Ne priznavamo tajnih dogovorov Tita in De Gasperija. Volite SIAU in KP! DELO GLASILO OSVOBO IH LXK FRONTK SLOVENSKEGA NABORA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto I. štev. 29. TRST, NEDELJA, 19. JUNIJA 1949 Cenax 15 lir - 10 jugolir - 5 din Imperializmu vdinjani protiljudski elementi kršijo mednarodne obveznosti TITO IN DE GAŠPERI SKLENILA TAJEN DOGOVOR za razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja? To kar so že zahrbtno sklenili, sla previdno iznesla De Gasperi v Trslu in Marinko v Kopru - Poostrili moramo borbo za imenovanje guvernerja, za združitev obeh con in za odhod okupacijskih čet - Slovenci in Italijani se moramo zoperstaviti temu načrtu Predčerajšnja številka jezuitskj-lista «tUltimissime» je objavila 113 Prvi strani in z velikim naslc-vorn vest, da bodo prjšli v Koper Vldni funkcionarji Titove vlade. V ®e'ek se je v Kopru opažalo veliko ''rvenje. Vsi Titovi sužabniki v Ko-Plu so skakali po mestecu in prijavljali «vzdušje» za sprejem ne-aterih visokih osebnosti, ki so ime-5 govoriti na glavnem trgu v poz- Popoldanskih urab. Y resnici s odospeli v Koper: Predsednik slovenske Titove vlade, 'ha Marinko; minister za komu-a de zadeve hrvaški vladi, Di-inič stari izdajalec Ivan Regent, 8‘‘dprcdsednik slovenske vlade Ivan 3dek in še drugi predstavniki Ti-l°vc klike. ^litovska radio oddajna postaja v °Pru je oddajala govore vseh, Ki izrekel Degasperi na Velikem trgu. Te b- -de niso bile po godu marsikateremu poslušalcu, ki mu je začel žvižgati. Degasperi jp v tem svojem govoru večkrat povdaril nujnost sporazuma z Jugoslavijo za rešitev tržaškega vprašanja. Izrekel je celo pohvalne besede nekaterim najvišjim Titovim državnikom. Značilno je le to da je Tito postal v Koper z namenom, da bi odgovorili Despariju, vprav ministre tistih federalnih republik, ki jim teče meja s STO. Celo titovski ras v coni B, gospod Beltram je v svojem pozdrav nem govoru poudaril važnost prihr da titovskih slovenskih in hrvaških ministrov. Marinko pa je govoril na kratko in zelo jasno. Predvsem se je dotaknil, kakor Degasperi in kakor je tudi naravno .tržaškega vprašanja. Njegove besede bodo zelo prestrašile naše ljudstvo, ki si želi miru m normalizacije ozemeljskega ži ljenja. Najprej -je govoril o vsiljeni mirovni pogodbi, kar je bii besede. Nato je dejal: «Ce hoče go-nekak uvou v njegove naslednje spod Degasperi s svojem obiskom uradno potrditi njihovo voljo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, če hoče s tem pokazati, da ne bo prišlo do izpolnitve predpisov, ki jih za to ozemlje vsebuje mirovna pogodba, tedaj NAJ TUDI NAS OBISK POJMUJEJO KAKOR JIH JE VOLJA». Kaj je hotel reči s tem? N?č drugega kot to, da je Tito odločen obdržati zase cono B. Toda drugi važen stavek v Marinkovem govoru ,. spomin si moramo besed, kil je: «Jasno je, da bo Jugoslavia . 'b je pred eni spomniti tednom I vedno odločno branila svoje pravi- bastopili na tem insceniranem orovanju. Tudi tržaški reakcionar-J l'sk se zelo bavi z nr-stopom 'ovih ministrov. j Jasno je, da nisla prišla Marinko n Diminič v. Koper s takim mnn-'čbim spremstvom, ria bi skušala v'^niti moralo svojim na tržaških eiitvah hudo tčpenim tržaškim pri-^ešec. Se jasneje je, če pomisli-e, da je bil pred eniii tednom v jslu predsednik klerofašistične ita-Janske vlade, Degasperi, v c Priprave za ta prihod in izja-6’ da bodo govori nekakšen od-v°r Degasperiju, so nam pričale, 3 je nemogoče, da bi prišli v teko 5l,° istrsko mesto taki vidni predanih; sedanje beograjske vlade, 0 ne bi imeli nekaj važneega ce, da ne more pristati na ničesar, kar bi predstavljalo nove žrtve, novo sužepstvo, za katerikoli ’cl slovenske zemlje». To pomeni, ne se je Tito odločil, da obdrži zase cono B in da je ne bo nobenemu prepustil, medtem ko bo V zameno nudil Degasperiju cono A. Tudi hrvaški minister Diminič je dejal nekaj takega: «... pred vsem svetom izjavljamo, da ne bomo nikoli pristali na to, da bi žrtvovali še katerikoli del našega narodnostnega ozemlja in našega naroda niti italijanskemu niti angln-ameriškemu imperializmu». To so torej rekli xidni predstavniki Titove klike. Njihov prihod v Koper, kakor Gasparijev prihod v Trst je vnaprej pripravljena provokacija. Vsi so iznesli pred volitvami to, kar je plod njihovega skupnega delovanja in sporazuma. Prav v zadnjih dneh slišimo o trgovinskih razgovorih med Titom in zapal dom, o posojilih Jugoslaviji in o želji Washingtona, da bi postal De-gasperi nekak posredovalec za zbližan je Tita in imperialistov. Tudi italijanski ministrski svet, ki je raz" pravljal o tržaškem «plebiscitu», je izdal -obvestilo, v katerim pravi, da mora Trst postati središče gospodarskega zbližanja meri obema državama. Trst naj bi tudi predvsem služil interesom Jugoslavije. V zvezi s tem pa imamo vesti o pogovorih Tito-Castiglioni, ki vrši Po nalogu Washingtona nekakšne poslaniške funkcije med Degaspe-rijem in Titom. Celo najbolj histerični protikomunistični časopisi skušojo braniti i De. ggsperijeva i Tita in obtožujejo italijanski levičarski tisk. da je prodan OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKIM VOLIVCEM Slovansko italijansko demokratično gibanje je kljub kolonialnim razmeram na našem ozemlju doseglo pri nedeljskih volitvah v Iržaški občini velik uspeh. Z glasovi, oddanimi za listo KP, smo preprečili vse nakane revizionistov, ki so hoteli pretvoriti te volitve v plebiscit za priključitev Trsta k Italiji. Slovenci tržaške občine so še prav posebno dokazali svojo politično zrelost ter s svojim glasovanjem zadali smrtni udarec šovinizmu Agnelettovlh in Babičevih na"‘onalislov. Današnje volitve v podeželskih občinah naj ponovno polrde, da bo demokratično ljudstvo z odločno borbo za mir preprečilo vse nakane vojnih hujskačev. S svojim glasom za SIAU in KP bomo odgovorili vsem jugoslovanskim in italijanskim revizionistom, da ne priznamo nobenih tajnih dogovorov za razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, temveč da zahtevamo takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, imenovanje guvernerja, združitev obeh ron, od nd vseh okupacijskih čet ter volitve v ustavodajno skupščino STO. Zvesti programu OF se homo vsi pošteni Slovenci še naprej borili proti slovenskemu in italijanskemu šovinizmu ter za utrditev slovansko-italijanskega bratstva, ki je edini porok miru in blagostanja na našem Ozemlju. Zato pozivamo vse Slovence, da glasujejo v občinah Dolini, Nabrežini, Zgoniku, in Repentabru za SIAU, v Miljah pa za KP. ki edini dosledno branita pravice delovnega ljudstva STO. Živelo slovan^ko-italijansko bratstvo! Živeli KP in SIAU ! _ J svoboda narodu! Smrt fašiz- OSVOBCDIL .A FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE Zaključno votivno zborovanje v Miljah Moskvi, ko postavlja vprašanje o enostranski Titovi aneksiji cone B. Kaj pa bodo rekli naši ljudje, Slovenci ir, Italijani cone A? Predstavniki Tita, Marinko in Diminič sta v bistvu dokazala, da je Titova klika za zamenjavo Trsta s cono B in da so se spustili v «plemenito» polem'ko z Degasperijem samo zato, da bi boljše vlekli za nos naše ljudi. Degasperija, Marinka in Dimi-niča najbolj grobo kršitev mednarodni.; obveznosti in cnostranko ter provokatorsko rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja. Sedaj vidi-dimo kdo je na stališču revizije mirovne pogodbe in kdo pa je za imenovanje guvernerja, za odhod okupacijskih čet te-- za združitev obeh con. To stališče Tito-Degasperijeve Vsekakor predstavljajo govori imperializmu vdinjene klike, ki Titova klika se je izrodila v razbojniško tolpo Generala Lekiča, komandanta lil. armade so te dni v Beogradu aretirali RanMčevi janičarji u PRAGA 18. ‘tovariša gen« Te dni Je Rankovičeva teroristična policija aretira-, . —«>« generallajtnanta Jugoslovansb-; armade, komandanta IV. Dr t C’ osvobodila Trst, Danila Lekiča. Vest o njegovi aretaciji je m ,esla Javnost ljudskih demokracij in Sovjetske zveze, ker je bil slavij na'*tl01'* znanih, predanih in popularnih borcev za svobodo Jugo- de Z°variš Lekič Je bil zelo priljubljen v vrstah Jugoslovanske Armati h -ic Star komunist- Udeležilzneje pa kot komandant divizije. Po IV° 0:iitvi Pa je postal komandant..__________ ge" armade, ko je bil premeščen iuJT31 Drapšin. Nosi najvišja celo l0vanska odlikovanja in je bil odlikovan z. visokim sovjet- ’kui, odlikovanjem. Udeležil se je v narodno osvobodilni borbi borila v vrstah proletarskih edinic. Po vojni je bila pomočnik ministra za zdravstvo. V Zagrebu so aretirali tovariše: te ekonomske fakultete, tovariše? BALVANA Pera, člana partije in nosilca spomenice 1941: TOMIČA Vlada in BOSKOVICA Voja. V bližini mesta Lonje. 