147. številka.
Ljubljana, v torek 30. junija 1903.
XXXVI. leto.
| 2&&ia vsak dan xvečer, iaimsi [nedelje in praznike, .ter velja po poiit prejeman aa avstro-o-graka dežele za vaefcieto Ob R, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h.   Za LJubljano a pošiljanjem I .» dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K.   Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko g reč, kolikor znaša pofitnina. — Na naročbo brez istodobne vpofinjatve naročnine ae ne ozira. — Za oananlla plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po H h, če ie trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga ftt. 12. — OpravniStvo naj se blagovolijo   po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga It. 12.
Slovenski Narod" telefon št. 34. Fosamesne številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85.
p
na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo -ovo  naročbo, stare gospode naroč-
SLOVENSKI NAROD
fe ilke pa. kaierlm bo potekla koncem me-&j ;eca naročnina, jroslmo, da Jo ob pravem |i ;asu ponove, da  poilljanje ne preneha In
£"* ja dobe vse številke.
6
hi I
ti ralja za ljubljanske naročnike brez po-|-j šiljanja na dom:
se leto. . K 22-— I Četrt leta . K 550 ol leta . . ,, 11*— I En mesec . ,, 1*90 »ošfijanje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 26*— I Četrt leta . K 6*50 Poi leta . . „ 13*— I En mesec . „ 2*30
PT Naroča se   lahko z vsakim dnevom škratu se mora poslati tudi naročnina, jrugače se ne oziramo na dotično naročilo.
13" List  se ustavlja 10. dan   po potekli
arcč lini   brez   ozira   vsakemu,   kdor ne
vpošije Iste ob  pravem času.
Upravništve »Slovenskega Naroda".
Kaj pa to?
Obrekovalna kampauja, ki so jo aeeli ljubljanski Nemci, da bi se ma-eevali zaradi zadnjib demonstracij; postaja čedalje zanimivejša. Bode-li Nemili donesla tisiih uspehov, ki jih >rda pričakujejo, ni gotovo, da pa )0 nam Slovencem vendar v nekem • nekem oziiu koristila, ker se ž njo azvname narodna zavednost in narodna neržija, o tem ni dvomov.
Danes naj zabeležimo nove epizodo iz te obrekovalne kampanje.
„Ostdeusche Rundschau" je priob-la dne 25. junija dopis iz Ljubljane, v Luterem   se   bavi  z  1 j u b 1 j a n s k i m i i m n a z i j c i in n j* i h o v i m i p r o f e-d r j i. Ta dopis je ena sama podlost.
Slovenskim    gimnazijcem se Lira. da so   silno surovi   in   da preganjajo svoje nemške sošolce tako, da le ti reveži ne upajo pokazati svojega nemškega mišljenja. Seveda se slovenskim dijakom   tudi   očita,   da  so bili glavni sodelavci pri  zadnjih protinem-pkih demonstracijah.
Krivda na vsem tem pa se pripisuje profesorjem, češ, da je to sad pjihove vzgoje. Profesorjem se očita, da
ne ravnajo enako z dijaki, da s slovenskimi dijaki drugače postopajo, kakor z nemškimi. To pa se ne očita samo slovenskim profesorjem, marveč tudi dvema nemškima. Slednja sta celo storila strašno hudodelstvo, da dijakom ne dovoljujeta v šolskih nalogah proslavljati — Bismarcka!
Kako rečeno — ves dopis je ena sama podlost, namen pa je pri tem delati propagando za ustanovitev s a m o-nemške gimnazijev Ljubljani. V to evrho nasvetnja dopisnik, da naj se slovenske paralelke I. drž. gimnazije priklopijo II. drž. gimnaziji in — nemška želja bo uresničena.
Na te laži in na ta natolcevanja odgovorili bomo s tem, da navedemo nekaj avtentičnega, kar pojasni šolske razmere v Ljubljani, kar pokaže v pravi luči profesorje in nemške dijake. Hoteli smo to zamolČati, a ta sklep smo opustili, ko smo dobili v roke zgoraj omenjeni dopis v „Ostdeut-sche Rundschau."
Dne T. junija je bila v Ljubljani znana turnerska slavnost. To je bila politična demonstracija prve vrste in sicer vzlic udeležbi oticirjev vsenemška demonstracija. Te demonstracije se je udeležilo tudi karih 20 realcev. Udeležili so se ..Friihschoppna" pijan če vali v senci frankfurterske zastave, prepevali „Die Wacht am Rhein" in končno šiloma branili oblastveno zaukazano sne tj e vsenemških zastav in poteptali cesarsko zastavo.
Ko bi slovenski dijaki storili kaj tacega, bi bila vsa nemška birokracija na nogah in bi ne mirovala prej, dokler bi dotični ne bili pripravljeni v nesrečo. Pri nemških dijakih pa je drugače. To se je eklatantno pokazalo v tem slučaju, kajti profesorski z b o r 1 j u b 1 j a n s k e r e a 1 k e je sklenil, da se omenjenim dijakom zaradi rečenih dogodkov ne da ukor. Profesorski zbor ni hotel niti ukora dati dijakom, ki so poteptali cesarsko zastavo, torej smatra njih početje za dobro in dopustno.
To je naš odgovor na laži v „Ost
deutsche Rundschau". To smo odgovorili za s e d a j, ker stvar s tem Še ni končana in garantiramo, da se znani „Vertuschungssistem", ki sicer pri nemških dijakih vedno izborno funkeijonira, kakor smo videli svoj čas pri t a j n i bismarek-družbi, to pot ne obnese.
Združenje nemških strank in slovensko časopisje.
Predno je bila poslanska zbornica od slo vijena, so se nemški naci onalci, nemški liberalci, ustavoverni veleposestniki in krščanski socialisti združili v zvezo, ki naj postane jedro parlamentarne večine in ki ima nalogo, zagotoviti nemško gospodstvo v naši državni polovici. To je dogodek, ki se ne sme podcenjevati, ki je zlasti važen za nas Jugoslovane, kajti Nemci bodo dobivali plačilo za svoje podpiranje vlade na naše stroške. Umevno je zato, da zaslužijo v tem slučaju časniški glasovi posebno pozornost, saj je iz njih razvideti, kak utis je napravil ta dogodek na Slovenskem in kako je mnenje glede obrambe.
»Slovenec« je priobčil o tem dogodku članek, v katerem pravi med drugim:
»Kaj je sedaj dolžnost slovanskih strank z ozirGm na to dejstvo? Odgovor je: Contra! Dolžnost je čeških, jugoslovanskih, poljskih in rusinskih poslancevj da se združijo v ožjo zvezo in branijo svoje postojanke, ki jih že izpod j eda nemško valov j e. Ta slovanska liga ne bi smela imeti agresivnega značaja in namena, marveč ie defenzivni. Pripravljeni bi morali biti za obrambo proti vsem nameram in nakanam.
Štiri nemške stranke v kvadrigi štejejo 138 mož; ako jim prištejemo še 4 nemške agrarce, 12 divjakov in 16 Vsenemcev, so močni 170 mož.
Slovanskih poslancev pa je skupaj v raznih kiubih 171; ako prištejemo še 17 članov češkega velepo sestva, bi bila slovanska desnica močna 188 mož.   Odločevali bi torej
Rumuni, Italiani, socialni demokratje in moravska tropereBna deteljica.
Ker pa rumunski poslanci v narodnih vprašanjih glasujejo skoraj vedno z desnico, iatotako tudi socialni demokratje, Italijani pa z levico, odločeval bi končno le katoliški cen trum, kar se je zadnja leta tudi večkrat zgodilo.«
Ta račun se nam ne zdi prav pravilen, k a j t i tudi nemški centru m se je na usta poslanca H a g e n h o f e r j a , ki je vendar eden najzmernejših nemških klerikalcev, izrekel tej novi nemškizvezi prijazno, tako da obsega ta zveza pravzaprav vse nemške frakcije od prve do z a d n j e. Razcepljena desnica stoji torej danes skupini nasproti, ki je v marsičem podobna nekdanji celotni nemški levici pod vodstvom Plenerja. Razloček je v bistvu le ta, da obstoji zdaj levica iz posamičnih strank, ki se doma za pečjo ometavajo s psovkami, in pa da jej je na čelu namesto Plenerja Derschatta. Stališče današnje levice nasproti Slovanom bo isto, kakor je bilo nekdaj in tudi ni dvoma, d&, bo postopala prav tako enotno in brutalno kakor nekdaj. Res je sicer, da so hodile nemške stranke že doslej roka v roki v vseh vprašanjih, ki so zadevala narodnostne interese nemškega naroda in interese centralisti-škega zistema. Toda Nemci so umeli, koli- pomen in kolika moralična moč je tiif v formalnem združenju in kol'ke koristi more biti skupen eks«? kutiv^n organ. Med tem, ko se levica raliira, nam daje desnica žalostno sliko razcepljenosti in neod Icčnosti. Ako bi govorili o needinosti jugoslovanskih poslancev, bi bilo to liko, kakor da nosimo vodo v Donavo. Lutger se je združil s Volklom: Šusteršič se s Tavčarjem seveda ne more! Toda Nemci so nam dali 3 svojo praktično solidarnostjo dober vzgled tudi v drugem oziru. Jugoslovanski poslanci so vršili doslej zmirom vestno in pošteno dolžnost, ki jim jo nalaga slovanska vzajemnost  Stali so Čehom ob strani v njih
boju, dasi bi jim bilo časih morda ljubše, Če bi se vodil boj pioti vladi in ne direktno proti obstanku parlamenta. Ta solidarnost pa je bila preveč enostranska. V politiki je vrhovno načelo: »roka roko umiva« in to načelo se ni vedno izvrševalo. Ta čut mora navdajati vsakogar, da bi Jugoslovani, to je narod, ki ima največ opravičenih zahtev, zato, ker ima najmanj pravic, dosegli lahko mnogo več v teh dolgoletnih parlamentarnih bojih, ako bi tudi drugi iz polnjevali načelo slovanske vzajemnosti tako vestno, kakor so ga izpolnjevali Jugoslovani. V to svrho resnično vzajemnega delovanja pa bi bil neobhodno potreben skupni eksekutivni organ, ki bi dajal direktivo za vzajemno postopanje. Potem šele bi bilo pričakovati, da se bo postopalo resnično vzajemno za vzajemne interese, ne pa le vedno za interese enega samega zaveznika. Tako bi dobila slovanska solidarnost praktičnejšo podlago in bi rodila pač tudi praktičnejše ! vspehe.
