★
m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Sramota je, da tako velik narod kot italijanski, se vedno zatira nase ljudstvo
WoVI - Štev. 73 (1464)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST torek 11. aprila 1950
Cena 15 lir
^tnajsttisočglava množica je včeraj dala svoj odgovor vsem kleiofašističnim in komintormističnim lažnivcem in klevetnikom
Istrsko ljudstvo se je s puško v roki v NOB plebiscitarno
izrazilo, da noče povratha fašistične in imperialistične Italije
Njegovi najboljši zavezniki so bili med borbo in so danes junaški jugoslovanski narodi
^edenta bo zdrobljena
j)J. d°l0O, ko se je razpisal ■ptonsfcj šovinistični tisk, da Ite*inJ,a	l£p in kreposten
nj„ 'i. n7ifl političkega Življe-t'etei'i0ar gondna sila ie dolo-»aii-- smernice italijanske zu-zadnjih desetletij tlte\maga^a ustvarjati iialijan-c .narodnostne težnje. Slovsn-pa-ki iiVe ob ita' jo 0 , vzhodnih mejah, ima-V	precej	drugač-
, • usnje in pojme. Italija,
%ain V le-tih 1866 in 1871 d°-i* -ajSy°JO Narodno enotnost
Cion„iL ,“stoarMtž svojo na-ninalno družabnost, se s te-itošia " xaiov°lnla, marveč iz-kltterst0v° neslo ((iredento«, po d Uje oj™ Se' mislilo zasužnje-oivVcnskega življa. Ireden-— • i Pomeni osvajanje Slo-
Primorja,
KrZ‘Ci^in našega Grabežljivi
hrvaške kršnega
*r*dent ■ 'JT,lbežljivi kremplji Hatj . t:rnn so pa mislili zgse-8osir,..C globlje. v živo meso ju-I Ho <lnskega ljudstva.
Trig 5e Je roparski pohod fašiz-Sretj.0. ^cansko ozemlje v Ž,1	51	Evropi in na Balkanu
Hejte)n° končal ob jek lenik . *n Pb neustrašnem po-3^ ju9oslovanskih borcev za Hfljo > ie Pošast potegnila taa,na2a? svoje kremplje. Ra-tjjo 9 pa je z bivšo Jugosla-W. ‘ jo je poznala kot na k ’ razcepljeno na zunaj kti,,euravnovešeno, ter je ra-Vty > da bo prišel znova čas, znamenju iredente, iz-kp0č «kulturno poslanstvo» Fe2e lokave rimske zuna• lahko znova ogo
^ soseda. Očividno misli je prišel ta čas. To-HleJ?. se- Pred italijanskim
m šovinizmom ne stoji lršla nekdanja razbita in baj, , n0slavija, s katero so t>tg	o lahko pometali, mar-
jn)!notT!? in čvrsta država "e br™uZn0st in ki ie odteče-%1-c	svoje pravice pri-
£rt"-
mednarodn i °Pazoval-\ kličo °	dogodkov. Da-
Uresni-c^- Pom°č ves svet,
^*Z&čvoiih nrpo^-
tre lahko	Ciljev- za ka-
Sunip	navajaj o kot edini
Motivih ,k°?tC0 Priprostih ^ Ha L. a?l in klevet. To-i* Hi nih- podlagi v zgodovini
> hvllUmd- Kdo ™j da’
.	0	ler°rju v coni
TO«,j saP‘ reakcionarno Ko,! Pr‘znai'a, da je sedaj Nj, ,ned obema conama k0 se-odvija wh „ x-a or ‘ na prost tn
kV.- B* ko vsak posetnik ntfev nu vsak korak lah-1,’in v°Hvne letake opozici-k\tZ., žen P°0led pokaže Tjf? o , ,e- 'r‘ ljudje danes
k e0aZ°r-U’ če pri,,le-° o iti"
^.•ero,. da, ne smatrajo pa sc dnevno C	cone	na	tukajš-
! siaja listno, od koder se Tyr? ^dajalca celo vsak pof|l*ta*’ če se ni popol-
C?s «o « vMh oaabni ’°ri
k 0	je	ceI° ne 2fld0'
%T«««toi 'V,cm’dn 'use'
dJ1'-'! oj,,, delujejo pri C’anta ” med ob('raa
! i0fet°st l,.nianJeč bi itoteli to
F
, d"1'
,KV
’8t Zn	—
vnesti v širše merilo
Vnih le že- FClea njih
J,lln hu
u..
V sanp.,‘ sv°Jo zločinsko ®l|ji 1 cc'lo še dalje pred r’lednar°dni forum \Hodii , Pretakali svo l°^ie'7aS> eJSOl::e ° "trPlje-
c iSi pod upra'
^	iuooslovanske
%Sr^° Pozna te lužni-V0*t in -1? potriote. Njih
Oti—.	________
ieuali
ta
bi,
'i:
je udejstvovanje v coni «B» postalo prevroče.
Pustila pa je ob svojem begu na. mestu svoje pomagače. Našli so se ljudje, ki so bili pripravljeni za dober denar vršiti za njih izdajalsko raboto. Xa skupinica plačancev tvori tudi ono središče, kjer se zbirajo razni vohunski podatki in odkoder se pošiljajo zlagana poročila o terorju in kjer se kujejo načrti za sabotažo, ter razumnožujejo in odpošiljajo grozilna pisma. Tukaj je kuhinja onega terorja, ki naj jemlje sapo italijanskemu ljudstvu ob pripovedki P. trpljenju ((Zasužnjenih bratov pod knuto zavojevalca«. Zato da bi bilo to delo še uspešnejše in poročila obširnejša in verodostojnejša, so jim gospodarji pri CL,N-u za časa volitev podvojili Judežev groš.
Istrsko ljudstvo pa dobro pozna ne le plačance, marveč tudi njih ‘plaievalce, ki so v CLN-u po begu iz cone «B» našli ugodno področje ža ono udejstvovanje, ki ga jim je ljudska oblast lnm tako ((nevljudno« preprečila; ljudstvo samo pa jih je izgnalo. Ve za profesorja Romana Redenta za Reclus Vascotta, ki je zaradi sodelovanja v teroristični skupini pobegnil v Trst, ter tam za svoje delovanje takoj dobil pri CLN-u nagrado v obliki odgovornega mesta, dalje za bivšega nemškega kolaboracio-■ nista Rovattija, organizatorja fašističnih skvader, ki so po Trstu pretepale «ščave», za iredentiste Bologno, Delise, Cezarja in ostalo lepo druščino, ki si danes prilašča pravico govoriti v imenu jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja in ki gre v svoji nesramnosti tako daleč, da bi hotela razlagati svoje laži že kar pred OZN, katere so jim za dober denar tako radi pripravljeni dobavljati plačanci, katerim širokosrčna uprava v coni <(B» Pri vsem tem ni skrivila niti lasu navzlic temu, da so pošteno zaslužili, da bi vsaj malo okusili oni «teror», o katerem pošiljajo v svet tako krvoločna poročila. Nad vso to družbo pa vedri in oblači kot vodja or kestra Dr. Fragiacomo. Istrsko ljudstvo pa odločno odklanja take zagovornike in noce imeti z njimi nobenega posla ter jim odreka vsako pavico govoriti v njegovem imenu- Njihovim plačancem pa odgovarja da bo že prišel čas, ko bodo dajali odgovor za svojo vohunsko raboto.
Vsem skupaj Pa želimo povedati, naj si dobro prečitajo spomenico vlade FLRJ rimski vladi, kjer je rečeno, da se da rešiti vprašanje tržaškega ozemlja le U medsebojnem priznanju interesov obeh sosednih, držav. S tem je naznačena možnost in edina prava pot do uspeha. Ljudska oblast v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja pa ima moč, da polomi kremplje iredente, ki se ni v ob-h velikih vojnah ničesar naučila, in da razgali delovanje njenih plačancev., pri čemer se bo pokazala slika, s katero bi ti ljudje pred OZN gotovo napravili vse prej kakor dober vtis in dosegli čisto drugačen uspeh ket si ga mislijo.
Delovno ljudstvo yseh treh
narodnosti v coni B je dalo včeraj mogočen in jasen odgovor vsem tistim šovinističnim in kominformističnim kričačem. ki bi gg radi tik pred volitvami zmešali in preprečili, da bi prihodnjo nedeljo še enkrat jasno in odločno povedalo. da v istrj ni več mesta za fašiste, pa naj se skrivajo pod katerim koli Imenom.
Velike množice ljudstva, ki so prihitele z vseh kralev koprskega okraja, so sc v dopoldanskih urah zbrale pred koprsko železniško postajo, od koder se je kmalu po deseti uri razvila mogočna povorka 7. zastavami in transparenti, ki je krenila proti središču mesta na Titov trg. Prvi so bili že davno na trgu, ko so pri postaji še vedno stopale nove
skupine v povorko. Bilo je že 11.40, ko go prišli zadnji in je nad petnajsttisočglava množica napolnila trg do kraja ter se prelivala tudi še v stranske ulice. Dve domači godbi sta Igrali borbene koračnice in proletarske pesmi, na stot in r zastav je plapolalo nad glavami. Med prvimi je prišla na Titov trg burno pozdravljena Kerinova mladinska brigada, ki gra-
di cesto v Rižano. Cežarjani in drugi okoličani so nosili transparente, ki so zagotavljali, da bodo oni volili ljudsko oblast. Številni grafikoni so nosili imena raznih sindikalnih podružnic, od Adrije do gradbenega podjetja Semedella. Velik grafikon, ki sta ga nosila dva kmečka zadružnika, je priKa-
(Nadaljevanje r>a 3. strani)
]r.Jazkrinkana na ' til' usla«) k<‘J 50 polca
A ^iuž?J;frma> ki s° Si ’ prau „	2,1	"»oje
^C^YT,sedeli nji-
9 CLjv ' lnidje od tr-
sg je spre osrednjo orga m hujskanja in
a „ -‘«0	ir;
“tab!, Pošto-; !P(ld iredentiz lr> C	slovanstva
!° Zatn°stio „!! tedaj z nje 1 /‘Voreti b«e S®ei° pravočas-ltai Oa 9tlejst,.	!lse terorl-
hSj*:^ se °"an]a- Peščica
tedaj po-v Trst, pa je
da* g Veijo ”ne
smotrnm°0cče <** ZQ katere
Zilliacns in Rogge
prisiiela v Ljubljano
LJUBLJANA, 10.	Pod-
predsednik ameriške napredne stranke John Rogge in znani angleški parlamentarec Conny Zilliacus. ki sta sedaj na obisku v Jugoslaviji, sta y nedeljo zjutraj prispela v Ljubljano. Na železniški postaji so gosta pozdravili predstavniki Društva pravnikov Slovenije. Go sta bosta ostala v Sloveniji ne kaj dni.