46 kilome- trov južno od Siska pri Savi so Ti-tovci sgradili velik koncentracijski lager za politične nasprotnike njihovega režima. Iz Sipadove stru. ge pr, bosanski Gradiški so do sedaj pripeljali za izgraditev lagerja preko 300 vagonov desk in preko 60 vagonov bodeče žice. Lager je zgrajen v močvirnatem gozdu in je oddaljen od vsakega naselja in vsake poti. DO SEDAJ JE BILO PRIPELJANIH V TA LAGER PREKO 8000 CIVILISTOV IN VOJAKOV. Kaznjence se pripeljali s kamioni. Med f.erni je veliko število delavcev, nameščencev in študentov. Postopek je zelo surov, hrana je nezadovoljiva. Skoro vsi kaznjenci so člani partije, ki se ne strinjajo s stališčem Titove razboj. niške klike. Vsaketou pade v oči dejstvo, da je v lagerju veliko število žena-kaznjenk. V tem lagerju ni zločincev, razen nekaterih, ki so bili postavljeni od UDB za starešine delavskih skupin. Zločinci so oboroženi s koli, prav kakor za časa nemške okupacije. Imajo boljšo brano in celo cigarete. Istočasno pa ko se vršijo aretacije prot, komunistom in zvestim pristašem Sovjetske zveze, ko se ustanavljajo koncentracijski lagerji in ko se inscenirajo procesi proti borcem za svobodo Jugos-avije postavljajo Titove! na odgovorna mesta ljudi ki so se v narodno osvo- grdobij v četniških ali ustaških vrstah. Tako sta bila n. pr. postavljena na visoka mesta «ljudske» oblasti V mestu Kladov četnika Ilija Mari-čevič in Stojadin Pinter. Prvi je bil zelo znan četnik in je celo vršil odgovorne funkcije v četniških vrstah. Pri njemu na domu je dalj časa bival tudi vojni zločinec Draža Mihailovič. Pinter pa se je za časa vojne aktivno udejstvoval v četniških vojaških edinicah. Taki pojavi so se v poslednjem času posplošili, tako da je že postalo «naravno» gledati, da se ko- skriva pred svojimi narodi % _■ te svoje korake, je bilo že večkrat razkrinkano od nas. Naša predvidevanja o sramotnem stališču teh dveh «vladarjev so se tako izpolnila. fToda pred našim, ljudstvom se danes postavlja vprašanje stališča, ki ga bo zavzelo -o govorih Degasperija, Marinka in Diminiča. Pred besedami, ki so jih iznesli predstavniki dveh vladajočih pro-tiljudskih klik, pred dejstvom da nas hočejo izigravati, stojimo Slovenci, Hrvati in Italijani core A in B Tržaškega ozemlja na stališču borbe za prihod Guvernerja, za odhod vseh tujih edinic, za združitev obeh con. To je naše stališče in na tem bomo vztrajali. To svojo zahtevo bomo izpovedali danes na volišču, ko bomo glasovali za SIAU in za Komunistično partijo, to je za edini organizacij i, ki se bore proti vsakemu revizionizmu. V Nabrežini pripravljajo “lipov čaj,. Dober čaj pripravljajo gospodje okoli lipe v Nabrežini. Pretekli torek je krožil dolarski propagandni avtomobil po Slivnem. V njem sta sedela dva nadebudna fantalina Ščuka (menda oni iz Komna) in sin kavarnarce Furlan Iz Nabrežine. Po vasi sta vpila, da naj se ne voli za Moskvo, ampak za Rim. Lepe reči kričijo ti revčki. To so nacionalisti. Ni Jim bilo dovoli 25 let gospodovanja Rima, še bi hoteli klečeplaziti, tokrat okoli novega duceja Dr. Gasperija. In potem pa imajo korajžo belčki, da se trkajo na svoja «slovenska» prša ter da prodaja Trst muniste in demokrate aretira, med- __________ tem ko se postavlja na njihova me-1 govorijo, da Vidali protTpartizan- j sta vojne zločmee. ustaše, četnike, j HaUji.^Sicer pa vemo, da je to le Poleg vseh drugih zaključnih zborovanj, ki so bila na podeželju v vseh okoliških občinah, je bilo v petek zvečer veliko zaključno zborovanje na trgu Marconi v Miljah, kjer so govorili tov. Vittorio Vidali, generalni sekretar KP STO, tovariš Peter Viola in tov, Crlsman, eden izmed najstarejših borcev za delavske pravice. Zborovanje je vodil tov. Stradi, ki je v svojih uvodnih besedah podčrtal uspešni potek volivne kampanje v miljski občini. Prav posebno je poudaril pozitiven doprinos Komunistične partije, ki se je borila proti demagoški kampanji italijanskih in slovenskih šovinistov. Pred tovarišem Vidalijem je govoril v slovenščini tov. Peter Viola, ki Je v svojemu govoru razčlenil pomen volitev v tržaški občini, kjer so bili popolnoma poraženi vsi slovenski nacionalisti, od Babiča pa do Agneletta, In so bili težko okrnjeni tudi Italijanski nacionalisti, ki so računali na naš poraz In svojo popolno zmago. Tovariš Viola je vsem navzočim za-gototil, da bodo tudi Slovenci milj-ske občine pokazali danes tisto poetični zrelost, ki so jo tako dosledno pokazali Slovenci v tržaški občini. Slovenci miljske občine bodo volili danes. kakor so preteklo nedeljo volili v Trstu In bodo dokazali, da je slovenskim nacionalistom odzvonila zadnja ura. Za r.Jim je spregovoril nekaj besed tudi najstarejši Italijanski kandidat Komunistične partije In SIAU vseh občin področja A Tržaškega ozemlja. Vihar navdušenja In odobrovanja je prejel ob nastopu tov. Vidali. Tisoči prisotnih so ga pozdravili, da bi izpovedali svojo vero v zmago Komunistične partije in demokratičnega po. kreta na podeželju. Tov. Vidali je najprej ugotovil, da se šovinistični tisk zelo zanima za miljsko občino. Govorijo o komunističnem «terorju» v Miljah in okolici. Govorijo tako, kakor da bi črpali Iz Milj snov za policijske romane. Tl ljudje skušalo Izrabljati sentimentalnost miljskih občanov, toda vse to jim ne bo pomagalo, ker se Miljčani predobro zavedajo, kaj si tl ljudje želijo. Vsi reakcionarji so pozabili, da obstoja na svetu precizna veda, matematika. Ker so to pozabili reakcionarji ni rečeno, da so tudi komunisti in de-kratt na istem stališču. Nasprotno, komunisti in demokrati bodo prav matematiko delali račune, da vidijo, kaj se je v resnici godilo v tržaški občini in kdo je »magai. Ob zaključku tega dela svojega govora je tov. Vidali povedal, da 12. junij ni enak 18. aprilu, marveč, da je mnogo bolj enak sardinskemu 8. maju, ko Je morala Democrazia Cristiana beležiti svoj prvi poraz. Tov. Vidali je v nadaljevanju svojega govora razkrinkal vse nepravilno- sti In sleparije, ki so se dogodile ob tržaških volitvah. Govoril je o voliv-nih pripravah, o čudnih in «po naključju» inscenirah procesih, o izpraševanjih, o Izsiljevanjih, Govoril je o sleparijah in verskem ter domoljubnem teroriznju, ki so ga izvajali nad tržaškimi volivci. Kljub vsem pa se Je Komunistična partija, ki je postala od «živega mrliča» velika nevarnost za vse reakcionarje našega mesta in našega ozemlja. V svojem neuspehu so Izgubili glavo. Pred volitvami so nam pravili, da smo Anti-ltalia; sedaj pa — da bi prikril, poraz svojega «plebiscita» — l ceh prisvajajo ime Komu-nistien-; pvftije m njenih glasov, da bi nekako natvezli Svetu, da so tudi naši glasovi v prid «Italije». To delajo tudi zato, da bi prikrili dejstvo, da je med glasovi Komunistične partije ogromno število slovenskih glasov. Nato Je govornik razkrinkal manevre reakcionarnih strank, ki pravijo, da so komunisti in demokrati krivi Proslava v Rižarni V sporazumu s Tržaškim odborom za mir in z Zvezo bivših političnih preganjancev organizira ASIZZ proslavo smrti 22 žena, ki so jih 22. junija 1944 nacifašisli sežgali v Rižarni skupno z večjo skupino antifašistov. Žalni sprevod bo v sredo 22. junija ob 18.30 krenil iz Garibaldijevega trga, kjer bo zbirališče udeležencev. Sprevod bo šel skozi novi predor v Rižarno. Na proslavo so vabljeni demokrati, bivši politični preganjanci, žene in antifašisti. Prošnja za proslavo Je bila vložena. Poročnik tov. DANILO Beogrart ki "*e kil te dni aretiran v Olisti • zaracii svojega internacio-leta i94n.eKa stališča. Slikan je bil du ju, 6’. ob njegovem obisku odre-»osiovanske armade na Krasu V-i J državljansko vojne, med Pn talere je bil zelo znan. °Sx!0bitditvi jc bil tudi na naj-'C,.,luci>ln- š°li v ZSSR. Takoj po *<0ntroliJl 10 80 ga “čeli Titove! Rjesov r3V- ker "mu niso zaupali. Pfotiti,8 ^‘‘etucija pomeni da se p0| _ °v°j Spanje razvija, lih i;,^ v$eh drugih aretacij, ki so h'enibnl5iiL v zadnjem času, so po-v BtQDt„|^ogral$lte in zagrebšk». ‘ i so aretirali edino žena ico Jugoslavije, tovari-MESTEROVIC, ki je članica partije in se je o» šieo ik°vtoi( ^dvot‘4 °]tla )č Objavljamo daljši izvleček članka, ki ga je napisal orga nizacijski sekretar Komunistič ne pa -je Italije tov. Pietro Secchia. «Delavci Trsta so strogo kaznovali Titovo trockistično tolpo Ti izdajalci, ki so skušali vnesti raz. dor v tabor miroljubnih in socialističnih sil. ki so skušali omaja, ti protiimperialistično fronto in razbiti enotnost delavskega razreda, so dobili v Trstu, kar jim gre. Tržaški delavci so ostali zvesti proletarskemu internacionalizmu in socializmu, dokazujoč v dejanju, do so dobro razumeli, da pred-sta..jata Tito in njegova tolpa naj. n .rramneše izdajstvo. Klikarška stranka Tita-Babiča v Trstu e bila likvidirana. To je te-žak udarec izdajalcem, ki so v službi imperializma. Tolpa Tita, Rankoviča, Djilasa in Pijade se iz dneva v dan razkriva pred delavci kot sredstvo v rokah sovraz-nika. Ameriški imperiali i„ njihovi vojno hujskaški zavezniki so potrebovali človeka, ki bi