2017, Porocilo o financnem poslovanju ZES za leto 2017 in Porocilo Nadzornega odbora za leto 2017. Vsa tri porocila so priloga k temu zapisniku. Sklep 4: Skupšcina podeljuje razrešnico organom ZES za obdobje med rednima volilnima skupšinama v letih 2016 in 2018. C:\Users\OSTOJ\AppData\Local\Microsoft\Windows\Temporary Internet Files\Content.Word\2018_03_17 skupšcina ZES (16).jpg Pri glasovanjih smo bili enotni (Foto A.Ž.) K 4. tocki Variantni predlog sestave organov ZES za prihodnje dveletno obdobje je pripravil IO ZES. Dosedanji pred-sednik Janez Zadravec ne more vec opravljati tako zahtevne funkcije, zato je treba kljub dobremu delu dosedanjih organov spremeniti zasedbo kljucnih funkcij. Ostoj Kristan je predlagal razširitev IO za dva pridružena clana, da bi bilia zastopana še obmocja, kjer se predvideva ustanovitev obmocnih sekcij ZES. Janez Jug je opozoril na dolocila 19. clena statuta ZES, ki precizno doloca funkcije v IO ZES. Zastopnike sekcij se lahko vkljuci v delo IO ZES zaradi boljše obvešcenosti in posvetovanja. Po daljši razpravi je skupšcina soglasno sprejela sklep: Sklep 5: Skupšcina izvoli za obdobje 2018 – 2020 organe ZES v naslednji sestavi: Izvršni odbor: mag. Janez Jug (predsednik), Mario Vetrih (podpredsednik), mag. Ostoj Kristan (tajnik), Peter Grbec, Karel Kovac, Tomaž Longyka in Nika Rožej. Nadzorni odbor: Anka Vozlic (predsednica), Janez Zadravec in Vinko Zalezina kot clana ter namestniki: Zdenka Rojc, Edi Zanut in Andrej Žumer. Castno razsodišce: Svobodan Zlatnar (predsednik), Jernej Lindic in Mira Lipicar. Sklep 6: Skupšcina izvoli za obdobje 2018 – 2020 za predstavnika v UEA (komitatano A) mag. Janeza Juga in za delegata v EEU Petra Grbca. Ostoj Kristan je cestital izvoljenim v organe ZES in jim zaželel uspešno delo v naslednjem mandatu. Posebej se je zahvalil za požrtvovalno delo dosedanjemu predsedniku Janezu Zadravcu in izrazil upanje, da bo še naprej, kolikor mu bo zdravje dopušcalo, pomagal in dajal pobude za delo v organizaciji. K 5. tocki: Pisni predlog programa dela ZES za leto 2018 je bil v gradivu za skupšcino. Pripravil ga je Janez Zadravec. V razpravi je bilo opozorjeno, da je glede na sedanjo organiziranost ZES najvecji poudarek na aktivnosti društev in sekcij ter da je naloga ZES predvsem koordi-nacija dejavnosti ter zastopanje slovenskega esperant-skega gibanja in clanstva v mednarodnih odnosih in pri državnih organih. Program dela je za ZES preobsežen, ponekod presplošen, bolj bi bilo treba razmejiti deja-vnosti ZES in društev. Pisni predlog Financnega nacrta ZES za leto 2018 je bil v gradivu za skupšcino. Obrazložil ga je Ostoj Kristan. Kljub varcnosti je predvidena manjša izguba, vendar bo izid odvisen zlasti od izvedbe posameznih projektov (vecja aktivnost pomeni vecje stroške) ter pridobivanja sponzorskih sredstev v denarju, materialu ali storitvah. Skupšcina je na osnovi razprave soglasno sprejela naslednje sklepe: Sklep 7: Skupšcina sprejme program dela ZES za leto 2018 financni nacrt ZES za leto 2018 ter naroca IO ZES, da ju izvede z ustreznimi dopolnitvami in prilagoditvami. K 6. tocki: a.) Janez Zadravec je predlagal imenovanje za castne clane ZES Miro Lipicar, Sonjo Tavcar in Franja Vetriha, ki so velik del življenja in dela namenili gibanju za esperanto. Življenjepis in delo vseh treh je zajeto v Dokumenti 3 ZES » Ljudje in dogodki«. Da bi bil postopek v skladu s 7. clenom statuta ZES in pravilnikom ZES o podeljevanju priznanj, je skupšcina sprejela sklep: Sklep 8: Skupšcina zadolži IO, da imenuje komisijo, ki bo izvedla postopek in pripravila obrazložitev za imenovanje castnih clanov. Objavo se izvede ob primerni priložnosti. b.) Pripravljenih je bilo okoli 20 osnutkov logotipa ZES. Osnutki so razlicne tehnicne dovršenosti in vsebinsko zelo raznoliki. Razprava je pokazala veliko neenotnost pogledov. Dejansko skupšcina še ne more odlocati o izbiri. Zato je bil sprejet sklep: Sklep 9: Skupšcina zadolži IO, da pripravi najvec 5 predlogov logotipa ZES in izvede anketo med clani in prijatelji ZES po elektronski poti. c.) Najavljeno je bilo vec dogodkov, pri katerih je potrebno sodelovanje in udeležba ZES in clanstva: - predstavitev knjige Blejski zvon na Bledu, 19. aprila 2018 ob 18. uri v Knjižnici, - predstavitev knjige Blejski zvon v Ljubljani, 14. maja 2018 ob 19. uri v PEN-klubu, - proslava 60-letnice ŽED v Lendavi, 9. junija 2018 ob 18. uri v organizaciji SKD Lendava, - prijava OŠ A. Ukmar Koper na projekt Erasmus K2 (enotedenska izmenjava ucencev Francija – Slovenija z vkljucitvijo esperanta). Skupšcina se je koncala ob 12:30. Zapisal: Delovni predsednik: Ostoj Kristan l.r. Mario Vetrih l.r. Overitelja: Ana Ferrer Zadravec l.r. Tomaž Longyka l.r. C:\Users\OSTOJ\AppData\Local\Microsoft\Windows\Temporary Internet Files\Content.Word\2018_03_17 skupšcina ZES (25).jpg Pod tocko razno se je razvila živahna razprava (Foto A.Ž.) Ker so bili v gradivu za skupšcino razposlani porocilo o delu za 2017, financno porocilo za 2017, nacrt dela za 2018 in financni nacrt za 2018 ter bili nato sprejeti brez vsebinskih sprememb, objavljamo na tem mestu le porocilo o delu ZES v letu 2017, da bodo podatki na razpolago za morebitno pisanje zgodovine ZES in esperantskega gibanja v Sloveniji. Porocilo o delu v letu 2017 V letu 2017 je bila posebna pozornost namenjena prireditvam in obvešcanju javnosti ob 130-letnici esperanta, 110-letnici zacetkov esperantskega gibanja na podrocju Slovenije, 100-letnici smrti avtorja esperanta L. L. Zamenhofa ter 80-letnici ZES-a. 1. Organiziranost in sodelovanje - ZES sestavljajo kolektivni clani, to so ED Ljubljana, ED Maribor in ŽED Maribor, ter sekcija Posavje v Brežicah ter individualni clani iz vse Slovenije, kjer ni društev. - ZES ima sedež v Ljubljani na Štefanovi 9, kjer deluje Cetrtna skupnost Center MO Ljubljana in imamo možnost souporabe prostorov. - Društva, ki so pravne osebe, pripravijo samostojna porocila o delu in letne obcne zbore, vsebinsko pa so sestavni del porocila ZES; porocilo je pripravila tudi sekcija ZES v Brežicah. - Razen sekcije v Brežicah se je oblikovala organizi-rana skupina v Slovenj Gradcu ter so podane osnove za ustanovitev skupine v Kopru. - Redna letna skupšcina ZES je bila v soboto, 18. marca 2017, ob 10. Uri, na Štefanovi 11 v Ljubljani. - Izvršni odbor: ZES je imel 5 sestankov - 4 redne in enega dopisnega. - Administrativno tehnicne naloge (dopisi, predlogi, porocila, racunovodstvo, davcna prijava, evidence, arhiviranje, urejanje arhiva) se izvajajo na razlicnih lokacijah in v celoti prostovoljno. Racunovodstvo je vodil podpredsednik ZES Ostoj Kristan. - Decembra je ZES prejel odlocbo Ministrstva za kulturo RS o priznanem statusu organizacije v javnem interesu. - ZES usklajuje in izvaja v sodelovanju z društvi in klubi vecje skupne prireditve ter informiranje in pridobivanje novih clanov. 2. Obvešcanje in informiranje - Izdali smo štiri številke glasila Informacije / Informoj v tiskani in elektronski obliki. Uredil jih je O. Kristan, T. Longyka pa lektoriral. - ZES obvešca clanstvo in javnost tudi preko spletišca www.esperanto.si; svoja spletišca pa imajo tudi društvi Maribor in ŽED Maribor ter sekcija Brežice. - Primorske novice so konec januarja objavile clanek o srecanju najstarejše uciteljice in najmlajšega ucitelja esperanta primorske regije, 94-letne Sonje Tavcar in 37-letnega Petra Grbca. - Dnevnik je 21. februarja v rubriki Mnenja – Odprta stran ob Mednarodnem dnevu maternega jezika objavil prispevek »Materni jezik je kot materino mleko?