V Beograd pa je prispela delegacija državne zveze študentov Anglije, Wallesa in Severne Irske. Angleški študentje bodo kot gostje CK Ljudske mladine Jugoslavije ostali v Jugoslaviji 10 dni. Med tem časom si bodo ogledali univerze in druge visoke šole.
Ob vaši strani je junaška Jugoslovanska armada
Je poudaril v Bujah minister vlade LR Hrvatske tov. D. Diminič
KAIRO, 10. — Protikomunistični val v Egiptu 5e vedno zaposluje policijo. Potem ko je ta aretirala Rogera Martina, je na podlagt preiskave aretirala še druge, kajpada tudi te, osumljene komunizma.
BUJE, — Včeraj je bilo Bujah predvolivno zborovanje Ljudske fronte, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva, kakršne Buje še niso videle. Na zborovanju go govorili; minister vlade LR Hrvatske DUŠAN DIMINIC, EUGENIO LAURENTI, član izvršilnega odbora Slovaneko-italijanake antifašistične unije, in tov. SESTAN.
Minister Diminič je v svojem govoru med drugim dejal;
«Ceiprav so vaši kraji ostali izven meja Jugoslavije, smo vam vsi mi, kakor tudi vlada FLRJ in ysi jugoslovanski narodi, vedno blizu, pripravljeni, da vam damo ob vsaki priložnosti svojo pomoč. Vi ste ostali izven jugoslovanskih meja proti vaši volji, temveč po volji drugih: Vaše želje so težile vedno k bratskim narodom Jugoslavije. Zakaj niso upoštevali te vaše želje? Vi to dobro veste. P.a poglejmo malo bliže, kaj nam £>ove preteklost. Do-kler je vladal tukaj fašistični režim, je bilo prepovedano obiskovati hrvaške iole in govoriti v materinskem jeziku. Prebivalstvo je bilo zatirano in kdoj- se je drznil spregovorili v svojem materinskem jeziku, temu so pljuvali v obraz. Ni se smelo govoriti o svobodi in koloni so morali delati za svoje gospodarje. Zato ni nič čudnega, če se je ljudstvo uprlo in svojega sovražnika napadlo. Mnogo jili je dalo življenje za osvoboditev in za dosego človečanskih pravic. Na teh tleh so naši borci prelivali svojo kri in hkrati se je kalilo tukaj bratstvo in enotnost Italijanov in Hrvatov. Pošteni Italijani so ge borili ob strani svojih brvatrkih in slovenskih bratov, kajti vedeli so, da bo vzklilo tukaj boljše, svobodno življenje, toda le pod pogojem, da b0 ta zemlja priključena k Jugoslaviji. Nihče noče priznati'tukajšnjih umetnih mej, kajti ljudstvo v teh krajih govori isti jezik, katerega govori ljudstvo onstran meja. Žrtvovali smo naše interese, da bi se končno mogel doseči mir na svetu. Velike sile so vodile pogajanja ne v naiem, ampak v niihovem interesu in mi smo sprejeli njihove odločitve sajno zato, da bi se ohranil' mir v svetu. Mirovna pogodba je nepravična, čeprav mi tega ne poudarjamo, temveč -o hečemi častno izvajati.
Vi ste si svoje življenje uredili tako, kot ste bolie mogli zaupajoč v ljudsko oblast. To da, kaj se je zgodilo, ko so se jugoslovanske čete umaknile (? Trrta? Amerikanci in Angleži so začeli z rušenjem pridobitev osvobodilne vojne. Mirovne pogodbe nc spoštujejo niti Angleži’ niti Amerikanci že manj pa Italijani. Sklenili so sporazume, ki kršijo mirovno pogod. bo in storili so vse. da bi de-iansko priključili čim prej Trst le Italiji. Ob priliki predvoliv nih zborovanj v Trstu so govorili italijanski ministri in celo predsednik vlade D(- Gašper; in y svojih govorih poudarjali. da je Tržaško ozemlje italijansko in da se moar vrniti Italiji.*
Ko je govoril o izmenjavi jugolir v dinarje in o carinski uniji cone B s FLRJ, je minister Diminič dejal;
<(Oni so tisti, ki !*o prekršili mirovno pogodbo in zaradi tega *c mi ne moremo držati ne česa. Kar v resnici ne obstaja in kar samo škodi interesom našega ljudstva. Storili bojno vse, kar bo potrebno, da prebivalstvo teh krajev mogle živeti na dostojnejši način, ID bo vreden njeg<ve osvobodilne borbe Reakcionarni itall janski in tržaški tisk pisari o nekakšnem terorju v coni B Za,kal delajo tako? Zato. da bi zakrinkali tisto, kar počnejo oni sami 7. načim ljudstvom, ki «e še vefino nahaja v Italiji in v coni A- Zato imamo pravice protestirati. Mi. mi smo tisti ki smo žrtvovali del našega 1 ozemlja. Zaradi tega bo zavJe
dal na tem delu ozemlja mir le tedaj, ko bodo na pravičen način rešeni vsi odnosi med Slo venci, Italijani in Hrvati.*
Nato je minister Diminič govoril o enakih pravicah Italijanov in Hrvatov v Istri im v položaju Slovencev X Trstu in dejal:
«Mi jim svetujemo naj najprej rešijo vprašanja v svoji lastni hiši. Sramota je, da narod, -ki je tako velik kot italijanski še vedno zatira naše ljudstvo; moramo jim jasno povedati: Z našo borbo smo si priborili svobodo in jo bomo znali sami tudi braniti. Tu je Jugoslovanska armada, tukaj je
ljudstvo, ki je sklenilo, da ne bo žrtvovalo več niti pednja svoje zemlje. Tega dejstva ne more nihče izpremeniti. Mi smo pripravljeni sporazumeti se z Italijo. Ne more pa biti več govora o izpremembi položaja v tej coni.
Pred nekaj dnevi je grof Sforza govoril o sporazumu. Dejal je tudi, da bi morali pristati na priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji.
Grofu Sforzi in vsem ostalim je treba odgovoriti da je vse tisto o čemer govorijo smešno in da ni nič drugega kot nestvarna iluzija, ki se ne bo mogla nikdar dejansko izvesti.
Mi zahtevamo od njih, da spoštujejo naše manjšine v Ita-* liji, naš živelj v coni A. Le na ta način bo mogoče doseči sporazum, medtem ko se o coni B ne more razpravljati!
Plebiscit je bil tukaj izvršen že v letih 1942, 1943 tn 1944, takrat, kadar je naše ljudstvo vodilo svojo krvavo borbo.
To je bil zadnji plebiscit, plebiscit za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in za ljudsko oblast!*
Ko je govornik omenil tristranski predlog, s katerim so tri velesile predložile vrnitev Tržaškega ozemlja Italiji in za katerega pravijo, da se mu bo
pridružila tudi četrta velesila, t. j. Sovjetska zveza, je Diminič poudaril:
«Mi jim odgovarjamo jasno in odkrito:
O našem položaju in o našem življenju ne bo odločala nobena velika sila, temveč samo Jugoslavija naše ljudstvo in naša Jugoslovanska armada. Naši sinovi so tisti, ki čuvajo svobodo teh krajev in Jugoslovanska armada bo to svobodo branila.
' Grof Sforza dela račur.-e na podlagi mednarodnega položaja ne pa z našim ljudstvom. FLRJ in naše ljudstvo so pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije dokazali, da le oni sami odločajo o usodi naših narodov.
V zadnjih dveh letih so vršili velik pritisk na Jugoslavijo. Toda danes je prestiž Jugoslavije mnogo večji kot tedaj. Vsi tisti, ki hočejo prihajajo lahko k nam in občudujejo graditev socializma, borbo našega ljudstva za svojo neodvisnost. Danes Jugoslavija ni več sama, na njeni strani so vsi pošteni ljudje: zato se nimamo ničesar bati.
Ob zaključku svojega govora je minister Diminič dejal:
«Na vaši strani je močna neodvisna in enotna Jugoslavija, na vaši strani je junaška Jugoslovanska armada!*
KOUČMO SE JE OGLASILA TU
„Exilona“ ne bo iztovorila atlantskega orožja v Trstu
Več kot osem dni je moralo preteči, da Je okupacijska anglo-ameriška vojaška uprava končno smatrala vendarle za potrebno preko svoje službene agencije AIS objaviti, da se bo vest o izto-varjanju atlantskega orožja v Trstu kmalu aizkazala kot popolnoma neutemeljena, ko bo ladja «Exilona» priplula v neko italijansko pristanišče, kjer bo iztovorila orožje, kakor je bilo že v začetku določeno*.
«V resnici niti ameriška niti italijanska vlada nista nikdar zaprosili ZVU, da ukrene, kar je potrebno, za iztovorje-nje «Exilone» v Trstu*, pravi med drugim AIS.
Vsekakor na gornji demanti ni bila brez vpliva odločna volja, ki jo je pokazalo vse tržaško ljudstvo proti uporabljanju tržaške luke za tranzitno luko pri lifera-ciji atlantskega orožja za Italijo ali pa za katero koli
drugo atlantsko državo. Spričo zatrjevanja neke ameriške agencije, pa je tudi zelo mogoče. da morda le ni bilo takoj «že v začetku določeno«, da bo «Exil6na» iztovorila orožje v nekem italijanskem pristanišču, in ne v Trstu...
Odločen komentar „Borbe" in HPolitike" milanskega govora grofa Sforze					
IM)	nima	nameni	mešetari	ti s svojimi zakrni	litimi interesi
še h	nanj n	a ndn	iči se svi	njemu nzemlju in	prebivalstvu
Grof Sforza se očitno ni ničesar naučil od bližnje preteklosti - Z Italijo je potrebno še o mnogočem se raz-govarjati, ker še vedno velik del našega življa ni v sestavu kLRJ, toda razgovorov o coni B ne more biti
BEOGRAD, 10. — Beograjski listi objavljajo danes podrobna poročila o govoru italijanskega zunanjega ministra Storže v Milanu.
