230. številka.
Ljubljana, v soboto 7. oktobra
XV. leto, 1882.
lehaja vsak dan irei«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av strijsk o-ogerske dežele za vbc Uto 16 gld., za pol leta 8 vi.I . za četrt leta 4 gld., za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, pe 30 kr. za (etri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitiiina /.nafta. Za oznanila plačuje se od četiristonne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hibi ,, Gledališka stolna". D pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Poročilo priobčuje izkaz onih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom, na katerih se nemščina poučuje in sicer:
A) Kot obligatni predmet v šolah: v Postojni stirirazredna, v Senožečah stirirazredna, v Vipavi Stirirazredna, v Ribnici žtirirazredna, v Leskovci tri-razredna, v Krškem žtirirazredna, v Radečah triraz-redna, v Mokronogu trirazredna, v Kostanjevici dvo-razredna, v Čatežu dvorazredna, v Škofji Loki Stirirazredna deška šola, v Kranji stirirazredna, v Tržiči žtirirazredna, na Vrhniki stirirazredna, v Šmartnem pri Litiji stirirazredna, v Toplieah-Zagorje stirirazredna, v Št. Vidu pri /.nirini stirirazredna, v V?snji Gori trirazredna, v Zagorji trirazredna, v Starem Trgu stirirazredna, v Cerknici štirirazredua, v Žiru trirazredna, v Radovljici stirirazredna, v Novem Mestu stirirazredna, v Žužemberku stirirazredna, v Novem Mestu dvorazredna dekliška šola, v Kamniku stirirazredna in dvorazredna dekliška šolo, v Črnomlji stirirazredna, v Metliki stirirazredna, v Semiču stirirazredna.
B. Kot neobligatni predmet: v Trnovem trirazredna, v Vremu dvorazredna, v Knežaku dvorazredna, v Sodražici trirazredna, v Velikih Laščah trirazredna, v Dobrem Polji dvorazredna, v Ložktm Potoku dvorazredna, v Raki dvorazredna, v Št. Vidu dvorazredna, v Polji dvorazredna, v Studenci dvorazredna, v Litiji dvorazredna, v Zgornjem Logatci dvorazredna, v Spodnjem Logatci dvorazredna, v Planini dvorazredna, v Gorjah dvorazredna, v Trebnjem dvorazredna, v Mirnej Peči dvorazredna, v Mengši dvorazredna, v Komendi dvorazredna, v Dra-gatuši dvorazredna.
Skupno število dvo- in trirazrednih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom, na katerih se je nemščina kot neobligatni predmet poučevala, znaša 23, učencev pa, kateri so se nemščine učili, je 691. (???)
O ljudskej šoli v Kamniku pravi poročilo deželnega odbora:
V deželno-zbomej seji dne 13. oktobra leta 1881. sklenilo se je po nasvetu finančnega odseka,
da se za privatno šolo oo. frančiškanov v Kamniku ustavi remuneracija v znesku 250 gld. v proračun normalnošolskega zaklada le še za leto 1882., ker se sme pričakovati, da se bode od c. kr. minister-stvo za uk in bogočastje slednjič vender odločilo Bft ustanovitev javne ljudske šole v Kamniku. Vsled tega deželni odbor nij več ustavil te remuneracije v proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1883., pač pa mesto tega znesek 2050 gld., ki se bode potreboval za plačo in opravilske priklado za iz-pitane učitelje dvorazredne ljudske Šole v Kamniku. —
To pa je smel deželni odbor toliko bolj storiti, ker je mej tem gospod minister za uk in bogočastje vsled Najvišjega sklepa dne 27. junija leta 1882. z ukazom dne 4. julija I. 1882. štev. lOiiUG, na znanje dal c. kr. deželnemu šolskemu svetu kranjskemu, ta pa je poročal v svojem dopisu dne 18. julija leta 1882. št. 1302. deželnemu odboru, da se prošnja prebivalcev šolske občine Kamniške na pre-fivitlega cesarja 14. avgusta 1. 1880., naj bi se odstopilo od nameščenja učiteljskih služeb na tamošnji štirirazredni deški šoli in naj bi so pustili za učitelje redovniki oo. frančiškani, — nij uslišala. V tem poročilu pa je c. kr. šolski svet kranjskemu deželnemu odboru tudi naznanil, da se je c. kr. okrajnemu Šolskemu svetu kamniškemu zaukazalo, da razpiše te učiteljske službe ter da o pravem času poroča in stavi nusvete zaradi nameščenja, oziroma imenovanja učiteljev.
V splošnej debati oglasi se poslanec K1 u n, rekoč: Glede dveh stvari jaz in moji tovariši ne moremo glasovati za nasvete odborove; pri prvej za to ne, ker nasprotuje temeljnej državnej postavi, pri drugej pa, ker po nepotrebnem našemu deželnemu zakladu nalaga za vsako leto okolo 2000 gld. več stroškov.
Prva zadeva obligaten predmet nemškega jezika v naših ljudskih šolah, ki se poučuje drugim potreb-nejšim predmetom na kvar; druga zadeva šolo v Kamniku. Da obligatna nemščina v naših ljudskih šolnh nasprotuje temeljnej državnej postavi, zato navajam
Interpelacija poslanca Navratila in tovarišev
do preblagorodnega c. kr. deželnega predsednika.
Po §. 1. občinskega volilnega reda za vojvod-stvo Kranjsko od 17. febr. 1866 imajo pravico voliti (2. f) načelniki in višji učitelji občinskih ljudskih učilnic in vodje, profesorji in učitelji višjih učilnic v občini.
Vzlic tej jasnej postavnej določbi je pri pred-stoječih občinskih volitvah v Rudolfovem županstvo gg. Florentina Hrovata, vodjo tamošnje ljudske Šole, Rafaela Klemenčiča, Bernarda Vovka, Ladislava Hrovata in Ignacija Stavdaherja, c. kr. profesorje na tamošnjej gimnaziji izpustila iz imenika volilcev. Proti tej nepostavnosti o pravem času uložena reklamacija je bila ovržena od reklamaeijske komisije in tudi priziv je bil od c. kr. okrajnega glavarstva odbit, ne da bi bilo ono navelo katerih razlogov za svoj odlok.