«, ki ga je napisal Janez Zadravec. - Tednik Družina je v rubriki Razvedrilo, dne 2. aprila, na strani 27 objavil clanek o esperantu. Pripravil ga je novinar Andrej Praznik v sodelovanju z Janezom Jugom. - Val 202 Radia Slovenija je dne 14. aprila je v stalni informativno-razvedrilni rubriki Jezikanje imel oddajo o esperantu. Povod zanjo so bile številne letošnje okrogle obletnice, pomembne za esperantsko gibanje. Sodeloval je Janez Jug. - Gorenjski Glas je objavil intervju z gospodom Ivanom Csipö-jem, ki ga je na pobudo Nike Rožej obiskala novinarka Suzana P. Kovacic. - Bilten EEU je objavil clanek Nike Rožej o 19. konferenci Alpe-Jadran v Brežicah 22. in 23. aprila. - Dnevnik je 22. 6. 2017 objavil clanek »Ko v šoli zavibrira ommm«, ki ga je o pouku tujih jezikov napisal Janez Zadravec. - Jezikovni pogovori na Radiu ARS: »Esperanto – jezikovna zgodba o uspehu« V torek 30. maja se je v oddaji Jezikovni pogovori z naslovom "Esperanto – jezikovna zgodba o uspehu" Aleksander Cobec pogovarjal z dr. Simono Klemencic in dr. Marijo Zlatnar Moe. - Dnevnik je 22. junija 2017 v rubriki Mnenja – Odprta stran objavil prispevek, ki ga je napisal Janez Zadravec ob razpravi o sistemu pouka tujih jezikov v osnovnih šolah. - Pismo bralcev v Delu V sobotni prilogi Dela z dne 8. julija 2017 je bil pismih bralcev objavljen prispevek Ostoja Kristana kot odziv na odmeven clanek ravnatelja Dušana Merca z naslovom Osnovnošolski blodnjak. - Radio ARS – Svet kulture 26. julija 2017 Oddaja z naslovom Esperanto kot materni jezik z odlomki izjav Marije Zlatnar Moe, Janeza Juga in Janeza Zadravca ob Svetovnem dnevu esperanta. - Dnevnik TV Slo 1 je v osrednjih porocilih ob 19.uri objavil zanimiv prispevek ob 130 letnici esperanta, ki sta ga pripravila novinar Žan Dolajs in napovedo-valec Dejan Ladika, sodelovali pa so Ana Ferrer, Peter Grbec in Janez Zadravec. - Spletni portal RTV SLO MMC ima v rubriki Kultura – ostalo clanek o srecanju ob 130. obletnici esperanta, ki izpod peresa G.K. navaja dolocena dejstva in izjave iz intervjuja z Janezom Zadravcem. - Dnevnik je 27. Julija ob svetovnem dnevu esperanta objavil clanek, ki ga je pripravila novinarka Maja Šucur in fotograf Bojan Velikonja. Izzivalen naslov je bil vzet iz intervjuja z Ostojem Kristanom »Najboljši esperantisti so mladi upokojenci«. - Val 202 – Petkova centrifuga, 28. julija 2017: Kroni-sticna oddaja Petkova centrifuga je na koncu ob casu posnetka 9:25 vsebovala enominutno omembo 130. obletnice esperanta vkljucno z deklamacijo besedila kljucne kitice Zdravljice v esperantu, ki jo je podal Janez Jug. - Radio ARS – Kulturna panorama 29. julija 2017 Redna pregledna oddaja je od 30:25 minute dalje govorila o 130. obletnici esperanta in proslavi te obletnice. Odlomek o esperantu, dolg 10 minut in pol, je pripravil Aleksander Cobec. Odgovarjala sta Janez Jug in Janez Zadravec. - Radio ARS - Jezikovni pogovori 8. avgusta 2017 – Izvor in potencial esperanta Janez Jug in Janez Zadravec sta vec kot 18 minut odgovarjal na vprašanja novinarja Aleksandra Cobca o izvoru, pomenu in izgledih esperanta. - Delo je 1. septembra v pismih bralcev objavilo odziv na clanek z naslovom »Za vec premisleka pri obveznem ucenju tujih jezikov«. Na stranpoti slovenske jezikovne politike je opozoril Janez Zadravec. - Obvešcanje clanov poteka po elektronski in klasicni pošti. Po elektronski pošti so bile razposlane z okrožnicami 4 številke biltena Informacije / Informoj, vabila in druga obvestila na 72 naslovov, s klasicno pošto je bilo obvešcanih 24 clanov in clanic. 3. Pouk esperanta - Ucenje esperanta se zadnja leta zelo širi na splet-nem portalu »lernu.net«. - Od 16. februarja do 6. aprila je bil izveden v Mestni knjižnici Ljubljana-Enota Fužine 18-urni krožek osnov esperanta »Z esperantom v svet«. Mentor je bil Anton Mihelic, krožek pa je zakljucilo 5 udele-ženk. - Nadaljevalo se je ucenje esperanta na OŠ Antona Ukmarja Koper, kjer Peter Grbec vodi tecaj ob hkratni uporabi spletne aplikacije Duolingo. - 23. novembra je Anton Mihelic izvedel predstavitve-no predavanje Esperanto – drugi jezik slehernega naroda v okviru »cetrtkovih srecanj« Univerze za starejše, na Razvojno-izobraževalnem centru (RIC) Novo mesto. 8. decembra se je nadaljeval 30-urni študijski krožek osnov esperanta Esperanto, kljuc do enakopravnega mednarodnega sporazumevanja. - Ostali tecaji društev so navedeni v njihovih porocilih o delu. 4. Jezik in raziskovanje - Janez Jug je nadaljeval s pripravami za digitalizacijo Slovensko-esperantskega slovarja Marije Petric. Decembra 2017 je bila javno predstavljena poskusna postavitev na portalu Termania. - Z urejanjem strokovne knjižnice je nadaljeval Tomaž Longyka. - Janez Jug nadaljuje delo pri vkljucitvi slovenšcine v nabor jezikov prenovljenega spletišca lernu.net. 5. Založništvo in knjige - Roman Doberdo, ki je izšel v sodelovanju ustanove Prežihov Voranc iz Prevalj in Esperantskega društva Maribor in ga je prevedel v esperanto Vinko Ošlak, smo uspešno vkljucili v katalog UEA (Svetovno združenje esperantistov). - ED Maribor je v samozaložbi izdalo v dvojezicni obliki prvi roman v esperantu Blejski zvon, ki se dogaja v Sloveniji in ga je leta 1936 napisal Stevan Živanovic. 6. Prireditve in predstavitve - V soboto, 15. aprila, je bil v pocastitev 100-letnice smrti L. L. Zamenhofa izveden »Dan za esperanto«. Udeležilo se ga je 14 odraslih in 4 otroci. V 4-urni delavnici so ustvarjali razlicne prispevke na temo esperanta. - ZES je 20. maja 2017 na Polževem organiziralo srecanje esperantistov Slovenije in posvet o prihodnosti esperanta pri nas. Srecanja in posveta se je udeležilo 23 esperantistov. - V sredo 26. julija 2017 je Združenje za esperanto Slovenije pripravilo srecanje v pocastitev 130-letnice mednarodnega jezika esperanta. Udeležilo se ga je 17 udeležencev, predvsem esperantistov, iz razlicnih krajev Slovenij. V prvem delu srecanja so bila tri predavanja, v drugem delu pa o predlogih za logotip ZES. - Kot samostojni udeleženci za esperanto smo sode-lovali na mednarodni prireditvi Bogracfest v Lendavi, 26. avgusta. - Proslavi ob Zamenhofovem dnevu sta bili v Lendavi (skupaj ED Maribor in ŽED Maribor) 13. decembra, v Ljubljani (skupaj ZES in ED Ljubljana) pa 15 decembra. 7. Mednarodno sodelovanje - Sodelovali smo z UEA (Universala Esperanto Asocio) glede usmeritev, sprememb števila clanov, narocanja literature in placala clanarine. - Sodelovali smo z EEU (Europa Esperanto Unio) s pobudami, povezanimi s »Projektom Esperanto«, in glede sprememb števila clanov in placila clanarine. - 19. esperantska konferenca Alpe – Jadran je bila v Brežicah 22. in 23. aprila 2017. Organizator je bila sekcija Brežice pod vodstvom Reneje in Antona Mihelica. Konference se je udeležilo 43 esperan-tistov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. - Štirje clani ZES so se udeležili Mednarodnega esperantskega kulturnega festivala INTER-FEST avgusta v Bjelovaru, v okviru katerega je potekal tudi 5. recitatorski natecaj esperantske poezije. Prvo mesto v kategoriji »Odrasli« je osvojila Reneja Mihelic. - Nadaljuje se uspešno mednarodno sodelovanje društev, npr. Ljubljana s Trstom, Maribor z Gradcem, Lendava s Szombathelyjem. 