«Borba» poudarja pri tem, da se prijateljstvo med italijanskim In jugoslovanskimi nahodi ne more konkretizirati na podlagi izsiljevanja in tenv manj na podlagi sile. List nadaljuje: Sforza ni upošteval dogodkov bližnje preteklosti, ko so jugoslovanski narodi prelili potoke krvi za svojo narodno osvoboditev in za združitev s svojimi rodnimi brati, ki so stoletja trpeli pod tujimi vladavinami. Storža tudi ne upošteva dejstva, da je bila mirovna pogodba vir težkih krivic za Jugoslavijo in ne za Italijo, in to ker je kljub velikim žrtvam, ki so jih doprinesli jugoslovanski narodi, znaten del jugoslovanskega ozemlja še nadalje ostal pod tujo vlado.
Sforza ni tudi upošteval potrebe, da pride do rešitve vseh sporov med obema državama, med katerimi tudi vprašanje Tržaškega ozemlja na podlagi dogovorov, ki naj temeljijo na vzajemnih interesih obeh držav in ne na podlagi izsiljevanja in spletk, ki nimajo nič skupnega s sporazumno In prijateljsko rešitvijo tega vprašanja. Ustanovitev Tržaškega
ozemlja je bila velika koncesija Italiji kljub neizpodbitnim argumentom zgodovinskega, etničnega, zemljepisnega in gospodarskega značaja, ki so zahtevali priključitev Jugoslaviji, njegovi naravni domovini, vsega ozemlja kot sestavnega dela slovenske zemlje.
Jugoslavija želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi, ki hočejo imeti z njo enake odnose na podlagi vzajemnega spoštovanja neodvisnosti in zakonitih interesov. TODA POTREBNO JE POUDARITI, DA JUGOSLAVIJA NIMA NAMENA NE SEDAJ NE V BODOČE »KUPITI* KAKRŠNE. GA. KOLI PRIJATELJSTVA ZA CENO MEŠETARJENJA SVOJIH ZAKONITIH INTERESOV IN TEM MANJ ZA CENO KONCESIJ, KI BI IMELE POMEN ODREKANJA OD NJENEGA OZEMLJA IN PREBIVALSTVA KI NA TEM OZEMLJU PREBIVA.
Grof Sforza se očividno ni ničesar naučil od bližnje preteklosti In od borbe Jugoslavije ter se ne more zavedati, da njegove hinavske ponudbe prijateljstva ter njegove grožnje prikrite s kombinacijami, ki nimajo nič opraviti s stvarnostjo, ne morejo vplivati na nikogar v Jugoslaviji. Govor grofa Sforze — zaključuje #Borba» — je pokazal, da itali-
O SVOJIH ..NAPAKAH"
ho moral Clemenlis ..razmišljati"
zjave češkoslovaškega notranjega ministra Noska o odstavitvi Clementisa
PRAGA, 10. — V govoru, ki ga je po vesteh čeških emigrantskih krogov v Parizu imel češkoslovaški minister za notranje zadeve Nosek 24. marca v Pragi komunističnim funkcionarjem na notranjem ministrstvu, je izjavil: «Clementisova ostavka ni nič presenetljivega, saj ni rečeno, da bi moral ostati v vladi do svoje smrti«. Cle-mentis — je baje Nosek nadaljeval — je podal ostavko sa. mo zaradi tega, ker ni hotel priznati, da je zagrešil težke napake in je odklonil samokritiko«. Minister je nato omenil, da je njegov sodelavec leta 1939, odločno nastopil proti sklenitvi sovjetsko-nemškega pakta in proti nastopu Sovjetske zveze proti Finski in da kot minister za zunanje zadeve ni hotel zamenjati sestave češkoslovaškega diplomatskega zbora, o katerem mu je bilo zr.ano, «da je politično nezanesljiv«. ((Sedaj bo imel dovolj časa — je baje zaključil Nosek — razmišljati o svojih napakah in o svoji samokritiki«.
Na drugi strani je baje Nosek izjavil da vlada tudi v kadre njegovega ministrstva ne zaupa popolnoma, kajti starejši funkcionarji, ki so pristopili v
partijo po osvoboditvi, niso še postali zavedni komunisti.
Znano je, da je Nosek edini član češkoslovaške vlade, ki je bil tudi član češkoslovaške vlade v Londonu v zadnji svetovni vojni.
Zanimivo pri teh obtožbah, ki letijo na račun starejših funkcionarjev, ki ne uživajo zaupanja vlade, oziroma njenih kremeljskih mogotcev, je pač to, da je Nosek pozabil omeniti tudi sedanje češkoslovaške voditelje, ki so vso zadnjo vojno proti nacifašizmu preživeli na zapečku. O vojni so pač izvedeli le iz radijskih sprejemnikov v Moskvi ali v Londonu Prav ti voditelji so po zmagi mirno z avtomobili prispeli v Prago brez boja z navodili ki so jim jih dali v Moskvi Prav ti voditelji, ki nikdar niso občutili povezanosti s češkoslovaškimi ljudskimi množicami še manj pa da bi te vodili do oboroženega upora proti nacističnim okupatorjem, se sedaj no navodilih Moskve obkladajo z naravr.-ost čudovitimi če že ne smešnimi očitki.
PARIZ, 10. — Sovjetski radio sporoča, da so v Moskvi izdali Stalinovo knjigo «Na-rodno-osvobodilna vojna«,
janski vodilni krogi ne obračajo svoje pozornosti na stvarnost in da s svojim trdovratnim stališčem dejansko preprečujejo uresničenje sporazumne rešitve vseh odprtih vprašanj med obema državama. Ta ugotovitev se še bolj očitno vsiljuje jugoslovanski javnosti zaradi tega, ker je govor Sforze sledil takoj za spomenico jugoslovanske vlade italijanski vladi, spomenico, ki jasno in nedvoumno obrazložuje stališče vlade Jugoslavije.
Tudi list «Politika» komentira danes govor grofa Sforze v članku pod naslovom ((Izsiljevanje ne vodi do prijateljstva«. V članku piše list, da jugoslovanska javnost odklanja pogajanja o usodi jugoslovanske cone Tržaškega o-zemlja. List piše: ((Jugoslovanska cona je del našega telesa in mi ne bomo nikoli pristali, da se v to telo ponovno zareže krvava brazda, ko smo to žrtev že enkrat morali doprinesti ob priliki podpisa mirovne pogodbe v Parizu. Prijateljstvo, o katerem ie z donečimi frazami govoril grof Sforza. se ne otvarja z izsiljevanjem, pač pa z medsebojnim sporazumevanjem.
((Politika* nadaljuje, da Sfor-zov govor, ki se na prvi pogled zdi poln lepih želja za sporazum, dejansko kaže, da so italijanski vladajoči krogi daleč od vsake želje za sporazum med obema sosednima državama, ker hočejo, naj bi bila izhodna točka za razgovore tripartitna izjava zahodnih držav.
Omenjajoč nato, da je Sforza dejal, da bi se tristranska izjava lahko nato pretvorila v štiristran-sko, kazaje pri tem na sovražno politiko Sovjetske zveze proti Ju, goslaviji, piše «Politika»: Ni na nas, da razpravljamo o poreklu tripartitne zveze, dejanju, ki samo po sebi ne more nič rešiti.
Ljudje, v katerih imenu govori Sforza, se zdi, da pozabljajo stvarnost ter želijo, da se razpravljanje o jugoslovansko-itali janskih odnosih prenese na teren neke visoke politike, na katerem je glavni argument zastraševanje z velikimi silami.
Nato omenja ((Politika«, da so ti ljudje napravili celo vrsto enostranskih korakov za vključitev angloameriške cone Tržaškega o-zemlja v Italijo. Dalje govori o politiki, ki je dovedla do tega, da se danes v raznih občinah Tržaškega ozemlja ponovno ukinjajo slovenske šole In se zabranjuje uporaba slovenskega jezika. Vladni krogi Italije so začeli najprej po ožjih faktorjih palače Chigi, a nato vse glasneje govoriti o svojih aspiracijah na Tržaško ozemlje, dokler ni nazadnje grof Sforza predvčerajšnjim v Milanu v svojem izzivalnem- govoru popolnoma zavzel stališča najbolj okorelih italijanskih šovinistov.
Toda varajo se ljudje, v katerih imenu je govoril gospod Sforza, ko mislijo, da nas bodo zastrašili s kakimi meglenimi pretnjami, ker imamo še predobre živce, in to smo do sedaj mnogokrat pokazali. Jalovi so njihovi upi, da
se bodo v krogih visoke politike | Nocoj so v Reggio Calabria rešila medsebojna vprašanja Ita- čutili dva potresna sunkp. V
lije in Jugoslavije.
O mnogočem je potrebno razgo-varjati se z Italijo, ker še vedno velik del našega življa ni v sestavu FLRJ, toda razgovorov o Jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja ne more biti.
V Indiji grozijo
komunistom
DELHI, 10. — Pandit Nehru je na tiskovni konferenci dal nekaj izjav k indijsko-pakistan. skemu sporazumu o narodnih manjšinah, in sicer, da bo dejstvo, da Pakistan ni teokratska država, pripomoglo k izboljšanju položaja med obema državama. Sardar Patel, podpredsednik vlade, je napadel komunistično stranko in jo obtožil terorističnih dejanj v Hy-derabadu Minister je grozeče pripomnil, da bo vlada postopala s komunisti, tako kakor si zaslužijo.
Potresni sunki
RIM, 10. — Po Italiji se še vedno čutijo potresni sur.ki.
gledališčih in kinematografskih dvoranah je zaradi tega nastal velik poplah, vendar pa ni prišlo do nobene nesreče.
Po vaseh okrog Catanije vlada še zdaj preplah med ljudstvom. Vsem je namreč živ spomin na potres, ki je uničil vasi blizu vulkana Etne. Kljub temu pa pravijo zadnja poročila s Sicilije, da sobotni potres ni napravil tako velike škode, kakor so skraja mislili. Poškodovanih je nekaj hiš in neka ženska je laže ranjena. Nekateri pravijo, da so baje potresi na Siciliji v zvezi s ponovnim bruhanjem Etr.e.
LONDON, 10. — Epidemija koz je v Glasgowu zahtevala svojo šesto žrtev. Umrla je namreč 201etna bolniška sestra, ki je zdravila bolnike, obolele za kozami.
TEHERAN, 10. — Listi pišejo nocoj, da je iranska vlada uradno povabila vse mohamedanske države na gospodarsko konferenco, ki bo v Teheranu. Prva taka gospodarska konferenca je bila lani v Karačiju.