mogel spodkopati strnjenost fronte miru, omajati veliki vpliv Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije: POD ZNAKOM TROCKIZMA potrebovali so nekoga, ki bi skušal razbiti ali ošibeti veliko silo pro-letarskera. internacionalizma. Tej sramotni vlogi so se podredili in se podrejajo voditelji KPJ Moža Pijade. eden izmed najbolj nadušljivih trobent trockistične klike, se je v nekem svojem govoru zagnal proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije, Bolj-seviški partiji, proti vsem komunističnim partijam in naravno tudi >roti KP/. Govor doslužnega slepi. ja. velikega «teoretičarja» tolpe, jc po-plava najnebrzdanejšoga šovinizma in najbolj bedaste megaloma. nije. Po njem je KPJ edina komunistična partija na svetu; samo jugoslovanski voditelji so marksisti, leninisti, samo KPJ je znala SAMA osvojiti oblast in l-o znala SAMA zgraditi socializem», Nato citira tov. Secchia nekaj besed tega «mikrofona», kjer pravi, da je samo KPJ znala napraviti to, kar je napravila in da je bila samo KPJ sposobna osnovati tako partizansko vojsko, česar ni bila sposobna napraviti nobena druga partija v Evropi. «In ta revni leoretičar» • nadaljuje lov. Secchia - razvija svoj govor tako, da «ugotavlja», da so bili jugoslovanski voditelji tisti, ki so učili ves svet i marksizmom-leninizmom in odreka celo SZ odločujučo vlo-go, ki jo je igrala pri osvoboditvi Jugoslavije in vseh dežel, ki so bile pod nacistično okupacijo. Za njega ne predstavljajo ničesar junaštvo in neprekosljivadejanjasovjetskih partizanov. na deseltisoče v borbi ali V koncentracijskem taborišču padlih poljskih partizanov in domoljubov, borba, ki so jo vodili vsi drugi narodi po nacifašistih okupirane Evrope, borba grških, francoskih in italijanskih partizanov. Za nas Italijane pa ni ta človek našel nič drugega kol preziri Mi Italijani, smo bili po tem pajacu, nezmožni voditi partizanske borbe, sme se le omejili na male bitke, smo nasprotovali sestavi velikih edinic, smo pustili množice delavcev v mestu, namesto da bi jih poslali v gozd, nismo razumeli bi- stva in važnosti narodno osvobodilne borbe. Zato - dodaja v podporo pačuh tropa, Babič - je bila popolnoma zgrešena naša taktika in strategija v NOB. Kot pravi on, smo se mi omejili na stavke, namesto da bi poslali delavce v partizane. Zaradi teh napak — pravi Babič — nam ni uspelo dokončno zmagati in napraviti, kar so oni naparavili v Jugoslaviji. Sedanji jugoslovanski voditelji so popolnoma padli v blato trockizma irlfcontrarevoiucije ter zaslepljeniod ambicije in najnebrzdanejšega nacionalizma, nadomeščajo resnico z falzificiranjem in lažmi. Pozabljajo neko zelo enostavno stvar: da so jugoslovanske partizanske edini ce u-živale široko pomoč sovjetske armade, da je Beograd in druga važna mesta osvobodila sovjetska armada, medtem ko so v Firence, Bologno in Milan (ki so bili osvobojeni od partizanov) prispele anglo-ameriške edinice. Mi ne podcenjujemo žrtev in junaštva jugoslovanskega ljudstva, to-da nočemo lekcij lačnega marksizma in domnevne strategije, ki bi nam ga titovski trockisti rade in Babiči na nevednost italijan. ošabnostjo. V svojih nesramnih fai-zifikatih računajo razni Titi, Pija-di in Babiči na nevednost italijanskih delavcev. Toda - ali mislijo, da se v Italiji ne ve, da bi bilo junaštvo jugoslovanskih partizanov zaman brez velikih sovjetskih zmag? Ali misliji, da ne vemo v Italiji, da bi jugoslovanski partizani, kljub svojemu junaštvu, ne mogli osvoboditi svoje dežele brez pomoči Sovjetske armade. Dokler se niso sovjetske edinice približale jugoslovanski meji pred svojim pohodom na Madžarsko in Vojvodino, je bilo tri četrtine jugoslovanskega ozemlja z večino mest in prebivalstva, okupiranega po nemških fašistih. Ali mislijo, da v Italiji ne vemo, da je šel sredi leta 1944 jugoslovanski partizanski pokret skozi veliko krizo. ko so nemški padobranci raz-prčli njegovo vodstvo; da se je zahvaliti samo sovjetski armadi, ki ie prišla na pomoč in osvobodila Beograd, če so se ustvarili pogoji za zmago jugoslovanskega ljudstva? Ital»; prav zaradi tega, ker je bita Trockisti Titove tolpe hlinijo, da I (Nadaljevanje na 2. strani) ne vedo, da je bila borba italijanskih partizanov - kateri je KPI nudila vse svoje najbol.-e sile '* tak > razštrjena , da je zajela skoro vse po Nemcih okupirano ozemlje. Res je , da nismo nikoli imeli širokih in trajno osvobojenih ozem-Ij, da so bila osvobojena o-zemlja kmalu zopet ponovno zajedena od Nemcev in da niso bila vedno ista. Toda v veliki meri ie bilo tudi v Jugoslaviji tako. vsaj do prihoda sovjetskih edinic. Ce jc imela partizanska borba v Italiji druge značilnosti od jugoslovanske, moramo to pripisati drugim političnim, vojaškim, zemljepisnim in strateškim pogojem. Dovolj je misliti na velika italijanska industrijska središča, na njihov položaj, na prometne zveze, in razumemo, da so lekcije- marksizma in strategije, ki nam bi jih rada dala Titova tolpa, nič drugega kot smešna ba-haštva. Ena izmed osnovnih značilnosti nače NOB je, prav zelo tesna in kombinirana zveza med partizanskimi edinicami, med delavci velikih industrijskih središč in kmeti. Partizanska borba se je razvila v fašistične reakcije, kakor da bi mt plačali stranko MSI s Scelbovtmi menicami. Oni pravijo, da so edini pravi predstavniki narodno osvobodilne borbe. Ali so pozabili, kaj so napravili komunisti in demokrati v narodno osvobodilni borbi? Alt so pozabili, koliko komunistov in demokratov je padlo v borbi proti fašizmu, ali so pozabili, da je bila absolutna večina partizanov Iz komunističnih vrst? Tudi v Miljah špekulirajo reakcionarji z narodno osvobodilno borbo. Toda ml zagotavljamo, je poudaril tov. Vidali, ne da bi se bali demantija. da jc 99 nrt=tntkov partizanov v Miljah - komunistov. Popolnoma uničeno je bilo Jedro tržaškega slovenskega nacionalizma, ki se je zbiral okrog Babiča In Agneletta. Toda tržaške volitve Imajo šf večji pomen, te volitve so bile zmaga sto-vansko-italijenskega bratstva nad vsemi ljudskimi sovražniki; pomenijo zrna go politične zrelosti In zavesti našega slovenskega In italijanskega ljudstva, k| se je odločno zoperstavilo sleparskim manevrom imperialističnih hlapcev. Ce je Komunistična partija v Trstu tzvojevala tako uveljavitev in tak uspeh, pomeni, da bo Izvojevala v Miljah In na podeželju absolutno zmago Porazila bo vse nacionaliste — na lljanske in slovenske — In na občinah podeželja bo zavlhrala slavna zast--va delovnih lindi, zastava miru", demokracije In svobode. Milje pa nodo storile svolo dolžnost volile bodo K-m-mlstič-io nartHo, vo Ule bodo svoje velike iunake: Frau-sina, Kolariča in Almo Vivodo in vse svoie neštete v borbi za svode radie junake. s Konec govora tov. Vidallja so prisotni nagradiliz velikanskim navdušenjem. Milje so prepričane, da bo zmaga Komunistične partije gotova. V Miljah kakor po vseh vaseh in občinah podeželja bo zmagalo slovansko-ltalljan-sko bratstvo, volja po spoštovanju mirovne pogodbe, po Imenovan lu guvernerja In po normalizaciji našega stanja. Ta volja bo zmagala proti vsem Titovim in Degasperijevlm Imperialističnim provokacijam. DELO 19. junija 1949 Stran 2 TUDI Z BELOGARDISTI? — Neko «čedno» č loveče se je oglasilo v «Primorskem dnevniku», t. j. v pre. novljeni izdaji «Demokracije». Ali veste, kfj piše ta nadebudni revež s možgani? «Prav je imel zagrizen Italijan, ki mi je danes rekel, da je pač žalostno, da so se Slovenci dah tako zapeljati pn teh volitvah ter Hi volit kar 5 strank! Ko bi enotno nastopili, bi bile drugačne te volitve in «Trieste italianissima!» Najbrž je članek, naslovljen na «Demokracijo» pomotoma zašel v uredništvo «Primorskega» in, ker ni med obema listama nobene raz. like več, se uredniki Babičevega glasila niso niti zmenili da je članek «magna taliani» in da je napisan v skrajno šovinističnem duhu. Kaj pa hočejo reči ti nesramneži, fc( še redno trdijo, da so na poti «socializma» in ki se ne več razlikujejo z belčfci, s tem svojim «ko bj enot. no nastopili»? Ali mogoče, da bi nastopili tudi z morilci slovenskega naroda, da bi se povezali z ljudmi, si so zgubili vsak slovenski čet, ker so se prodali imperializmu in tujemu, prekooceanskemu gospodarju? In kje je više toliko o-pevuuo bratstvo? Zakaj tiskate take grdobije kot «zagrizen Italijan» in ne delate razlike med šovinistom in delavcem, med veliko večino poštenih ljudi in veliko manj. šino nepoštenih? Odgovor zahteva-pu>. BOLJUNEC JIM PRIPRAVLJA NOVE TREBČE. — Ra j radi se Babičevci obračajo na vaščane. Prav, posebno radi pa na Boljunčane, kjer so v veliki manjšini. Boljun. tane pozivajo: «pokažite složni in edini, da je Boljunec še vedno stari in zavedni Boljunec...». Najbrž ga je spisal gospod Bolčič, ki tiči v uredništvu «Primorskega» in ki ne Ve več kaj je Boljunec; ki bi v resnici pokazal, da je stari in