»Soča« je tudi izpregovorila o združenju nemških strank in sicer pravi: Nasproti nemški »gemeinbtifg-schaft« bi pač morali postaviti avstrijski Slovani sloransko vzajemnost. Severni in južni Slovani bi morali stati nasproti nemški trdnjavi bok ob boku; vsi za enega, ed*n za vse, potem bi mogli računati na vspehe nasproti Nemcem. Tako pa smo razkosani in raztreseni in položaj je tak, da bržčas še dolgo ne pride do 7-aželjene slovanske vzajemnosti; morda bi kak dogodek posebne vr3te mogel učinkovati v prilog nje! Poljaka je že t:*ko težko spraviti pod slovansko streho, v Čohih vre ter si iščejo pomoči iz zag*t po možeh, ki niso naznanja mladočeške stranko, pri nas Jugoslovanih pa je tako vi narobe. Dokler bo stal en ŠusteraiČ na Čelu večine jugoslovanskih poslancev, ni niti misliti na kako resno skupnost med jugoslovanskimi in se-veroslovanskimi državnimi poslanci. Klerikalci   so   brez   pravega narod-
Laž.
Ruski spisal Leonid Andrejev. I.
»Lažeš! Jaz vem, da lažeš!«
»Čemu tako kričiš? Ali se naju ora slišat: fa
In tudi to je lagala; kajti jaz ploh nisem kričal, temveč govoril isto polahko, tiho in beseda »laž« s sikala kakor mala kača.
»Jaz te ljubim!« je nadaljevala, i mi moraš verjeti! Ali te moje be °ede ne prepričajo?«
In poljubila me je. Ko sem jo Pa hotel objeti in pritisniti nase, je fci bilo več. Zapustila je mračni hod nik in šla tja, kjer seje veselica bližala svojemu koncu. Kako sem mo-S&l vedeti, kje je bilo! Rekla mi je, naj pridem tja, in šel sem in videl, *ako so se celo noč pari vrtili. Nihče •i prišel k meni, nihče me ni na-= - •roril. Vsem tuj sedel sem v kotu ^aven godcev. Ravno name je bila obrnjena odprtina  velike trompete,
in iz nje je tulil nt kdo — in se sonejal vsake dve minuti odsekano in razkavo: ho-ho ho.
Od časa do časa bližal se mi je bel, dehteč oblak. To je bila »ona«. Ne vem, kako se ji je posrečilo, me ljubkovati, ne da bi ljudje zapazili; toda na kratko sekundo pritisnila se je njena rama na mojo in kratko sekundo sem videl, če sem povesil oči, njen beli vrat v okviru bele obleke in če sem oči dvignil, videl sem profil tako bel, tako strog in pošten, kakor zamišljenega angelja na grobnem spomeniku kakega pozabljenega človeka. In njene oči sem videl: velike, lepe, mirne, luči žejne oči. V ozkem, višnjevem okvirju svetila se je črna zenica, in kakor dolgo sem tudi gledal vanjo, ostala je vedno tako črna, tako globoka in neprodirna. Morda so se moje oči potopile samo tako dolgo vanjo, da je srce komaj zamoglo enkrat utrep-niti; toda nikdar nisem razumel tako globoko in s tako grozo, kaj je neskončnost, nikdar je nisem občutil s tako silo. S strahom in bolestjo sem čutil, kako seje vse moje Življenje v tenkem žarku zlilo  v njen« oči, da
sem postal sam sebi skoro tuj, pra zen in brez moči — skoro mrtev. Potem je šia od mene, med tem ko je nesla moje življenje seboj, in plesala zopet z onim velikim, ošabnim in lepim možem. Vsako malenkost sem študiral na njem: obliko njegovih čevljev, širokost njegovih vzdignjenih ramen, ednakomerno črto posamezno oddeljenih pramen las — in on s svojimi mirnimi, nič videčimi pogledi pritisnil me je skoro v steno notri, in postal sem ravno tako ploščat, eksistiral sem ravno tako malo za oči, kakor stena sama.
Ko so sveče polagoma ugasnile, šel sem proti njej in rekel:
»Čas je odpeljati se proč. Jaz vas bom spremil.«
Bila je začudena:
»Tcda jaz se peljem vendar z njim«, in pokazala je na onega velikega in lepega moža, kateri naju ni pogledal. Potem me je peljala v neko prazno sobo in me poljubila.
»Lažeš«, rekel sem tiho, tiho.
»Danes se bova videla. Moraš priti«, odgovorila je.
Ko sem se peljal domov, gledalo je izza streh zeleno, mrzlo jutro. In na vsi cesti sva bila sama midva: moj koČijaž in jaz. On je sedel s povešeno glavo in zagrnjenim obrazom in za njim sem sedel jaz s povešeno glavo in z do oči zagrnjenim obrazom. In kočijaž je imel svoje misli in jaz svoje, in tam za debelimi zidovi je spalo tisoče ljudi, in tudi ti so imeli svoje sanje in misli. Mislil sem na »njo« in nato, da laže; mislil sem na smrt, in zdelo se mi je, da so ti v mrak zagrnjeni zidovi že videli mojo smrt in da so zato tako mrzli in napeti. Ne vem, na kaj je mislil moj kočijaž. Ne vem, o čem so oni, ki so bili skriti za zidovi, sanjali. Toda tudi oni niso vedeli, na kaj sem jaz mislil in o čem Bem sanjal.
Tako smo se peljali po dolgih ravnih oestah in jutro je vstalo izza streh in vse na okolu je bilo mirno in belo. Dehteč, mrzel oblak se je približal, in meni ravno v uho se je smejal nekdo, ho-ho ho.
II.
Lagala je. Ni prišla in jaz sem čakal   zaman.   Siv,   ravno zmrzel
mrak sputil se je od temnega neba doli in jaz nisem zapazil, kedaj je) mrak postal večer, kedaj večer noč, mislil sem, da je vse samo ena sama dolga noč. Z enoličnimi, enakomernimi koraki dolgega pričakovanja hodil sem gori in doli. Nisem šel blizu k visoki hiii, v kateri je stanovala moja ljubica; nisem šel proti steklenim hišnim vratom; hodil sem samo z enakomernimi koraki na nasprotni strani gori in doli, sem in tja. In če sem šel tja, se moje oči niso ganile od steklenih vrat, in če sem šel nazaj, postal sem dostikrat in obrnil glavo proti vratom. Potem me je bodel sneg s svojimi koničastimi, mrziimi iglami, da so se mi zadrle prav do srca in je ranile z bolestjo in jezo brezvspešnega pričakovanja. Od svetlega severa do temnega juga podil se je mrzel zrak, Žvižgajoč igral se je na z ivjem pokritih strehah, in od tam doli pri-vrŠeč tepel je moj obraz z ostrimi malimi snežinkami in trkal neprestano na šip« praznih svetilk, v katerih se je zvijal samoten, od mraza trepetajoč, rumen plamen. In jaz sem obžaloval samotni   plamen,   ki živi
8D
nostnega čuta, njim je le za katolicizem. Za katoliške zveze so uneti, gorijo le za »katoliške« može, narod nost jim je deveta briga, le za pesek ▼ oči jo znajo od slučaja do slučaja imenitno porabiti. Svojo ljubezen do katolicizma in nenaklonjenost nacionalizmu je pokazal zopet enkrat te dni eklatantno ljubljanski »Slovenec«, ko je ves gorel za to, da bi pri ožjih volitvah v nemški državni zbor zmagali katoliški možje iz centruma proti Poljakom. Zato je umevno, da dokler bode vodil dr. Šusteršič večino jugoslovanskih poslancev, ni misliti na to, da bi prišlo do kake vzajemnosti med Slovani v narodnostnih vprašanjih. Naši klerikalci so žrtvovali narodnostni čut klerikalizmu, katoliško, to je alfa in ornega njihove politike, to so že dokazali neštetokrat. Potem pa ustanavljaj s ta kimi ljudmi slovansko vzajemnost, ki se bo borila za narodnostna vprašanja! Potem pa se čudi, da ne dosežemo ničesar, da ne znamo izkoristiti nikakega položaja, ko pa tisti goreči bojevniki »za katoliško reč«, katere je poslalo dobro jugoslovansko ljudstvo na Dunaj, stojijo apatični nasproti nevarnostim, ki nam pretijo v vedno in vedno večji meri v narodnostnih in s temi v gospodarskih ozirih, ter iščejo le, kje bi bila vera v nevarnosti! Tla za slovansko vzajemnost so torej jako neugodna, ali baš sedanji čas kliče glasno po slovanski vzajemnosti, ki bi se postavila po robu oholi nemški »gemein bilrgschaft«, v kateri pa se naha jajo tudi nemški klerikalci, ki se razločujejo od naših prav v tem, da so tako zagrizeni Nemci kakor Schonerer, do-čim so naši samo katoliki« Prav sedaj bi se moralo izvršiti tako združenje, ki bi prisililo vlado, da nastopi druga pota, in ako noče, da se strmoglavi Korberja, ki je sokriv na splošnem neznosnem sedanjem stanju v državi. Ali kako, kako?! To je težko vprašanje. Jezikovno vprašanje se rešuje enostransko, le za sever, no, pač tudi radi tega. ker ni prave slovanske vzajemnosti, in ker te dni, brez dvoma v sedanjem položaju Ju goslovani ostanemo tam, kjer poprej, in boj se bo bil le med Ćehi in Nemci izven parlamenta in v parlamentu še nadalje. Nemci se združujejo, Slovani pa gledamo ter čakamo, kdaj nas Tevton zopet udari s kako krivico. Taka je slika položaja. Seve, dokler bomo pošiljali na Dunaj Su-steršiče in Gregorčiče, in dokler se bodo s temi bratili bratje iz Dalmacije, ni misliti na one srčne vezi, katere bi morale nas vezati s Čehi. Preobrat se mora izvršiti iz ljudstva ven. Ljudstvo mora umeti, kdo in kakšen mora biti poslanec; to pa more le, ako začne več misliti in manj — moliti!