Van Zceland
se še vedno pogaja
BRUSELJ, 10. ~ - Belgijski notranji politični položaj je v polnem ražvoju in zato še ni mogoče predvidevati rešitve krize. V ten dneh je treba zabeležiti nova dejstva. Van Ze-eland, ki bi moral danes zrjutraj letalom odpotovati v Pregny k Leopoldu, je potovanje odložil. Precej pomena daje-jo politični krogi sestanku, ki ga je imel Spaak s kraljevim tajnikom Pirenneom. Krožijo namreč vesti, da je dobil Spaak od socialistične stranke pooblastilo, da v imenu stranke vodi razgovore s kraljevim tajnikom. Verjetno je, da je Spaak imel razgovore tudi s Van Ze-elandom. Nekatere vesti namreč pravijo, da je Van Zeeland sprejel tudi nekatere socialistične predstavnike.
Pri vsem tem pa je zelo gotovo, da ima Van Zeeland velike težkoče pri sestavi vlade. Te ovire mu ne postavljajo samo njegovi nasprotniki, ki ga sicer stalno napadajo, pač pa tudi nekateri krščansko-social-ni krogi, med temi predvsem katoliški sindikati, ki smatrajo Van Zeelanda za predstavnika konservativnih krogov krščan-sko-socialne stranke.
Drugače pa je treba omeniti tudi državni kongres socialistične stranke. Govori na kongresu so bili sicer zmernejši. Spaak je na kongresu izjavil, da čaka belgijsko ljudstvo resna preizkušnja, morda celo večletna težka politična borba. Glavni tajnik Splošne zveze belgijskih delavcev Pinet je na kongresu javil, da bo proglašena splošna stavka proti Leopoldu, čim bo to potreba.
Vsa ta dejstva in tajnosti okrog razgovorov političnih osebnosti pa dajejo slutiti, da je belgijska kriza dosegla višek. Van Zeeland bo moral jutri, ko bo imel razgovore s pri.icem regentom, računati s temi političnimi dejstvi. V primeru, da Van Zeelandu' ne bi uspelo sestaviti vlade, bo verjetno regent pozval spet Ey* skensa, naj išče rešitev.
Pozno zvečer so javili, da bo Van Zeeland odpotoval zjutraj z letalom v Ženevo, kjer se bo sestal z Leopoldom. V zvezi s tem potovanjem se spet pojavlja možnost, da ni dokončno izključena koalicija med krščanskimi socialci in zmernimi liberalci. Socialistični krogi pravijo, da je kraljev tajnik Pi-renne omenil socialističnemu prvaku Spaaku, da se kralj misli vrniti y Bruselj v 10 dneh.
Ameriške investicije Evropi zapovečanjevojne proizvodnje
Govorice o ostavki upravnika Marshallovega načrta Hoffmana zaradi spora z Veliko Britanijo glede evropske plačilne zveze -Komentar „Borbe‘‘ o ameriški politiki glede Kitajske
WASHINGTON. 10. — Juhi bo Truman sprejel voditelje kongresa ter zunanjega ministra Achesona ter bo imel v Četrtek tiskovno konferenco. V prihodnjih tednih pa se bo z Achesonom in Dullesom razgo-varjal o vprašanjih, o katerih se bodo razgovarjali v Parizu in Londonu.
Obveščeni krogi v Washing-tonu potrjujejo, da bodo v Londonu razpravljali tudi o vprašanju povišanja proizvodnje vojnega materiala v Zahodni Evropi, kakor to hočejo ZDA.
Foster Dulles je danes izjavil tisku, da ie poraz Američanov na Kitajskem pripisati predvsem dejstvu, ker niso republikanci sodelovali v vladi ZDA glede azijske politike. Medtem pa javlja državni de-partman da se bodo funkcionarji ameriške vlade in njeni predstavniki y južnovzhodnl Aziji udeležili konference, ki bo v Tokiu od 17. do 22. aprila in ki bo posvečena preučitvi gospodarskih vprašanj Daljnega vzhoda.
V zvezi z ameriškim porazom na Kitajskem objavlja
beograjska «Borba* pismo svojega dopisnika iz New Yorka, v katerem obrazložuje vzrok kampanje, ki jo j<> sprožil Mac Carthy. List izjavlja, da dajejo komentarji ameriškega tiska razumeti, da ima ta kampanja v resnici namen nadaljevati politiko podpore in vojaške pomoči Kuomitangovi vladi na Formozi ter preprečiti ali zavleči ameriško priznanje Nove Kitajske. V mednarodnem merilu pa se ta kampanja sklada z manifestacijami v ameriškem življenju kakor Mundtov proti-delavski zakon in z izrazito težnjo najreakcionarnejših krogov ZDA za uvedbo odkrito totalitarnega režima.
V zvezi z, ameriško zahtevo za povečanje proizvodnje orožja v Zahodni Evropi izjavljajo vashingtonski krogi, da predpostavlja to povečanje ameriške dobave surovin in strojev, kar da bi povečalo pomanjkanje dolarjev v prizadetih državah Toda medtem ie trgovinska zbornica ZDA objavila danes poročilo, v katerem izjavlja, da morajo evropske države, če hočejo povečati svoje
rezerve y dolarjih, ustvariti ugodna tla za investicije ameriškega kapitala. Uprava Marshallovega načrta pa javlja, da je ustvarila organizem, ki naj pospeši prodajo evropskih proizvodov v ZDA. V ta namen bodo poslali v Evropo svoje ((izvedence«, ki bodo v stikih z ameriškimi trgovinskimi atašeji. Ravnatelj pa bo Waine Taylor.
Medtem pa se ’je v Londonu raznesla vest, da ima upravnik Marshallovega načrta Hoffman namen podati ostavko in da b; ga nadomestil Harriman. Hoffman naj bi podal ostavko zaradi nesporazuma med upravo Marshallovega načrta in Veliko Britanijo v vprašanju evropske plačilne zveze. Hoffman je baje hladno sprejel angleške predloge glede tega, ki jih sedaj v Parizu preučujejo. V teh predlogih vidi Hoffman poizkus vsiliti funt šterling kot glavno mednarodno valuto, kar pa je v nasprotju z ameriškimi nameni. V Washingtonu pa zanikujejo vesti o Hoffmanovi ostavki.
PRIMORSKI DNEVNIK
= 2 —
Bevk	in
ter akcijski
SLABO ZAKRINKANO IZDAJSTVO
Akcijski očetje, o katerih je bilo na I. kongresu Osvobodilne fronte precej govora, so (vsaj doslej) smatrali za potrebno «o<fgovoriti» le tovarišema Francetu Bevku in Branku Babiču.
Predvsem se čutijo akcijski očetje prizadeti s tistim delom govora tov. Bevka, ki govori o naivnosti onih slov n-hkih krogov, ki se zavzemajo za obstoječe stanje v Trstu in ki bi radi to ozemlje še povečali ne samo s cono B, ampak. z ostalim Slovenskim Primorjem. Dva člang akcijskega odbora Tončič in Ferfolja v isti številki in celo v istem stolpcu «Demokrac ije» iz javljata, da nimata nič skupnega s propagando o rarširitvi STO-ja na račun Slovenije; zato je zelo sumljivo, zakaj se v članku, izpod katerega 11 ta sicer osebno podpisana, temveč je, podpisano tajništvo akcijskega oaoorakot elana akcijskega odbora čutita z omenjenimi besedami tov. Bevka prizadeta.
Ne samo to! Vseh šest akcijskih očetov se zelo visoko dviguje V omenjenem članku «Demokracije» nad tov. Bevka. Akcijski očetje mu očitajo, da ni dovolj vljuden, in da je oseba, «ki je kot prvg, zapustila sltrvensko ljudstvo v Gorici, kadar je to ljudstvo zopet moralo na kalvarijo italijanskega suženjstva» in da je tov. Bevk človek, ki je »med prvimi prostovoljno zapustil tudi Trst, v času ko je že bilo očitno, da nam je spričo danih razmer vsak razumnik in kulturnik krvavo potreben in to zato, da zavzame v Ljubljani vsekakor bolj prijeten položaj visokega državnega funkcionarja)).
Mnenja smo, da so akcijski očetje najmanj poklicani dajati takšne m podobne lekcije prav tov. Bevku, ki je med obema vojnama mnego več prestal po italijanskih fašističnih zaporih in konfinacijah kot Pa vseh šest akcijskih očetov skupaj, da o Bevkovih zaslugah pri partizanih, kamor je odšel direktno iz teh zaporov., niti ne govorimo, saj so jih prisiljeni priznati celo akcijski očetje sami..
Zaradi tega je edino pravilno in pravično, da je sloven-
sko ljudstvo tov. Franceta Bevka za vse njegove zasluge in za vse njegovo trpljenje za slovenski narod sploh, a za primorsko ljudstvo še posebej, postavilo na tisto visoko mesto v svobodni, Ljudski' republiki Sloveniji, ki mu po v$em njegovem življenju, delovanju in trpljenju tudi pripada.
Zato so vsi očitki akcijskih cčetov glede »Prijetnega položaja visokega državnega funkcionarja», ogabni! Se bolj pa je ogabno po vsem, kar je tov. Bevk za tržaške Slovence storil, odrekati mu pravico dajanja lekcij šestim tržaškim akcijskim očetom, med katerimi je tudi eden, ki je pred kvesturo dajal tako sramotne izjave, da se. ne bi smel nikoli več prikazati na tržaški slovenski politični pozornici!
Glede izjav, ki jih je dal v svojem poročilu na I. kongresu OF tov. Babič, pa se akcij-ki očetje ustavljajo le pri dveh stavkih, za katera pravijo, da, sta zanje nerazumljiva, ampak da jih vendarle razumejo... čeprav sta zanje težko «prebavljiva». No, v resnici pa je težko prebavljivo tisto, kar so akcijski očetje napisali pod naslovom o »STALISCU g. BRANKA BABICA» sploh. Oni namreč ugotavljajo,. da tov. Branko Babič do sedaj nikakršnih svojih izjav ni preklical.
Ce je torej temu tako, pomeni, da bi morali akcijski očetje ugotoviti, da je tov. Branko Babič ostal vedno dosleden! Toda ne, oni ne prihajajo do tega logičnega zaključka, temveč pravijo, da je «malce težko ugotoviti, na kakšni poziciji se danes dejansko nahajaš. K temu pa — kot smo rekli — dodajajo le to, da je Babičeva pozicija zanje «težko prebavljiva)). No, mi jim to zelo radi verjamemo, kajti gospodom, ki niso dosledni vsaj toliko, da bi dosledno ostali na strani OF, kjer so nekoč bili, je prav zaradi sedanjega njihovega sodelovanja z odkritimi nasprotniki OF in prav tako odkritimi izdajalci slovenskega naroda, vse delovanje OF ne samo neprebavljivo, ampak še kaj več...