8. Porocila o delu društev in klubov (ED Ljubljana, ED Maribor, ŽED Maribor, sekcija Posavje) so samo-stojna priloga. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Zapisnik rednega letnega obcnega zbora Esperantskega društva Ljubljana, ki je bil v soboto, 10. marca 2018, ob 10. uri v Ljubljani v sejni sobi MOL – Oddelka za lokalno samoupravo, Štefanova 11. Vsi clani društva so predhodno pravocasno prejeli pisno vabilo in gradivo za zbor po klasicni ali elektronski pošti. Ker ob predvidenem zacetku obcni zbor ni bil sklepcen, ker ni bila navzoca vec kot polovica clanov s pravico glasovanja, se je zacetek odložil za 30 minut, nakar je obcni zbor veljavno sklepal v skladu s 25. clenom pravil EDL. K 1. tocki Redni letni obcni zbor je pozdravila pred-sednica društva Nika Rožej. Ugotovila je, da je dose-žena minimalna sklepcnost 10 prisotnih (glej listo prisotnih, ki je priloga originalu zapisnika) in da lahko obcni zbor nadaljuje z delom. V delovne organe so bili soglasno izvoljeni: delovni predsednik – Nika Rožej, zapisnikar – Ostoj Kristan, overovatelja zapisnika – Tomaž Longyka in Janez Jug. Predlagan in sprejet je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti, izvolitev organov obcnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 2. Porocilo o delu, financno porocilo in porocilo Nadzornega odbora 3. Razprava in sprejemanje porocil ter razrešnica organom društva za preteklo obdobje 4. Predlaganje in izvolitev organov društva za prihodnje dvoletno obdobje 5. Predstavitev programa dela in financnega nacrta za leto 2018, razprava in sprejemanje 6. Delegiranje 5 zastopnikov društva za skupšcino ZES 7. Razno K 2. tocki Predlog poslovnega porocila o delu društva in o financnem poslovanju v letu 2017 je bil predhodno poslan z vabilom. Porocilo sta dodatno obrazložila Nika Rožej in Ostoj Kristan. Porocilo Nadzornega odbora s sestanka dne 10. 3. 2018 je podal Janez Jug in posebej pohvalil vestno vodenje financ. Obe porocili sta prilogi k temu zapisniku. K 3. tocki V razpravi o porocilih, ki navaja veliko uspešnih akcij in zgledno aktivnost nekaterih clanov društva, so bile poudarjene nekatere slabosti dejavnosti društva, to je neizvajanje govornih vecerov in odsotnost rednih uradnih ur v društvu ter posledicno neuspešno pridobivanje novih clanov. Pripombe iz razprave bodo uporabljene za dopolnitev programa dela za naslednja obdobja. Obcni zbor je po razpravi o porocilih sprejel: Sklep 1: Obcni zbor soglasno sprejema Porocilo o delu v letu 2017, Porocilo o financnem poslovanju za leto 2017 in Porocilo Nadzornega odbora ter podeljuje razrešnico organom društva za preteklo dvoletno obdobje. K 4. tocki Izvršni odbor društva je na pripravljalnem sestanku oblikoval predlog organov za obdobje do naslednjega volilnega obcnega zbora pomladi leta 2020. Predlagane so enake sestave organov kot v preteklem obdobju, le IO društva se dopolni z novim clanom Andrejem Žumrom namesto pokojne dr. Metke Duhovnik. Predlog je predstavila predsednica Nika Rožej, nakar je bil soglasno sprejet sklep: Sklep 2: Za dvoletno obdobje do naslednjega volilnega obcnega zbora leta 2020 se izvolijo organi društva v naslednji sestavi: Izvršni odbor: Nika Rožej kot predsednica in clani Ana Ferrer Zadravec, Ostoj Kristan, Milan Škrlj in Andrej Žumer. Nadzorni odbor: Janez Jug kot predsednik in clana Janez Zadravec in Tomaž Longyka. Castno razsodišce: Svobodan Zlatnar kot predsednik in clana Jernej Lindic in Angela Logar. K 5. tocki Predloga programa dela in financnega nacrta za 2018 sta bila v pisni obliki posredovana z vabilom na letni zbor. V razpravi o programu dela, ki obsega kar 23 postavk, je bila tocka 17 preoblikovana v redno dvakrat mesecno (predvidoma 1. in 3. torek v mesecu) sestajanje v društvenih prostorih z razlicnimi vsebinami (govorni veceri, strokovna predavanja, sestanki organov društva itd.). Ceprav denarna sredstva niso kriticna omejitev, to so namrec aktivni izvajalci, je treba poskusiti pridobiti sponzorje ali subvencije. Ob predpostavki, da izvršni odbor glede na trenutne razmere lahko program dela prilagodi, je bil sprejet sklep: Sklep 3: Program dela ED Ljubljana in financni nacrt za leto 2018 se sprejmeta. Dopolnjeni programa dela in financni nacrt sta prilogi k zapisniku letnega zbora. K 6. tocki Predlagano je bilo, da zbor glede na število clanov društva delegira 5 zastopnikov društva za skupšcino Združenja za esperanto Slovenije in poravna ustrezno clanarino kolektivnega clana v ZES. Zastopniki morajo biti dejavni v organih ZES ter imajo aktivno in pasivno volilno pravico v skupšcini ZES. Sklep 4: Kot zastopnike ED Ljubljana za skupšcino ZES 17. 3. 2018 se imenujejo: Janez Jug, Tomaž Longyka, Nika Rožej, Milan Škrlj in Janez Zadravec. Po zboru smo še malo posedeli in pokramljali (Foto M.Š.) K 7. tocki Pod razno je Janez Jug predlagal, da naslednje leto nacrtujemo obcni zbor med tednom v popoldanskih urah ter pred zacetkom uradnega dela predvidimo krajše zanimivo predavanje. Letni obcni zbor je bil zakljucen ob 12.30 uri. Ljubljana, 10. 03. 2018 Zapisal: Delovni predsednik: Ostoj Kristan l.r. Nika Rožej l.r. Overitelja: Janez Jug l.r. Tomaž Longyka l.r. Ker so bili v gradivu za obcni zbor razposlani porocilo o delu za 2017, financno porocilo za 2017, nacrt dela za 2018 in financni nacrt za 2018 ter bili nato sprejeti brez vsebinskih sprememb, objavljamo na tem mestu le porocilo o delu EDL v letu 2017, da bodo podatki na razpolago za morebitno pisanje zgodovine EDL in esperantskega gibanja v Ljubljani. Porocilo o delu društva v letu 2017 Delovanje clanov EDL je mocno prepleteno s progra-mom dela Združenja za esperanto Slovenije (ZES), tako da so izvedene dejavnosti ZES v veliki meri tudi rezultat dela clanov EDL. Program dela EDL za leto 2017 ni bil v celoti uresnicen zaradi premalo aktivnih clanov. . Sodelovali smo z drugimi društvi in sekcijami (EDM, ŽED, KEP, TEA, ED Reka) in ZES. . Udeležili smo se redne skupšcine ZES (5 zastopnikov EDL in 2 kot individualna clana ZES). . Skupaj z ZES smo organizirali »Zamenhofov dan« z bogatim kulturnim programom ter druženjem dne 15. decembra v Ljubljani (udeležba 20 oseb) . Izvedli smo vec predstavitev esperanta na osnovnih šolah: OŠ Kette-Murn (10. maja, 50 devetošolcev in ucitelji), OŠ Šmartno (26. septembra, 2x peti razred), OŠ Dravlje (3. oktobra, 2x cetrti razred) (izvajalca Kristan in Rožej). . Izvedli smo dve razlicni predstavitvi esperanta v vrtcu Viški gaj v Ljubljani za dve skupini, 22. maja in 27. septembra (izvajalca Rožej in Žumer). . Izvedli smo predstavitev esperanta v DCA za starejše v Ljubljani, Puhova ulica, 24. oktobra (udeležba 11 oseb, izvajalec Kristan). . Izvedli smo zacetni tecaj – krožek esperanta za odrasle (Knjižnica Fužine, od 16. februarja do 6. aprila, predavatelj A. Mihelic iz Cateža). . Nastopili smo s stojnico na 16. festivalu LUPA v Ljubljani 13. septembra (4 clani). . Nastopili smo na prireditvah Tedna vseživljenjske-ga ucenja 17. maja v Kranju (stojnica, 2 predstavitvi za starejše obcane) (izvajalci Rožej in Jug). . Nadaljevali smo esperantsko mentorstvo na OŠ Simon Jenko v Kranju (seznanjanje z esperantom ob EDJ, igrice, pesmi) (izvajalec Rožej). . Sodelovali smo na Dnevu za