zavedni, toda ne kakor si ga oni zamišljajo. Boljunec bo v resnici glasoval, ker je stari zavedni, toda za StAU in ne za tisto pokveko Ljudske /ronte, ki je nova in obenem tudi stara, ker uporablja proti komunizmu in proti demokraciji vse stare in nove šlagerje imperiala, ma in Goebbelsa. KLADIVO SO ZAPRAVILI. — Babičevci so zares originalni «dečki». Najprej ti «namalajo» zvezdo s sumljivo belino v sredini, potem pa so ti ukazali «blagorodnemu» «spietabartu» Bambiču, nej nariše moža, ki drži v rokah srp. Razče-perjeno zvezdo z njihovimi znaki pa nad njim. Dolgo smo iskali sled kladiva in ga nismo našli. Kaj tudi kladivo ste zapravili poleg vse. ga drugega? Res «consequenzialità rivoluzionaria» in «KPJ partija novega tipa». Bravo! —- — NEIZBRISEN' V SPOMINU. — Ha, ha, ha. To velja našim prelju-beznivim belčkom. Oni pravijo: «Devetnajsti junij 1949 mora nam Slovencem, svobodnim Slovencem postati neizbrisen!» Glej jih no. Devetnajsti junij bo v resnici -postal neizbrisen in poleg tega še značilen. Slovdnci bomo zrahljali pahljačo «svobodnih» v raju imperializma. In ta dan bo v resnici neizbrisen za nas in za belčke okoli «Demokracije». Za nas, ker bo predstavljal našo zmago, za njih pa ker jih bo vrgel popolnoma it tira. «REGIMENT PO CESTI GRE»... — Naš dični Allegretto, alias Fran Vesel — «candidalo trombato», bi marsikdo od Italijanov rekel — je v svojem glasilu spisal neko dolgo klobaso V tej svoji dolgi klobasi se želo previdno spušča v pogovor o belem «regimentu», ki je izšel iz tržaških volitev. Pomilo-venta vredni revež, ste gospod dr. Allegretto, alias F run Vesel — «candidato trombato». Ali ne vidi, tè, da se 26. številka vašega glasila ne spušča preveč v hvalisanje bele. ga uspeha, ker je je sram? Zakaj ste zagrešili packarijo, da ste hoteli po vsej sili napisati podpisan čla. nek? Res je, da ste v tem poslednjem času pokazali mnogo poguma, ko ste rajši molčali o svojih «trojkah», tajnem odboru itd., ne da bi nudili svojim in drugim ljudem pojasnil, toda lista o «regimentu po cesti gre» nam ne gre dol. Nam se zTTT, da je vaš «regiment, ki se je iz bitke vrnil razcapan in ki so ga nasprotniki hudo premikastili. «CESA NE VEDO O KOMUNIZMU». — Gospodje okoli «Demokracije» in njihovi nadebudni gospodarji vedo vse o komunizmu. Oni vedo, kaj j6 komunizem, kdo je komunizem in kaj predstavlja komunizem. In Inko «vse vedo» o komunizma, da še niso odkril; nobenega llagerjn. ki ga ne bi poznali izza Mussolinijevih, Hitlerjevih, Churchillovih in Rupnikovih časov — zlati tliltl Časi za vas, a ne gospodje? Vi bi radi ponovili vse tisto, da bi preslepili naše ljudi. Toda naši ljudje vedo prav dobro, kaj ste vi in koga predstavljate. Razpadajočo kliko ki je krika tolikega gorja, tolikih vojn, tolikega bombardiranja, ki je morila naie in vse ljudi na svetu itd. HALO, GOSPOD ZUPAN, SE ODPRAVLJATE? — «Serar barava e buratini» je tržaški tir ek. In to bo ljudstvo napravilo v nedeljo v zgoniški občini. Zaprla bo se-dan in barako občinske uprave in brcnila v... glavo pajace, ki se tako radi puste intervjuvnti od kterkal-nego glasila «Giornale di Trieste», ki je predvsem glasilo priključitve Trsta Italiji. To strupeno in proti Slovencem rasistično in fašistično umerjeno glasilo pa je začeto peti slavo gospodu županu «staremu za j. cu». taki so torej Agnelettovci. Kričijo na vse vetrove, da so «brambniki» slovenstva, ko pa količkaj odgrnel zaveso pa vidiš, kako ližejo pete demokrlstjanski... (Ne maramo izgovoriti besede, ker so Agnelettovci toliko «pogumni», da nas lahko tožijo). Bravo, gospod «stari zajec», lepo ste se pohvalil. Slutil ste Francu Jožefu in ta je bil zadovoljen, služite - še nekaj dni -generalu Àlreyu in ta je tudi zadovoljen. Res pravi kamaleontskt kolaboracionist. Malomarnost brez primere v zgoniški občini Poročenim ženam je občina izdala površno sestavljena volivna potrdila Smešni izgovori župana - Tudi v nabrežinski občini številne nepravilnosti - Zaradi prestopka iz leta... 19 Ì7 izgubila \/olivno pravico - Pristransko postopanje proti demokratičnim volivcem V zgoniški občini so izdali vsem ženam volivna potrdila samo z dek. liškimi priimki in se torej ne ujemajo v ničemer z osebnimi izkaznicami, ki so bile nedavno izdane, kakor tudi ne z drugimi dokumenti, ki so po večini opremljeni tudi se sedanjimi zakonskimi priimki. Iz tega sledi, da se utegnejo zgoditi v nedeljo na volišču y Zgoniku ne-ljube krivice. Utegne se zgoditi, da bi bile ovirane pri volitvah vse po. ročehe žene. Če bi se to zgodilo, komu je pripisati krivdo? Brez dvoma sedanji občinski upravi, ki ni bila sposobna niti v tej tako mali podeželski občini yo dolgih štirih letih spraviti v red anagralični tirad. Sicer pa se po drugi strani ne bi Čudili, če bi se dogodile take ne. rednosti, ker se ran ji gospodje Itak vedo, da sc jim stolčki na občini strahovito majeejo in da jih brez dvoma bodo že v nedeljo izgubili. Skrajni čas je, da pridejo na naše podeželske občine samo naši ljudje, ljudje, ki se bodo brez dvo. ma žrtvovali v dobrobit delovnega in kmečkega ljudstva ki je tu v pretežni večini naseljeno. Čas je, da se enkrat za vselej pomete z ljudmi tipa petčlizcev vsakovrstne gospode... Tanče roj. Pernarčič Angela iz Nabrežine čl. 21 je bila kaznova-na kot avstrijska vojna begunka leta 1917 v Lipnici z dvemi dnevi zapora. To kazen so gospodje na-brežinske občinske uprave še vedno smatrali za tako veliko, da ji ni «o izdali votivnega potrdila. Pahor Angela tudi iz Nabrežine nt prejela volivnega potrdila, ker je pred 25. leti bila obrnjena od fašističnega sodišča. Zanimivo je dejstvo, da je druga oseba, ki je bila z njo vred obsojena in ki je trenutno drugačno politično opredeljena, prejela vblivno potrdilo. Iz tega bi se dalo sklepati, da veljajo kazni, ki so jih izrekle pokojne fašistične oblasti — le za demokra. tično usmerjene ljudi. Zanimiv je tudi primer Jožeta Šinkovec, ki je rojen na Dolenjskem, a stanuje že 37 let v Nabrežini, kjer iiiia sVojd hrib. Njegovi sinovj so bili vojaki v italijanski, vojski —■ in torej italijanski držav. Ijani — oče pa je 5c vedno smatran za tujca. Seveda po načinu, ki ga uporabljajo v naši coni so bolj tujci, tisti, ki živijo tu že dolga desetici ija in njih sinovi, ki so bili tu rojeni, kot pa tisti, ki so se pred nedavnim priklatili od juga ali vzhoda. Prazna opravičila Babičeva skupina je sedaj dobila udarec, iti ga ne bo mogla še dolgo preboleti. Po znakih razkroja v njenih vrstah in po številnih ostav. k ah ji je priletel za mnogokaterega nepričakovan volivni udarec. Sedaj moremo reči, da so ti ljudje končno popolnoma razgaljeni. Sedaj vemo koliko Jih je in kaj štejejo pri-našem ljudstvu, Sedaj Je če najhuj. lemu nevernežu jasno, kdo je frak-cionaš in razbijač demokratičnega podreta. Toda tudi svojem porazu skuša ta skupina~polltičnih ničvrednežev sikati svoj strup na demokratični pokret, na naše zavedno ljudstvo, na Komunistično partijo. Tudi ob tem svojem porazu skuša Babič usmeriti vse svoje napade na tr- Nauči glasovati starčke, bolnike, Invalide. Oblšči jih ter jim daj potrebne nasvete. Pomni, da oni ne čitajo časopisov in ne letakov. žaško proti imperialistično fronto, k j se je tako častno uveljavila na teh nedemokratičnih volitvah. Ti ljudje brez vsakega sramu in brez vsakega načela so ob končnih izidih volitev imeli toliko poguma, da so napisali nek reven članek, ki naj bi z jokom in stokom prikazal v neki svojstveni luči njihov katastrofalni poraz. Toda več kot polovica lega članka je posvečena demokratičnemu pokretu, ki naj bi kriv njihovega poraza. Tudi ob tej priliki so «e torej izkazali, kaj so. Medtem ko bežno ugotavljajo proti, demokratične ukrepe oblasti in vse volivne sleparije, s katerimi so lahko reakcionarji slavili vsaj delno zmago, ki jim je pa zaradi nizkega procenta pustila zelo grenka usta, se pa z vso svojo nizkotnostjo zaganjajo v Komunistično partijo. Tudi tokrat so se tòhèj izkazali kot imperialistični provokatorji. Jasno je, da j* anglo-ameriškim imperialistom zelo žal, da niso Babičeve! det*W'fedjega odstotka glasov, ki bi jih ukradli Komunistični partiji. Babičevcem pa je zelo žal, ker so bili na teh volitvah razkrinkani kot skupina. Sedaj že ves svet ve, da niso fronta in da en Vse njihove «množične organizacije» dosledno zakrinkana preveta, ki je slepila njihove zavedene elemente. zelo značilno pa je dejstvo, da nas Babičevci v svojem glasilu obtožujejo «moralnega in materialne, ga» pristiska nu njihove kandidate in na njihove ljudi. Nesramnost je pač nesramnost, toda vse to pre. sega vsakršno mejo spodobnosti. Kdo izvaja materialni piietjk nad svojimi uslužbenci? Kdo pošilja na dom doslednih demokratov svoje pristaše ib še nekoga drugega, da bi jih izsiljevali z raznimi «dokumenti»? Kdo je tisti, ki se je začel posluževat' terorja, da bi