Uominformisti so zrušili enotnost
tržaškega delavskega razreda
Zalo imperialisti računajo, <la Trst že lahko brez skrbi uporabljajo za iztovarjauje orožja
Kominformistični tisk ie zagnal hrup zaradi izkrcavanja orežja v Trstu. Na široko se je razpisal o imperialističnih namerah, ki žele tudi naše mesto spremeniti v vojaško bazo ter mu vsiliti pečat Atlantskega pakta, kakor se je to dogodilo že v primerih francoskih in italijanskih pristanišč. Z navidezno obsežno zasnovanimi akcijami proti tem in takim namenom zapadnjakov skuša nanovo varati tržaški proletariat, ki naj bi iz hlinjenega besedičenja kominformističnih vrhov izprevidel, koliko si ti prizadevajo, da bi odvrnili strahote vojne od Evrope.
Kakor da bi tržaško delavstvo ne vedelo, kakšno nevarnost predstavlja za Evropo Atlantski pakt, in ne spoznalo, da orožje, ki trenutno prihaja v Frncijo in ki ho v doglednem času dotekalo tudi v Italijo, da bo to orožje moglo biti razkla-dano tudi v Trstu ravno po zaslugi kominformistične politike.
Kdo bi si upal spričo enot-
Ker so nas nekateri čitate-lji vprašali, koliko stanejo na koprskem radiu naročila za voščila in odigranje zaželenih pesmi, sporočamo, da je vse to brezplačno.
Danes občinski seji v Nabrežini in Dolini
Dar.es popoldne ob, 16. uri bo v Nabrežini nadaljevanje rednega pomladanskega zasedanja občinskega sveta. Razpravljali bodo o resoluciji za ohranitev STO in še ostalih točkah dnevnega reda, ki ni bil izčrpan na zadnji seji občinskega sveta.
V Dolini pa bo danes ob 18 uri izredna seja občinskega sveta s kratkim dnevnim redom.
Seje občinskih svetov so jav. ne in se jih lahko vsakdo udeleži.
Priporočamo občanom, ki imajo le malo časa ha razpolago, da se sej udeležijo in se tako,sami prepričajo, kako občinski možje zastopajo interese svojih občanov.
nosti tržaških delavcev do 1948 leta sploh načenjati vprašanje izkrcavanja orožja na tem koščku Evrope, kjer se je dalo v nekaj urah dvigniti 50.000 in več delovnih ljudi, da so v potrebi tudi aktivno nastopili v 'obrambo svojih interesov? Kdo bi torej mogel prisiliti danes k popustljivosti tako razvito delavsko zavest in enotnost, ko gre ne le za koristi tržaških množic, marvej za delovno ljudstvo cele Evrope? Kominformistični mešetarji so dosegli to brez posebnega truda. S svojim razbijaškim delom so sto- j rili imperialistom in njihovim I namenom tako velike usluge, | da jim jih niti z zlatom ne bi mogli poplačati. Zato so danes likvidatorji sindikalne enotnosti prisiljeni zatekati se k maskiranju svojega podlega izdajstva, prisiljeni so z dolgoveznim besedičenjem in objavljanjem strahotnih prizorov iz pretekle vojne varati in zavajati mnenje, ki naj bi pozabilo na njihove nizkotne oportuni stične akcije.
Samo' fazredni 'sindikalizem lahko govori in ukrepa v imenu delavskega rcfzreda. Tak pa postane sindikalizem' le tedaj, ako vzgaja v delavstvu ono delavsko zavest, ki ie potrebna za uničenje' buržoazijel kar predstavlja razrednemu sindikalizmu zgodovinsko nalogo. Vse ostale sindikalne organizacije so osnovane na kompromisarskih temeljih, pričenši z angleškimi Tracle-umohs pa 'di tržaške Delavske zbornice, ki nosijo le sindikalne ' naslove, vse ostalo, se pravi, njihovo delo in gibanje pa je podrejeno samovolji delodajalcev in trenutnih političnih korist; vladajoče buržoazije. In sem so se, kakor smo videli, v poslednjem času uvrstili tudi voditelji tržaških kominformističnih ES.
Edino resno sindikalno gibanje predstavlja danes v Trstu Sindikalni akcijski, cdbor. ki se v takem položaju trudi obnoviti sindikalne sile , in reorganizirati delavce na razrednem področju, da bi mogli' s težo svoje moči zopet Vplivati na politično situacijo v našem mestu. Delo Sindikalnega akcij-
skega odbora gre za tem, da ohrani tradicije ES ter še nadalje tolmači voljo delavstva, očitno izraženo v slavnih borbah od 1945 do 1948 leta.
NAJPRIMERNEJŠE DARILO ZA VSAKO PRILIKO JE. LEPA KNJIGA
Zbirka knjig
Prešernove knjižnice n
5 knjig za .200.— lir Ljubitelji knjig,. pohitite nakupom!
Sicer lepo voščilo
a malo obetajoča besede
Kniižna razstava v Nabrežini
Prosvetno društvo »Igo Gruden« opozarja občinstvo na knjižno razstavo, ki je odprta ves ta teden od 20. do 23. ure. Knjige so razstavljene na sedežu prosvetnega društva. Poleg starejših knjižnih izdaj so tudi vse novejše in kujige Prešernove knjižnice.
Vabljeni so vsi ljubitelji knjig, da si razstavo ogledajo!
Odbor.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7475-7550 papirnati šterling 1580 dolar 642-645, telegrafski dolar 651-652. švicarski frank 153-154, 100 francoskih frankov 182-185. avstrijski šiling 22-23, zlato 860.
Predsednik cone g. Palutan se je. ob velikonočnih praznikih obrnil na prebivalstvo s posebnim pozdravom, v katerem je predvsem pohvalil samega sebe, sklicujoč se na svoje petletno trdo, težko in delikatno delo, ki je šlo za tem, da bi pripravilo lepše dni »našemu ljudstvu«: Točno tako, kakor mons. Santin, bi g. Palutan z lepo, milo besedo hotel vplivati na Tržačane, kajti, kakor sam trdi «sam bog ve, kako si on želi, da bi zacvetel nasmeh na vsakem otroškem obrazu in da bi iz src odraslih izginile vse zaskrbljenosti«.
| Toda 'g. Palutan je moral na ! svojo žalost tudi v tem lepo začetem pozdravu ugotoviti brez števila težkih nerešenih vprašanj. In ker so ta vprašanja povezama drugo z drugim, ni mogoče najti zanje pristranske rešitve, marveč čakati na njihovo posplošeno ureditev. Do tega pa bo prišlo le tedaj, ako se bodo zamisli in načrti mogli spremeniti v resničnost Le tedaj bo torej prišlo do celotnega zboljšanja.
Nikakršne zagotovitve yam ni prinesel velikonočni pozdrav conskega predsednika. Nič otipljivega, nič oprijemljivega, marveč le kopico sicer čednih, vendar mah) obetajočih stavkov. kakor so jih pač že vso povojno dobo vajeni vsi oni, ki so se v povojnih letih zatekali v urade predsedstva cone.
Brez podtikanja in brez zlobe povedano, si je dokaj težko predstavljati, kako naj bi si njegov prijazen pozdrav tolmačili tisoči tržaških brezposelnih, ki ravno ob praznikih najteže občutijo svojo bedo.
KOLEDAR
Q£edaltiče - 'dGno- - Iftadio-
Torek 11. aprila
Leon, Rada
Sonce vzide ob 5jl8. zatene ob 18.46. Dolžina dneva 13.18. Luna vzide ob 3.25, zatone ob 12.35.
Jutri sreda 12. aprila
Julij, Sava
SPOMINSKI DNEVI
1941 so Italijani zasedli Ljubljano.
1942 so bili hudi boji na Blatnem klancu.
1945 je bila podpisana, med SZ in Jugoslavijo pogodb« o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju; ki jo je SZ po resoluciji Informbiroja verolomno poteptala.
PROSVETNA DRUŠTVA
prosvetno društvo «srec.
KO KOSOVEL« priredi v soboto 15. aprila v Ul. S. Vito 17 zabavni večer. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« javlja, da bo danes (torek) redna odborova seja. Pridite točno!
dlikcfiAko- icuzdtava
V galeriji »Scorpionen je odprta razstava goriškega slikarja Luigija Spazzapana, ki sedaj zopet razstavlja v Trstu po približno 20 letih.
NOČNA SLUŽBA:
Cedro, Trg Oberdan 2, tel. 61-20
in 62-74; Galeno, Ul. Giulia 114, tel. 96-252; Picciola, Ul. Oriani 2, tel 90-207; Pizzul-Cignola, Korzo 14,' tel. 75-24; Serravallo, Ul. Ca-vana 1, tel. 48-05; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
III RADIO IH
JUG0SL. CONE TRSTA
SPOMINSKA ZNAMKA XXXVIII. VELESEJMA V MILANU
V spomin na XXXVIII. velesejem v Milanu so izšle posebne znamke v vrednosti 10 lir, ki bodo od jutri 12. t, m. pa do 31. decembra t. 1. na prodaj pri vseh prcdajalnicah znamk. Znamka bo zgubila svojo vrednost 30. junija 1951.
CEPLJENJE proti kozam in davici
Vsi otroci, rojeni v letu 1948 in v prvem tromesečju leta 1949, kakor tudi vsi oni, ki iz kakršnega koli vzroka še niso bili cepljeni, se morajo dati cepiti proti kozam in davici do 31. maja t. 1. Cepljenje se bo vršilo pri Higienskem zavodu v Ul^Ca-vana 18, vhod iz d’Aosta.
Ul. Duca
NESREČEN DAN ZA D1RT-TRACK TEKMOVALCE
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 11. 4. 1950
6.30; Jutranja glasba; 6.45; Poročila v ital. in objava sporeda;
.00: Poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00: Veder opoldanski koncert; 12.30: Italijanske zborovske pesmi; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Poročila v slov. in objava sporeda: 13.15: Po. jeta sopranistka Bianka Dežman in tenor Noni Zunec; 13.45: Kulturni pregled (ital.); 14.00: Orkester na pihala pod voastvom Milana Ažmana; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.
11.00: Pestra glasDa: 17.30: Politične aktualnosti (ital.):	17.45:
Ritmična glasba; 18.00: Ljudska univerza (ital.); 18.15: Schuman: Koncert v A-molu op. 129 za čelo in orkester: 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 19.30: Poročila v slov. in objava sporeda; 19.45:	Volivna
oddaja Socialistične stranke STO; 19.55: Volivna odaja Krščansko socialne skupine; 20.05:	Volivna
oddaja SILF; 20.15: Leoncavallo: «Glumači» - opera v 2 dejanjih; 21. 15:Lahka glasba: 22.30: Večerni koncert; 23.00: Zadnje vesti v ital.: 23.05: Zadnje vesti v slov.; ?3.10: Jutrišnji spored; 23.15: Večerne melodije.