Ker se s tem ravnanjem c. kr. okr. glavarstva v Rudolfovem prelamlja občinski red za Kranjsko, ker se dalje s tem krati državljanom njihova v osnovnih zakonih zagotovljena državljanska pravica, in ker c. kr. okr. glavarstvo v Rudolfovem pritrjuje taki nezakonitosti,
vprašajo podpisani preblag. gospoda deželnega predsednika:
1. Ali mu je znano, da se za predstoječe volitve v Rudolfovem vodja ljudske šole in štirje c. kr. profesorji tamošnje gimnazije nijso upisali v imenik volilcev in da je tudi c. kr. okrajno glavarstvo proti tej nezakonitosti uloženi priziv odbilo?
2. Kaj misli storiti, da se v prihodnje za-branijo taki deželnim in državnim temeljnim zakonom protivni odloki?
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja v dan 3. oktobra 1882.) Dr. Deu poroča o raznih oddelkih poročila deželnega odbora, kateri obsegajo tudi šolske stvaii:
LISTEK.
Zarota na Kavkazu.
(Poslovenil JazbeSki.) (Dalje.) II.
Prišedši domov prižge smodko in se vsede na zofo. Premišljeval je, kaj mu je koristila ta neumna ekspedicija. Če uže dosedaj nij bil car jezen nanj, bo pa sedaj. Nikdar več ne bo tako nepremišljeno ravnal in silil v carski dvor.
Vse te Fkrbi je pozabil, ko se je spomnil lepe dame v carskej palači. Kako lepa in nežna je bila njena rast, kako milo in prijetno njeno smehljanje in govorjenje. Dolgo je premišljeval, kdo da je bila. Da nij velika kneginja Olga, sodil je iz njenega ponižnega obnašanja. Najbrže je kaka njena tovaršica; starša ženska, ki jo je videl, pa velika kneginja.
Poprej je še nikdar videl nij, ali vender začel je verjeti v njen upliv na carskega očeta, o katerem se je toliko govorilo, kar pa on nij verjel.
„Naj bo, kar hoče," zaklical je, vstal z zofe in vrgel v kot na pol izkajeno smodko. „Za glavo ne gre. Ne živimo več v barbarskih časih Petra Ve-licega, tedaj lahko mirno čakam."
Poišče svoj dnevnik. Ko je nekaj časa premišljeval, zapiše vanj sledeče vrstice:
„Mislim, da je moj čas prišel. Nikoli nijsem veroval v ljubezen. Domisljeval sem si, da je moje srce okovano z oklopi proti napadom boga ljubezni. Še nikdar se mi nij tako živo v srce utisnila kaka ženska podoba. Moji tovariši me imenujejo sovražnika ženskega spola. In sedaj?
V meni se je res nekaj čudnega prigodilo.
Stal sem pred nebeško prikaznijo. Zastonj bi na njej iskal one goljufive vnanjosti, ki se nahaja tako pogosto pri lepih damah po salonih. Rad bi najdel kaj pozemeljskega na njej, da bi  se  lož je
ubranil nagonom svojega srca. Vsa njena vnanjost kaže lepo harmonijo, gotovo se v vsem more meriti z veliko kneginjo Olgo.
Pa kdo pravi, da je manj od velike kneginje? Znabiti je sestra lepe Olge, krasna velika kneginja Marija ? Nikakor ne, ta je za najmanj šest let mlajša, velika kneginja Marija je pa starša sestra. Znabiti je Aleksandra Nikolajevna, mlajša carjeva hči. Ubogi Vladimir! Izbriši jo iz srca! Sedaj sem 26 let star, videl sem mnogo gospij in gospic, ali moje srce je ostalo mrzlo. Ali sedaj sem se zaljubil v carjevo hči. Oj, ubogi neumnež!
Ko bi je le mogel pozabiti in izbrisati si iz spomina te goreče oči, roična lepa usta, lepo, vilino rast in njeno gracijozuo obnašanje. Zakaj nijsem šel rajši nadzorovat v vojašnico, kar moram vsak teden jedenkrat po svojej službi ..."
Pozno je uže bilo, ko je mladi častnik položil pero iz roke, in se vlegel k počitku. Po noči se mu je uplela v sanje prelepa gospica, katero - je
tehtnega svedoka, državno sodišče, katero je Vaša stranka ustanovila, da razsoja o temeljnih zakonih, katere ste sklenili tudi Vi.
Na Nižjem Avstrijskem je več slovanskih občin, Ober- in Unter Themenau, Bischofswart, Visch-koberg, katere je hotel tamošnji deželni Šolski svet siliti, da bi se njih otroci morali v šoli nemški učiti. Občine so se pritožile pri državnem sodišči, ki je 25. aprila 1877. 1. razsodilo, da prisiljeuo učenje druzega jezika nasprotuje § 19. temeljne državne postave in prav jednako razsodilo je 19. januvarja 1880 glede Itusinov na Poljskem, katere je deželni šolski svet tudi siliti hotel, da bi se učili poljskega jezika. Pri obravnavi je naučno ministerstvo, ki je zavrglo pritožbo slovanskih občin, navajalo ravno take izgovore, kakor jih slišimo vsako leto od poslancev nemške strani.
Trdi se od gospodov one strani v jedno mer, da ima po § 6. državne šolske postave deželni šolski svet določevati učni jezik, zaslišavši tiste, ki vz-državajo šolo, to je pri nas deželni odbor, kateri oskrbuje normalno-šolski zaklad. Državno sodiČše pa ima o tem vse druge nazore. (Govornik sedaj navaja znane razsodbe državnega sodišča.)
Pa tudi naš deželni šolski svet sam pripo-znava, da je nepostavno usiljevati slovenskim ljudskim šolam nemški jezik kot obligaten predmet. Ko je bil v lanskej sesiji v tej zbornici razgovor o tistih 500 gld., katere je deželni zbor dovolil za pouk v nemščini, osvetil je g. deželni predsednik pravila, katerih se je v tej zadevi držal deželni šolski svet kranjski.
Obrnil se je do onih, ki imajo vzdrževati šole in je 17. junija 1881 o tej zadevi sklepal. A ker državna šolska postava strogo zaukazuje, da se mora učni jezik določevati le v postavnih mejah, ki so določene v § 19. državnih osnovnih postav, deželni šolski svet nij mogel vstreči želji deželnega zbora, da bi se zaukt.zalo nemščino učiti kot obligaten predmet, nego je določil, naj učitelji poučujejo samo tiste otroke, ki se zu nemški pouk prostovoljno oglasijo.