Po vseh teh izjavah se vleče kot rudeča nit misel o združenju slo vanskih poslancev vobrambo proti   nemškim naklepom.
samo ponoči in mislil, da bo kmalu utihnilo življenje na cestah; potem pojdem tudi jaz proč, in samo snežinke bodo nadaljevale na praznem prostoru svojo igro, in samo rumen plamen bo trepetal in se zvijal — v samoti in mrazu.
Čakal sem, in »ona« ni prišla. In mislil sem, da sva si samo samotni plamen in jaz drug drugemu slična, samo da moja svetilka ni bila prazna, kajti na prostoru, katerega sem premeril s svojimi koraki, po kazali so se včasih ljudje. Rasli so tiho za mojim hrbtom navzgor, veliki in temni zdrsnili so mimo mene in zginili hipno, postajajoč sivi, kot da bi bili strahovi za voglom belega poslopja. In zopet so se prikazali izza vogla, prišli mimo mene in zgi nili polagoma v sivi daljavi, ki je bila napolnjena z brezglasnim, vrtečim se snegom. Zagrnjeni, brez oblik, molčeči bili so drug drugemu in tudi meni podobni in jaz sem mislil, da bo hodili stotine ljudij sem in tje, kakor jaz, čakali, prezebali in molčali, kakor jaz in mislili na kaj zagonetnega in žalostnega.
Morda bo Se prilika, da povemo tudi mi svoje mnenje v tem oziru.
Politični položaj v Avstriji in na Ogrskem.
Dr. Kdrber si je že domišljeval, da je v parlamentarnih zadevah mojster proti ogrskim kolegom. Vse je šlo v Avstriji primeroma gladko, nagodbeni in carinski odsek sta dognala svoji nalogi do visokih paragrafov, dočim na Ogrskem vsled obstrukcije niti razprav še pričeti niso mogli. Nič ni tedaj delalo Kor-berju prevelikih skrbi, ko se je parlament utrudil ter so se oglasili Čehi z obstrukcijo. Saj je bil parlament z delom daleč naprej pred ogrskim, a nerešene zadeve pa lahko dožene § 14.
V tistem trenutku pa se je list prevrgel. Ogrska obstrukcija je nenadoma kapitulirala, pravzaprav je pred obstrukcijo kapitulirsl novi ministrski predsednik Khuen Hedervarv. Škodoželjnost je sedaj na ogrski strani. Po odpravljenih ovirah bo začel ogrski parlament s podvojeno silo delovati ter bo vsekakor rešil carinski tarif in trgovinsko pogodbo že v nekaterih sejah. Ker je tudi v nagodbi Ogrska tisti del, ki jemlje, je zanjo nagodba politično vprašanje, ki se bo istotako na kratko rešilo. In tedaj bi bila dolžnost tudi avstrijskega parlamenta, da te zadeve istočasno reši. Toda Avstrija nima svojega parlamenta skupaj ter se tudi ne pusti sklicati k poletnemu zasedanju, a § 14. pa Ogri ne priznajo pravice, da bi nagodbo uveljavil.
V tem se je ravno pokazalo, kako se razločuje ogrski parlament od avstrijskega. Ogrska obstrukcija se nikakor ne da primerjati s krizo v avstrijskem parlamentu. V Avstriji je ni stranke, ki bi ne imela svoje posebne želje preko centralnega parlamenta, dočim je bila ogrska obstrukcija le krajevnega in začasnega značaja. Ko pa se je odstranil vzrok — brambna predloga — je obstrukcija tudi dosegla svoj cilj ter se takoj spoprijaznila z delovanjem v parlamentu.
Z novo vlado nastopijo v ogrskem parlamentu tudi nove konstelacije. Skupina starih liberalcev se razpusti ter bodo podpirali njeni dosedanji člani Khuenovo vlado. Tudi v neodvisni stranki se mnogo spremeni, tako da lahko nova vlada nastopi z velikimi upi.
dati, da njun poklic ni nasilno germa-uiziranje, da je tudi glede vsake stranke treba priznavati načelo „suum cuique.u
Ka?j uče pruske volitve?
Le tri skupine so prišle močne iz volilnega boja: socialni demokratjc, klerikalni centrum in Poljaki. Ceutrumu je pripomogla historična veljava, katere pa danes že davno nima več in pa dejstvo, da je tudi na Nemškem kmečko ljudstvo „Stimmvieh" raznih župnikov kakor pri nas na Slovenskem. Centrum se tedaj za svoje mandate ne more zahvaliti notranji organizaciji in zavednosti volilcev. Računiti imamo tedaj le s socialnimi demokrati in Poljaki. Pri teh dveh strankah pa se lahko z mirno vestjo reče, da jima je do zmage pripomogel neposredno sam cesar Viljem z znanim svojim lanskim ščuvanjem proti socialnim demokratom in razburil ne le pristaše soc. demokratov, temuč tudi vse one trezne sloje, ki že zdavno na-tihoma obsojajo cesarjevo vmešavanje v strogo strankarske zadeve. Le mal del izmed onih milijon glasov, ki so jih pridobili pri zadnjih volitvah socialni demokratje, se dejansko priznava k 80cialuo-demokratični stranki. To je bilo temveč očitno maščevanje meščanskih krogov proti gostobesednemu svojemu vladarju. In tak pojav v ustavni državi ima zelo nevarno znamenje. Poljaki so dosedaj prav malo neprilik delali pruski osredni vladi. Posebno v vzhodnji Sleziji so se vedli Poljaki povsem pasivno. Ako so se priučili nemščini, so celo pozabljali, da imajo svoj materin jezik. Tudi tu je bilo treba nemškega cesarja z njegovo poznanjsko politiko, da je zbudil v Poljakih samozavest in upor. Za začetek sicer ni veliko trije novi mandati, a to je ravno le začetek. Nemška vlada, posebno še nemški cesar bodeta  morala spregle-
Politične vesti.
— Nova nemška stranka. Poslanci Kasper, Pacher, Sohreiter, dr. Tsohan in Wolf so si ustanovili »svobodno vsenemško združitev«. Nova stranka se bo šele posvetovala z nemško ljudsko stranko, ako sploh pristopi k novi nemški organizaciji.
— Ministrski svet, ki je imel Zaporedoma dvakrat posvetovanje, se je bavil z rekrutnim zako nom, nagodbo in carinskim tarifom. Vsled odnehanja ogrske vlade, se bo tudi v Avstriji morala predrugačiti že sprejeta vojna predloga. Ogrski ministrski predsednik Khuen Hedervarv pa tudi nadalje vztraja pri tem, da mora ogrski parlament še v tem zasedanju rešiti nagodbene predloge in avtonomni carinski tarif. Vsled tega pa nastane tudi za Korberja potreba, da skliče v kratkem znova državni zbor. To pa bi bilo brezuspešno, dokler se ne sklene s Čehi mir.
— Ministrska kriza? Različne vesti se razširjajo glede krize v Korberjevem kabinetu. Z ene strani se trdi, da je odstop brambovskega ministra   grofa Welsersheimba nespremenljiv in daje vojni minister Pitreich že celo prosil cesarja, naj ga odstavi, a cesar  ga je profil, naj še ostane.   Z druge  strani se zopet razglaša,   da  tudi dr. Ko.-ber namerava odstopiti.   Toda  kriza nastopi šele v jeseni,   prej   pa  odstopita finančni   minister   vitez Bohm-Ba werk zaradi zakona o sladkornem kontingentiranju  ter   češki minister dr.  Rezek   zaradi   stališča čeških poslancev.
— Novi minister za Hrvaško dr. T o mašić, je še le 39 let star ter slovi kot posebni zaupnik bivšega bana Khuena Hedervarvja, katerega je tudi šele nedavno pral v ogrski zbornici. Prvotno je bil vseučiliščni profesor, pozneje pa banov tajnik.
— Italijanska zbornica je sprejela šestmesečni budgetni provizorij, dočim je budgetni odsek dovolil le enomesečni budgetni provizorij.
— Gališkim deželnim maršalom je imenovan grof Stanislav B a d e n i.
— Umrl je sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu Friderik baron Trautte nb erg.
— Dopolnilne volitve na Nemškem. V soboto sta se vršili še dve dopolnilni volitvi. V Det-moldu je izvoljen pristaš svobodne ljudske stranke, v Homburgu pa baurnbiindler.
— Nemiri v Macedoniji. Turška vlada je naznanila avstro-ogrskemu in ruskemu poslaniku, da je 80 mož broječa četa iz Bolgarske odvedla in umorila občinskega predstojnika iz Lesko (okraj Džumaja), ker je podpiral turške oblasti. V vasi Dirtovče so komitači umorili bolgarskega duhovnika Ligorja. Pa tudi duhovnik Demetrius, ki je za umorjenega služil mašo zadušnico, je bil umorjen. Na progi Solunj Carigrad se je razpoČila dinamitna bomba ter razrušila progo in lokomotivo. Oseba ni nobena ponesrečila.
— Ministrska kriza na G r škem.   Novo ministrstvo je takole sestavljeno:   Theodokis predsedstvo  in  zunanje  zadeve,   Le vid i s notranje   ministrstvo, Lombardos nauk,   K a 1 a gero pu 1 o s pravosod stvo,  Stenopulos kultus,   Si m o pulos finance in Grivas vojno.