prestali! demokrate? Kdo je tisti, ki predstavlja v Trstu kliko morilcev in političnih tolovajev? Kdo je tisti, ki je začel groziti z vsakršnimi grdobijami? Mislimo, da so se zmotili, ko so napiiaii tiste besede. Važno pa je le, da pristransko obveščajo jugoslovansko javnost. Saj je to njihova naloga. Kljub temu pa bo jugoslovanska javnost zvedela, kdo je y Trstu «skupina» in kdo «razbijač». Kljub pristranskemu obveščanju bodo ju. goslovanske zdrave sile zvedele, V kakšni meri lahko računajo na našo pomoč. Leli ko pa rečemo, da Je razmerje med nami in Titovči v Trstu ve- ljavno tudi v Jugoslaviji, kjer so še vedno na oblasti s pomočjo policije in vojske. N; pa daleč dan, ko se bo tudi to zrušilo v prah in takrat bomo videli «monolitnost» Titovcev. Ta dah je zelo blizu, in naj se Babičevci ne jezijo, To nt moralni pritisk, marveč stvarnost. “Slovenec44, ki noče slovenskega napisa Sedanji nabrežinski gospod župan se kaj rad baha, da je Slovenec. Qb priliki ko smo bili v Nabrežini smo si tudi vas malo ogle. dali, toda glej čudo, na kaj smo. naleteli. Gostilna, katere lastnik je prav slovenski župan ima napis samo v italijanščini. To so vam zavedni in ponosni Slovenci, ki se sramujejo, ali pa se jim ne zdi po. trebno, da bj izobesili vsaj malo tablico v slovenskem jeziku. Sicer pa se nam zdi čudno, da vpijejo po slovenskih vaseh nabrežinski beič-ki, da naj ljudje volijo za Rim in ne za Moskvo... Da nima gostilna sedanjega župana slovenskega napi. sa. bi izgledalo, da tdi on pri-čakuje, dn bi služili Rimu... To ste nacionalisti! ZGODOVINSKI DNEVI MILJE m* 11. I. 1901 je umrl v Ljubljani slovenski pesnik J. A. Murn. It. 6. 1936 Je umrl A. Maksim Gorki, veliki ruski pisatelj, neumorni borec za pravice delovnega ljudstva. Umorili so ga trocki-stično-buharinski zločinci. 20. 6.1928 so bili v skupščini v Beogradu šibiti eastopniki republikanske stranke Pavie Radič in dr. Stjcpan Basoriček. 20.6. 1901 je umrla Klara Zetkin, znana prvakinja v mednarodnem ženskem gibanju, ki se je rodila leta 1857. 21. 6. 1901 Je umrl N. A. Rimsky-Korsakov, sloveči ruski skladatelj, ki je bil rojen leta 184*. VOLIVCI! Javite takoj vse volivne sleparije, izključitev iz Imenikov občanov, ki imajo votivno pravico, kakor tudi vpis v imenike umrlih, umobotnih, odsotnih, Itd. (( (H A P I ÓT)) TRST II. NEDELJA : 13 Glasba po željah. 15.20 iz opernega sveta. 16 Sprehodi po načem podeželju. 17 TO, kar vsakdo rad posluša. 20 Z narodno pesmijo širom Slovenije. 20.30 Glasba francoskih impresionistov. 2i Radijski oder. PONEDELJEK: 13 Pesmi in plesi raznih narodov. 18.15 Operna glasba. Gospodinjska ura. 20 Športna kronika. 22.30 Večerne melodije. TOREK: 11.30 Odlomki iz oper. 19 Angleščina po radiu. 20.45 Slovenske lirične pesmi. 21 Vzori mladini. 21.30 Opera: Čajkovski: «Pikova dama», 1. dejanje. UJaše ljudstvu bo jutri zadalo nov udarec vsem nacionalistom Zadnji dan volivne kampanje v podeželskih občinah - Shodi po vseh vaseh - Policija ovirala naša volivna zborovanja FACSIMILE! m Prekrižajte v prvem levem predalu (zgoraj) znak Komunistične P*1' tije: Frausinovo glavo ! ZGONIK Prekrižajte v prvem levem predalu (zgoraj) znak SIAU: zvezdo, oti dano s kolesom in klasom ! REPENTABOR oaooS&o------- -------------— 5*.gM, oooo8oo§gooooogoooo0QDoopooo°§o°ao0°°°° 28 "58885g3SlIilil'5e9gg9agg iSpiifiHifSIlIllIlIglllell FACSIMILE ...ji 886U., ooonoao ui.-.M.ir,. V petek večer so bila skoraj po vseh vaseh našega podeželja zaključna volivna zborovanja. Na teh zborovanjih so govorili tovariši domačini-kandidati razrllh občin, a tudi tovariši iz Trsta Slovenci in Italijani so prinesli zadnje besede Slovencem in Italijanom okoliških občin. Govorniki So ponovno podčrtali vlogo naclonalitlčne Babičeve poražene skupinice, ki z motno finančno podporo Titove klike išče zadnje utehe okoli našega delovnega ljudstva, potem ko je doživela strahovit poraz preteklo nedeljo na voliščih tržaške občine. Istočasno pa so govorniki podčrtali tudi vlogo propagandistov «lipe», ki iz svojih osebnih interesov poskušajo vnesti po naših vaseh razdor in zmedo med ljudstvom, ter jih pri tem njihovem prevarantskem delu Širokogrudno podpira od angloiameriški imperializem. Razkrinkali so obenem tudi Kaj so napravili za ljudstvo občinski upravitelji v Nabrežini Za nabreètnsko občino so razen BIAU, predložile svoje kandidatne liste še druge stranke. Zanimivo je ugotoviti le nekatere značilnosti teh list ki bi hotele preslepiti tamkajšnje prebivalstvo. Ho svoji volivni propagandi sta iz-Ined štirih prednjačili Babičeva skupina in Dolarska zveza. Ti dve slovenski nacionalistični listi združujeta vsakovrstne protiljudske elemeh-le, ki nimajo ničesar skupnega z našim ljudstvom, niso bili z ljudstvom v najtežjih trenutkih, ko se je šlo za obrambo nacionalnih ln socialnih pravic. To so ljudje, ki so Vedno gledali le na lastne interese in dobičke, Najbpljši dokaz temu je dose-* danja občinska uprava v kateri so udobno sedeli razni belfki ih zagrizeni nacionalisti. Kako so ti ljudje upravljati habrtžibsko občino? Kamnolomi, v kolikor nist) zapuščtril, se nahajajo v tujih rokah ih občina nl-ina od tega nlkakih koristi. Občinski davki so odmerjeni tako enostran- sko, da prizadenejo v največji meri edino revnega kmeta. Sicer so v zadnjem času popravili nekaj občinskih cest, toda šete takrat, ko so bile razpisane Volitve da bi ljudi s tem né* kako preslepili, češ, glejte kako skrbimo za vas. Medjavas, Cerovlje, Mavhinje, so brez elektrike: Sempo-laj, Praprot, Trnovca pa brez cestne razsvetljave. O lem je naš list tudi že večkrat pisal. Druga lista kaže že po svojem nazivu «Zveza demokratičnih Italijanov» prikrit italijanski šovinizem, ki se skuše predstaviti v Nabrežini pod krinko demokracije. Tudi na tej listi So zastopani samo bogataši, veleposestniki in ljudje fašistične preteklosti. Celo princ — milijonar v on Turn un d Taxis bi hotel priti V občinski svet. V «pobožnih željah» mu sledijo lastnik hotela v Sesljanu Ca-stelreggio zastopnik firme Montecatini in drugi slični protiljudski kalini. Ti ljudje bj hoteli vplivati na narodni čut Italijanov, ki živijo v Nabrežini. V resnici pa jim gre za ohranitev svojih privilegijev, ki so jih bili dosedaj deležni. Naie ljudstvo pa ne bo nahcdlo tem Vabljivim nazivom ljudi, ki sd si jz žuljev delavca tft ltmeta prido» bilj velika posestva, hotele in ogromnega denarja. Ti izkoriščevalci revnih slojev ne bodo nikdar branili interesov hašega ljudstva. Zalo bo naše ljudstvo danes glasovalo za kandidate BIAU, to je za ljudi neoporečne moralne in politične preteklosti, za ljudi, ki so bili vedno z ljudstvom in so jamstvo za demokratično in res pravo ljudsko občino. Strokovna zveza Enotnih sindikatov stavbenih lesarjev in ključavničarjev organizira v nedeljo 19. t. m. popoldne v gostilni «Pri Tirolcu», ulica Costjdunga 37, veliko vrtno veselico s pestrim sporedom: srečolov z bogatimi dobitki, šaljiva pošta, ples. Ža jedačo in pijačo dobro preskrbljeno. «nedvisno» listo katere pristaši so V četrtek pokazali odkrite na njihovem zborovanju v Velikem Repnu, kaj v resnici so in kakšna je njihova «neodvisnost». Tako je v Rčptntaborski ob-čini padla zadnja krinka ljudi, ki so hoteli z «grozdom» za katerim se skriva «lipa» in Agneletto prevarati priprosto ljudstvo. Udeležba na vseh naših zborovanjili Je bila povoijna, upoštevajoč, da so Se vršila skoraj po vseh naseljih. Prisotni so bili možje Ih žene; fantje In dekleta, ki so vsi brez izjeme pazjivo poslušali zadnje besede govornikov. V nabrežinski občini sb nekatera volivna zborovanje Ovirali tudi policijski agoni. Toda niti to ne bo motilo delovnih prebivalcev pri današnjih volitvah. V Devinu se je moralo zborovanje vršiti v zaprtem prostoru, ker bi zvočniki na odprem morda motili visoko vojaško gospodo, ki tam prebiva. Pred cerkvijo pa bi zborovanje utegnilo motiti duhovnika, ki sc strahovito bOjt rdeče zvezde... V Mitjah Je zaključil volivno zborovanje sekdetar KP STO tov. Vidali, ki je govoril na Markonljeverp trgu. Številna množica je navdušeno odobravala njegov govor ter ga pogostokrat preklenlla s skandira« ianjem In ovacijami. Med drugim Je toV. Vidali dejal, da sé je v TfšfU zelo zmotita DC, da 12 ni enako 18. pač pa da je mnogo bolj podobno 8. to je velikemu napredku KP v Sardiniji. iz prve svetovne vojne. Škrk je odgovoril, da je bila plačana in da ima denar «podestat» Brovèdani. Nato je šel podpisani k županu Brovedàniju ter ga vprašal kako jè z vojno Odškodnino. Ta mu je odgovoril da on imd samo 1000 Ur od Jcnda, in 10.500 lir od prodanih bo. rovcev praprotskih in šempotajskih jusarjev. Vprašam gospoda Škrka, kje je sedaj ze óiènjeni denar? Lela 1921 je Škrk Jože zbrl po dvajset Ur od , posanfežhega jušarja it Trnovce. ščmpolajn in Praprota, češ, da je ta denar p fot re ben za zemljemerca, ki bo