Nepostavno ravnanje v tej zadevi ima v prvej vrsti zagovarjati veČina našega deželnega odbora, le j edino ta je silila naj se nemščina upeljekot obligaten predmet, ter silila tudi e. kr. deželni šolski svet, da bi tej n e p os t a v n o s t i pritrdil. (Dobro! Dobro!)
Z znano okrožnico deželnega šolskega sveta od 8. okt. 1870, se deželni odbor nij mogel izgovarjati, kajti ta določuje, da ima biti učni jezik na naših ljudskih šolah slovenski, iznimši šole v Kočevji in Weis senielsu, in da se sme le v 3 in 4 razrednih šolah nemščina učiti kot obligaten predmet. A mej takimi šolami nahajajo se tudi dvorazrednice v Kostanjevici in Čatežu in dekliške šole v Kamniku in Novem Mestu. Pa tudi ta okrožnica nijma nikakeršne postavne veljave, ker nasprotuje § 19. temeljne državne postave. Nemščina v naših ljudskih šolah sme se poučevati  le kot ne obligaten predmet,
kakor v šolah, ki so v poročilu navedene. Opomniti je, da se ne ve, ali se je izdalo za ta pouk dovoljenih 500 gld. in kateri učitelji so  dobili nagrade.
Govornik potem pretresa določbe glede kamniške šole in pravi: Tudi o kamniškej Soli, kakor Vi trdite o novomeškej po č. oo. frančiškanih oskrb* Ijevanej šoli, ne bi bilo čuti uikakih pritožeb, ako ne bi bil tam Sima okrajni šolski nadzornik, (Klici: Da! Da! Istina !) ker kamniške šole nijso bile sla-beje od novomeških. Da je Sima nadzornik novomeških šol, bili bi se se ve da tudi tam č. oo. frančiškani morali odpraviti. (Klici: Res je!) Govornik konečno izjavi, da on in njega somišljeniki ne morejo glasovati za omenjeni dve točki poročila dežel-mega odbora.
Poslanec Navratil: „Slavni zbor! Kakor večino deželnega zbora, vežejo tudi mene neki oziri na šolo v Kamniku, in moram tedaj nekaj spregovoriti. Deška ljudska šola v Kamniku je postala tako imenitna, da bode nam še dostikrat razlog spominati se je. Krivica vseh krivic se ve bila je in ostane, tako pravi sedanja večina našega deželnega zbora, da tamošnji učitelji, č. oo. frančiškani predpisanih učiteljskih izpitov nemajo. Vse zastonj je bilo, ko je narodna stranka poudarjala, da so učitelji frančiškani dovršili visoko šolo, da imajo dolgotrajno prakso in da poučujejo z dobrim vspehom in jako ceno. Vse zastonj, da se je tudi mestni zastop Kamniški za te častite gospode na visokem mestu živo potegoval in njih zasluge naglasa!, vse bilo je zaman. Nemška Vaša stranka nam je zmirom odgovarjala, da se morajo upeljati postavne razmere, („gesetzliehe Zustiinde".) No! gospoda, postavne razmere pa zahtevajo, da mora vsak učitelj imeti učiteljski izpit. Za c. kr. okrajne šolske nadzornike bodo veljale pač tudi  iste postavne razmere?
Čudno bi pač bilo, ko bi ljudski učitelj moral imeti učiteljske izpite, c. kr. nadzornik pa ne.  To bi bil pač s funda-
Vi recept!' (Živahna pohvala! Dobro klici in obča veselost narodnih poslancev in občinstva. Nemški poslanci so neprijetno dirneni, samo g. Kecel mirno sedi in gleda pred se.)
Deželni predsednik g. Win kl er pravi, da se je nemščina kot obligaten predmet na ljudske šole upeljala uže leta 1870, kar se pa tiče ljudske šole v Kamniku in trditve, da bi nekateri učitelji, kateri dobe sedaj službe, bili neizprašani, izjavi deželni predsednik, da dotični predlogi nijso do sedpj še došli deželnemu šolskemu svetu, da bi o njih obravnaval.
(Konec prih.)
Politični razgled.
ATotrattje dežele.
V Ljubljani 7. oktobra.
V frališkt?m deželnem zboru predlagal je Czerkawski revizijo državne šolske postave, v kolikor nasprotuje avtonomiji, danej po državnih osnovnih postavah. — Izmej deželnih poslancev konstituiral se je odbor, ki bo pobiral darov, da se povodom spomenice na rešitev Dunaia Turkov kupi kialjevi grad O lesko, ležeč v okraji Zloc<sow, v katerem je kralj Jan Sobieski dlje časa prebival, ter da se ustanovi v njem narodni muzej. Prihodnji teden se bo tudi deželni zbor naprosil, da v ta namen voli podporo.
Deželnemu zboru hrvaškemu je bil n"črt postave o inartikulaciji spojenja hrvatsko-slavonske vojne krajine s provincijalom brez cesarskega rc-skripta v novic v posvetovanje dan. — V dopisu banovem na predsedstvo sabora odgovarja se na resolucije, ki so bile v saboru stavljene glede utelešenja krajine. Pri vzajemnih uradih v Hrvatskej in Slavoniji ima se rabiti samo zjedrnjeni grb dežel ogrske krone; oblastnijam imajo se dati samo naslovi, ki so ustanovljeni v zakonu. Tudi vprašanje o gozdarski direkciji zagrebški je ban z minister-stvom povoljno rešil. — David Starčevič se je izrekel, da je Hrvatska, odkar je spojena z Ogrsko, postala nekako razbojniško gnezdo.   On mterpelv.."
tudi o izdavanji znižanih kart ogerskih državnih fce-menta narobe-svet, unicum, ki bode o s tal I leznic. „Vsak sekcijsk šef in brv. zastopnik na ogr-na večni spomin Vaše čudne n e m s k o v a 1 n e : skem saboru jih dobi zastonj, dočim se  hrvats! ra
veČine v kranjskem deželnem zboru. In vender sem slišal, da je mej kranjskimi šolskimi nadzorniki tudi takih mož, ki še toliko šol nimajo,
kot nekateri pomožni učitelji. Ali je to res? (Klici: i kmalu irskim podobne.   Nemški baroni imajo slabo
dijakom še za pol cene ne dajo1
% aiaiij«- države.