— Vesti o odstopu črnogorskega prestolo naslednika Danila na korist bratu Mirku, so popolnoma izmišljene. Princ Danilo in njegova soproga Milica Jutta se temveč prav resno pripravljata za prestol.
— Med Rusijo in Severno Ameriko je prišlo do resne dipl o matične krize. Ameriška vlada je namreč odposlala Rusiji protestno noto ameriških Židov proti preganjanju Židov v Kišenevu. Rusija skoraj
gotovo zaradi tega odpokliče svojega poslanika izWashingtona.
Dopisi
leda. Brali smo v »Slovencu« popis slavnodti, ki seje vršila pri blagoslovljenju vogelnega kamna naše nove cerkve. Vse je bilo prav lepo, samo naš naduČitelj se slav-nosti ni udeležil, zato se dopisnik strastno zaganja v njega. Ali je že pozabil dopisnik, kako ste ga preganjali in mu grenili življenje skozi dolgo vrsto let in še danes nima miru pred vami. Še lani ob birmi ga je škof s prižnice napadel, če tudi ne naravnost, ko je govoril zoper bralno društvo, čegar pred sednik in duša je ravno nadučitelj Rus. V zahvalo za razne napade naj pa hodi vam parado delat! Ako hočete, da se bo udeležil slavnom vlaganja sklepnega kamna, boste že morali zanj preskrbeti ukaz višje oblasti Sicer naši klerikalci ne sprejemajo škofa tako slovesno kakor drugod, zato bi radi, da bi jim mi pomagali opravljati to službo, dasi nas ne morejo videti. Povemo vam, da kolikor bolj bote posameznike napadali zaradi cerkvenih zadev, toliko bolj nas bote odstranili od cerkve in nazadnje nam ne kaže druzega, da popolnoma izostanemo, ker nočemo biti vam za nakovalo. Da pa strankarstvo razjeda prebivalstvo, ima dopisnik prav. Občinski odbor ne dovoli, da bi se nova cer kev zidala po davkih, ker smo overjeni, da imate sami dovolj denarja za novo stavbo. Mi se bomo znali braniti cerkvenega davka. Ako bi pa vi imeli občinski odbor v rokah, potem gorje davkoplačevalcem. Zoper zidanje nove cerkve nismo prav nič, samo zgradite jo s svojim in cerkvenim denarjem, ne z našim
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Eden največjih vzrokov prepirom med cerkvijo in med mesti je bilo vprašanje o delokrogu cerkvenih sodišč. Mesta so se postavljala na stališče, da cerkvena sodišča v posvetnih zadevah nimajo ničesar govoriti, nego da so kompetentna zgol v duhovskih zadevah, med tem ko se je cerkev trudila, da bi prav v posvetnih zadevah zadobila čim večjo oblast. Najhujše je bilo nasprotje v slučajih ekskomunikacije. Cerkev je bila svoj Čas dosegla, da je vsak izobčenec izgubil tudi vse državljanske pravice, da je izgubil svoje premoženje itd. Mestne občine pa so zahtevale, da se jim prizna pravica preiskati, če je ekskomunikacija utemeljena, sicer niso hotela pripoznati pravnih posledic od cerkvenih sodišč izrečenih izobčenj. Hudo nasprotje se je vnelo tudi zaradi zahteve, da so duhovniki v posvetnih pravniških vprašanjih podrejeni mestnim sodiščem in da morajo duhovniki ravno tako plačevati davke kakor vsi drugi mestui prebivalci. Duhovniki so se zlasti srdito upirali zahtevi, da morajo plačevati davke, in so tudi res dosegli, da je cesar Karol IV. 1. 1359 pod najhujšo kaznijo prepovedal duhovnike obdavčiti.
Materijalni in politični razvoj mest je nadalje prouzročil, da se je izkazala potreba, skrbeti tudi za take zadeve, ki so bile dotlej izključno v cerkvenih rokah. Mesta so začela skrbeti za Šolstvo za preskrbljevanje bolnikov in ubožcev. Temu se je cerkev silno upirala, a brez vspeha.
Mesta so začela skrbeti za Šolstvo, ko je vsled razvoja obrtnosti in trgo vine postalo potrebno, da so si ljudje pridobili večjo izobrazbo, zlasti pa da so znali citati, pisati in računati. Vsled tega so začele mestne občine že proti koncu 13. stoletja ustanavljati mestne šole, sčasoma so dobila vsa mesta svoje Šole. Ustanovili so jih tudi tam, koder so že imeli cerkvene ali samostanske šole, ker te praktičnim potrebam niso bile primerne. Tekom 14. stoletja so tudi nastale dekliške šole, ki cerkvi še prav posebno niso ugajale. Cerkvene oblastnije so zahtevale, da se vsaj vodstvo in nadzorstvo teh šol njim izroči, a občine se niso hotele udati tako, da je cerkev le v nekaterih mestih dosegla svojo zahtevo. Šele po izvršeni protire-formaciji je cerkev v katoliških deželah dobila šolstvo v oblast in dobro skrbela, da je ljudska izobrazba kar mogoče zaostala. Posebno dobro se je to posrečilo pri slovanskih narodih v Avstriji. Slovani v Avstriji bi bili že dolgo odločilni faktor v državi, da se jih ni umetno zadrževalo v kulturi.
(Dajje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 30 junija
— Osebne vesti. Deželo predsednik baron Hein je šel več tednov na dopust. — V VIII. čin razred so pomaknjeni profesorji dr Valentin Korun, Anton Strito in Martin Sinković v Ljubljani Alojzij Vir b ni k v Novem mest^ in Edvard Philipp v Kočevju. Stalno je nameščen na II. drž. gim naziji v Ljublj ani začasni učitelj dri Oton Jauke r. — Višji evidenčn geometer v Radovljici, Henrik Ho ho je premeščen v Slovenji gradeč.
— Dopolnilna državno, zborska volitev, na mesto J p Vencajza, ki je odložil svoj dr žavnozborski mandat, utegne spr* viti na površje — političnega mrliču Od zanesljive strani čujemo, da g< vrše pogajanja zaradi kandidatur« gospoda dvornega svetnika Š u k I j e j a in vse kaže, da postane gosp Šuklje naslednik Vencajzov.
— Država in Nemci. Kadar koli se oglasijo Slovani s kako željo vedno se naša preljubljena mečeh izgovarja, da jej ne more ugoditi ker nima denarja. Za vojaštvo in u — Nemce ima pa denarja toliko, d ga kar proč meče. Nemcem se iz. polni vsaka, tudi najnepotrebnejs> želja, zlasti vsaka, ki omogoča Nem cem, da kulturno napredujejo, met tem ko se država na vso moč trud da bi slovanske narode v kultur zadrževala. V tem tiči vsa modros avstrijskih državnikov. Kako se del se je sedaj novic pokazalo. S prihod njim šolskim letom se ustanovi v Knittelfeldu na Šta jerskem nov| nemška realka. To bo četrt realka na Štajerskem. V tem, ko imi država za štiri realke na Štajersken denarja dovolj, ne privošči ce lemu slovenskemu narod niti ene same realke, ker hoče da bi se Slovenci ne posvečali teh niškim študijam. Komaj so Neme dosegli realko v Kmtteldu, že so s oglasili z novo željo. V Mariboru j dežela ustanovila učiteljišče, da b slovenski Štajer preplavila z nem škutarskimi učiteljicami, na Gorenjem Štajerskem pa zahtevajo, da na država ustanovi nemško učiteljišč« in vlada jim bo seveda tudi ustregla Tako gre leto za letom, tako se i državnim denarjem sistematično pc spešuje nemštvo, slovanski narodi p se zatirajo.
— „Tehant bodo prišli. (Višjim ljudskošolskim oblastim preudarek.) Lansko leto izišle nov naredbe ter ukazi glede ljudskošo skega pouka in počitnic itd. niso s vaprejele posebno simpatično. Večin je godrnjala, češ, zakaj nam prikra šujejo počitnice, čemu to in ono iti Dokaz, da tudi izobražencem v go tovih zadevah leži v kosteh konser vatizem. Neznatna manjšina pa se j postavila na idealno praktično sti lišče, trdeč, prav je, da se kar mo goče razširi šolski pouk, ker narod treba v prvi vrsti šole, šole in šole Nočemo preiskovati, kdo je ime prav in v kakem obsegu, pač p tukaj ie konstatiramo, da so gol omenjene naredbe in ukazi obvelja' Tako so se prikrajšale božične p) čitnice, tako se je odpravil prazni 87. Alojzija, tako se je ukazalo, d se tudi o priliki različnih oerkveni slovesnostij ne sme prikrajšati šoUt pouk itd. Vse to je torej v veljav Sedaj pa pridejo naš gospod fajmo šter ter napišejo našemu šolskem, vodstvu uradni dopis, da pride dni 26. junija t 1. prečastiti gosp. dekan da bode ob polu 8. uri sv. maš* potem pa bode prečastiti v vsaken razredu po eno uro izprašea* krščanski nauk. Pri konferenci, & se je glede tega dopisa vršila v p; nedeljek, dne 22. junija, je gosp^ fajmošter na vprašanje, kako si 1 misli, predlagal, da naj pridejo v* šolski otroci, dopoludanski in p° poludanski, dne 26. junija d opol1 dne v šolo, da jih bode gosp. deka izpraševal. Potem naj se izpuste 1 popoludne naj bode prosto! K ' renoa je v očigled strogim uk* glede prikrajšave Šolskega pouk' temu predlogu pritrdila le pod p
gojem, da višja šolska šolska oblast, torej c. kr. okrajni šolski svet, to dovoli. In glejte čudo! C. kr. okrajni šolski svet je dovolil! Danes je torej šole prost dan in le prečastiti gosp. tehant izprašujejo malo iz krščanskega nauka in le dopoludne. Opolu dne pa imajo pri gospodu fajmošlru »trahtament« in proti večeru se bodo Odpeljali domov po tem trudapolnem delu. In tako se je »per tot discri-mina rerum« zgodilo, da smo anno domini 1903 na Breznici morali izkazovati gospodu tehantu večjo čast, kakor sv. Alojziju! Sedaj pa vprašamo slavne šolske oblasti: »Ali se sme zaradi komoditete gosp. tehant a cel dan šolski pouk zanemariti? Ali pa je še v veljavi srednjeveški klic: »Tehant bodo prišli?« — Na Breznici, dne 26. junija 1903. — Krajni šolski nadzornik.