esperanto 26. julija v Ljubljani (izvajalci Zadravec, Jug, Kristan). . Objavili smo vec krajših in daljših vesti in clankov v tiskanih in elektronskih medijih ter na radiu in tako popularizirali esperanto. . Udeležili smo se dneva odprtih vrat Dan za espe-ranto v Ljubljani 15. aprila (6 clanov). . Udeležili smo se 19. konference esperantistov Alpe-Jadran v Brežicah 22. in 23. aprila (6 clanov). . Udeležili smo se srecanja slovenskih esperantistov na Polževem 20. maja (8 clanov). . Clan IO se je udeležil Zamenhofovega dne 13. decembra v Lendavi (Kristan). . Clanica društva se je udeležila Interfesta in recita-torskega tekmovanja esperantske poezije v Bjelovarju od 5. do 12. avgusta (Rožej). . Clan IO je delovno obiskal sedež UEA v Rotterdamu konec 28. junija (Kristan). . Sodelovali smo pri izdajanju glasila Informacije / Informoj (urejanje, lektoriranje, prispevki) (Kristan, Longyka, Rožej, Zadravec). . Prispevali smo vsebine in sodelovali pri urejanju strani na spletišcu esperanto.si (Jug). . Za objavo smo pripravili slikanico Pšenica najlepši cvet (prevod v esperanto Milan Škrlj, uredil Peter Grbec). . Zagnali smo projekt v sodelovanju z ZES za izdajo prenovljenega slovensko-esperantskega slovarja Mice Petric (spletna verzija, izid v letu 2018) (nosilec projekta Jug). . Izvedli smo potrebne minimalne administrativne naloge (obvešcanje clanstva po klasicni ali elek-tronski pošti, priprava obcnega zbora, sestanka NO, sej IO, racunovodenje in racunovodsko poro-canje, zakljucni racun, davcna prijava, deponiranje prostih sredstev itd.) (clani IO). Kolesarja esperantista v Ljubljani Konec marca sta v Slovenijo prikolesarila iz Italije francoska esperantista Laura Ledoux in Benoit Richard. Deset dni prej sta po elektronski pošti preko našega društva iskala kontakt za prenocitev in druženje po nacelu »pasporta servo«. Gostoljubje sta našla v Kopru in Ljubljani. Naš clan, tudi navdušen kolesar, Andrej Žumer – Skribas ju je gostil v Ljubljani in jima nudil pomoc in družbo pri spoznavanju Slovenije. Mlada Francoza imata za koncni cilj Japonsko, dnevno prevozita vec kot 70 km, a med potjo si vzameta cas za spoznavanje narave in ljudi v preckanih deželah. O clanku o njiju v ljubljanskem Dnevniku si poglejte vest v rubriki Objave v slovenskih medijih na 15. strani te številke našega biltena. O.K. Za Francozoma Lauro Ledoux in Benoitom Richardom je vec kot 2000 prekolesarjenih kilometrov. A to je šele zacetek, njun cilj... Francoska esperantista na Mesarskem mostu (Foto B.V.) Paroligaj vesperoj en aprilo 2018 Enkadre de la nova horaro por regulaj oficperiodoj de SIEL kaj ES Ljubljana (la 1-an kaj 3-an mardon de ciu monato je la 18-a horo), oni preparis la unuan paroligan vesperon en ci tiu jaro je la 3-a de aprilo. Ceestis kvin gemembroj de ESL. Janez Jug prelegis mallonge pri la geografijaj nomoj en esperanto, speciale pri la nomoj de landoj. Li menciis, ke Stanislav Škrabec jam en la jaro 1908 kritikis esperanton pro la sufikso –uj en landaj nomoj (vidu la artikolon de Janez Jug en »Škrabceva misel III«, COBISS.SI-ID 19022685, pago 55). Nuntempe oni konsi-deras la decidojn kaj rekomendojn de la Akademio de Esperanto en la reviziita dokumento »Listo de Reko-mendataj Landonomoj« el la jaro 2009 (ligo: http://www.akademio-de-esperanto.org/decidoj/landnomoj/index.html). Aliajn geografiajn nomojn, nomojn de urbetoj, vilagoj, riveretoj, lagetoj ktp., kiuj ne estas tutmonde konataj kaj ne havas esperantigitajn formojn, oni uzu en la formo, kiu permesas la sercadon de la loko en atlaso au en ttt., kaj oni aldonu klarigon, ekzemple: rivereto Iška, monto Šmarna gora, urbeto Novo mesto (signifas Nova urbo) ktp. Nomojn en nelatinaj skriboj oni skribu fonetike. Post vigla debato oni konstatis, ke cio ankorau ne estas klarigita, sed oni faris unu pason al plena posedo. La dua paroliga vespero, la 17-an de aprilo, ne havis specifan programon. Ceestis ses gemembroj, ciuj el ili estraranoj de SIEL au ESL. Oni diskutis la venontajn arangojn (plimulte en Esperanto), dum la sociema daurigo oni kune solvis tri malgrandajn krucvortenig-mojn, kiujn preparis kaj komentis Andrej Žumer - Skribas. Mia komento: Bona komenco de la nova horaro. O.K. Iz dejavnosti KEP El la agado de EKP KEP kot obmocna sekcija ZES Ohranjamo rubriko, posveceno dejavnosti esperantistov iz Posavja, ker podpiramo lokalno organizira-nost v neformalnih skupinah, ki nastopajo kot obmocne sekcije ZES ali katerih drugih kulturnih, vzgoj-nih, ljubiteljskih in podobnih dru-štev. Za navezavo stikov in spremljanje dejavnosti esperantske sekcije Posavje lahko uporabite spletno stran http://www.antonmihelic.com/ in tam navedene povezave. cid:image002.jpg@01CE1348.33266390 Prvomajska proslava na Šentviški gori V cudovitem vremenu in ob množicnem obisku sta esperantista Anton in Reneja Mihelic že petic nastopila v posebni "esperantski tocki" na tradicionalnem prvo-majskem srecanju na jasi pri cerkvici Sv. Vida, nad Catežem ob Savi. Obiskovalcem sta na kratko izmenicno predstavila dosežke 5-letnega bogatega delovanja posavskih esperantistov: »Letošnje leto je za posavske esperantiste pomemb-no. 14. februarja je namrec minilo 5 let od ustanovne-ga sestanka Kluba esperantistov Posavje. Klub je bil nekaj casa v Kulturnem društvu Franc Bogovic Dobova, pod okriljem Literarne sekcije Beseda. Zdaj pa deluje-mo kot samostojna sekcija v Združenju za esperanto Slovenije. Širjenje esperanta se je zacelo s prvim študijskim krožkom »Esperantska klepetalnica« in podobnih je bilo v petih letih pet. Prvi torej pri LU Krško, potem pod okriljem Knjižnice Brežice, še eden na Catežu, naslednji v Ljubljani in letošnji na RIC Novo mesto, kjer je bilo tudi predstavitveno predavanje o esperantu. Racunamo, da se je v tem casu na novo naucilo osnov esperanta okoli 30 ljudi. Mnogi dogodki so še posebej zaznamovali naše petletno obdobje. Naj naštejeva le najpomembnejše. Naša prva vecja organizacija je tekla tu, na Catežu. Pripravili smo zelo odmevno Srecanje esperantistov iz cele države. Reneja in Anton v prepoznavnih majicah (Foto M.T.) Druga obsežna naloga je bila organizacija enodnev-nega mednarodnega prijateljskega srecanja v Brežicah, z esperantisti iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Vsi so bili veseli, ko je MePZ KD »Franc Bogovic« Dobova v esperantu zapel tisto »Prav lepo je res na deželi…« ali »Gojigas min vivo kampara…« Ta lepa pesem je bila kasneje zapeta še dostikrat, skoraj na vsaki naši prireditvi. Lani pa smo uspešno organizirali, doslej najvecjo mednarodno esperantsko prireditev v Brežicah, dvodnevno 19. Esperantsko konferenco Alpe – Jadran, ki je bila posvecena pomembnim obletnicam gibanja za esperanto. V teh letih smo z veseljem sodelovali z Društvom Pleteršnikova domacija Pišece, s Slavisticnim društvom Posavje, s Pleteršnikovimi pevci in še s kom. Bili smo na jubilejnem 10. Kongresu Evropske espe-rantske zveze na Reki, kjer smo imeli referat o espe-rantskem gibanju na lokalnem nivoju. In tu je še nepozaben spomin na mednarodni izpit iz esperanta v Subotici in še mnogo bi lahko našteli. Prebirali smo v esperanto prevedeno poezijo Franceta Prešerna, Ivane Vatovec, Srecka Kosovela, Garcie Lorce in celo odlomke Shakespearovih del, prevedene v ta lepi melodicni jezik. Dve leti zapored smo sodelovali v Bjelovarju na tekmovanju v recitiranju esperantske poezije, in tam smo zasedli eno tretje in eno prvo mesto. O svojem delovanju pišemo v spletnih in tiskanih casopisih. Na spletnih straneh in na FB-profilu objavljamo clanke in razne esperantske tecaje, med katerimi je zelo priljubljen spletni tecaj »Zelena sova« oz. »Verda strigo«, ki je plod domacega znanja. In ne nazadnje si štejemo v cast, da esperantisti letos že petic sodelujemo na tradicionalni obcinski proslavi 1. maja, tukaj na našem Šentvidu.