V baltiških provincijah Husijc bodo razmere
Res je! Da! Da! Beno ! Beno! baron Tauflerer! Občna veselost. Nemški poslanci drže se jezno, a molče.) In če je to res, kako pa Vi gospodje, ki toliko jadikujete za postavne razmere, kadar gre za frančiškane, morete kaj tacega trpeti ? (Klici narodnih poslancev: To gg. nemškutarjem ugaja!) Zakaj pa takega gospoda priporočate za c. kr. okrajnega šolskega nadzornika? (Glasen smeh narodnih poslancev. Klici: To gospodje uže vedo.)
Kaj pa bodo k takemu ravnanju rekli Vaši iz-pitani ljudski učitelji? Ne bodo li razžaljeni protestirali proti temu, da bi jih nadziral tak učenjak, naj bode uže deželni poslanec, državni poslanec, knez, grof ali baron! Evo gospoda! glejte sedaj, kam se pride, ako se ravna po Vaših „ postavni h r a z m e r a h", za katere ste iznašli
vest ter so si izmislili agrarno gibanje mej Esronci in Lotvši, katero da bi bilo proti njim namcrjeuo. Znani pa so uže ti manevri Nemcev v baltiških pokrajinah : kad<ii* hočejo kaj po krivem dobiti, zakii-čijo po inozemstvu, da se jim godi krivica, da jim gre za glavo itd. O njihovem „proganjanjr' od strani nenemškega prebivalstva vedo samo naročeni in kup'jeni listi nemških baronov; drugej o tem nij govora. Karakteristično je, da Nemci v baltiških pokrajinrh Rusije najbolj lamentirajo, ker baš oudi vodi seda1" senator Manasseim revizijo, da prisodi pravico Estoncem in Lotvšein. Zadnji čas morali so Nemci svoje „tožbe o krivicah" pomnožiti, ker je omenjeni senator poslal v Petrograd jako žalostno poročilo o samovolji nemških baronov v Estonskej Kuroniji in Livoniji, ter zahteval določnih mej proti nemške oholosti. To je bil jediui povod, da so si izmisli)' Nemci nekake povesti o „kmetskih bandah", ki bi žugale nemškim posestnikom. Hinc illae lacrimae!
videl prejšnji dan. Stala je v sredi grmov in rož. On pa je bil v strmej pečini, v pustem kraji, nebo se je temnilo nad njim. Pod njim zijalo je veliko brezdno. Potegnila ga je nazaj nežna ročica in rešila smrti. Ko se ozre, vidi svojo uzorno prikazen, ki je poleg njega klečala in se mu smehljala, on pa se jej je zahvaljeval za rešitev.
„Ustanite gospod! Čaj je pripravljen na mizi. Čez dve uri bo parada!" oglasi se močan mladenišk glas poleg njegove postelje.
Vladimir si je, prebudivši se, mel oči. Mrzel veter vlekel je skozi odprta vrata in mu hladil razgreta lica. Poleg postelje je zagledal svojega slugo, korenjaškega Malorusa.
Hitro skoči iz postelje, se umije, obleče v paraduo obleko in stopi pred zrcalo.
Obleka podajala se mu je kaj lepo. Po svojej navadi je stoje zajutrekval, potem pa šel ven. Njegov sluga Obrnik je uže držal njegovega konja. Hitro ga zasede in oddirja proti Zarinakemu trgu, kjer je imela petrogradska garnizija parado.
Vojske so se bile uže razpostavile, ko je Vladimir prišel. Oglasivši se polkovniku, postavil se je na čelo svojemu oddelku, čez deset minut naznanijo trompete carjev prihod. Vsi armadui kori so se postavili v vrsto. Bobni so bobneli in godba je , igrala narodno himno.
Počasi jahal je car Nikolaj mimo pročelja na j svojem črnem konji; njemu na desnici pa veliki knez ; Aleksander. Za njim jahali so princ \Virtemberški, I vojvoda Leuchteuberški, vnuk lepe carice Jozeiiue, ; prve Napoleonove sopruge, ki je takrat uže bil za-j ročen s carjevo starejšo hčerjo, velike kneginjo Ma-j rijo. Za njimi pa sijajno spremstvo knezov, princev in generalov v bliščečih uniformah.
Car držal se je resno in strogo, kakor po navadi. Bistro njegovo oko pregledovalo je častnike in prostake. Nič nij izpremenil obraza, ko je šel mimo po konci stoječega Vladimira.   Ta se je oddahnil, I kakor da bi bil oproščen teškega bremena. Mislil je, ' da ga car nij opazil.
Ogledovanje je minulo.   Car podal se je na
neko višino, da ogleda defiliranje vojske. Nekaj minut nijsi čul druzega, kakor klice poveljnikov in teške korake pešcev. Kmalu so pa polki drug za drugim korakali mimo višine, od koder jih je car ogledaval, mej tem, ko so svirale godbe.
V dveh urah minula je parada. Polki odšli so v vojašnice, višji častniki pa se pridružili carskemu spremstvu.
Vladimir hotel je ravno oditi, da bi se z jedjo in pijačo okrepčal po službenem trudu, kar stopi polkovnikov adjutant k njemu, rekoč:
„Stotnik Strokeš! Gospod polkovnik Vas prosi, da malo počakate. On hoče govoriti z Vami."
Stotnik se prikloni, in počaka. Kaj mi bo polkovnik povedal? Se mar moj oddelek pri paradi nij prav obnašal, ali s čim nijsem ustregel svojim predstojnikom? Malo minut je čakal, pa zdelo se mu je, da je uže cela ura. Zdaj pride polkovnik ter ga ostro pogleda.
„Nekaj besedij želim govoriti z Vami", mu pravi polkovnik z zamolklim glasom, „ne vem, kaj
Službeni list v Rimu prinesel je odloke o razpustu kamore, razpisanji novih volitev na 29. dan oktobra in 5. novembra ter o pozivu nove kamore na 22. dan novembra.