Jugoslovanski dirkač Mrak
si je pri prvem nastopu zlomil nogo
Šport in šah
Jugoslovanski nogometaši v inozemstvu
DUNAJ, 10,— Današnje sreča. Čanje med dunajskim «Rapi-dom» in beograjsko «Crveno zvezdoa se je končalo z zmago vRapida» v razmerju 2:1 (1:0). Včeraj pa je «Crvena zvezda» v odlični igri premagala klub «Austrio» s 4:0. V predtekmi je «Rapid» premagal »Semmering» s 7:1.
BASEL, 10. — Zagrebško nogometno moštvo «Lokomotiva» je danes zmagalo nad švicarskim klubom «Belinzona» s 5:1 (3:0).
Motociklistične dirke na Montebellu
domena avstrijskih tekmovalcev
Ko se ie Jugoslovan Mrak ponesrečil, so Avstrijci ostali Urez prave konkurence
V bolnici so morali iskati pomoč tudi še Avstrijec, Italijan in Tržačan
Košarkarski turnir v Beogradu
BEOGRAD. 10. — Pri nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja, ki se ga poleg najboljših jugoslovanskih moštev udeležuje tudi belgijski prvak «Racing« in švicarsko moštvo «Geneve», je beograjski «Partizan» premagal «Racing» z 42:36 (22:16). Včeraj je «Ra-etng« izgubil z jugoslovanskim prvakom «Crveno zvezdo» z 38:20. Zagrebško košarkarsko moštvo «Mladost» bq 12. t. m. odpotovalo na turnejo v Švico, in sicer na povabilo kluba «jonction» iz Ženeve. Udeležilo se bo turnirja v dneh 14 in 15. aprila. Kljub «Jonction» je bil letošnjo zimo v Zagrebu in je eno tekmo z »Mladostjo« izgubil, v eni pa je zmagal.
Mulej in tovariši bodo nastopili na Marmoladi
Včerajšnje motociklistične dirke na Montebellu so privabile o-gromno množico, ki je zasedla prostore na vseh razpoložljivih prostorih, pa tudi na hribu nad dirkališčem je bilo vse črno. Ti zastonjkarji so sicer nekoliko manj jasno videli in verjetno tudi napovedovalca niso slišali, a prihranili so si nekaj slo lir vstopnine kar tudi ni brez pomena.
Ze po sobotnem in včerajšnjem dopoldanskem treningu je bilo jasno, da bo' borba napeta. Ljubitelji motociklističnega športa so bili zlasti zadovoljni zaradi navzočnosti jugoslovanskega dirkača Vinka Mraka, ker so pač računali, da bo tako vendar prišlo do dolgo pričakovane borbe med Avstrijci in vsaj enim Jugoslovanom. Poudariti je treba, da Imajo Avstrijci v svoji sredi svetovnega prvaka, specialista za dtrt-trak dirke Dirtla Fritza ln se je torej Mrak znašel v silno resni konkurenci, da drugih Av-
strijcev niti ne omenjamo.
Na sporedu je bila peta točka sporeda, ko se je na dirkališču pojavil s svojo belo čelado in na njej rdečo zvezdo Vinko Mrak. Dasi je občinstvo poznalo vrednost Avstrijcev, ki so v prejšnjih točkah že nastopili (in so že iz prejšnjih let dobri znanci), jc vendar med ljudmi kar završalo: To je on, to je Mrak. Po 'startu so Avstrijci takoj ušli, med tem ko je Mrak. ki je vozil na zunanji strani krivulje nekoliko zaostal. Na nasprotni ravni progi pa je že močno potegnil in že dohitel več tekmovalcev, ko je z vso brzino zavozil v krivuljo. Tedaj pa je nesrečno padel (mogoče nam bo pozneje Mrak sam vedel povedati, kako in zakaj se je to zgodilo) — ih dirka je s tem izgubila na mikavnosti. Ljudje, ki so videli padec od blizu, so mislili, da se bo stvar z Mrakom končala mnogo hujše, saj je priletel v ograjne stebre. Vendar gre verjetno le za zlom stegnenice,
(kot poročamo na drugem mestu, kjer govorimo tudi o drugi nesreči, ki se je pripetila prav pri tej točki). Dirtl in ostali Avstrijci niso imeli z drugimi konkurenti hudega posla
V nadaljevanju dirk so bile vse zmage domena svetovnega prvaka Fritza Dirtla. ki tudi med svojimi avstrijskimi tovariši krepko izstopa. Njegove vožnje so nekaj veličastnega: treba je samo videti njegovo vožnjo na ovinkih, kjer z neverjetno lahkoto tekmece kar pobira. Tudi vožnja s prikolicami Avstrijcev je nekaj posebnega in je način vožnje tukajšnjih tekmovalcev učinkoval kar nekako starinsko.
Tehnična organizacija ni bila na višku. Zlasti se je to občutilo pri startih za handicap-dirke. bodisi pri različnih startih bodisi pri finalni handicap-dirki, ko bi moral biti start v presledkih 8 se. kund (pa ni bil).
Tehnični rezultati so naslednji:
V glavni dirki »mednarodni handicap« je zmagal Dunajčan Fritz Diertl (JAP 500) s povprečno hitrostjo 94.983 km na uro; 2.) Chalupa, 3. Kamper. V ostalih dirkah so zmagali Carp-on-i, Basso, Chalupa in štirikrat Diertl.
Včerajšnje dirt-track dirke na Montebellu so bile usodne za štiri tekmovalce, in sicer za enega Jugoslovana, enega Avstrijca, enega Italijana in enega .Tržačana. Najhujše poškodbe 'SO odnesli inozemci, dočim je Tržačan po prvi pomoči lahko zapustil bolnišnico.
Že dopoldanski trening je dal slutiti da bo včerajšnji dan nesrečen. Tako je že dopoldne dirt-track zahteval prvo žrtev v osebi 25-letnega Dunajčana Toneta Karla, ki si je pri padcu z motorjem zlomil levo nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti okrog 75 dni.
Pri popoldanskih mednarodnih dirt-track dirkah pa so morali nastopiti uslužbenci Rdečega križa kar trikrat. Pri peti točki sporeda, dirki 500 kubič-
nih motorjev, kjer so nastopili predstavniki vseh štirih narodnosti, med njimi tudi včerajšnja velika favorita Jugoslovan Vin. ko Mrak ter Avstrijec Diertl Fritz, je nesreča hotela, da je že takoj po startu na prvi krivulji' padel italijanski dirkač 27-letni Pietrogrande Domenico iz Este- Ker je bilo tekmovalcev zelo veliko število, je neki drugi dirkalec zavozil čez njega. Takoj so ga z avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki mnenja, da je nesrečni tekmovalec dobil pri padcu več notranjih poškodb.
Pri drugi krivulji pa se je dogodila druga nesreča te točke, katere žrtev je postal Jugoslovan 29detni Vinko Mrak, ki je še iz neznanih vzrokov izgubil oblast nad vozilom ter tako
Smrtna nesreča motociklista
nesrečno padel, da si je zlomil stegnenico desne noge. Pri vsej nesreči je vsaj zlom le lažje narave. saj so zdravniki mnenja da bo Vinko zdrav že v 30
dneh, seveda če ne bodo nasto. pile" komplikacije. Vinku,
ki
feji.|če,.lji ne bilo nesreče, J>J?y gotovo dosegel častr.o mesto Želimo skorajšnje okrevanje željo, da ga bomo v Trstu še videli, ko bo zopet zmagovito zavozil v cilj.
Tretja nesreča včerajšnjih motornih dirk na Montebellu pa se je dogodila pri naslednji točki, dirki motorjev s prikolicami- Malo pred ciljem je nam reč tekmovalec, ki sedi v pri količi, padel iz nje ter si pri padcu zlomil dlan leve roke Ponesrečeni 23-letni Paoletti Alberto iz Trsta, Ul. San Marco 16, je po prvi zdravniški pomoči lahko odšel domov ter bo 20 dneh zopet zdrav.
Včeraj proti večeru se je na cesti, ki pelje proti Lazzarettu Vecchiu točno na kraju, ki je oddaljen 1 kilometer od tovarn Sv Roka, dogodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi 46-letnega Maura Ivana iz Sv. Jerneja 202. Policija, ki je o nesreči takoj uvedla preiskavo, je mnenja, da je pokojnik izgubil oblast nad motorjem ter se z njim z vso silo zaletel v zid. Po trčenju se motor ni takoj ustavil marveč je še kakšnih 20 metrov nadaljevSl svojo pot. Pone,
šrečenca je še živega pripeljal v glavno bolnišnico nek zavezniški avtomobil, je pa kmalu po prevozu izdihnil.
Nesreča pri delu
Včeraj ob 10.05 so v glavni bolnišnici sprejeli 30-letno Milkovič Nives iz Ul. Krištofora Kolumba 1, ki je zaposlena v tovarni Dreher. Ko je vferaj z umivalnim strojem umivala steklenice ji je desna roka 'ušla med zobovje stroja. Zaradi rane se bo morala zdraviti 12 dni.
VV. S. Maugham :
Gospa Kilty se vrača
RIM. 10. — Prireditelji mednarodne tekme v smuku z Mar-molade obveščajo, da se bodo te tekme udeležili tudi jugoslovanski tekmovalci Mulej. Magušar, Cetina Stare in brata Lukanca. Ta tekma bo ta mesec. Doslej so se prijavili poleg Italijanov tudi Francozi, Avstrijci in Nemci. Kot je znano, je Mulej pri tekmi na Kaninu dosegel tretje mesto.
Visoka zmaga
jugoslovanskih šahistov v Švici
BASEL, 10. — Jugoslovanska šahovska reprezentanca je odigrala tukaj dvokrožni šahovski dvoboj s švicarsko reprezentanco. Prvo kolo se je zaključilo z rezultatom 7,5 proti 2,5 v korist Jugoslavije Današnje kolo ‘se je pa končalo z rezultatom 7:3, tako da je Jugoslavija zmagala s skupnim rezultatom 14,5 točk proti 5,5. Prihodnjo soboto in nedeljo pa bo jugoslovanska reprezentanca odigrala podoben duoboj z avstrijsko reprezentanco na Dunaju. Pripomniti je treba, da v reprezentanci ni mojstrov Gligoriča. Trifunoviča in Pirca, ki so bili na mednarodnem turnirju v Južni A-tneriki, kjer je na tradicionalnem turnirju zmagal Gligorič kot doslej prvi inozemec.