« Zapela sva v esperanto prevedeno pesem hrvaškega pesnika Dragutina Domjanica Fala – Dankvortoj (Bese-de zahvale; prevod: esperantist Josip Velebit), svoj nastop pa zakljucila z besedami: "Vivu la 1-a de majo, internacia festo de laboro! Vivu Esperanto, la neutrala lingvo internacia!" A.M, R.M Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran La sonorilo de Bled Na Bledu je bila 19. aprila v knjižnici A. T. Linharta prva predstavitev nove izdaje romana La sonorilo de Bled / Blejski zvon s simpaticnim geslom "Ukradeno iz pozabe (in dopolnjeno)". Roman srbskega esperantista Stevana Živanovica, ki je prvic izšel šele 20 let po njegovi prezgodnji smrti leta 1938, je edino prozno delo, izvirno napisano v esperantu, ki se dogaja v Sloveniji. EDM oziroma urednik te izdaje Mario Vetrih se je odlocil za dvojezicno objavo romana, ki ga je poslovenil Milan Jarnovic. Jezikovno sta izdajo pregledala Janez Jug (kontrola natisa esperantskega besedila) ter Vinko Ošlak, ki je dodal krajšo spremno besedo. Na Bledu je bila tako na razpolago že popravljena in dopolnjena izdaja knjige. Za naklado knjige je predviden tisk po narocilu, torej bodo možni popravki napak in druge izboljšave za vsak ponoven natis. C:\Users\OSTOJ\AppData\Local\Microsoft\Windows\Temporary Internet Files\Content.IE5\617PMOPW\2018_04_19 knjižnica Bled (4).jpg Omizje predstavitve na Bledu (Foto A.Ž.) Predstavitev knjige je moderirala Jerneja Jezernik. Omizje so tvorili še avtorji Milan Jarnovic, Mario Vetrih in mag. Vinko Ošlak ter poseben gost, predsednik espe-rantskega PEN dr. Giorgio Silfer iz Švice. Zbralo se je preko 30 poslušalcev, od tega polovica esperantistov. Dogodek je pocastil z udeležbo tudi blejski župan Janez Fajfar. Potem ko so avtorji na kratko opisali nastanek knjige ter svoje motive in izkušnje pri pripravi izdaje, je Vinko Ošlak povedal mnogo novega o življenju Stevana Živanovica, ki je bil kljub mladosti pomemben promotor esperanta v Srbiji po prvi svetovni vojni. S premišljenimi besedami je posebej za nepoznavalce esperantskega gibanja izrazil svoje prepricanje, da je esperanto mocan dejavnik miru in enakopravnosti v mednarodnih odnosih. Pozval je blejskega župana, da po vzgledu nemškega Herzberga s pomocjo esperanta naveže prijateljske in poslovne stike z izbranim mestom v Evropi. Župan Janez Fajfar – prvi z desne (Foto I.Razingar) Giorgio Silfer, ki se pogosto mudi na Bledu v okviru mednarodnega srecanja klubov PEN, je govoril v esperantu in je izrecno pohvalil EDM, ker je iz pozabe iztrgalo roman Blejski zvon in Stevana Živanovica kot literata. Povedal je, da kot soavtor almanaha espe-rantske literature Stevana Živanovica ni poznal, da je na hitro prebral eno poglavje romana ter da je opazil kakovost jezika. Obljubil je, da bo delo proucil in ga vkljucil v novo izdajo almanaha, ki bo v doglednem casu izšla. Ves Silferjev nagovor, ki ga je sproti konsekutivno prevajal Vinko Ošlak, je naš kolega Andrej Žumer posnel ter je slikovno in zvocno na razpolago tistim, ki se želijo podrobneje seznaniti z vsebino ali slišati lepo izgovorjavo pomembnega esperantskega pisca in teoretika. Razgovor se je nadaljeval bolj sprošceno ob pecivu in sokovih. Prisotni so si ogledali tudi manjšo ZES-ovo razstavo esperantske literature, ki izvira iz naših logov. Gospodu Silferju smo podarili izvod naše kulturne dedišcine – knjižico Franja Modrijana Elementoj latinaj en Esperanto iz leta 1930. O.K. Ceprav smo o skupšcini EDM na kratko že porocali v prejšnji številki našega biltena, objavljamo porocilo o delu za preteklo leto v celoti, saj vsebuje dragocene podatke za zgodovino društva in esperantskega gibanja v Sloveniji ter povezave na podrobnejše vire podatkov. Porocilo o delu EDM za leto 2017 - Organizacija brezplacnih tecajev esperanta – pomlad 2017. V dnevniku Vecer je bil objavljen razpis za tecaj (s strani MC Center), a se nihce ni prijavil. - Organizacija skupšcine društva 15. 2. 2017: http://esperanto-maribor.si/letna-skupscina-2017/. - V soboto 15. aprila smo proslavili 100. obletnico smrti tvorca esperanta dr. Ludvika Zamenhofa. Na Štefanovi 9 v Ljubljani je bil izveden dan odprtih vrat Združenja za Esperanto Slovenije (ZES) – Dan za esperanto. Na štiriurnem dogodku je sodelovalo 14 odraslih in 4 otroci z razlicnimi aktivnostmi: http://esperanto-maribor.si/dan-za-esperanto-2/. - Udeležba v Tednu vseživljenjskega ucenja (TVU) – sodelovanje na Paradi ucenja v Mariboru 17. 5. 2017: http://esperanto-maribor.si/parada-ucenja-2016/ . - Predstavitev društva ob Tednu ljubiteljske kulture (TLK) 18. 5. 2017 v MC Center. - Clani društva so se 20. maja na Polževem udeležili srecanja slovenskih esperantistov: http://esperanto-maribor.si/srecanje-esperantistov-na-polzevem/ . - Izdelava projektov in prošenj za financiranje društva za JSKD (julij 2017). - Dne 4. 7. 2017 so nas obiskali trije esperantisti iz Gradca: Norina Florineth, Karl Reinisch ter Ewald Schick: http://esperanto-maribor.si/obisk-iz-gradca-graza/. - Ob 130-letnici esperanta 26. 7. 2017 smo skupaj z Zvezo za esperanto Slovenije pripravili informativni dan. O dogodku je porocala nacionalna TV v osrednjem informativnem programu: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ob-130-letnici-pobuda-za-uvedbo-esperanta-v-slovenske-sole/428566, kakor tudi Radio Slovenija – Ars: http://4d.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/174483762. - Avgusta smo izdali letošnje glasilo društva Espero: http://esperanto-maribor.si/glasilo-bulteno/. - Društvo je za obcane Maribora 14. 9. 2017 v Salonu uporabnih umetnosti pripravilo predavanje o Martinu Kojcu, psihologu, parapsihologu ter piscu strokovnih knjig, med ostalimi je napisal Ucbenik življenja. Kojca je predstavila ddr. Francka Premk (https://sl.wikipedia.org/wiki/Francka_Premk), slovenska filologinja iz Ljubljane. Prireditve se je udeležilo vec kot 50 obiskovalcev: http://esperanto-maribor.si/martin-kojc-v-mariboru/. - Gostovanje na srecanju esperantskih pisateljev in prevajalcev v Hrašcini na Hrvaškem 16. 9. 2017 (Zlatko Tišljar). - Predstavitev esperanta ob Evropskem dnevu jezikov (EDJ) 26. 9. 2017 v Dijaškem domu Maribor. - Mariborski esperantisti so 17. 10. 