O Egiptu: A rabi zahteva, da se naj postavi pred angleške sodnike, zato da se je podal Angležem, sicer bi bil ubežal, kajti od Egipčanov ne pričakuje milosti. Dokumentarično se je dokazalo, da se je Arabi udeležd klanja in ropanja v Aleksaudriji. V četrtek sta bila Arabi in Tulba odvedena iz vojašnice Abdin v orožnico, kjer je vsega skupaj 80 ujetnikov. Preiskava se je začela; popoludne je stal Arabi prvič pred sodiščem. Preiskava je povsem tajna, obravnava sama bo očitna.
Dopisi.
■z Vrfoice 2. oktobra. [Izv. dop.j Časopisi nam od vseh krajev naznanjajo škode, po vod nji in nalive. Tudi pri nas je tak križ. OUva ih drugi pridelki so nam segnjili. Ljudstvo ne more nikamor i", pod strehe tedaj tudi nič zaslužiti. Podpisani ima v šneperskem gozdu več oglarjev, ki pilijo oglje, drugi tukajšnji prebivalci in Primorci imajo v čabarske graščine gozdu jednake delavce. Iz teh gozdov gre oglje po okrajni cesti, deloma po Primorskem na Kranjsko, to je pri Trpčanah čez Reko, kjer se je letos uže jeden možak utopil. Zdaj se je zopet kaj tacega bati, ker je voda čez in čez. Tukajšnje ljudstvo, ki ima jedini zaslužek z vožnjo lesa in oglja iz gori omenjenih gozdov, preklinja in se huduje nad onimi, ki so krivi, da se nij cesta potegnila po suhem bližjem in lepšem kraji, brez nevarnosti in brez stroškov za mostove. Vse vasi Primorskega in našega kraja bile bi zadovoljne razvn 3 osob, katerih za dan<»s ne imenujem, ki hrepene po mostu pri Trpčanah. Vozniki morajo vsak dan spregati vozove, jih puščati v blutu ter čakati, da se voda uteče, ali pa iti domov in pustiti voze izpostav ljene vsem nevarnostim. Pri Zobičah mora se po pet parov pred jeden voz zapreči. — Lansko leto sem v zvezi s svojimi sokolegi, podžupani, pred ložil v tej zadevi pritožbo, oziroma prošnjo, na prešla vni deželni odbor kranjski, po našem županstvu na Dolenjem Zemonu, pa ne vem, ali je županija to silno važno in za obsttnek in življenje ljudstva jedino potrebno reč zanemarila, ali si. cestni odbor v Ilirski Bistrici, ali pa je visoki deželni odbor pozabil mu naročiti, da se naj vender jedenkrat tolike težave in nadloge odstranijo.
Torej naj dotični organi, koji imajo to reč v rokah, gledajo na svojo odgovornost in naj za časa skrbe, da se kaka nesreča ne primeri, kar bi se gotovo lahko zgodilo po sedanji silno nevarni in slabi cesti pri Zobičah.
Naj se vender jedenkrat ta cesta uravna na splošni blagor okolice. Miha Geržina.
spominsko ploščo, na pragu pa pokojnikovo matpr in sorodnike. Kdor jo hoče videti, predno jo kupi, naj se potrudi v „Narodno Tiskarno", kjer je na ogledi.
— (Ograjo pri spominku pokojnega dra. Bleivveisa) pri sv. Krištofu izdelal je ljubljanski ključar gosp. Lovrenc Zelene. Ograja nij iz ulitega, ampak iz kovanega železa, po omenjenega mojstra lastnem načrtu.
— (Kontrolni shod) bode za ljubljansko mesto dne 11. oktobra dopoludne ob 9. uri v Šent-peterskej vojašnici. K temu shodu imajo priti vsi v Ljubljani stanujoči stalno odpuščeni vojaki, kakor tudi vsi reservisti c. kr. stalne armade in vojnega mornarstva. Tisti vojaki, ki bi bili zadržani udeležiti se kontrolnega shoda ali ki bi ga zamudili, imajo priti 2. novembra k poznejšemu kontrolnemu shodu. Pozivnice k tem shodom se ne bodo več izdavale. Kdor bi brez pravega uzroka pri prvem in drugem kontrolnem shodu izostal, kaznovan bode po dotičn»h postavah.
— (S slov. Štajerskega) nam piše prijatelj našega lista: Baje da pridejo časi, ko Nemci ludi od Slovencev novcev ne bodo hoteli. Pretečeni teden videl sem v mestih Spodnjega Štajerskega prilepljene plakate — v samej blaženej nemščini. Društvo rudečega križa prosi pri Slovencih novce v njim nerazumljivem jeziku I Ali nij to čudno V Danes pa smo zapazili zopet plakate od deželnega namestnika in sicer v obeh deželnih jezikih za isti namen. Mi ne vemo, ali se je društvo „rudečega križa" „belih" Gračanov zbalo, ali od nas novcev nehče. Če ima deželni namestnik „pogum" nas vi našem jeziku za darove prositi, zakaj pa navedeno društvo ne? Prosimo pojasnila.
— (V mestnej klavnici) pobilo se je meseca septembra t. 1. 278 goved 644 prašičev, 594 telet, 748 koštrunov in 7 kozličkov. Dva Ikra-sta prašiča sta bila pokončana.
— (Vabilo.) „Sežansko-koraensko učiteljsko društvo" bode zborovalo v 12. dan oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne na Brezi ni. Na dnevnem redu so pričujoče točke: 1. Prvosed-nikov pozdrav; 2. prečita se zapisnik minulega zborovanja; 3. učiteljevo postopanje z nedostatno nadarjenimi otroci v narodnej učilnici — govori g. Kante; 4. kako nam je vspešno poučevati petje v narodnej učilnici — predava g. Pelicon; 5. lastnosti in vedenje učitelja mej narodom — g. Koršič; C>. razni nasveti. — Uljudno vabi gg. člane, da se v obilem številu snido k imenovanemu zanimljivemu shodu prvosednik „sežansko-komenskega učiteljskega društva".
Domače stvari.