Ta vesela trodejankg ima svoje neveselo, resno jedro. Kaže dva rodona angleške meščan, ske družbe, zajeta v iste težave, ki jih morata reševati vsak po svoje. Starejši rod dopoveduje mlajšemu, kako naj se uči iz njegovih izkušenj, da si ne bo sam razdiral sreče, a mlajši ne ipsluša, hoče izkusiti sam.
Gospa Kitit/ se je poročila zelo mlada pred četrtjo stoletja, a ko je bilo njenemu sinu Amaldu tri leta, se je šele zares zaljubila v lorda Forteousa in ušla z njim v Firehze. Po dolgi razporoki se vrne k sinu, ki se je nedavno poročil z Elizabeto in si utira pot v parlamentu, a zanemarja ženo. Ta se zaljubi v podjetnega Luttona in zahteva razporoko, ki se ji mož upira.
Starikavi par, Kittv in For-teous, ki mu razporoini užitki počasi presedajo, se mota med mladimi kot svarilen zoled. Lord je zdelan, siten in izžet. Ostareli Kittv se zdi prvi moz mikavnejši, a ta, Clive, si na tihem skoraj čestita, da mu je žena ušla in z leti zmrvila tor-da, ne njega, ki se mu je ziv-Ijenje po svoje smehljalo. Mladi rod okoli Elizabete občuduje nekdanjo Klttyno lepoto na sliki, Kittv sama pa skriva lordu sliko, kakor bi bila ljubosumna na svojo nekdanjo svežost, in skuša lorda zamomljati z današnjimi zrelimi čari.
Komedija se začne prevračati v sentimentalno tragičnost, ko Kitty poučuje sina, kako naj reši ladjico svoje zakonske sre■
ana
nastopa
v ,,Verdiju
€*
če, še bolj pa, ko svari snaho Elizabeto, naj ne sili lahkomiselno v rgzporoko, češ da je to silno tvegana zadeva. Ona je s svojim lordom veliko pretrpela, ni ji bil zmeraj zvest, mnogo noči je sama prejokala in zdaj se stara, neusmiljeno stara — pobavarni lasje tega ne morejo zabraniti. Objokuje usodo ženske iz boljše družbe, ker je taka ženska čisto odvisna od moškega in se ne more znesti nad njim niti toliko kolikor navadna kuharica, ki se čuti družbeno neodvisnejšo in se lahko sama vzdržuje.
Ta ščepec socialnega realizma nas kolikor toliko sprijazni z lahkotno, duhovito igro, ki se prizanesljivo posmehuje nagnitkom in uljesom višje angleške družbe.
Ime Tatjane Pavlove, ki se vrača prvič po vojni med tr žaško občinstvo, je 8. t. m. napolnilo dvorano. Odlična igralka je zelo zadovoljila gledalce s svojo režisersko in igralsko spretnostjo. Ujela je v svojo vlogo vso tragikomičnost razočaranega, odcvetevajočega zenskega bitja, ki se nerado, prav počasi, a neizprosno trga od življenja in skuša med tem s svojo dobroto in izkušenostjo vsaj mlajše obvarovati pred ra zočaranji. Luigi Almirante ji je kot lord Forterus primerno sekundiral in izvabljal občinstvu ironično veselost s soo-
Elizabeto je igrala Renata Ne-gri živahno in temperamentno, Ano pa Tina Maver. Pietro Privitem se je prizadevno poglobil v vlogo hladnega, togega mladega moža, ki morda obvlada občinstvo na ktfkšni seji, a ni kos živahnemu temperamentu svoje mlade žene. Dober je bil Giulio Oppi kot prvi Kit-tyn mož. Luciano Alberici se je skrbno jposvetil vlogi zapeljivca Teddgja Luttona, prav tako Valentin Fusi vlogi služabnika Johna.
Scena je bila okusna.
Alexander Bisson :
Gospa X
Dne 9. aprila 1950 je uprizorila gledališka družba Tatjane Pavlove v gledališču Verdi tro-dejanko s prologom iz francoskega meščanskega življenja, ki jo je spisal Alexandre Bis-son (1848-1912), znan po celi ursti podobnih iger, n. pr. Poslanec iz Bombignaca, Presenečenja raz porok e, Rodbina Po nt-Biguet, Zgodovinski grad i. dr. Risson je bil delno sodobnik, delno nadaljevalec Alexandra Dumasa sina (1824-1895), znamenitega avtorja romaha in drame «Dama s kamelijami«.
Ta rod je prikazoval tedanjo meščansko in kapitalistično družbo v trdno in spretno zgrajenih igrah iz razgibanega in
nja poslovnih ali uradniških krogov, živečih P sijajnih ali vsaj udobnih gmotnih razmerah, ki pa vendar niso mogle nuditi niti približno prave sreče niti neposrednim udeležencem kapitalističnih blagrov, kaj šele širšim ljudskim množicam.
Iz takega okolja izhaja »Gospa X.», gosp a Jakomina Fleu-riot, ki se loči od moža sodnika po rojstvu prvega otroka, živi malo let z ljubimcem, ko pa ta umre, se močneje oglasi materinstvo v njej in jo privede skesano nazaj na možev dom. Fleuriot jo pahne od sebe kljub svarilom rahločutnega prijatelja. Po burnih in nekam v meglo zavitih dvajsetih letih se vrne Jakomina z izkoriščevalskim Laroguom iz Amerike v Bordeaux in Pariš, da bi bila bliže sinu, ki je vse življenje hrepeneče mislila nanj, kakor naša lepa Vida V daljni španski deželi. Podjetni Prisard naščuva Larogua, naj zahteva polmilijonsko Jakominino doto od Fleuriota za razporočeno ženo. Ker bi se moralo to zgoditi na škodo njenega sina Rajmunda, se postavi Jakomina takemu Izsiljevanju tako odločno po robu, da rajši ustreli Laro-qua, nato pa pred sodiščem o sebi in svojih notranjih ugankah trmasto molči — zopet iz ljubezni do sina. — Rajmund je zdaj mlad odvetnik, ki bi se rad
in se pripravlja na Jprvi nastop v javnosti. Pred poroto mu pripade bramba neznane morilke, gospe X., njegove nepoznane matere. Med razpravo Jakomt-na izve, da je mladi odvetnik njen sin, ki njeno nesrečo in njeno trpljenje tako prepričevalno popiše, da jo porotniki oproste. Po razpravi izve tudi sin, da je to njegova mati, in oba se prepustita patetično ganljivemu prizoru. Ko hoče sin poklicatti očeta, ki ga Jakomina sovraži, se zgrudi ta mrtva od vseh pretresi ja jev, na vrhuncu materinske sreče, obenem pa tudi odpora zoper nekdanjega moža, ki je s svojo trdoto zakrivil njeno propast.
Tatjana Pavlova je podala v prologu Z znanim mojstrstvom skesano mlado ženo, pezneje pa prezgodaj postarano in strto žensko,,ki jo drži pokonci le še poslednja vzmet, misel na zapuščenega sina, in želja, da brani njegovo srečo in se reži vsaj v njegovem spominu; saj je sin verjel, da je ona že dauno mrtva. Njeni trije kriki med
razpravo, ko spoznava sina v
zagovorniku, so
jim starčevskim sitnarjenjem. I Pestrega ljubezenskega zivlje- \ poročil -
oboževano mladensko
mladem
krepko podčrtane stopnje njenem čustvovanju, od prve slutnje do katastrofe. Njenega moža je igral Oppi, Prisarda Almirante, Rajmunda Caldani s primerno uigranostjo. Številni drugi igralci, kakor Laroque-Sivieri, Chesnel-Rossi, Vittorio-Privitera, Helena - Giustinianl; Felicita-Negri, so ustvarili okoli glarmih igralcev okvir v skladu s pisateljevo zasnovo.
Scena je zadovoljevala, razen tesnega sodišča s stisnjenimi porotniki.	A.	B.
VOZNI RED
avtobusov in parniki*
TRST-TREBCE ob dfJ,av^Rnt
7.15, 13.10, 17.20, 18.50, ob n deljah in praznikiti: 0- ■ 11.00, 12.30, 15.00. 20.30. TREBCE-TRST ob delavnii r: 6.55, 8.40. 12.25, 14.50,j.% ob nedeljah in .P£J i}# 7.50, 10.20, 12.20, 14.2°. L TRST-SALEZ (Prosek) o» j. lavnikih: 10.00, )J.30, ob nedeljah:	10.00,
B2100' »»ob delavk
11.00-
SALEZ-TRST
V.IO.ILSO,!!.4^^8^
nedeljah: 7.10, 1------
NB. Postajališče in odho glavne avtobusne posta/1-
TRST-LONJER ob
delavni^,
in nedeljah: prvi od nato vsake pol ure z dom zadnjega ob 2J-ta- i6 LONJER-TRSt ob delavn j-in nedeljah: prvi on itl, nato vsake pol ure z u dom zadnjega ob 23.u“■
NB V Trstu odhaja avto ^ Trga sv. Frančiška I*} KJ. sledeča postajališča. 3. vomu Firence. 2. BOS# ^
Firence, 2. J« liciji), 4. gostilna -J“-a2)M
varna Firence, 2. p-rr-- po-Lonierska cesta (civlufa,1^
KINO
Rossetti. 16.00: «Pinky, bela zamorka«. J. Crain. Izven programa: «Nogometna tekma Ita-lija-Avstrija«.
Excelsior. 16.00: «Madame Bova-ry», Jennifer Jones, Van Helfin, Fenice. 16.00: «Cari Južnega morja«, Jean Simmons. Filodrammatico. 15.30: «Rdeči jopiči«, G. Cooper, P. God-dard
Alabarda. 16.00:	»Hrast	velika-
nov«, Val Helfin.
Garibaldi. 15.00: »Pjist v Kosta riki«
Ideale.' 16.00: »Trije kavalirji«.
Impero. 14.30:	«Mojster,	glasbo
prosim«, filfti WSlt Disneva.
Itaiia. 16.00: »Dvajset let«.
Viale. -16.00: »Dve- nuni«, Loreta
young, Celeste Holm.
Vittorio Veneto. 16.00: «Cudežen studenec«, Garry Cooper.