razdelil vse jase. Gozd je še danes nerazdeljen. Vprašamo tedaj gospoda Škrka, kam je «talenti nabrani denar? Leta 1944 in 45., je bil Škrk Jože nekaki gózdrts komisar. Tedaj So namreč Nemci vsevprek sekati borovce. Vprašamo ga sedaj, zakaj trdi, da ni bil takrat komisar? VODOPIVEC IVAN Sempolaj Bivši “podestà!" - sedaj Babičev kandidat Gospod Škrk JOže '-Z TrborSke Bajte je bil «podestat» v Nabrežini od leta 1919 do leta 1926. Torej Indi za časa fašizma in takrat, ko je ječalo po zaporih na stotine iit tisoče poštenih antifašistov. Leta 1926 je prižet na nje poro mesto neki Brovedant, s katerim je sodeloval že omenjeni Škrk Jože. Bilo je na nekem Sestanku gozdnih jusarjev iz Seihpotajti, Trbovce in Praprota, kjer je podpisani rpfrt. šal gospoda Škrka, čfe je bil« pl«, ciina «tijtift Odškodnina zn borovce Občina Molina Volišče št. 1 v osnovni šoli v Dolini za Dolino. Volišče Št. 2 v osnovni šoli v Dolini za Mačknvlje in " .ebenek. Volišče št. 3 v osnovni šoli v Bo-ljuhdU za Boljunec. Volišče št. 4 V osnovni šoli v Boljuncu za Donijo. Volišč« št. 5 v osnovni šoli V Rlcmanjih za Ricmanje ih Boršt. Volišče št. 6 v osnovni šoli V Ricmnnjih za Drago In Gročbno, Občina Runimtahor Volišče za vso občino Rcpentabor v osnovni Soli v Colu. Občili« Xgonik ., Volišče za celo občino v osnovni Soli v Zgoniku. Občina Nabrežina Volišče št. 1 v osnovni šoli v Nabrežini za Nabrežinc-center in Sveti Kiii. Volišče št. 2 v poslopju nabrežm slče postaje za Nabrežino-kolodvor Volišče št. 3 v župan kem poslopju za Nabrežino-kamnolome in Slivno. Volišče št. 4 v osnovni šoli v Sesljanu za sesljan in Vižovlje. Volišče št. 5 v osnovi šoli v De- Velimi sedeži vinu za Devin, Stivan in Medjo-vas. Volišče št. 6 v osnovni šoli v Mavhiniah za Mavhinje in Cerovlje. Volišče «t. 7 v osnovni šoli v Sempolaju za Sempolaj, Praprot, Prečnik in Trnovico. Občina Milje Volišče št. 1 v občinski palačl-Marconijev trg za moške volivce z začetnicami od A do Be in ženske od A do Bio. Volišče št. 2 v istotam za moške voilveg z začetnicami od Bi do Ca in ženske od Bo (to Ce. Volišče št. 3 v šolskem poslopju, ulica Battisti (desna stran) za mo» ške volivce z začetnicami od Ce do Cfa in ženske od Che do Ore. Volišče št. 4 istotam za moške volivce z začetnicami od Cre do Di ir ženske od Cre do Fe. (leva stran Volišče št. 7 v šolskem poslopju, ulica Roma za moške volivce z začetnicami od Ma do Me in ženske od Me do N. Volišče št. 8 istotam za moške volivce z začetnicami od Mi do O in ženske od O do Po. Volišče št. 9 istotam za moške vo-llivce z začetnicami od P do Pu iti ženske od Pr do Sa. Volišče št. 10 v zavetišču- Salila Ubaldini za moške volivce z začetnicami odLž do Se in ženske od Sca do Sto. Volišče št. 11. istotam z» moške volivce z začetnicami od Sfe do tl ln ženske od Sira do Va. Volišče št. 12 istotam za moške volivce z začetnicami V do Z in ženske »d Ve do Z. Prevozna služba Organizirana bo tudi avteprevoz-n k a služba Za okoliške vasi, s prednostjo za starčke ter bolnike in si-Volišče št. 0 istotam za moške vn i , er jz nasiednjih vasi V posameznih llvče Z začetnicami og Do do Frn ln zenske nd Fi do G. Volišče št. 6 istotam za moške volivce z začetnicami od Fu do L in ženske od H do Ma. občinah: OBČINA DOLINA Iz Oročane V Boršt in nazaj (preko Peska), iz Drage, Nasirca ln nazaj. Iz Prebehka V Dolino in nazaj; Iz Mačkove!j v Dolino in nazaj. Iz Loga-Dolp.ia preko LakoVšča v Bol 'Unec in nažoj. Iz Boršta v Ricmanj in nazaj. OBČINA REPENTABOX Iz, Fevnetičev, Opčin, Cola in nazaj; iz Velikega Repna v Col ln nazaj. OBČINA ZGONIK Iz Samolorice Saleža v Zgonik In nazaj ler iz BHSSkov, Malega Repna, Gabrovca V Zgonik in na zaj. OBČINA MILJE IZ Zaveli, Stramarja, Oreha v Milje in nazaj; iz Plavij, Svetega Andreja v Milje in nazaj; iz Ba-dihe, Kort, Mitnice, Sv. Andreje v Milje in nazaj: Iz Škofij, Sv. Barbare, Tape v Milje in nazaj; iz Elerjev, Sv. Barbare, Tape v Milje in nazaj; od Sv. Bride, Bari so. nov, Kolombana in nazaj; iz Hrvatinov, Fajte, Božičev, Sorničev v Milje in nazaj; iz Campor, Hrvatinov, v Milje in nazaj; od Sv. Florijana, Ligona Sv. Roka v Milje in nazaj ter iz Debelega rta, Lazaretu. Tankega rta, rtiča Ron-ko, Sv. Roka v Milje in nazaj. Kdor se bo poslužil prevoznih sredstev bo moral predložiti volivno potrdilo, katero mu bo tudi služilo za povratek. Začasni odbor telovadnega odseka ZDTV poziva vse telovadtt in teiovadkinje, ki so se svoječasno udeležili nastopov v Pragi, Bologni, Cervignanu, da se zglasijo danes ob 9 uri v Domu pristaniških delavcev, I. nad. radi važnih sporočil. Pod znakom Mia (Nadaljevanje s 1. strani) Prekrižajte v prvem levem predalu (zgoraj) znak SIAU; zveedo, d* dano s kolesom in klasom t DOLINA ■RČ1BP OOObOb0000000006000 ■OVC vo.,r.vuvO'.v..,:jO'-ioo iIHwIIbw........ Prekrižajte v drugem levem predalu (v sredi) znak SIAU: zvezdo, db* dano s kolesom in klasom ! NABREŽINA Prekrižajte v tretjem levem predalu (spodaj) znak SIAU: zvezdo, o* dano s kolesom in klasom ! VOLIVNA NAVODILA podpirana, spremljana in ojačena od stotin stavk, sabotaž v loVarnih, od akcij (ÌAP-a U mestih do kmečkih uporov. Ljudski upor n tl m ni nudil končne zmage, kakor je marsikdo večkrat ponovit, ker nismo mogli užt-čtit; neposredne in konkretne politoci socialistične domovine. Toda vse (o ni nič zn izdajalsko tolpo Tita, Pijade in družabnikov. Ti ljudje so se nameniti razširiti in organizirati defetizem v vrstah delavskega razreda. Kol stari trockisti skušajo pod krinko borbe proti degeneraciji in oportunizmu skriti najbolj umazano vseh izdajstev, ki jih pomni zgodovina delavskega pokretd. Ti glumači, ki so zgubili vsako vero v socializem in vmtk stik z n,fini, šktikajb zmešati pojme s kriki: «Tudt mi gradimo socializem, ga bOnto zg raditi pred vselili drugimi, ga bOmo zgradili sami». Kako pa bo izgledal socializem, ki ga hoče izdajalec. Tito sam zgraditi, s pomočjo imperialistov in Marshallovega načrta, izven socialističnega sveta, izoliran od SZ in držav ljudske demokracije in mednarodnega delavskega razreda? Ta «socializem», ki Ugaja Trumanu, Degttspertju, zastavonošam tretje sile in drugim agentom imperializma. Ne nemogoče je gradili komunizem, ko se boriš navenotraj in navzven proti komunistom, nemogoče je graditi socializem brez pomoči in podpore SZ in držav ljudske demokracije in mednarodnega proletariata. Obstaja samo ec socializem na svetu in to je socializem Mdrkša, Engelsa, Lenina in Stalina. Obstoja samo en intemacionalizem in to je proletarski internacionalnem. Socializem, delavski razred (n Sovjetska zveza so nedeljive stvari. Nemogoče je ostati zvest socializ mu, če ne ostanemo zvesti delavskemu razredu, če ne ostanemo zvesti veliki socialistični domovini lenkostnejšl znak uniči glasovnico). In proletarskemu intemaclonallzmu. I Če si prejet umazano, natrgalo PIETRO SECCHIA all označeno glasovnico ali si jo 1) Danes 19. t. m. bodo v podeželskih občinah Anglo-amtri-škega področja STO upravne volitve. Volitve se bodo pričele ob 6. in končale ob 21. uri. Pojdi volit tekom dopoldneva, da ne bo preveč drenja popoldne alt zvečer. Na katerem volišču boš glasoval, je označeno na tvojem volivnem potrdilu. 2) Za glasovanje je neobliodno potrebno volivno potrdilo, na katerem se morajo podatki točno ujemati s podatki osebne izkaznice. 3) Glasovati mora vsakdo osebno. Le v primeru telesne nezmožnosti isiepota, paramicnosi nai more z dovoljenjem predsednika volivne komisije oddati volivec svoj glas polom zaupnega volivca, mora pa pri tem biti sam prisoten. Ce je v portdilo nezmožnosti potrebno zdravniško spričevalo, ga volivec prejme brezplačno pri občinskem sanitetnem uradu. NA VOLIŠČU 4) Vstopi v sedež volišča, predstavi se predsedniku tirada z osebno izkaznico ali s kakim drugim dokumentom s fotografijo, ki je bil izdan od javno-upravnega urada na pr.: pokojninska knjižica. Zavoda za Javno skrbstvo, poštna Izkaznica, potni lisi, železniška izkaznica, orožni list, izkaznica za vožnjo avtomobila, izkaznica strojevodje itd. Najpriporočlljivejše je predložiti osebno Izkaznico, ki je ponaj-večkrat najnovejši dokument. Če je še nimaš, imaš še vedno čas, da si Jo nabaviš pri anagralskem uradu Nato izroči predsedniku sedeža svoje volivno potrdilo. 3) Predsednik odreže kontrolni odrezek od votivnega potrdila ln ti nato Izroči preganjeno glasovnico in kopirni svinčnik. PREGLEJ GLASOVNICO GLASOVNICA MORA IMETI: Pečat volivnega sedeža, podpis e-nega skrutinarja in odrezek označen z zaporedno številko. Ne sme biti niti umazana, niti kakorkoli označena. Kakršenkoli znak uniči glasovnico. 