— (Fotografija Jurčičeve rojstne hiše) dobiva se pri g. Alojziju Stermole-tu v Hudem (pošta Uudo-Bosendorf) po GO kr. Fotografija, ki je prav dobro izpala, kaže rojstno hišo z nzidano
misli o Vas Njih Veličastvo? Njih Veličastvo meni, da ste odličen častnik, pa se ne znate obnašati, da ste torej boljši za vojno službo, nego za petrogradske salone."
Pri teh besedah je polkovnik z ostrimi pogledi premeril stotnika. Rad bi bil vedel, kaj pomenijo te carjeve besede, in nadejal se je, da mu je stotnik razloži.
Vladimir je molčal,  polkovnik pa nadaljeval :
„Njih Veličastvo so sklenili prestaviti Vas na Kavkaz, mené, da bodete tam imeli več prilike odlikovati se. S prvo pošto morate uže odpotovati. Kaj pravite na to, gospod stotnik?"
„Ako sem prestavljen na Kavkaz, odpotujem nemudoma tjakaj," odgovori Vladimir. Vrelo je v njegovem srci, kesal se je, da je včeraj storil tako neumnost. Stari polkovnik jih je gotovo dosti preslišal zavoljo mene. S tem, da me prestavijo na Kavkaz, me hočejo kaznovati za mojo budalost (Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 7. oktobra. Uradni list objavlja mnogobrojna s cesarskimi ročnimi pismi dne 2. in 4. oktobra podeljena odlikovanja funkci-jonarjem politične uprave in občinskim uradom v Dalmaciji za zaslužno delovanje pri priliki vstanka v južnej Dalmaciji in Hercegovini.
Rim G. oktobra. „Dirittou poroča, da bode ininistrrski predsednik Depretis v 8. dan t. ni. pri volilnem banketu v Stradelli imel govor, v katerem bode razvijal program.
London 6. oktobra. „Times" dokazujejo, da Angleška pri rešitvi egiptovskega vprašanja ne potrebuje nobenega zaveznika, da neče Egipta si prisvojiti, temveč le oskrbovati ga v splošno korist. Angleška je zaveznica vse Evropo in ne potrebuje posebnih pogodeb za potrditev svojega podjetja.
Ra^ne vesti.
* („ Deutsche Pariser Zeitung"), glasilo nemških naseljencev v Parizu, moral«) je prestati, ker nikdo več neče tiskoti tega lista, kateri se je zbog tega preselil v Frankobrod. V Parizu trkal je na mnoga vrata, a povsod — zaman.
* (Kitaj s k umeteljhik) v Ilougkongu dovršil je mojstersko delo v krnsopisji, katero hoče podariti prestolonasledniku. Zložil je namreč pesen, obstoječo iz tri in trideset razločnih in lepih kitajskih črk, katere so vlo izdolbene na neizluščenem riževem zrnu. To riževo zrno leži pod povekšalnim steklom v srebrnem mednljonu.
* (Pošten žid.) V južnej Indijani pokopavali so na židovskem pokopališči moža, in domačin sloneč na pokopališča ozidji vpraša: „Je li bil državnik'.^ — „NeM. — „Govormk?u — „Ne". — „Sla-ven iznajditelj?" — „Ne, bil je navaden, pa pošten žid". „Joj, zakaj se pa nij njegova žena peljala s mrtvecem v Chicago, da ga oudt razstavi kot redkost?"
* (Dohodki velikega šerifa) v Meki so jako veliki, kajti on je ob jednem namestnik svetih mest Moke m Medine, kateri imati, iznimši sultanu pripadujačo carino, okolu tri milijone frankov dohodkov. S temi dohodki mora sicer veliki šerif v/.iliovati uradnike, a vsaj 1 milijon potuje v njegov žep. Razni doneski, katere plačujejo romarji v Meko, iznašajo na leto najmanj 800.000 fr. in sveti studenec tik Kaabe, čegar voda je jako draga, donaša kacih 80.000 frankov na leto. Skupni letni dohodki iznašajo blizu 3 milijone frankov, pa vender mora sultan velikega šerifa žene oblačiti.
JPozor!
P. n. gospode člane „Sokola" vabi podpisani odbor najuljudneje, da se b!a-govole v m no gob roj nem številu udeležiti filtri nedeljo dne H. t, m.
slavnosti   blagoslov ljenj a zastave    narodne   Čitalnice na Vrhniki.
Sokolci v polnej društvene j obleki (s plaidom a!i vrhno suknjo) zbirajo se ob Va 1 • ur' popoludne v čitalnici, od koder odidejo skupno in z zastavo točno ob 1. uri na kolodvor ter se odpeljejo ob V22. uri s poštnim vlakom v Borovnico, kjer jih bodo čakali vozovi, da jih popeljejo na Vrhniko. — Na Vrhniki slavnostni sprejem.
Po prihodu „ Sokola" vrši se blagoslovi j enje zastave in potem prosta veselica.
Na večer vrne se „Sokol" z vozovi ob 10. uri iz Vrhnike zopet v Borovnico in od tod s poštnim vlakom nazaj v Ljubljano, kamor dospe ob V212- ur'-
Vožnja po železnici bo znižana.
Slavnost vršila se bode pri vsakakoršnem vremenu.
Udeležimo se tedaj polnoštevilno jutrajsnje slavnosti na Vrhniki.
Na zdravje! V Ljubljani dne 7. okt. 1882.
Odbor „Sokolau.
ID-cLiinLSosl^a, borza
dne 7. oktobra.
(izvirno telegratično poročilo.)
Papirna rešita..........7t> gld
Srebrna renta .... ....
Zlata roti tu........ .
5°/0 maraña renta........
Akcije narodne banko.......82i>
Kreditne akcije...... .
London . ........
Srebro . . ......
Napol. ..........
C. kr. cekini . ...... .
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke i z I. 1854    250 gld Državne srečke i/. I, 18»>4 .   .     100 „ 4u/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata r.jntu, 6°/0......119
„ papirna renta f)°/0 . . . . 5°/w štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava rog. srečke 5°/0 . . LOO gld. Zeiiilj. obč. avstr. -11 ■«";„ zlati zast. listi .
Prior, oblig« BUaabeane znpad. železi.ico
Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditno srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banko .   .    120 .. Trammway-druát. vel j. 170 gld. a. v. . .
7G gld. «0			kr.