2017 obiskali Graške esperantiste. Le-ti so pripravili obsežen celodnevni program: http://esperanto-maribor.si/obisk-v-gradcu-grazu/. - Organizacija brezplacnih tecajev esperanta – jesen 2017. V dnevniku Vecer je bil objavljen razpis za tecaj (s strani MC Center), a se nihce ni prijavil. Druga izobraževalna dejavnost: . Vodenje Esperantskega krožka na Drugi gimnaziji Maribor. Mentor je Mario Vetrih. Krožek se odvija vsak cetrtek po eno šolsko uro. Redno se ga udeležujeta dva dijaka. . Konverzacijska srecanja se odvijajo (praviloma) vsako drugo sredo na MC Center. - Udeležba dveh clanov društva na Zamenhofovi proslavi 3. decembra na Dunaju. - Udeležba clanov društva na Zamenhofovi proslavi (ŽED) 13. decembra v Lendavi. - Udeležba clanov društva na Zamenhofovi proslavi (ZES in EDL) 15. decembra v Ljubljani. - Clani društva v okviru svojih konverzacijskih srecanj pripravljajo turisticni vodic po Mariboru v esperantu. Vodic se nahaja na spletu (dosedanje opravljeno delo): http://esperanto-maribor.si/biseri-maribora/). Po potrebi bo tudi natisnjen in posredovan Turisticnemu društvu in ostalim interesentom. - Ob koncu leta smo (v omejeni nakladi – 30 izvodov) izdali dvojezicen roman La sonorilo de Bled (Blejski zvon) Stevana Živanovica, edino knjižne delo izvirno napisano v esperantu, ki se dogaja v Sloveniji. Roman je že pred casom prevedel Milan Jarnovic, ki je preko NUK-a prišel do »edinega« izvoda, ki smo ga za tem skenirali in strojno »prebrali«. Prevod je lektoriral Vinko Ošlak. Za tehnicno izvedbo (»branje« izvirnika in prenos v tekstovni urejevalnik, prelom besedila, platnice, registracija v UKM) je poskrbel Mario Vetrih. Knjigo je založilo EDM. - Urejanje spletne strani društva: www.esperanto-maribor.si. - Clan mariborskega društva Zlatko Tišljar opravlja funkcijo tajnika Evropske esperantske zveze (EEU). Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Porocilo o rednem obcnem zboru Clani društva so zborovali v soboto 10. marca med 11:00 in 12:30 v prostorih Mestne cetrti Radvanje Maribor, Lackova 43 po ustaljenem dnevnem redu. Prisotnih je bilo 6 clanov, tudi ‘povratni’ clan Branko Ceranic. Porocilo o delu društva v letu 2017 so clani prejeli skupaj z vabilom, zato so se prebrale le važnejše tocke, ki so gotovo zanimive tudi za javnost: . Leto 2017 se je zacelo s posredovanjem sporocil podpore našim prijateljem iz Hirošime ob medna-rodnem Dnevu žena 8. marcu. Lanska tema je bila »Kaj je po vašem mnenju pomembno za ohranitev miru«; sestavili, prevedli in poslali so pet sporocil razlicnih avtorjev. . V februarju so v avli železniške postaje Maribor, Partizanska c. 50 (uradni naslov društva) namestili poštni predalcek društva z oglasno tablico nad njim. . J. Mirkovic in K. Kovac sta se od 16. do 22. maja udeležila 69. kongresa IFEF v mestu Colmar v Alzaciji. Med pomembnejšimi strokovnimi predavanji je bil poseben primer alzaško-lorenške železnice (v Franciji poteka normalni vlakovni promet na dvotirnih progah po levem tiru, razen v treh okrajih na vzhodu Francije, kjer je desno tirni vlakovni promet obicajen). Ocitno je to tradicija, zgodovina in najbrž tudi trma. Vec o kongresu je na spletišcu ŽED (dva clanka). . V skupni akciji z ED Maribor smo obnovili stike z graškimi esperantisti, ki so 4. julija obiskali Maribor. 17. oktobra so jim vrnili obisk v Gradcu in ob tej priliki Deželni knjižnici, za slovensko citalnico, podarili obnovljeni železnicarski ucbenik esperanta s slovarjem. Delo Sekcije ŽED v Lendavi Po zaslugi dolgoletnega predsednika ŽED, sedaj taj-nika J. Mirkovica, ki se je pred leti preselil v Dolgovaške gorice nad Lendavo, je v tem obmejnem mestu in oko-lici postal esperanto poznan pojem. Mirkovic kot vodja sekcije društva med drugim v svojem domu gosti tuje esperantiste, zlasti kolesarje. Redne stike vzdržuje z madžarskimi esperantisti. Že tradicionalno (šestic) so se avgusta s svojo mednarodno ekipo udeležili tekmo-vanja v kuhanju bograca, za kar so od organizatorja Vinarium Lendava prejeli pisno priznanje. 13. decem-bra sta se dva Graška esperantista udeležila skupne proslave z ED Maribor Dan Zamenhofa v prostorih ZKD Lendava (vec o tem v clanku na spletni strani društva). Uspešno sodelovanje z Zvezo kulturnih društev Lenda-va je dober temelj za napredek esperanta na tem narodnostno mešanem podrocju. Plan dela 2018 . Po 60 letih obstoja je širitev clanstva in pridobitev lastnih prostorov za delovanje društva vse bolj nujna naloga, ki vkljucuje tudi ureditev arhiva. . Študijski krožek v Knjižnici Pekre in v ZKD Lendava. . Obeležitev 60-letnice obstoja društva na prireditvi Predstavitev kulturnih društev v Kulturnem domu Lendava v soboto, 9. junija 2018. Predvidena je kulturna tocka (recitacija, nastop znanega kant-avtorja) in podelitev priznanj prizadevnim clanom. . Udeležba na skupšcinah ZKD Maribor in Lendava ter ED Maribor in ZES Ljubljana. . Prijava na razpise javnih skladov, obcin in ministr-stev za sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij; . Spomladi oz. jeseni urejanje groba H. Haasa na centralnem pokopališcu v Gradcu. . Udeležba na prireditvi Parada ucenja TVU v maju in na Bogracfestu dne 25. avgusta; . V drugi polovici maja je zamišljen izlet v Šentjur pri Celju (obisk železniškega muzeja in drugih zanimi-vosti kraja). . V decembru se bodo udeležili prireditev ob Dnevu Zamenhofa v Mariboru in v Ljubljani. . Simon Urh bi naj kot aktivni železnicar in dolgoletni aktivni esperantist – clan ZES, postal clan termino-loške komisije IFEF (v nacionalnem pomenu skrbi za to podrocje Prometni inštitut v Ljubljani). Zapisal: Karl Kovac 14-a Internacia ekspozicio en Lendava De la 22-a gis la 25-a de marto 2018 en Lendava okazis antaupaska ekspozicio kun la titolo »Pirhi in vino« (Paskovoj kaj vino). Jam tradician ekspozicion organizis Asocio de kulturagantaj Societoj (Zveza kulturnih društev) Lendava. Ekspoziciitaj estis plej multe diverskoloritaj kaj diversmaniere preparitaj paskovoj, brodajoj, puntoj, broditaj tablotukoj kaj aliaj materialoj, kiujn oni uzas okaze de Paskofestoj. Ekspoziciajn materialojn kontribuis 45 societoj kaj unuopuloj. Fervojista Esperanto Societo ekspoziciis malnovajn gladilojn, kelkaj agas pli ol 200 jarojn. Jes, dum la Pasko ciuj vestajoj kaj tekstajoj devas esti lavitaj kaj gladitaj. La ekspoziciajoj de FES Apud la gladiloj kaj hufferoj, kiuj estas simbolo por felico, estis la sildo kun nomo de Fervojista Esperanto Societo, tiel multaj vizitantoj eksciis pri la ekzisto de Esperanto. J. M. Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja 20-a Konferenco Alpoj-Adrio-Danubo (Bjelovar 2018) Intenco de tiu ci mallonga kontribuo estas akcenti la pasintajn atingojn, la nunajn cirkonstancojn kaj estontajn eblojn. Tuj ni devas diri ke antau la nuna jubilea 20-a konferenco okazis almenau 18 trilandaj AA-konferencoj (Austrujo, Italujo, Jugoslavujo, poste ankau Hungarujo). Dokumentoj kaj fotoj de tiuj konferencoj trovigas en la Austra nacia muzeo – esperanto parto – en Vieno. Nunaj konferencoj pro la internaciaj politikaj sangoj prave pli akcentas regionan kunlaboron en tiu ci parto de Europo, kaj tial ankau konsideras pli vastan Alp-Adria-Danuban teritorion. Ciuokaze tio entenas almenau kvin diversajn statojn, popolojn kaj lingvojn kun longa tradicio kaj tikla historio. Tial niaj landaj E-asocioj provu analizi nunan aktivecon de oficiala AA-Komunumo (rigardu http://www.alps-adriatic-alliance.org/ Kultura, literatura in esperanto (ob predstavitvi 14.maja v Ljubljani) Opozoriti želim na širši vidik kulture, literature in esperanta v zadnjih letih. Aprila in maja sta organizirani dve javni predstavitvi prvega romana v esperantu, ki se dogaja v Sloveniji, Blejski zvon srbskega avtorja Stevana Živanovica. Mariborsko društvo je že lani in predlani sodelovalo z Jernejo Jezernik pri organizaciji predstavi-tve Alme Karlin in s Francko Premk pri predstavitvi Martina Kojca. Oba avtorja sta svetovno znana in oba povezana