— Uradni popravek. »Slo venski Naroda objavlja v št. 127. z dne 6. junija t. 1. v rubriki »Dnevne vesti« z začetnimi besedami »Ad-junkt Polenšek«, notico, v kateri je rečeno, da je imenovani sodni ad-junkt, opiraje se na neko klerikalno denuncijacijo, odposlal orožnike na Slap, da zgrabijo tam v notici orne njene tri posestnike, ter jih pustil posamično pritirati k sodišču. Temu nasproti se na podlagi kazenskih spisov konštatuie, da je o. kr. žan darmerijska p09taja v Vipavi omenjene tri oseba kot osumljene dejanja, vrsivšega se pred 14 leti, iz lastnega nagiba prijela in izročila c. kr. sodišču v Vipavi. Ker so se radi dogodka, kojega ima no tica v mislih, že v letih 1899 in 1901 vršile sodne poizvedbe zavoljo hudodelstva ropa, katere so se pa ustavile, ker se storilci niso mogli zaslediti, je c. kr. sodišče dotične obdolžence začasno priprlo do daljnega ukaza preiskovalnega sodnika. Po predlogu c. kr. državnega pravdni-štva, kateremu so se predložili dotični kazenski spisi, je potem preiskovalni sodnik pri deželnem sodišču v Ljubljani s sklepom z dne 15. aprila 1903, opr. št. Vr 413 3/5, zoper dotičnike ukrenil uradno preiskavo    radi   hudodelstva   ropa po
190. in 192. k. z. in ob enem tudi redni preiskovalni zapor. Dalje se je reklo, da se višje oblasti ne ganejo, ker jim še ne zadošča, kar je Polenšek do sedaj zakrivil. K temu se pripomni, da so se vršile v vsakem naznanjenem slučaju po višjem obla-stvu poizvedbe, da so se pa dotični napadi na uradovanje in osebo imenovanega sodnega adjunkta izkazali kot neosnovani. C. kr. predsedništvo deželne sodnije v Ljubljani dne 23. junija 1903. Levičnik.
— Promocija. Dne 26. m. m. je bil na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava odvetniški kandidat gosp. Karol Sturm iz Metlike. Čestitamo !
— Prešernova veselica v ,,Zvezdi". Vse p. n. dame, ki so obljubile svoje sodelovanje pri Prešernovi veselici v Zvezdi, se naj-uljudneje vabijo, da se prav zanesljivo udeleže seje, ki bo v sredo zvečer ob 7. uri v Sokolovi telovadnici. Na razgovor pridejo važne zadeve, zlasti glede priredbe in organizacije te veselice. Posebno se opozarjajo tiste dame, ki bodo sodelovale v jedilnih paviljonih, da se snidejo jutri že ob 6 uri zvečer v Sokolovi telovadnici. V objavljeni imenik dam, ki so obljubile svoje sodelovanje, se je po neljubem naključju vrinilo nekaj pomot. Nekatera imena so bila izpuščena, pri nekaterih pa je bilo zapisano napačno krstno ime. Dotične dame naj to blagohotno oproste, saj morajo B&me uvideti, da se pri toliki mno žici imen taka pomota lahko primeri Končno še omenjamo, da je c. k r. deželna vlada brezpogojno dovolila prireditev Prešernove veselice v »Zivezdi« — navzlic vsem spletkam.
— Prva javna produkcija gojencev „Glasbene Matice" e v soboto zvečer izvrstno vspela. »Glasbena Matica« stopa z vspehi svojega delovanja v koncertih in kakor kaže zadnja produkcija tudi v šoli gojencev prav energično in har konično navzgor! Vse tri glavne stroke, klavir, gosli in solopetje se krasno razvijajo. Stopnjo, kakršne pred nekaterimi leti še nikakor nismo pričakovali, smo že sedaj dosegli in
to a lepimi muzikalnimi talenti, s vztrajnostjo, pridnostjo in veliko nadarjenostjo gojeneev ter i — i zbornimi, fino glasbeno čutečimi učitelji-umetniki, ki gojence v pravem duhu lepe glasbe vzgajajo! Produkcija je pokazala, da je »Glasbena Matica« pravo vseslovensko kulturno vzgaja jališče slovenskega naroda na poti prave umetnosti. 16 goslarjev, 6 gojencev klavirja in 5 gojencev solo-petja je pri prvi produkciji solistično in v ensemblu z jako lepimi vspehi nastopilo. Več o posameznih vspehih pomo poročali, ko se izvršite še ostali dve napovedani produkciji, katerih druga bo jutri in tretja v soboto zvečer. Velika dvorana »Nar. doma« jo bila napolnjena do zadnjega prostora, s tako velikim zanimanjem zasleduje občinstvo produkoije naše izvrstne glasbene šole. Mnogi nastopi solistov že napravljajo prav koncertni utis in užitek je vsled mnogovrstnosti, spre membe in lepega muzikalnega predavanja zelo prijeten. Jutri večer je druga produkcija, ki ima vse nove točke na sporedu in med katerimi je še mnogo prav lepe koncertne višine in se je nadejati lepih koncertnih užitkov. O sliki in umetnostni stopnji, katero nam podajejo produkcije gojecev, hočemo po izvršitvi vseh več poročati, ker se slovenskega napredka ▼ umetnosti zelo veselimo.
— Druga javna produkcija gojencev Glasbene Matice" koncem šolskega >eta 1902.3. bode v sredo, dne 1. julija 1903. leta zvečer ob pol 8 uri v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1. W. A. Mozart: Sonata — fantazija — v C-molu, (1. stavek), na klavir svira gdč. Marija Jekovec. (Šola gosp. Fr. Gerb'ć*) 2. Grieg: Iz liriških klavir skih skladb »Metuljček«, op. 43, na klavir svira gdč. Olga Plautz. (Šola g. J. Prochacke.) 3 a) C. M. \Veber: Molitev iz opere »C a r o -strele c«, b) W. A. Mozart: Arija paža iz opere »Figa rova svatba«, poje gdč. Ljudmila Novak. (Šola g. Fr. Gerbića) 4 W. A Mozart: Thema con Variazioni, na klavir svira g. Anton Trost. (Šola g. J Prochazke) 5 W. J. pl. Wasielev-ski: A 1 1 a P o 1 1 a c c a za gosli op. 30, na gosli svira g. Miroslav Dežela. (Šola g. J. Vedrala) 6 a) Per erolese: Ninetta, b) Schumann: Posvečenje. pesmi poje gdč. Angela Malic. (Šola g. Fr. Gerbića ) 7. St Heller: T a r a n t e 1 1 a , op. 85. štev. 1, na klavir svira gdč. Marta Reich (Šola g. J. Prochazke.) 8. H Goetz: Arija Katarine iz opere oUkročenjetrmoglavke«. — »Zdaj peša moč«; poje gdč. Pavla Treo. (Šola g. M. Hubada) 9 Jakob Dont: Vijolinski kvartet. I. stavek: Allegro. II. stavek: Scherzo. III. stavek: Andante. IV. stavek: Presto. Svirajo: 1. gosli g. Miroslav Dežela, 2. gosli g. Josip Hejrbal, 3 gosli
f. Ivan   Karlin,   4.  gosli  g. Rudolf turm.  (Šola g. J. Vedrala.)   10 A. Tierfelder: Arija iz »Zlatorog a«, poje gdč.  Olga Plautz.   (Šola g. M. Hubada) 11. Mendelssohn: »Pesem brez  bese d«,  op.  19.  št.  3, na klavir svira gdč. Eda Orožen. (Šola g. J. Prochazke.)   12.  Ch. Gounod: Balada  in  arija Margarete iz opere »F a u s t«,  poje  g4č. Erna Povše. (Šola g M. Hubada.) 13. Cho pin:    Fantasie impromptu, op 66,   na   klavir  svira   gdč Brna Nolli. (Šola g. J Prochazke) Vehki koncertni   klavir  c. in kr. dvornega in   komornega   fabrikanta klavirjev Friderika Ehrbarjaz Dunaja. Začetek  produkcije točno ob   pol 8. uri. — Konec proti pol 10. uri. Dru štveni člani, njih   rodbine ter sploh prijatelji    in    podporniki »Glasbene Matice« se vabijo k produkciji. Vstop je prost.   Tretja produkcija gojencev »Giasbene Matice«   bo v soboto dne 4 julija.
— ,,Glasbeni Matici" je iz
ročila gospa Uršula Souvan po želji nje pokojnega soproga gospoda Fran Ks. Souvana znesek 200 K.
— „ Glasbena Matica" uljudno vabi svoje čla e na mnogo-brojen obisk razstave ženskih ročnih del v »Mestnem domu«. Po sodbi vseh obiskovalcev je razstava tako krasno vspela, da zasluži vsestranske pozornosti ter priznanja izbornega delovanja narodnih dam, katere so v plemenite narodne in dobrodelne namene priredile krasno razstavo.
— Ciril-Metodov kres ljubljanskega „Sokola" bode gorel v soboto, dne 4. t. m. na Dreniko-vem vrhu. Sokoli združijo s kresom mal pešizlet skozi Šiško, Koseze in z Večne poti k Dreniku. Člani v društveni obleki se zbirajo ob pol 8. uri zvečer v »Nar. domu«. — Bratje Sokoli! proslavite z mnogobrojno vdeležbo spomin slovenskih blagovestnikov.
— „Sokolska ideja in Slovenci", brošura po 20 h izvod dobiva se v narodni trgovini gosp. Jerneja Bahovoa na svetega Petra cesti.
— Umrl je včeraj sjutraj tukajšnji trgovec in hišni posestnik Alojzij Pa u so hi n, tast našega skladatelja   Okrajnega   glavarja V.