77	n	60	
95	«	30	a
UJ	n	75	
H2C>	n	—	>
¿14	n	10	a
119	n	:<r>	a
9	n w	47	a h
5	»	•37	■
58	a	40	n
120	n	—	
1tO	n	—	«
9>	!»	40	n
119	n	40	n
87		56	
8«	n	lió	n
loi	rt	—	»
n*;		—	a
118	_	30	a
H7	p	76	n
Kil,	n	26	m
171	n	—	n
L20	» n	50	n n
289	m	—	n
(Jas >pis „der Šport", centralni Organ M konjerejo, piše v št. 21. \(. 25. maja L878. 0 c. kr. priv. resi it ucijskein tluidu c. kr. dvornega založnika F J. K\vi/da : Oolgled slabemu prlposnanju, katero uživa pri nas v Avstriji vse, kar je domaČega — 0 gospodu Kuizdi se tO sicer nikakor no more trditi, njegOV restitueijsk tluid m pri visocib In ni*-klfa zasluženo priznava — moramo biti veseli, ko vidimo, da se izumok aH preparat jednega Avstrijca tudi v inozemstvu čisla in trži. Pred nami leži mnogo priznatmb p; un iz   Francoskega   o Kvvi/.dovein restitnc.ijskem  tluidu, izmoj
katerih naj omenjamo le imenitnejle. Posebno ugodno so izraža groi de HontLgny, prejšnji vrhovni nadzornik »ran-eoskib konjstev in general-stallineister kavulenjsko sole v Saumur-u, ki je tudi jednoč služil v .'i. hu/.arskem polku, tedaj bippologiena kapiciteta prve vrste, o tem lluidn, tako da se druga priznalna pisma grofa hamas David de Meu-regarda, vojvode, de Cbaitres, grofa Jugne in vidike lirn.o Cesai Scrčpol, dasi so velike vrednosti, bolj skrijejo. Zo-Uuh) samo, da bi se gospodu Kuizdi posrečilo v vsej Evropi pridobiti važno mesto, ki gre njegovim preparatom.
(617,
Gosp. MIhi JavUe-Kuharjevemu
na Robu.
Z laži-kadilom ate krog LaSč Velikih, Krog Koba in na Videm šli kadit: Kako da sem za robske orgije ja? bil „vnetu; In vender — pljuč jaz nemara organifikih! — Prokleti register, ta „vcx humana"! — Z a t i č i n a, v dan sv. Mihe 1.1.
(647) _Tirorganiit._
Gospodu Franu Iv. K wi zdi,  e. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu. V dan 3. junija sem Vam uže poročal   o jako po-voljncm vspeha, katerega je iztaknil g. grof Damas z Vašim c. kr. priv. restitucijskini lluidom, in, ko ava  se zadnjič videla, potrdil mi je gospod grof, da nadalje uporablja ta fluid.   Sijajno so je ohnesel Vaš e. kr. priv. restitn-cijski llr!d v konjušnici gospoda princa de Chartres, čigar mnogi konji za parado in  lov ae  izvrstno počutijo, odkar zauživajo c. kr. priv. restitnijski itiiid, in dasi močno trpč, vender odsehmal nijmajo več trganja ali boiečin pu kitah. Pariš v dan 4. septembra 1877. (616) Grof de Montigny, načelnik kavalerijskej Šoli i. s. Glede prodajalnic opozarjamo na anonso Mc. kr. priv. restitu-cijski fluid za konje" v donašnji Številki.
Pisarna deželne toriju
je od 1. oktobra t. I.
na Rimskej cesti (Gradišče) štev. 9,
II. nadstropje. (643—2)
Hiša na prodaj.
Proda se pod ugodnimi pogoji v Jesenicah
na Gorenj sitem; hiša je v dobrem stanu in posebno pripravna za kako kupčijo ali obrtnijo. Za polovico kupno svote se počaka. Natančneje izve se pri
Janezu. Knezu
(G40—3) v Spodnjej Šiški.
večje število se želi kupiti. — Pismene ponudbo z naslovom »Nt »nimhaiini*' vzprejctna Pr. Milllerjev anonsni bureau. (64f>)
KAROLIM FTSCHER,
operna pevka, sv. Petra cesta st. 20, pritlično, na levo,
poučuje
y petji in igri na glasovim,
(tudi Četveroročno), doma in izven doma, pričetnike, kakor tudi napredujoče ter prosi mnogoštevilnega nagovora.
Ima najboljša spričevala dunajskega konservato-rija in njega diplom. (621—4)
Doma |e opoludnc od 12. do 2.
Usojam  Bi  p. n. občinstvu  ponižno naznanjati, da imam v prodajamici
Tereek & Nekrep,
TKI L     .Ursliicin    tl-y 11   &t.  lO   "V    1   j il 1 »I j.t 11 i
dobro asortirano zalogo krasnih in dobrih
osobito knielske vozove (bagerle), nn pol zadelane vozove, lepe sani itd. in prodajem jih po prav niz-klli cenah.
Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago so daje popolno poroštvo.
Priporočam ae v obila naročevanja.
Spoštovanjem
Fran Šiška,
(41—8) kovaški mojster v Hrastji.
V. LOBENWEIN
raiiiii ittlit:
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan.
° (63—37
8
sprejmejo se pri
(630—2)
Jan. Jax-u v Ljubljani.
Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozriravlja-jočemu pivu, sladnej čokoladi in koncentriranemu 8ladnemn izlečku Iv. Hoffa zahvaliti za ohranitev svojega življenja.
SamoluBtno izgovorjene besedo mnogih ozdravljenih.
Po Iv. Hofibvem Hladnem ozdravljajočein pivu življenju nevarno telesno slabosti reienega.
Ker jo ta toll izvrsten izumnk sladnega ozdravljajočega piva mojo mater <le|nl Iti sim-l i n-sll. ponašal ■■•m se lahko h tem z vso odločnostjo v tukajšnjej občini in sem lahko s svojim popolnim prepričanjem vaiiknmu bolniku priporočal ta lek. — Nekomu kmetu, ki jc tožil, da čuti bolečine v jotrah, v žolodcu in deloma v plučah ter me je vprašal za svet. som priporočal, naj rabi to izvrstno sladno pivo. Prosil me je, naj bi takoj pisal ponj, kar sem tudi koj v njegovoj sobi storil. Prosim todaj Vaie blagorodje, da pošljeto kar bitn» mogočo 2(1 sklenic sladnega piva in 10 zavitkov sladnega bonbona.