z esperantom. Tudi ZES je v preteklih letih (ponovno) izdal Sonetni venec Franceta Prešerna in V zlatem colnu Srecka Kosovela. Za izdajo so pripravljeni ljudska pravljica Pšenica – najlepši cvet in Milcinskega Butalci, prevaja pa se Tavcarjeva Visoška kronika. Slednjo prevaja Vinko Ošlak, ki je nedvomno že vrsto let literarni steber slovenskih esperantistov. V odpošiljanju je tudi zbirka slovenskih del prevedenih v esperanto za Univerzo Zaozhuang na Kitajskem, kjer pripravljajo antologijo nacionalnih literatur prevedenih v esperanto. Sem lahko štejemo doslej premalo znanega književnika Vinka Bitenca, ki je bil tudi aktiven esperantist in si zasluži vec naše pozornosti – mogoce tudi s prevodom njegovega romana Soncne pege. Ce dodamo še pripra-vo obsežnega spletnega slovensko-esperantskega slovarja, ki ga koncuje Janez Jug, je celotna slika dogajanja nedvomno vsebinsko bogata. Vse navedeno potrjuje pravilnost lanske odlocitve Ministrstva za kulturo RS, da ima ZES na podrocju kulture status organizacije v javnem interesu. Janez Zadravec Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Uradne ure – dežurstvo Kot eno od akcij za oživitev dela esperantistov v Lju-bljani sta se vodstvi ZES in ED Ljubljana dogovorili za ponovno uvedbo rednega termina za dežurstvo in odprtost društvenih prostorov na Štefanovi 11 v Lju-bljani. Po novem so uradne ure združenja in društva vsak prvi in tretji torek v mesecu od 18. do 20. ure. V tem terminu bomo organizirali sestanke organov, go-vorne vecere, predavanja, zabavne prireditve in po-dobno. Ce ne bo posebnega programa, bo tam vedno dežurni clan in bo možno dobiti literaturo na posodo ali za nakup, placilo clanarine, sposoja opreme, na pr. zastave ali transparenta, ali pa le poklepetati. O.K. Dankesprimo Cijare mi pro malsano ne ceestis la jarkunvenon de SIEL, kaj pro la personaj kauzoj (sano) kaj familiaj kauzoj (antauvidita translokigo) ne plu estas prezidanto. Sed mi estas tute certa, ke ankau nova prezidanto Janez Jug kun la escepta sekretario Ostoj Kristan kaj aliaj membroj de la Plenumkomitato sukcese gvidos slovenan E-movadon. Kompreneble mi kaj mia edzino volonte kaj tutanime kunlaboros lau nia povo. Kaj aparte mi volas kun fiero pro niaj pasintaj dujaraj sukcesoj sincere danki al ciuj kunlaborantaj geamikoj! Janez Zadravec Vrtnice Dr. Zamenhof Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., svetovalec za dendrologijo iz Arboretuma Volcji potok, nas je obvestil, da imajo nekaj sadik redke spominske vrtnice Dr. Zamenhof (opis vrtnice najdete s povezavo: http://www.helpmefind.com/gardening/l.php?l=2.30847&tab=1). Gre za mocno plezavo vrtnico z dišecim cvetjem, ki cveti junija. Ce je kak interesent za nakup sadike, naj se obrne nanj na elektronski naslov: matjaz.mastnak@arboretum.si. Cena sadik z golo korenino je 10 €, kasneje, ko bodo posajene v loncu, pa 20 € (DDV vkljucen). Cinio akceptas Esperanton kiel bakalauran edukadon Estas grava novajo, ke la cina eduka ministerio akcep-tas Esperanton kiel bakalauran edukadon por 4 jaroj. Tio signifas, ke post kvarjara studado de Esperanto la studentoj havos kvalifikon peti stat-oficistan kandida-tigon same kiel aliaj diplomitoj el la cina universitato. Antau iom da jaroj jam okazis edukado de 11 diplo-mitoj en cina komunika universitato, tamen tiu studa-do servis nur por EPC kaj CIR (Cina Radio Internacia), kaj gi havas esencan diferencon kun cifoja permeso de la cina eduka ministerio, car cifoje bakalaura edukado estas lau merkata regulo pli vaste serva al la tuta socio. Antau la oficiala peticio al la cina eduka ministerio estrinoj BA Yan kaj HAN Jianxia de Universitato Zaozhu-ang multfoje diskutis kun IKEF (Internacia Komerca kaj Ekonomia Federacio), cu vere ekzistas merkata bezono de esperantigitaj studentoj au ne? – car EPC kaj CIR bezonos nur kelkajn diplomitojn! Mi informas pri IKEF ke ja ekzistas merkata bezono, kvankam ne granda. Mi respondis, ke se la klaso havos kelkdek studentojn, la diplomitoj povos trovi sian laboron. Por kuragigi ilian peticion mi proponis ke la studentoj povos stage prak-tiki en esperantistaj kompanioj en diversaj landoj, ec nia IKEF helpos ilian laborigon krom kelkaj en EPC kaj CIR. Finfine kiel prezidanto de IKEF mi ankau subskribis praktikeblan atestoraporton de fak-autoritatulo nome de IKEF. Jen nia IKEF ankau kontribuis al ci grava starigo de Esperanto-bakalaura edukado en Cinio. Tamen ni devas scii, ke tio estas nur naskigo, kaj tia edukado ekzistas ankorau dependonta al aplika aktivado de IKEF kaj aliaj fakaj Esperanto-organoj, car la universitato ne volas subteni tian edukadon nur por kelkaj dungotoj ce EPC kaj CIR! Fakte, Cinio estas merkatisma lando pli ol kapitalisma lando. Ciu ekzisto dependas de la merkata bezono, ankau Esperanto. Pro tio ni devas pli rapide konstrui aplikan sistemon de Esperanto kadre de IKEF. (Fonto: Ret-Info / Lingvo-Studio; Mesago de s-ro Chielismo Wang Tianyi, Prezidanto de IKEF) Niaj landoj – senprecedenca analizo La tradicia loko por trovi informojn pri niaj Landaj Asocioj estas la Jarlibro. Pro gia limigita spaco, la infor-moj restis minimumaj. Sed reta versio de la Jarlibro guas senliman spacon. Unuafoje en sia historio, UEA entreprenis projekton, kiu prezentas vastan gamon da informoj pri la lando kaj gia movado en sistema forma-to. La projekto nomigas GAMO – Gvidilo por Aktivuloj Movadaj. Gi ja povas utili al iu ajn, kiu volas pli bone informigi pri la mondo de Esperanto, sed gi specife celas liveri al niaj aktivuloj utilajn informojn por povi formuli pli efikajn laborplanojn kaj agadojn, cu je landa, regiona au kontinenta nivelo. Vi povas aliri la dokumentojn de GAMO en la Asocia Retejo: https://uea.org/asocio/gvidilo. Vi trovos ses nepezajn ilustritajn PDF-dokumentojn, kiujn vi povos legi ekrane au elsuti. Ili estas: Enkonduko, Afriko, Ame-riko, Azio, Europo, Meza Oriento kaj Norda Afriko (MONA). Ene de tiuj regionoj, la landoj plejparte aperas alfa-bete. La unua alineo donas geografiajn kaj ekonomiajn informojn pri la lando. La dua alineo prezentas la informojn, kiuj kutime aperas en la Jarlibro. La pliaj alineoj indikas la proporcion de membroj (IM kaj AM) kompare kun la popolo de la lando, ankau la nuna membraro kompare kun la stato dek jarojn pli frue. Gi kunigas en unu lokon bazajn informojn, inter ili la: Landa Asocio, oficejo, kotizperanto, cefdelegito, aliaj asocioj (ILEI, TEJO), nombro de delegitoj kaj delegitaj urboj kaj internaciaj kongresoj okazintaj en la lando. Bonvolu viziti la retejon por rigardi la rezultojn. Informu nin se vi havas elsutajn problemojn au vidas informojn, kiuj bezonas korektadon au gisdatigon. (Fonto: EKO de UEA 2018 – 07) Sukceso por la E-kurso en Tel-Avivo Gratulon pro la bone elektita varbstrategio kaj sukce-sa realigo. Imitinda eksperimento, enviinda rezulto! Multaj opinias ke jam pasis la epoko de klasaj kursoj, kaj ke nuntempe kaj estonte oni lernas E-on cefe rete, per Duolingo, Lernu! au autodiakte. ELI (Esperanto-Ligo en Israelo) tion spertis per multjara malpliigo de la ler-nantoj en giaj E-kursoj. Lastatempe ELI decidis reprovi klasan kurson, eble la lastan fojon. La estraro decidis investi senprecedencan bugeton por reklami la kurson kaj informadis, per strat-afisoj, Facebook kaj per duon-paga anonco en la gazeto "Haarec". Hodiau, dum