Parme.
— Zaključek demonstracij turnarske alavnosti v Ljubljani pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Povodom demonstracij dne 7. junija, ko se nemški turnerji imeli svojo slavnost, so proti večeru vojaki in orožniki zaprli vse dohode v Zvezdo. Ni čuda, da se na Kongresnem trga in v Wolfovih ulicah nabralo mnogo občinstva, in da so se zgodile nove demonstracije. Prva žrtva te demonstracije je postal Anton Pilar iz Velesovega, hlapec v Ljubljani, ker se ni hotel pokoriti povelju stražnikov, naj se odstrani iz Wolfovih ulic. Na stražnikov opomin, da naj gre naprej in da naj ne zaostaja, odgovoril je Pilar: „Kaj pa hočeta, ki sta z menoj vred ravno taka beračain ker le ni hotel ubogati, bil je aretovan. Sedaj se je pa množica zavzela za aretovanca ter zahtevala, da se ga oprosti; in res bi se bila tem javnem organom trda godila, da niso na upitje množice opozorjeni stražniki z mestnega magistrata prišli na pomoč in Pilarjevo oprostitev s tem preprečili, da je nadstražnik Ivan Ažman pozval množico, naj se razide. Odgovor na ta poziv je bil lučanje kamnov in kot tak storilec je bil prijet Ignacij Vidrih, čevljarski pomočnik v Ljubljani, kateri sam priznava, da je imel kamen v žepu in da je res enega med redarje vrgel. Kot tretja sumljiva oseba je bil prijet brivec France Sop-čič, rodom Karlovčan. Ta je bil po stražniku Martinu Gerloviču obdolžen, da se je pripognil kot da bil pobral kamen, se potem zopet zravnal, in z roko zamahnil proti stražnikom. SopČič se pa na ta način zagovarja, da se je le zaradi tega pripognil, ker si je hlačnico zavihal, roko je pa dvignil, da si je rokav popravil. Zadnji obdolženec je mesarski vajenec Ljudevit Pust iz Ljubljane ta priznava, da je rekel stražnikom: „mi ne delamo škandala, zakaj bi šli? mi smo zase dražba, to je naša volja, če c'mo, gremo." Na stražnici po imenih vprašana je po pričevanju nadstražraojstre Hercoga odgovoril Sopčič, da se imenuje Zabrič, Pilar pa da se imenuje Kon-diš. Kakor je pa Sopčičev brivski mojster Podkrajšek drugi dan pri policiji potrdil, ima ta res tri imena namreč, SopČiČ-Vojnovič-Mutič. Vsi 4 obtoženi so bili krivim poznani pre-greška rabuke, SopčiČ in Pilar pa Še prestopka zoper javne naprave ter obsojeni ŠopČič in Pilar vsaki na 10 dnij, Ignacij Vidrih na 7 dni Ljudevit Pust pa na 6 dni strogega zapora.
— Društvo učiteljev in šolskih prijateljev ljubljanske okolice je imelo zborovati 2. julija v Št. Vidu nad Ljubljano. Zaradi nepričakovanih ovir se pa zborovanje preloži na nedoločen čas. Ant. J a v o r š e]k t. č. podpredsednik.
— gmarsko-rogaNko učiteljsko društvo zboruje dne 5. julija ob 1 all uri pri sv. Križu tik »Istine. Ob desetih je ravnotam od-borova seja.
— Nesreča. Zrakoplovec Leon Stvftens je v nedeljo popoldne ponesrečil. Steffens se je hotel že 21. junija s svojim balonom dvigniti v zrak, a tedaj se mu je balon unel, tako da je moral svoj svoj namen odložiti do te nedelje. Že 21. junija se je pokazalo, da Steffens ne zna prav dobro svoje stvari, da je šele začetnik in to so tudi potrdile vesti iz Zagreba, kjer je menda trikrat poskusi! s svojim balonom vzleteti v zrak, a se mu ni nobenkrat po srečilo. V nedeljo popoldne se je na dirkališču slov. kolesarjev zbralo jako mnogo občinstva B*lon se je le počasi polnil. Ob polu 7. zvečer se je končno Steffens dvignil z balonom, a ni prišel posebno visoko. B*lon menda ni bil prav dobro napolnjen Ko je Steffens videl, da balon ne pojde višje, se je hotel s padalico spustiti na zemlo ter potegnil za dotično vrv. Ali balon ni bil prišel tako visoko, da bi se bila padalica mogla pravočasno razprostreti. Predno se je padalica odprla, je Steffens treščil na zemljo. Zlomil si je obe nogi in roko ter se tudi sicer težko poškodoval, Zdravniki so mu takoj priskočili na pomoč in odredili, da je bil prepeljan v deželno bolnico. Zdravniki upajo, da mož vzlic hudim in nevarnim poškodbam vendar o kreva.
— Vinski tat« Včeraj zjutraj so zaprli črevljarja Karola GoršiČa, stanujočega v Lenčetovi hiši v Wol fovih ulicah št. 5. Kradel je že dlje Časa vino, klobase in drva svojemu hišnemu gospodarju. V noči od 28 na 29. t m. so ga Čakali, da bode zopet prišel krast. In res je tudi prišel bosonog in razoglav. Šel je Čez dvorišče v hišo, vzel na omari ključ od kuhinje, sel v isto in potem v sobo, kjer se toči vino. Tukaj je dobil ključ od kleti, s katerim je odprl klet in Sel notri. Ko se je čez nekaj časa vrnil z vrčem polnim vina, ga
je pri kleti skriti redar prijel, a Gor iič se mu je iztrgal in je zbežal na Pavšinov vrt in od tod na Ahčinov vrt, kjer pa ga je redar dohitel in prijel. Pri hišni raziskavi našli so pri GorŠiču Lenčetu ukradena drva. Policija je Goršiša pridržala v zaporu in ga danes  izročila deželni sodniji.
— Mesečnik. Anton Kavčnik, 21 let star, z Notranjih Goric, kovaški pomočnik  v Beli peči, je v noči od
27. na 28. t m. padel s strehe na tla. Med padcem je zadel z brado ob rob okna v prvem nadstropju in si zbil 4 zobe. Težko poškodovanega so pripeljali v deželno bolnico. Kavčnik je mesečen in je ponoči vstal in šel skozi okno v podstrešnem stanovanju na streho in odtod padel na tla.
— Napadeni vojaki. V noči od 28. na 29. t. m. sta bila na križ-potu Marije Terezije in Bleiweisove ceste napadena četovodja Fr. Fritsch od 27. pešpolka in desetnik Alojzij Rak od topničarskega polka. Napadli so ju trije fantje, oboroženi s trite 1 jci in vilami. Rak je zbežal, Fritsch pa je bil pretepen in na glavi in na desni roki pc škodovan.
— Zaprli so brezposelnega hlapca Matijo Lunarja, kateri je na sumu, da je ulomil v stanovaje Schiff-rerjevih hlapcev Ivana Zupana in I. Glogovšeka na Dovozni cesti št 4 in (ima ukradel več obleke, uro in ve rižico in 30 K denarja.
— Tat pri ofru. Včeraj po-poludne je v sv. Petra cerkvi pri ofru neki neznan mož hotel vzeti s krožnika bankovec za 10 K. Župnik je to opazil in prijel moža za roko, ki je takoj spustil bankovec in zbežal iz cerkve.
— Nogo zlomila« Kuharica M«rja Meissnerjeva v službi pri Iv. Hermanu, lastniku panoptika v Jesenicah je na stopnicah pri veži spodrsnila, dobila levo nogo med dve stopnici in si jo zlomila. Ponesrečenko so pripeljali v bolnico.
— Nepoštena kuharica.
Gostilnič*rki Rozaliji Pavškovi na Sv. Martina cesti št. 36 je njena ku-narica kradia vino in jestvine in je tudi natakarico napeljavala, naj isto stori. Ko so jo v nedeljo zjutraj pri tatvini zasačili, je pobegnila iz službe.
— Tatvina« Delavcu Matiji Koštrunu v Rebru št. 2 je v noči od
28. na 29. t. m. neznan tat ukradel iz stanovanja hlače, telovnik, suknjič in denarnico. Tat je pustil v stanovanju svojo raztrgano obleko.
— Klobuk zamenil. Dotič nik, ki je v brivnici g. Boltavzarja na Starem trgu zamenil svoj uma zani črni klobuk s skoraj novim temnosivim, se poživlja, da istega takoj nazaj prinese.
— Na južnem kolodvoru najdene reči« V času od 20. do 26. t. m. so bile na južnem kolodvoru sledeče reči najdene, oziroma oddane: par čevljev, dežnik, dve palici, glavnik in solnčnik.
— Pa gotovo če ni. Gospod Dragotin Hribar je za minole praznike priredil pri Bončarju na Sv. Petra cesti pojedino. Med drugim je bila prinesena na mizo torta v obliki ježa. Upamo, da bodo Dragotinovi gostje ježe dobro prebavili — gotovo pa še ni!
'Najnovejše novice. Očeta je umoril v Stolnem Belemgradu neki Czerna. Očeta, s katerim je živel v prepiru, je sin zavratno napadel na cesti, ga zadavil ter mu z žepnim nožem odrezal glavo. — Nevarnega cerkvenega tatu so vlovili orožniki v Gor. Dravogradu v osebi 151etnega delavca Otilio de Pozzo. Vlomil je v pušice raznih cerkev po  Koroškem ter jih oropal.
— Veliki izgredi so se primerili v Thornu v pruski Ši.-ziji, ko so Poljaki zvedeli, da je pri ožji volitvi irvoljen nemški kandidat Grossmann. Policija je šla z golimi sabljami nad demonstrante ter jih  mnogo ranila.