6) Vstopi v kabino za glasovanje. Dobro preglej ali je glasovnica pravilna pazi, da Je ne zamažeš, označiš ali natržeš. Zenske naj posebno pazijo na rdečilo za ustnice; (najma- sam nehote pokvaril (zadouilf* najmanjše znamenje), Jo zopet Pr<' gani, ne da bi jo zalepil, stopi * predsedniku in Sl DAJ IZROČI*1 DRUGO GLASOVNICO. KAKO BOS GLASOVAL KO Sl SE UVER1L, DA JE Ol>: SOVN1CA V POPOLNEM RE°, POIŠČI V M1LJSKI OBČINI FRAl SINOVO GLAVNO (to Je pfvt *»*, na levi strani glasovnice) V OSji NAH DOLINA, DEVIN-NABRE*L NA, ZGONIK IN REPENTAB^V PA ZNAK SIAU TO JE ZVEZPv OBKROŽENA S KLASJEM IN W LESOM, ZAČRTAJ PREKO NJEGA ZN* MENJE KRIZA, kakor je razvid1’' na sliki. Ne slinite svinčnika, ker s lem mažete glasovnico in uničite * dragocen glas! NAPIŠEŠ NA DVE ČRTI ozN£ CENI NA GLASOVNICI (PRE/,, RENČI) za komunistične kandid®, v Miljskl občini ter kandid® SIAU v ostalih štirih vaseh s W ’ da napišeš IMENA ali F, ludi samo ZAPOREDNO STEV’g fNO, s katero so dotični kandid» označeni na naših kandtda"’ listah. g, NE DELAJ NIKAKEGA DRU“ , GA» ZNAKA N1KAK1H GUB K PISANJA, KER BI S TEM UMCI GLASOVNICO. 7) Ko sl začrtal znamenje k*1 o, preko volivnega znaka (v MW\ Frausinova glava, v ostalih obči"', ■ -» «s aravo, v vaugmi iak SIAU, zvezda obkrožena $ % -vt In knlflcnm k t*» «nnicpl " ovl»žiJ , >« v ln kolesom > ter rapissi ” . :~c - .‘-«d co po označenih črtah, lepi. VRNITEV GLASOVNICE 8) Stopi iz kabine in izroči sedniku zaprto glasovnico ter sV „. čnik. Predsednik bo odtrgal z z®”n redno številko označeni odrez«k,#j spustil V TVOJI PRISOTNO»^ glasovnico v žaro, medtem, h» t zaen oa skrutmatorjev potf611 à podpisom v volivnem imeniku-si glasoval. j» Ko sl vse Izvršil, sl opravil dolžnost in se torej odstraniš 1 Iliča. OdgovoraI uredniki DUŠAN KODRIČ Tiska Tržaški tiskarski1 zavod Dovoljenje A.I.S. Naši kandidati na današnjih volitvah v Miljah PACCO Giordano, it. uradnik 2- PRODAN Carlo, it. uradnik 3. MlCOR Pietro, it. učitelj *• MILLO Gastone, it, delavec 5. STRADI Egidio, it. delavec 6. SANTALESA Ricclottl, it. delavec 7. POSQGNA Giovanni, it. delavec e. BERTOCCHI Ralnero, it. ind. izved. 8. Rumen Giuseppe, it. strok. vod. ARGENTI OttavlO, it. delavec H. VIOLA Peter, slov. delavec 2. POSTOGNA por. ZILLI Natalia, it. gospodinja J3. PRIMOŽIČ (Primosl) Ivan, slov. delavec H. BRAINI Renato, it. uradnik BOCCHI Teodor, slov kmet j». KOLARIČ Ivan, slov. delavec *8- FRAUSIN Luciano it. delavec 19. FONTANOT por. VASCON Maria, it. gospodinji 20. CRISMAN Bernardo, it. upokojenec 21. NARDIN Barbano, it. krojač 22. FONTANOT por. ROBBA Nerina. it. gospodinja 23. VECCHIETTI Marij, slov delavec 24. DEMARCHI Oinseppe, it. delavec 25. FONTANOT Guido, it. strok. vod. 27. SURfAN Antonio, it. ribič. 28. BALBI William, it. strok. vod. 29. ROBBA DARIO, it. delavec 30. FURLAN Ana. slov. gospodinja v Nabrežini I. SLAVEC Ado, slov. delavec 2. MARIZZA Josip, slov. trgovec 3. RUKIN Ferdinand, slov. mizar 4. GRATTON Ferruccio, it, tehnik •r>. RADOVIČ Danilo, slov kmet 8. DE LORENZI Ignazio, it. gostilničar l' SARDOČ Emil, slov. kamnosek 8- BLASON Mario, it. kamnosek 9. PERČIČ (Pieri) Ljubo, slov. mehanik *0. MISLEJ Slava, slov. gospodinja 11. DORBES Oskar slov tehnik 12. LEBAN Stefan slov. kamnosek 13. BRONZIN Ernesto it. delavec 14. ANTONIČ Anton slov. delavec 15. TENCE Boris slov. kamnosek 16. LEGISA Oskar slov. kamnosek !7. CAHAR1JA Stanislav slov ornatisi 18. LEGISA Marijan slov. delavec 19. GRUDEN Ivo slov. kamnosek 20. LEGISA Ivan slov delavec v Zgoniku 1. KANTE Ivan, Semitorca 9. 2- GRILANC Jote, Salež 20. 3- MILIC Stanko, Zgonik 34. 4. BLAZINA Angel, Gabrovec 58. 5. TERCIC Jože, Briščikt, 13. 6. COMIZELJ Cveto, Mali Repen 27. 7- MILIC Anton, Salež 27. ”• Furlan Ivan, Gabrovec 3. 9. MILIC Herman, Zgonik 14. 0. PERtC-SARDOC Celestinu. Salež 29. •1. GRUDEN Jože, Samatorca 6. , • PEGAN Just, Salež 6. *3. MILIC Danilo, Malt Repen 21. CERNJAVA Franc, Gabrovec 52. 15- JERIC Alojz, Briščiki 22. v Repehtabru !• LAZAR Josip Veliki Repen U0 kmet 2. ŠKABAR ANTON 'VeAMi»Héflen % Vnizar 3- ŠKABAR Ivan Veliki Repen 1 kamnosek 4. PURIC Karlo Veliki Rupen 8 kamnosek 5. GUŠTIN Josip Col 19 kamnosek 6. GUŠTIN Angel Veliki Repen 14 uradnik 7- GUŠTIN Ivan Veliki Repen 10 kamnosek 8. GUŠTIN Alojz Veliki Repen 3 delavec ». GUŠTIN Ivan Col 26 kamnosek I*. GULIČ Štefanija por. ŠKABAR Veliki Repen 62 kmetica ‘V RAVBAR Anion Col 31 mehanik ‘2. RAVBAR Karlo Veliki Repen UR kamnosek-dclovodja } BARIČ Marija por. ŠKABAR Veliki Repen 19 gospodinja 14 ŠKABAR Emil Veliki Renen 3 delavec v Dolini 1- LOVRlHA Dušan Dolina 44, delavec 2- IVANČIČ Josip Domjo 60, delavec ']■ VALENTINČIČ Josip Log 47 gostiln ’■ PURGER Aleksander Mafkovljc, delavec 3 Mihalič Viktor Dolina I03 delavec ”• KOSMAČ Rudi Borit 94. delavec '■ STaRc Josip, Boljunec 10. delavec ?■ MAVER Emilija Domjo 213 gosp. Josip Boljuncv 52, kmet ii «°CJANC1C Josip Prcbetieg *3. delavec i- ZULJAN Justo Rlcmanje 125. delavec , • KURET Ivan Rlcmanje 33, kmet. KURET Josip Ricmanje 16. kmet ’ PRASELJ Gilda Doline 190. šivilja PttRGER Albin Mačkovi le 16 delavec 17 ^KRJAL Benedikt Boršti delavec ( !» Justo Domjo 175, delaVe1* 1« ;OREr Vlklnr Bnlluner 224. kmet ’n Izidor Bdljuner 2.33. zid. m. MAVER Vlnrehc BnUnnec 71. delavke V tem znamenju boš .pogubljen Poglejmo mogočniku v drob in videli bomo vso njegovo nizkotnost Sprehodi po hišah tržaških bogatašev «Jaz vem, da nisem bil zmerom blag in oblizan in obziren — ali kakšni «o drugi? Kdor kaj pridobi, oškoduje svojega soseda. Na cesti ne leži ne bogastvo, he Oblast, vse to je v suknjah drugih ljudi». Tako opravičuje po bogastvu in oblanosti hlepeči Kantov, Cankarjev kralj na Betajnovi. In verno mu pojmaga župnik: «Je že tako božja volja, da so na eni strani premožni, na drugi pa siromašni ljudje! Ničesar vam ne morejo očitati». Premožni in siromašni ljudje? Ne, premožni ljudje in siromašni sužnji: tako bi se bil inorai izraziti župnik, če bi hotel in smel biti stvaren. Danes, kakor za kralja na Be-Ujnovi in kakor skozi dolge ve-kove, vse odtlej, ko je človek zagospodoval nat! človekom je bilo v širnem svetu tako. Tam v nižavah pa gazijo močvirje ponižanega uboštva sto in stoti-soči bednih, Izkoriščanih, teptanih. Strahovita je njih sila in že malo krepkejši njihov piš bi odnesel vse Kantorje in njihove oprode. To Kantorj- in njihovi verni oprode vedo in ker imajo moč in ker imajo oblast, pritiska njihova peta tem težje; moči in oblasti se oklepajo tem krčeviteje in ljubosumneje, kakor se krčevito in ljubosumno oklepa utapljajoči se človek žitne bilke. To tem bolj, čim bolj čutijo pod sabo majavost na zunaj še gladkih, zrcalno sijočih, v svoji notranjosti pa že močno strohnelih parkelov. Svojo dejansko nemoč pokrivajo a tankim, a neprozornim pajčolanom tajinstvenosti in le redkemu smrtniku je dovoljen ' bežen pogled v njihova svetilèà; todà1 še tedaj le kot senci, ne kot človeku ... Trda, prevejana, vsestranska, kr. vava, brezobzirna, kruta je borba Kantorjev proti sencam nižave. Videli smo to pred tisočletji, Vidimo danes. Tako v zanikrni Afriki, ta* <#t> v moderni, tehnično — napredni Ameriki, tako na vasi, tako v svetovnjaškem Trstu. Sencam nižave pa je vzšla zvezda, zvezda-vodnica, polna sijaja, polna neizmerne sile. Njen odsev se širi z neuklonljivo silo, hladi skeleče rane sencam nižave, jih krepi in opogumlja. Njeni žarki pa razžigajo in upepelnjujej.o gladke, sijoče par-kete, od Morganovih do onih «najlažjega» tržaškega borznega špeku. tonta. Da, tržaški spekulantje! Med na. ml so, ined nami žive, od naših žuljev žive, našo kri sesajo, z našim potom se mastijo. In vendar jih ne poznamo, vendar ne vidima notranjosti njihovi hiš, njihovega Življenja. In ko se je očetu posrečilo bajti milost za svojega petnajstlel: nega sina v očeh «hijse», je Vzhičen pograbil sinka za ramena in vzklik« ftil: «Sin moj, današnji dan jè naj-Vččji dan tvojega življenja >,,». Tartki, a neprozorni pajčolah je zakrival oči dobrega meščana, òhi pajčolan, ki ga je sinko trgal deset in desetletja, dokler ni razgalil sebi in svetu nè svetosti, tejnvOČ bednega svptohlihslva «imenitne tržaške patricijske hiše». Niso še vsi pajčolani pretrgani, še manj so vsem ljudem. Mnoge so še nerazgaljene tajne tržaških mogotcev, močna je gloriola, ki obkro. ža imena Frigessy, Parisi, Cosuilch in druga, ki slepi male meščane in jih mami in usužnjuje. Odpiranje oči teh malih meščanov, da spre. gledajo in vidijo skozi gloriolo, za njo — to je potrebno; potrebno zato, da vidi 1 jo za ono gloriolo ne neko božanstvo, ne neko lepoto, ne neltaj vzvišenega, temveč le goli, navaden boj za obstanek, še več: borbo za zlato tele in za oblast v njeni najnizkotnejši in človeka najnedostojnejši obliki. Ko sence nižav to spoznajo — nehajo biti sence, postanejo ljudje, zavedejo so svojega človečanstva, zahreper^e po njem, se borijo zanj in bodo izšli iz te borbe — pa naj bo še tako strašna in krvava — kot zmagovalci in svobodni ljudje. Zato dvigajmo in trgajmo, dvignimo in raztržimo varljivo kopreno in prosto, brez vsakih predsnd. kov poglejmo stvarnj