la kurso-inauguro en la Tel-Aviva klubo, alvenis 36 personoj, kaj pliaj interesigantoj kiuj ne povis veni hodiau venos venontsemajne. La cambro estis plenplena. La sperta instruisto, Doron Modan, estis surprizita kaj ekcitita pro tiu ne atendite granda nombro. La unua leciono tamen okazis en bona kaj trankvila etoso, kaj la lernantoj progresis rapide kaj interesigis pri la sekvo. Entute okazos 15 lecionoj gis julio. (Fonto: Komitato de UEA por yahoogroups.com, 13-a de marto 2018) Antologio de landoj de 1 Zono kaj 1 Vojo Estimata S-ro Janez Zadravec, Prezidanto de Slovenia Esperanto-Ligo! Kun elkoraj salutoj kaj bondeziroj mi turnas min al vi por peti de vi samideanan favoron pri la nova projekto de nia Esperanto-muzeo de Zaozhuang Universitato en Cinio. (http://www.e-muzeo.com) Mi estas d-ro BAK Giwan, lingvisto, koreo, kaj nun instruas korean lingvon kaj Esperanton en la universitato, kaj kunlaboras en la muzeo kun la direktoro s-ro SUN Mingxiao. Cu vi scias la muzeon? Gi estas la plej granda (fizika vasteco) Esperanto-muzeo en la mondo, establita en 2012 en Zaozhuang Universitato en la urbo Zaozhuang en la provinco Shandong, Cinio. Por vidi gin bonvole vizitu la retejon supre indikitan. Temas pri “Antologio de Landoj de 1 Zono kaj 1 Vojo” (provizore nomata) en Esperanto. La muzeo planas eldoni la antologion en 1-2 jaroj, kaj nun klopodas kolekti materialojn el koncernaj landoj. La tuta nombro de la landoj de 1 Zono kaj 1 Vojo estas 66, kaj inter ili ni volas kolekti materialojn de cirkau 20 landoj. Kaj ni tradukos ilin en cinan lingvon kaj publikigos ambau versiojn en la antologio. Jen nia peto: Cu vi au via asocio bonvolus sendi al nia muzeo iu(j)n famajn literaturajojn de via popolo (au de via lando) jam tradukitajn en Esperanton? Ni elkore petas Vin! Kaj se vi kontribuos literaturajo(j)n, ni poste sendos al vi 4 ekzemplerojn de la eldonita antologio. Mi esperas, ke nia eventuala kunlaboro estos bona ligilo inter ambau-landaj Esperanto-movadoj, kaj ankau estos bona modelo de ambau-popola kunlaboro per Esperanto. Kaj ni kolektas la materialojn gis la fino de venonta junio. Vi povas sendi la materialon pere de interreto en la formo de komputila teksto (Mikrosofta Word) au pere de posto en la formo de libro au papero. Vi povas uzi mian retadreson (bakgiwan@naver.com au bakgiwan@gmail.com) au la postadreson de la muzeo: D-ro BAK Giwan, Shijieyu Bowuguan Zaozhuang Univ. Shandong, China. (#277160). Mi tutkore salutas vin kaj esperas vian kunlaboron. BAK Giwan (Rektoro de la 70-a IKU de la 102-a UK en Seulo, Koreio), la 9-an de marto 2018. Objave v slovenskih medijih Clanek v sobotnem Dnevniku dne 31. 3. 2018 o dveh mladih Francozih, esperantistih, ki kolesarita od Francije do Japonske, poudarja pomen esperanta za prakticno in univerzalno komuniciranje po vsem svetu in v razlicnih kulturah. Clanek je na pobudo našega clana Andreja Žumra napisala novinarka ljubljanske redakcije Živa Rokavec. Med bralci spletne strani je bil zelo dobro sprejet. Dostopen je tudi na povezavi: https://www.dnevnik.si/1042816854/lokalno/ljubljana/mlada-francoza-kolesarita-do-japonske. Clanek v Dolenjskem listu dne 29. 3. 2018 – V prilogi Živa na straneh 16 in 17 je bil objavljen razgovor novi-narja Martina Luzarja s Tonetom Mihelicem o espe-rantu in dogajanju v Posavski regiji. Clanek je oprem-ljen z dvema barvnima slikama in povzema dejavnosti KEP in posameznih esperantistov v regiji. Priloga Živa ima veliko bral-k(cev) in je objava pomembna za pre-poznavnost esperanta in esperantskega gibanja v Posavju in širše na Dolenjskem. Clanek je dosegljiv v arhivu Dolenjskega lista samo za registrirane narocni-ke, fotokopijo clanka pa lahko dobite na spletni strani Antona Mihelica s to povezavo. Vest na spletišcu esperantio.net V rubriki Esperanta civito je z datumom 20. april 2018 objavljeno kratko porocilo o predstavitvi knjige Sonorilo de Bled / Blejski zvon na Bledu. Širša analiza knjige izpod peresa Giorgia Silverja bo objavljena v reviji Literatura foiro. Naveden je celo elektronski naslov za narocanje knjige! Vest je napisana izvirno v esperantu in si jo lahko ogledate s povezavo: http://www.esperantio.net/index.php?id=3504. Clanek v Delu, 8. maja 2018, v rubriki Književni listi na str. 14 – Kot porocilo o predstavitvi nove izdaje romana v založbi EDM v knjižnici na Bledu je novinar Blaž Racic na tretjini strani predstavil sam roman La sonorilo de Bled / Blejski zvon, njegove avtorje in zgodbo o nastajanju te izdaje. Citiral je tudi izjave prevajalca Milana Jarnovica, Vinka Ošlaka, Janeza Juga in Giorgia Silverja. Navedenih je precej argumentov v podporo esperantu in njegovim idejam. Clanek je opremljen z barvno sliko naslovnice, v okvircku pa je povabilo na predstavitev knjige v Ljubljani 14. maja. O.K. Jarkotizoj SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Dogodki v letu 2018 Poglejte si seznam nekaterih esperantskih dogodkov na našem obmocju do konca tega leta. Ce smo kaj izpustili ali napacno navedli, nas opozorite, da pravocasno popravimo in obvestimo zainteresirane. . 14. maj Predstavitev knjige La sonorilo de Bled / Blejski zvon v Ljubljani, Center PEN ob 19. uri . 16. maj TVU – Parada ucenja, esperantski stojnici v Kranju in Novem mestu . 19.–25. maj 70. kongres IFEF, Wroclaw . 8.–10. junij 20. esperantska konferenca Alpe-Jadran, Bjelovar . 9. junij proslava 60-letnice ŽED Maribor, Lendava . 26. julij Dan esperanta, slovenska proslava . 28. julij–4. avgust 103. kongres UEA, Lizbona . 25. avgust Bogracfest, Lendava . 9. september Srecanje na tromeji Pec, Ratece . 20.–23. september 29. MKR – Montkabana renkontigo, Erjavceva koca . 26. september EDJ – Evropski dan jezikov, vec prireditev . 15. december Zamenhofov dan – prireditve okoli tega datuma v Ljubljani, Mariboru, Trstu, Gradcu, na Reki in Dunaju. O.K. Kaj bo v naslednji številki? Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla sredi septembra 2018, so predvidena porocila o vecjih dogodkih v poletnem casu, poleg tega pa še razna obvestila, napovedi in prispevki o dokumentih: - predstavitev Blejskega zvona v Ljubljani - slovensko-esperantski spletni slovar - sodelovanje v razpravah o jezikovni politiki - popis in postavitev strokovne knjižnice ZES - nastopi v sklopu TVU in Parade ucenja - iz zgodovine našega gibanja in še kaj. Priporocamo se za prispevke o vaši dejavnosti, pred-loge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnili zanimati tudi druge. Še posebej so zaželeni prispevki v esperantu, saj rabimo jezikovne vaje kot avtorji in kot bralci. O.K. Sercoj Kiel krei artoverkon Lau biblio, Dio unue faris viron, kaj poste virinon. Tion sekvas ciuj pentristoj. Unue ili desegnas skizon, kaj poste ili pentras artoverkon. Simulanto Flegistino: »Doktoro, la simulanto el la cambro 13 jus mortis!« La doktoro kolere: »Nu, li nun vere pelas al la ekstremo.« Invito »Sinjorino, ciam, kiam mi vidas vin ridi, mi dezirus inviti vin al mia domo,« konstatas juna viro. »Cu vi estas needziniginta?« »Ne, mi estas dentisto.« Laca aktivulo Se vi la tutan tagon diligentas kiel abelo, strecigas kiel cevalo kaj vespere sentas sin laca kiel hundo, ne sercu konsilon ce doktoro, sed ce veterinaro. Vi probable estas azeno. (Elektis kaj esperantigis O.K.) INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0