— Leopold  Wolfling je vložil švicarski vladi zaradi raznih forma-11 tet,  da  se more poročiti  z gospo dično   Aiamović.  Bivši nadvojvoda se naseli v Ženevi  ter je v prošnji obljubil, da zaprosi po preteku postavnega  roka  za švicarsko državljanstvo. — Napad na policaja. Dunajski policaj, Slovenec Jakob Ko štomai, je bil zunaj mesta od neznanega zločinca napaden ter iz revol verja nevarno ranjen- — Dragonci
— roparji. Dragonci 11. polka v Slobkeraibu so napadli in s sabljami razsekali delavca Pešeno; končno so ga izropali ter polmrtvega moža vrgli na tir državne železnice, da bi zbrisali svoj zločinski sled. Težko ranje nega delavca so našli pred prihodom vlaka, a tudi zločince so izsledili in in zaprli. — Nesreča na železnici. Med Bilbao in Saragosso je je padel vlak v reko Nagerilla Devetdeset oseb je mrsvih, nad sto pa ranjenih. — Jubilej mesta Hali. Mesto Hali na Tirolskem je praznovalo zadnja dva dneva zelo slovesno lOOOletnioo svojega obstoja. Slovesnosti se se tudi udeležili nadvojvoda Evgen ter princ Ludovik in
princezinja Matilda Saksonsko - Ko-burško.
Nemiri na Hrvatskem.
V ludbreškem okraju ni vasi, kjer bi ne bilo oddelka vojakov. Ko so 26 junija v vasi K u n o-veo razglasili naglo sodbo, je narod proti temu protestiral. Ka Valerij a je na to bila poslana nad množico, ta pa je udarila z vilami in kosami na vojaštvo. Vojaštvo je streljalo. Štirje kmetje so bili na mestu u stre I je ni, 6 je težko, 19 lahko ranjenih, 31 oseb pa je bilo odgnanih v ječo. V Varaždinu je sedaj 201 oseba v zaporu. Ker so vse ječe prenapolnjene, so vzeli v najem konjski hlev, kjer so zdaj ljudje zaprti. Splošna sodba je, da je vseh nemirov v tem okraju kriv veliki župan Rubido, ki sedaj sam prosi, naj se nacrla sodba prekliče,
Tudi okrog Koprivnice in proti B e 1 o v a r u se je začelo nevarno gibanje in so tudi tja že poslali nekaj vojaštva.
Kakor se vidi, odhaja Hedervarv po 201etnem vladanju v znamenju n a-gle sodbe in z bandežijem, sestavljenim od dveh korov vojaštva, treh krvnikov in šest rabeljskih pomočnikov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ribnica 30. junija. Občni zbor konsumnega društva je bil zelo viharen. Prišlo je do 300 kmetov, ki so prisotne duhovnike hudo oštevali in zmerjali. Po občnem zboru so prinesli kmetje ključa sodišču Konkurz napovedan.
Dunaj 30. junija. V „Slov. Narodu" že minoli teden napovedana ministrska kriza je sedaj nastala. Cesar se je iz Braunau-a, od koder je hotel iti v Ischl, nenadoma vrnil na Dunaj in ostane tu osem dni. Levičarski listi poročajo glede ministrske krize, da je domobranski minister grof Welsersheimb že podal demisijo, minister Rezek pa da hoče tudi demisionirati. Glavni vzrok krize je pač to, da se nagodba ni mogla parlamentarno rešiti.
Dunaj 30. junija. Neue Fr. Presse" javlja v večernem listu, da hoče minister Rezek zaradi tega odstopiti, ker se mu ni posrečilo, izposlovati češko vseučilišče na Moravske m.
Budimpešta 30. junija. Danes se je  novo ministrstvo predstavilo   poslanski zbornici. Sprejem od strani opozicije je bil skrajno neprijazen Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervarv in novi minister za Hrvatsko Tomassich  sta bila zasmehovana  in psovana. Ko je Tomassich  vstopil v dvorano, je Pichler nanj zavpil, naj prekliče  svoj   zadnji govor, češ, da je  bil naperjen  proti Madja-rom, ali pa naj se pobere nazaj v Zagreb^ Opozicija je klicala ironično   „Živio".   Predsednik grof Apponvi je z ozirom na to napravil   smešno   opombo,   da je samo   hrvatskim   poslancem dovoljeno, hrvatski govoriti, kar je obudilo veliko veselost Ministrski predsednik Khuen-Hedervary je najprej  prečital  kraljevski re-skript  glede imenovanja novega ministrstva. Ko je prečital konec „Dano na Dunaju. .     je začela opozicija  zopet  razsajati in ironično „Živio" vpiti. Ministrski predsednik je potem pojasnil svoj program. Obžaluje, da volja večine vsled obstrukcije   ni mogla priti do  veljave,  je  dejal, da se je brambni zakon le začasno umaknil   Beseda   „ začasno" je opozicijo skrajno razburila. Začela je razbijati in vpiti:   „Vi ste nas ogoljufali! Vi ste   nas nalagali! Spravite se v Zagreb!   Tako se lahko naHrvatskem lažete, ne pa tua. Vihar je bil tako silen, da ministrski predsednik dlje časa sploh ni mogel govoriti. Ko je zopet nastal mir, je Khuen povedal, da se je vojna uprava za letos zadovoljila   s   starim kontingentom rekrutov,   pogajanja zaradi zvišanja pa se bodo nadaljevala in se predloži zbornici nov brambni
zakon. Ker čez poletje ni mogoče nagodbe rešiti, je Khuen prosil dovoljenja, da se začno pogajanja zastran novih trgovinskih pogodb še predno se odobri novi carinski tarif Ko je končal, je opozicija kričala: Kdaj bodo nove volitve? V imenu opozicije je Kossuth izjavil, da bo nadaljevala boj proti vladi in potem opravičeval svojo stranko, da je opustila cbstrukcijo.
Budimpešta 30. junija- Iz Hrvatske so došle vesti, da je skoro povsem Zagorju nastala revolucij a
Beligrad 30. junija. Ministrski predsednik Avakumović je v današnji seji narodne skupščine prečital kraljevski ukaz, s katerim se zaključuje zasedanje skupščine
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka'' v Ljubljani.
Uradni knrzi dnnaj. borze 30. junija 1903.
Haloibeni papirji.
4*2%, majeva renta . . 4-2°/o srebrna renta . . i8'© avstr. kronska renta
4Vo
.lata
4°/0 ogrska kronska „ !•/,     „    zlata „ 4e/o posojilo dežele Kranjske i-V/o posojilo mesta Spljeta »Vi7o m Zadra
§Vi*/i bos.-herc. 2ei. pos.jl902 4% češka dež. banka k. o.
4%
i1/.0:.
* 1 /o
2. o.
zast. pis. gal. d. hip. b. peSt. kom. k. o. z 10* o pr.
4*/,c
'o
zast. pis. Innerst. hr.
„ ogr. centr. deželne hranilnice . zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke -/o prior. Trst-PoreC lok. žel. ,, dolenjskih železnic 3' , „ juz. SeLknp.*/. Vi iVsV« av. po8. za žel. p. o.
Srečke. Srečke od ieta 1854 .   . . *i      u   n    1860 ■«  . .
tizske .   . ... zemlj. kred. I. emisije n        n    H. „
ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100"— „    turske   .   .   .   . .
srečke    . .
10016; ioo-io'
10060, 120 95; 99-351 1-20-70 9975 100—1
100 — ior—j
99^0 99 60 101-
106 25,
101 —
100 50 100-
100-—j 100*— 98 50
Rfl-50 307 40
101 50
165-.152 75 246 — .155 75 275 — 270 -257 — 85 -123 — 1870 434 — 82-— 77 — 70 — 54 50 26 50 68-80-456 —
100 35 100 30 100*80 10115 99.55 120 90
det.
8275 673 —
162---1
666'-! 733 — 251 — 652 —
Baailika
Kreditne a
momoske B
Krakovske „
Ljubljanske n
Avstr. rud. križa .
Ogr.     „     ,. „
Rtidolfove ,
Salcburftke B
Dunajske kom. „ Delnice.
Južne železnice) • Državne železnice . . Avstro-ogrske bančne Avstr. kreditne banke  . . Dgrske
Zivnostenske .     . .
Premcgokop v Mostu oBriix) Alpinske montan .... Praske želez ind. dr.
ftima-Miiranyi..... 497 —
Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe £eSke sladkorne dražbe Valute«
C kr. cekin......
20 franki....... 19 C4
20 marke....... 2342
Sovereigns...... 23 9o
Marke........ 117 30
Laski bankovci.....j 9610
nvbm.......II 262 75
Žitne cene v Budimpešti.
dne 30. junija 1903.
'iT
mtc zs oktober
101 90 99 80 99 95
10125
10725
102 —
101*10
100- 70
101- —
ior—
9975 30940 101-50
175 — 153*75
260 — 157 75 279 — 273 —
261 — 8880
124 — 19 70 438-20 85 — 82-73*— 5650 27-50 7150 84 — 464-—
83 75 674 — 1630.— 667 — 734 — 252 — 65o 50 379-50 1618— 1622 — 546550 '398 — 351 50 3 353 50
147
15 J" —
11-36 19-07 2350 23 98 11750 96-30 253 75
&2
^v se
oktober . jnlij
avgust . maj 1904. oktober.
Ne3rpemenjeno
za 50 kg ,  50 -50 n n  50 „
50 «
K
7 26 6 10 619 6 24 5 25 536
i „Tempa!-vrelec" z vinom je
nenavadno krepilen in
pospešuje zdravje.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. junija: Anton Križaj, zasebni uradnik, 71 let, KriževniSke ulice št. 2, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
Vidina nad morjem 806*2.  Srednji sračnl tlak 73«o mm.
Jnni	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempera-tura v °C.	Vetrovi	Nebo
27.	9. zv.	7c9 3	187	si. szahod	jasno
28.	7.zj. 2. pop.	740-7 7381	14 3 25 0	al. vzsvz. sr. jug	jasno jasno
- ,	9. »v.	738 7	181	sr.szahod	jasno
	7. zj. 2. pop.	739 3 7363	13 4 264	si. s vzhod si. jjzah.	jasno jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje 19 6° in 191°, — normale: 18 9° in 19 0*. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm.