Sv. Jury (nad Muravom). .1 osi p I I i.   s. nadučitelj.
O. kr. dvornemu založniku mnozih ovropBkiii suverenov, gospodu
Ivanu Hoff-u,
c. kr. komisijskemu sv&tuiku, lastniku c. kr. zlatega krf/.eca za zasluge a krono, vitezu visocih pruskih in nemikih rodov, Dunaj, fabrika I., Orabon-hof      tovarniška zaloga: Grabou. lirauncratrasse 8.
"U"rstd.no
(629—1)
zdravstveno poročilo.
I>r. Neypcl, štapskt nadzdravnik. Ivan Hoffovo sladno ozdravljajoče pivo (Malzextract-Oosundheits-bior) jo ievrsten diiltotičon lok za rokonvalosconto iz toških boloznij, tuili «ft na prsih bolne, ker ne vzbuja živcov; isto tako so prav posebno priporoča za bolezni v žolodcu in na humorrhoidah.
Manj ko za 2 gld. se no razpošilja.
CJlnvne snlogre: V Ljubljani: Petor Iiassnik, spoo. trg.; v Roki| Nik. 1'avačic, drog.; v Gorici: G. Christofolotti; v Mariboru:   t. P« llolasek,  na glavnem trgu; v Ptuji: J. Kasimir, V. SollinBchogg; t Oelji: J. Kupforschmidt, lekarnar.
pošt
Tujci:
6. oktobra. Pri Slonu, Bbhm z Dunaja. — Kom-iz Celja. —
Pri Malici : Weiss z Dunaja. — Petersen iz Hamburga. — Graf iz Gradca.
Pri avstrijskem cegariji : T roba iz Idrije. — llnraboid iz Veglia.
Ces. kralj.
izklj. priv.
xxxkxkxxxxxkkxxxxxxxkxkxxx
restitueijsk fluid za konje
Frana Iv. Kwizde v Korneuburgu,
c. kr. dvorni založnik in okrožni lekarnar.
Taiati Je za vt*e avMtri JHko-i>Krwke in italijanske dežele izkljucljivo privilegiran in Ne je v konjušnica!« \ j. Velicaslev kraljice angleški', kralja pruskega, cesarja, nemškega, kralja švedskega in v konjušnicah mnogih \ isiM-ili omcI» z izrednim vspehona rabil,
ter rabi vsled večletnega izkustva v okrepilo pred in po večjih naporih, kakor tudi v podporo pri lečenji vnanjih poškodb, putike, trganja, izvinkov, otrdelih kit in mušic itd.
— 1 oklenit-a 1 gld. 40 kr.
(^Gospoda Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju
v Korneuburgu.
Z veseljem Vam po pravici javim, da sem Vašo. kr. priv. reatltuciJMki iluid z izrednim TNprhom uporabil pri konju Nj. Vzvišenosti vojvode Leopulila Tor-loaia. kateri je bil vsled močnega natezanja kitastih vez v venčnem in kopitnem členku na desnej Hprednjej nogi oliromel, tako da je konj na hvalo Mamo 'tdnevne uporab«' lega izvrstnega leka popolnem ozdravel. — Izucuadjen o tako sree-iiciii učinku, ga hočem pri vsakej dru^cj priložnosti rabiti.
Rim, v dan 21. aprila 1881. Or. Peter Itloratti,
živinski zdravnik. Primerjano s podpisom gospoda dra. l*etra itloratti-jn,
\ . NeUWirt.
Pravilnost podpisa živinskega  zdravnika   gospoda dra. l*etra Itloratti-ja se
potrjuje.
Rim, v dan 23. aprila 1881. V Kapitoliju.
Za predsednika syudicus (L. 8. ITIeletti.
Izvirno pravi so dobiva: (615)
V L j ubij a ni : W. Mayr, lekar ; J. Swoboda, lekar*, H. L. Wencel. V Loki: Karol Fabiani, lokar. VCelji: A. Marek, lekar; J, Kiipierachmied, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch.
V Krškem: F. liohmsches, lekar. V Kranji; Karol Šavnik, lekar; Karol Puppo. V
Tržiči: Otto Maly, lekar. V "Wietingu: W. Konig.
Razen teh so zaloge v vhcIi mestih in trgih v kronovinah, katere so časih po listih oznanjajo.
.ledino pravo, če je skleničen vrat ovit z rudefiim papirnim pasom, kateri nosi naslednji facsimile in mojo marko.
Kdor mi ponarejalea moje zavarovane znamko tako skaže, da ga morem tožiti, dol»i do 500 gl«l. nagrade.
x
It x n n n
XTwl«novljcino 1.
J. J. NAGLAS-ova
tovarna za pohištvo
Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor),
Bprcjema kompletne oprave za halo, stanovanja in hotele od najbolj pri« proste do najfinejšo izpeljave po najnižjih fabriMkih cenah z garancijo.
8 11 ust rov.'t n i ceniliiiki gratis. (642—2)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
|.^^fc^A^*^^^A^^^^^Aj^«v^*^^**v^* *u«i^,*i^'fcdj**ièi^*^^* *^Éf"hitf"*iàr^%A/**\^"%k^ >iAf<'^BV*fctk^*ik^*d/'j
Jesenske obleke .   • . „     vrhnje suknje
59
hlače
Zimske suknje .... Menčikofe iz sukna.   . .
„ v lodna. . . Sacco iz lodna .... Kožuhe za lov in dom . Spalne halje.....
Deževna ogrinjala za civil in vojake
od	ftl 14 do			42
55	55	19	55	32
55	55	4	55	12
55	55	16	55	50
55	55	18	55	54
55	55	12	5?	30
55	55	6	55	10
55	55	16	55	20
55	55	10	55	24
55	55	8	55	24
Obleke za dečke in otroke
v mnogej izberi prodaje najcenejše
(589—9)
M.
5
v Ljubljani, Slonove ulice št. 11.
Izvanjska naročila se promptno izvedejo in, kar se ne bi dopadalo, se brez ugovora zamenja.
Izdatelj in odgovorni urednik Makuo Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'
5V
3907