resnici v obraz. In videli bomo ... * * * «Gospod baron». — Živi? Ne ži. vi? — Je človek? Je duh? Živi! Je človek! Poznajo ga krogi špekulantov; in nanj se obračajo za pomoč protekcioneši; njemu so odprta vsa vrata, vsa svetišča, ker njemu so znane vse tajne, vsa sa-kultsja, vsi «posli». Do njega, do njegove pomoči in protekeije pri. deš skozi vrata, a ključ teh vrat je Iz suhega zlata. Imaš zlati ključ — imaš njega — njega brez imene, bres znanega bivališče, njega — da. nea že — brez telesa, * * * Navadno podjetje ta uvoz in izvoz! Nič luksuza, me posebnega ne opaziš v ttrisobnem uradu; še Železna blagajna v kuhinji pod na-po dimnika ni nič posebno izrednega, Pač podjetje ra uvoz in izvoz, boli srednje, raje nižje vrste ... V zakulisju pa Emanuel Traka, kis, zkrlt, skrivnosten, kakor pajek v kotičku svoje mreže. Ne poznate tega imena? Nič čudnega: saj jc skrit, in celo šele malo časa — današnji Trakakis. Prejšnji Trakakis, Trakakis pred štirimi, petimi leti ni potreboval današnje tajinstvenosti, ni potreboval mi-lionskih dolarskih kreditov, ki so mu danes vsak hip na razpolago v ameriških velikih bankah, kakor ni potreboval blagajn Wall-Streeta, da mu čuvajo težke miliarde. Svoje «posle» je začel po vojni, po poslednji vojni namreč. Trst je tedaj rabil kavo. Domačim tvrdkam za uvoz in izvoz ni b!io mogoče doseči potrebnih dovoljenj in mnogotera je zato morala zapreti svoje prostore. Trakakis je imel dovolje. nje za uvažanje in izvažanje kave. In poceni jo je dobil, kg. celo po 500-600 lir. Toda Trst je bilo preozko, premalenkostno tržišče za moža Trakakisovcga kova. Razpredel je torej svoje mreže po Italiji, in Trst je postal njegov sedež. Bil je pa gospod Trakakis kaj trdoživ pajek in je mogel zato vso trgovino kave v Trstu in- po vsej Italiji monopo-liziraati. Saj bi mu bila tudi vzhod, na Evropa kaj dobrodošla, toda tja stezati prste je pajku nevarno . .. Mož je kavo prodajal po 2000-2.200 lir kg.. In kupil in prodal je je mnogo, prnogo vagonov. Kavi je sledil sladkor in «krom. no Trakakisovo uvozno in Izvozno podjetje Je postalo središče trgovine s sladkorjem ne samo za Trst, temveč tud; za Italijo. Torej sladkorni monopol.., Stare, celo tradicionalne domače tvrdke so pa zapirale svoje prazne izložbe, svoja prazna skladišča, svoja vrata ,.. Trakakis» zanimajo danes različni posli; nudi tudi močne podpore drugim. Seveda v zameno za levji delež pri dobičkih, predvsem pa pripada njemu položaj neodvisne in popolne kontrole, Kakor rečeno blagajne Wall. Street» čuvajo dane» Trakakisove milijarde, one milijarde, ki jih je «zaslužil* * prodajo kave, sladkorja ljudstvom Trsta tn Italije, ki live «od rok v usta» «Ničesar vam ne morejo očitati», bi Trakakisu rekel župnik z Betajnove -., (Nadaljevanje sledi) Izvlečki članka, ki je izšel v glasilu Informacijskega urada Komunističnih partij 1 .VI. 11)49. Resolucija Informacijskega urada komunističnih m delavskih partij o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije ie obsodila protisovjetsko stališče nacionalistične in izdajalske Titove klike. Nakazala je tudi, da im» Titova skupina kot osnovo, nacionalistično buržoazni program. Resolucija pravi «Taka nacionalistične usmeritev lahko privede Jugoslavijo samo do tega, da se bo izrodila y navadno buržoazno republiko, lahko privede edino do izgube neodvisnosti in do izpremem-be v kolonijo imperialističnih dežel». V svoji resoluciji o stanju v KR Jugoslavije je tudi CK KP Kitajske ugotovil, da je Titova skupina zdrknila v močvirje meščanskega nacionalizma. Obenem je ugotovil, da je Informbiro «izpolnil svojo dolžnost, da je stopil v obrambo miru in demokracije v vsem svetu in da je nastopil v obrambo jugoslovanskih narodov proti politiki prevar in nasilij s strani ameriškega imperializma». Kaj je torej meščanski nacionali» zem? Kako rešuje marksizem-leni-nizem nacionalno vprašnje? Zakaj lahko povzroči protisovjetizem Titove klike, da postane Jugoslavija žrtev napadalnosti ameriškega imperializma? Zakaj lahko privede do izgube neodvisnosti Jugoslavije in do tega, da se bo izpremenila v kolonijo imperializma? Meščanski nacionalizem Nacionalistični način s katerim obravnava buržoazija nacionalno vprnšanjo, program in politika meščanstva v nacionalnem vprašanju, vse to izvira iz njenega razrednega bistva, vse to temelji na egoističnih razrednih interesih. V iskanju dobičkov, kapitalisti nesramno izkoriščajo proletariat. V notranjosti lastnega razreda po vodijo divjo konkurenco in požirajo svoje tekmece. Kakor velike ribe roparice požirajo drobiž, tako požira velika buržoazija malo in srednjo; ena skupina premaga ali požre drugo. Vsa sredstva so dobra, vključno vojna, da bi si zagotovili monopol v notranjosti dežele ali pa v svetu, tako se kaže razredno bistvo buržoavije, ki je željna dobičkov. To je temelj buržoaznega nacionalizma, to je tudi osnova vseh meščanskih ideologij. Zasužnjenje kolonij in polkolonij s stràni imperialističnih dežel, prva svetovna vojna, Hitlerjeva in Mussolinijeva, napadalna Vojna, kakor tudi vojna japonskih militaristov, kar vse skupaj predstavlja drugo svetno vojno; končno načrti zasužnjenja, sveta s štrani svetovnega imperializma ki mu stoji na čelu ameriški imperializem: to so najslabši pojavi, id kažejo, pod krinko nacionalizma, imperialistično bistvo buržoazije. Naše gledanje Intercionalistična, proletarska razlaga narodnega vprašanja je popolnoma nasprotna buržoazni. In-temecionalistično, proletarsko stališče v nacionalnem vprašanju in načela za njegovo rešitev, izvirajo iz življenskih interesov ljudskih množic dotične dežele in istočasno iz življenjskih interesov ljudskih množic v vsem svetu, iz interesov vsega človeštva. Narodnostno zatiranje izvira iz razrednega izkoriščanja. GOSPOD BABIČ BOG V TRBOVLJAH ODLOMKI felicije vladal v leh krajih liifc-Priti0^-, da je bilo rudarju težje centou krujnc drobtine ko sedem h z . k° skalo premoga zruši-’)l!e|cn °žt’. Otrokom ni bilo več »VbienSke niso ucč ku,l0,e ko" !e)cn azt'. Otrokom ni bilo Ve. syb.5enske niso več kuluilc kaditi Poslednje večerje, it sto- -Rih ec je v brezzobih če- č‘k. g 'e zdavnaj izsušil poslednji '°vlje ,•01 }n uta zajeli IV- °*)Vp . n 66 «edem dolin naokrog > «Pnm emam P» 80 dc' Storno*l*0 v iamv‘ ri" u ljltdje ktmca. Hujši smo mrtvi G« «tori P,,sti8al 9« le že 30 doli ®ebeli gospod baron, ki fatili 8,-°jetit gradu vse noči it,., P’ckiel, fco je rumene ce-šni ,ia Je- Rete, s to rečjo?» je %«?» ,ant. «Ali je Bo g al( ni rMnr "}* vprašuješ » je odvr-l6 ali . e2a P« res ne vem, ali 0L'!W n„ ' Som° *» vem, . v Tr-«Kaj «2 »t». ,>111 Z >wtel reii'* *® 1 VdrUo°7 otfe. ko je žlico odložit V>l>7aLU, ,i krii' ”Noc°l P" hl mal»™, v Trbovlje poj-P gledat. Vsake vrste re- di mi prihajajo na uho, nič dobrega ne bo iz tega. Isti večer je v eni iz bajt, ki vise na klancu od Posetja do Vode v izbi pod streho slonel Zu kupom papirja na mizi mlad literat— zanai sredi tisto« so zaškripale trudne, sprhnele pmfnfce - nekdo je prišel iz »oči. «Fateti pa je to pri vas,» je Vprašal Bog in tiho sedel na staro e železjpm obito skrbijo kraj okna. «NfCt-sar nimamo, gospod,» je rekel človek nula j, «pa ne vemo. pred kotli bi zaklepali duri. Pušča-irto jih odprte noč in dan in s«k večer hodimo s tihim upanjem spat, da se nas spomni nekoč sam ljubi Bog in pride k nam nd kratek obisk. «Vedel sem», je odvrnit Bog. «in sem prišel, da pregledam In pretehtam vse reči». «Potem stopi u jamo m se pomeni z ljudmi,» je rekel človek Ko tla prišla do jame, se je » svitu obtočnfe pred vhodom gnetlo gruča ljudi. Žene ln matere so bite možem in otrokom postole že cel hunt slanine, kruha in kave pod Zemljo u voz so zvrhan pravkar pripeljali nazaj. Človek s podstrehe je stopil bliže in je • hunta po. bral. zamazan, čmotiv papir, «atej,» se je okrenlt k Bogu in bril. «Z zahvalo vem Vse pošiljamo nazaj, a ne kruha, ne slanine ni treba človeku za smrt. Samo izdajalci jedo». Bogu se je domala zmeglilo pred očmi od gorja. «Svet ti božji moj, kaj Sì napravil iz sebe? «si je tiho dejal. «Samo izdajalci da še jedo? In s kakšnim svetim upanjem sem sam nekod ljudem zapisal prošnjo t’ oče* nrtš: «Daj nam danes naš vsakdanji kruh....» Človek jé segel v roko in <*t» možje so v svojo sredo vzeli Boga In votlo, žalostno so njih težki koraki odmevali Od obokov. On sam pa je sedet na prevrnjeno cicko, za hip obraz zakril v dlani, pa se je spet vzravnat in je vprašal ljudi pred seboj: «Poslušajte vendar, možje, kaj odlit re$ «i izhoda drugam ko v Smrt?» Eden izmed mož, ko zemlja star, tako je bil sključen siv - ime mu je bilo Salamon - si je z roko šel čez zamazano brado in dejali «Eh, da, tako smo pač rekli, gospod, da rajil smo mrtvi ljudje ko Živi psi*. • Drugič je zaskelelo Boga na dno sree, a skril je bolečino zatajil je «t samega sebe in vprašal: «Kako p