Angeljnovo milo
JVtar zel jsko (belo) milo.
s znamko
(«72—26)
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo! —a '
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
crne jagode „borovnice"
liter 2 do 21/« kr.   (1618—3>
Sebe ni k, žganj ekuh arij a v Šiški pri Ljubljani.
Samo 3 pošto *Cm\J vin.
Elegantno vezan
vozni red
pri (1681-3)
Ivanu Bonacu v Ljubljani.
Tri besede so?
Pipo Cvekov brinovc!
as sv« ii+ iiz ^14 asa ^ jj£        ž»g ar« »»T« »t«
j'Osip J^ojina
krojaški mojster
Jy(atiida Spojina
roj. San°ŠKar
c. kr* poštna manipulaniinja ■—^^^K   poročena. H^^^-V Ljubljani, 27. junija /903.
1700
(1669-4)
aznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da točim v svoji gostilni
^Miramar44
Reka, via del Pile
pristna istnjanska in hrvatska vina
ter postrezam z dobro kuhinjo.
Solidna postrežba se jamči.
Prenočišča za 40 oseb v lepili = sobah. e=Et
Za obilen obisk se priporoča
Ig. Kiren
gostilničar
na Reki, via del Pile.
(1704—1) (DEri:L*U.X3a.3.}
■**> .A» .i. .Av <i. .4• .»> 306 .«. 8V> 8QB
Učenec
14 do 15 lrt star, krepak deček, iz dobre rodbine, se sprejme v trgovino z mešanim bltgom (1664—3)
A. Pogačnik v Cerknici.
Naznanilo.
Lepe suhe jedilne grobe, sveže nabrane rdeče jagode, pozneje maline in brusnice
v vsaki poljubni množini in plačuje po najvišjih cenah (1701—i)
Josip Leuc, trgovec
v Ljubljani, Resljeva cesta.
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zabtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski
Janglefoot"
En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (ll—155)
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
Globoko užaljenim srcem naznanjamo, da je na§ predragi, nepozabni soprog, oziroma oče, tast, stari oče in brat, gospod
Alojzij Pauschin
trgovec in hišni posestnik
danes, v ponedeljek, dne 29. junija, ob 5 uri zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče v 72 letu svoje dobe pc dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. (17"h
Pogreb predragega ranjkega bode v torek, dne 30. junija, ob 1 ,7. uri po-poludne iz hiše žalosti, Wo!fove ulice št. 6, na pokopališče k sv Krištofa.
Sv. mase zadnSnice brale   e bodo v raznih cerkvah.
Dragega pokojnika pripor- "imo v molitev in drag spom-n.
Pros   se za ti t o B* .^alje.
V Ljubljani, dne 29. junija 190
Karolina Pauschin, soproga   - Alojzij Pauschin, žeirzniški uradnik, sin — Karolina Pauschin, Lujlza  Jerzabek, Pavla Parma, hčere. — Katarina Lehn, ritmojstra vdova, sentr;;    —   Karol pl. Altvatter, načelnik postaje, Hubert Jerzabek, tovarnar, Viktor Parma, c  kr  okrajni glavar, zeti.   - Frida, Herbert, Horta, Beatrice, Viktor, Bruno, Angelo, vnuki in vnukinje
pod tovarniško ceno
oddam vsakovrstno
papirnato in galanterijsko blago
katero mi je v mojem skladišču nastali ogenj deloma pokvaril.
prodaja se od 20. junija naprej.
Za obilen obisk se priporoča
"F Wm IgllČ
(1631—5) trg-ovina s papirjem na debelo in drobno
Mestni trg štev. 11.
Pojasnilo.*)
V fitev. 143 ^Slovenskega Naroda" % dne 24. t. m. trdi se v notici „Nov „Slo-▼enčev" sotrudnik", da tukajSnega založnika g. Otona Fischerja radi tega napadam, ker je mojo nezakonito kolportazo onemogočil.
Temu nasproti moram, da izve slovensko občinstvo resnico, sledeče izjaviti:
G. Oton Fi8cher nikakor ni moje kol-portaže onemogočil, marveč som svojo trgovino do februvarja t. 1. z njegovo vednostjo in sporazumno z njim izvrševal, dokler ni-tem meseca febrnvarja t. 1. s posredovanjem g Otona Fischerja svoj4 trgovine prodal g Davidu Ehrenkranz-u Le-ta je prodal to trgovino v zvezi z g. Bfsrlom Ehrenfreund false Reif g. Otonu Fischer-ju nekaj tednov pozneje (17u7)
Jaz sem nameraval edinole slovensko občinstvo opozoriti na ničvredne romane, kateri v zadnjem čanu tako pogosto izhajajo. Leti romani izdavajo se v več, kakor sto zvezkih, tako, da eno samo delo stane nad 30 K.
Ni mi treba Se opozarjati na to, da ti romani nimajo prav nobene literarne vrednosti, ampak 80 samo prevodi zloglasnih nemških romanov brez vsake vrednosti ter se v prevodu samo imena prekrstijo na slovenska in se dejanje prestavi na slovensko
ZOiIljjO.
_ S. VVurf.
*) .Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Zahvala.
Podpisani se najtopleje zahvaljuje slavni c. kr. zavarovalnici f(Asecurazion« Generali v Trstu" za izplačilo zavaroval« nine 1000 K, katere je prejel od zgoraj imenovane banke za Škodo, ki mu jo jq povzročil požar. Zavarovalnica je Se posebej obljubila podpore kot milostni dar vsoto 4G0 K, ko se je prepričala, da je Skoda večja od zavarovalnine, čeravno se ista ni povečala za **00 K, kakor je poročal do. pisnik v „Slov. Narodu" od 4. t. m Podpi. sani je povečanje le predlagal zastopniku, ne da bi bila zavarovalnica povečanje sprejela.
'ALlofaelf Ki*i£a|^ posestnik
(17f>2)      na Studencu pri Postojni.
ti
Pletenje s strojem
jako HSna in trpežna izdelava
(delavnica obstoji že 14 let)    (1706—p
se priporoča.
Cene nizke. Delo solidno.
Pievzemajo se tudi nogavice v podpletenje, Marija Franzl
delavnica   za   pletenje   v Ljubljani Privoz *t. IO (Prule).
Proda se  dobro obiskovana
gostilna
„Cita di Gorizia" na Reki
in sicer z vso pritiklino kar se rabi prj gostilni kakor kuhinjsko posodo, sodi mizami, stoli itd. Kdor želi kupiti se obrne do lastnika (1706—1
gostilna „Miramar"
Via del Pils štev. 4, Reka (Fiume).
(2?W8—24
Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja -—gg£OY%l
potrebne.
li
Penzijska cena uključno s strofki za zdravljenje od 5 gld. višje. Mična, mirna lega. Tojasnila daje zastonj  in frarko ravnateljstvo.
B!
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. žeioznice v Beljaku.
Is^od iss r©Kia.Qga reda
veljaven od dne 1. maja 1903. lera. Odhod \z Lju"bHsne juž. kol. Praga csz Troiž.  Ob 12. ari SM m ponoči osobni v v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost. Monakuvo, Ljubno, čez Selzthal v Ausa Sclnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Aaistetten. — Ob 5" uri zj 084 vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob  nedeljah in pravnikih.   —  Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteate, Liubno, Dunaj, Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v šteyr, Line, Biuljevice, Pizen, Manjine vare. Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj   —  Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž,   Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bied,  samo ob nedeijah in prasnili 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frinennifmtr Monako vo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zel' ob jezeru, Inomost, B gene, Curin, Genevo, Pariz, čez Klein-Rcitiing v Steyr, L*nc, Buleeviee, Plzen, M; vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago (direktni voz I in 11. razr.i,   Lipeko, ra Dunaj čez Amstetten.   —   Ob 10. uri  ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensitd--Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in 11 razreda.) — Prosa v Novo mesto In v Koce-. ObObni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto,  Strada, Toplice,  Kočevje, ob 1 o m popolndne iatotako, ob 7. uri 8 m ssvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v L-ucl -juž. koi. Proga it Trbiža. Ob 3. uri 26 m zjutraj osooni vlak z Dunaja čez Amstetten, M nakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in II. razreda), Kranzenuteste. Solnograd, Line, SU Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 122 m zjutraj usonui viak i& Trbiža.   — Ob 11. uri lb m  dopoldne osobni  vlak  z Dunaja Čez  Amstetten,  Prago ^direktni vozo»i I b razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pa Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, Št. Ifob Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoiudne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Belja ; Celovca, Monakovega. Inomoata, Franzenstesta, Puntabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer oso vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla či*ez Selzthal iz Inomoata, čez KK Reiiiing iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, H-ba, Francovih varuv, Pra| Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in \. nikih od 31 maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septeu:' i ob nedeljah in praznikih. — Proga i* Noveg- mosta ln Sočevja. Osobni vlaki : Ob 8. un 44 D iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže,  Toplic,  Novega mesta. Kočevja in   ob 8. uri 35 m  zvečer istot^kc. — Odhod   iz Izubijano drž. kol. v garr • MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 7 uri  10 m in ot 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol -Kamnika- Mešani viaki : Ob d- uri 49 m ziutraj, ob LL uri d m dopoludne, ob 0. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeijah in praznikih.
LJUBLJANSKA  KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
Kupuj«  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava In ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane  vrednostne papirje in     25avaru]e  sredice proti vnovčuje zapale kupone. DsruLrzrj.! iz^v/ol.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eakomfit ln Inkiuso mcnle. 101 B^jf*   Bonn«  imro.iu. ~i£Jl
Podružnica w SPLJETU.
lb ti.u ur * lofcc n(iirjriiiu
v tekočem računu ali na v.ožne knjižice pr ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-87'
Promet s čeki in nakaznicami.
Iidaiateij io odgovorni arednik : Dr. Ivan Taviar.
Lastnina iu tisk -Narodne tiskarne".
73