-.	suboj'u
društvena gosilna. 6. g .J Colavini, 7. gostilna r V Lonjerju odhaja izPr.'“ ji 'pot-
na Bošketu ne sprejema nikov za Trst.
stanek na Trgu Stare nice it/ pri Sv. Ani
Oče je hčerko hčerka pa očeta
Včeraj okrog 13.45 so v glav no bolnišnico sprejeli 72-letne ga upokojenca Brombaro Hen rika iz Ul. Giulia 57, ki je imel na čelu široko rano, zaradi katere se bo moral zdraviti okrog dni. Henrik je bolniškim uslužbencem povedal, da mu je rar.o povzročila njegova 22-let-na hčerka Ana, ko mu je v glavo vrgla krožnik-Ob 16 pa je prišla v bolnišnico njegova hčerka Ana. Zaradi rane na desnem licu se bo morala zdraviti 4 dni. S svoje strani j'e pojasr.-ila, da ji je prizadejal rano r.jen oče, ko jo je pretepal.
Adua. 16.00:	«Vihar nad Benga-
lijo«.
Arraonia. 15.15: »Velika osvojitev« John Wayne in Loraine Dav.
Azzurro. 16.00: #Dogodljaj v Bom-bayu», C. Gable.
»Ob morju«. 15.00:	«Sovjetska
pravljica«.
Marconi. 15.00: »Norosti New Yor-ka», Rita Hayworth.
Massimo. 16.00:	((Okrvavljene
sablje«, Ellen Drevv.
Novo Cine 15.30: «Roka mrtve«.
Radio. 16.00: ((Pozdrav prijatelji«.
Savona 14.30: Trubadur«.
Venezia. «Crni narcis«.
Belvedere. 14,30: ((Povratek Mon-tekrista«.
Vittcria. 16.00: «Petje v puščavi«.
Sv Vid. 15.30: «Morje trave«.
Odeon. 16.00: «Noč in dan«, A. Smith, G. Grant.
IHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII'
IVAN DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
Krojaška
delavnica
TRST — Ul. Valdirivo 35
Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
za Domio, Boljunec in I
Avtobus odhaja z
ino
po-
I#
Odhodi iz Trsta ob
12.00,
16.30, 17.00, 18.00, 18-30,
nikih: 7.20. 10.15,
20.40. Ob nedeljah: 9-00,} j(
12.30, 14.30, 16.00 17.00, l*
19.30, 20.35, 22.00.
Odhodi iz Doline ob *
lavnikih: 6.00, 6.30,
11.15, 13.30, 15.30, 18.00, - „ Ob nedeljah: 9.45, 11.00, ( 3 15.00, 17.30, 18.00. 19.00, ‘
21.30,
ozni red parnikov z:
. -rrt>
Odhodi iz Trsta (izpred ,jj, Unita):	7.45.	10.00,	‘p.
14.30. 18.00, 19.40: (Ies„n,6l«, stanišče, Skedenj): 6.30. 17.00; ob sobotah: 11-50, i'
Odhodi iz Milj (za Trg Ul!! 7.00, 8.30. 11.50, 13.50. ‘6 19 00; (za Skedenj)-.^IS
15.30,	16.35; oh SoW^ 11.15, 16.30.
,it»?
ob
IZ
KOP*:|)
V cono B
PARNIKI TRSTA V (Odhod s pomola pri ribarni
Ob delavnikih:	6.20,
11.00,	12.30,	15.00,
17-30, 18.15.
Ob nedeljah in
7.45, 11.00, 14.00,
ici> i
m
PAHNiV
6-1
I#1!
IZ
IZ KOPRA
Ob delavnikih: 5.20-
7.30. 8.45, 12.15, 13*
17.00-	p|
Ob nedeliah in pr*?
6.30, 9.10, 12.45, 17-13'
AVTOBUS1
TRSTA V C°
V KOPER ob delaVfl‘
15.00.
V PIRAN (Koper, If,1.a.' torož) ob delavnik1 ob nedeljah: 8.00.
V NOVI GRAD (Kope^J
16.0°:
.kil1
'v
x ___'	u
na, Buje, Brtonig'a,r® ^
lavnikih:
nedeljah:
6.45,
16.00.
V DEKANE ob delaVb1 100 11-1»-
nedeljah: 5.00, U-l PRIHODI AVTOBUS0]
trst
Iz KOPRA ob del»vl 12.00.
Iz PIRANA (po
kot zgoraj) ob deiav 19.30.
Iz NOVEGA GRADA,-
isti progi kot delavnikih: 9.10 nedeljah: 9.10.
Iz DEKANOV ob in nedeljah: 6.45.
TRST - UL. G. GOZZ1 št. 1, vogal Ul. Pauliana
PIETILIA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
podjetniki
Deske »mre kove, macesnove in trdih
kmetovalci
šče, turnir, parkete in drva nudi najugodneje
USI iMniM
tlECCHI
BU
NOVI
MOD&
vi)b)e.
krpanje, obšivn
p n
tuuio
zri vezenje, __
kenj, prišitke gumbov, čipke- >,td kaste šive. Ta dela Se izvršuJaJpjgJ«'-okvira. Pouk za vezenje br® iji* ŠIVALNI STROJI na indlg4C.
tok za čevljarje in kr°l PRODAJA NADOMESTNI"
LOV — RADIOAPARATI	l
0*11 .„1111
N A
ših znamk
O B B
O**
K(,r J
TRST, Ul. C- Battisti št. 12, tel. 65-33 TRZlC,
na
p> zb'11
filatelistih ie .
Naš novoosnovani studi./ »MAURITIUS« * s poslovanjem. — Kupujemo vsako kolib'
cone B STO-ja
dobro ohranjene ln samo cele serije. nhiščitf
Bogata izbira znamk iz vse Evrope
«MAURITIUS» filateličm
čni s*u
TRST — VIALE XX SE VTEM URE >4
Dr. lt. lUN^
%01t07>I>lt A Y*ll«
izdeluje proteze v jeklu, zlatu*
kt»v
iHl
m
I	V	JlIVIl.,	j	jp.	-d
m plastiki. - Največja gara*	\	j
Sprejema od 10 do 12 in od
(Govori »latenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul*
52££M?NiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
PREDVOLIVNA MANIFESTACIJA V KOPRU
Naši najboljši zavezniki so junaški jugoslovanski narodi
(Nadal
jevanjg s j. strani)
zoval
nih
razvoj istrskih obdeloval-
Med
zadrug
ki jih je že 24,
množico ni manjkal tu-
J*	Nazarij iz Pobegov,
dom	Prilikah ne vzdrži
let »• <ieprav ima 2" nacI 80
■Živahno so bili pozdravije-tei«. mladinke in mladinci vadci, pred katerimi so vi-siav Stevilne fizkulturne zanj ,e' Niso manjkali tuui čla-
^aml1683 društv?’ ki 80 3
chiT na ramah strumno Jokali na trg. Posebno <«•-
kivB ° videti dolgo vrsto -■no- ^°rccv- °d katerih so uta?1 nos'Ii na prsih številna ?°vanja.
%
vrne
vec se ne |f®nj v Istro
i£\se je rrmožica malo umiki ’ ie
_	<	un,.-
Otvor.il zborovanje tov. L 1 Franc - Petek. Pozdravil
Zastopnike in predstavnike
taC°fnih °.rganiz?cii *n
rtf , . > aa je obilna uaeležba ti T.A manifestaciji dokaz mo jjdudske fronte. Nato je dal „“>v- Branku Babiču, ki
v sloven-
rfl D°zdravljen nagovo-‘šiat lanp mn°žico
*u^.ie povedal, da kocio	volitvam,	bi
sprnžir nedeiio 10. aprila so
strani demar-
Pank ' °,rte veMko lažno kam-ljU(jiJ’ katero bi boleli naše vrnit; na®e delovno ljudstvo od-cope osnovnih problemov lis] * *
iiltor--, reakcionarni lisk a volitv,, v coni B za
iovi
mističn
in ° kampanjo ter ho Pkbisci '
«iev *	‘	r-v-.scit	za	priklju-
^ed*	. 02ejT|lja k Italiji.
same italijanske i 50 'e zganili in kričijo kt6vu sv°jo iredentistično za-, PO coni B. Njihovi tajni
mvo
^nti
i?, d‘pa strašijo ljudi in gro-lijj 5 “o že v maju prišla Ita-n 2 ?ono ® in da zato naj ^ Rredo na y0]itve,
Ho	mesta jim odgovarja-
ti^' uf nai si ne dela jo nobe-k Jv .ar, ker je naše ljudstvo |u,0,Ji junaški osvobodilni |j*?	davno izvršilo svoj
fet ^it in da nikoli več se ne tUK^il	v to deželo fašistični
hjjjj	Naše ljudstvo noče
%cionalnega zatiranja iti ^anja delovnih ljudi in sklenilo, da se .nikoli smejo povrniti stari ča-
si imperialistične in fašistične Italije. Ono hoče živeti svobod, no, hoče samo urejevati svoje življenje i.n si zgraditi lepšo bodočj(bst. Slovenci, Italijani in Hrvati, ki prebivajo na tejn ozemlju, nočejo več nacionalnega sovraštva, ampak hočejo živeti v bratski skupnosti, kar jim lahko zagotovi le ljudska oblast.
Tem laŽi-manipulanlom so se pridružili tudi znani' kominfor-' mistični «internacionaIisti» ki skušajo vplivati zlasti na italijanski živelj v Istri in vnesti v vrste delovnega ljudstva cone B jnržnjo in razdor po starem fašističnem receptu. Ti ljudje ne vodijo nobene politike v korist istrskega prebivalstva, ampak hočejo v sporazumu z vso italijansko 'reakcijo, le povratek reakcionarne in imperialistične Italije in s tem konkretno uničenje ljudske oblasti in vseh pridobitev narod-no-osvobodilne in protifašistične vojne.
Delovno ljudstvo Istrskega okrožja, ki si je s krvjo priborilo svojo ljudsko oblast, se dobro zaveda, kaj bi pomenil povratek Italije v Istro. Zato naj bodo tudi kominforjnisti prepričani, da istrsko prebivalstvo ne pozna več koraka nazaj, kakor ga ne pozna delovno ljudstvo vsega Tržaškega ozemlja. Ono odgovarja vsem tem laži-demokratcm: proč roke od tega ozemlja, proč od pridobitev težke osvobodilne borbe. Naj ne mislijo, da nas bodo s svojo kampanjo ostrašili. Istrsko delovno ljudstvo bo v nedeljo 16. t. m. na vso to nesramno in’ reakcionarno kampanjo odgovorilo z odločnim ne, ker se noče nikoli več povrniti pod peto italijanskega škornja. Prepričano je, da mu ob strani trdno stojijo junaški narodi nove socialistične Jugoslavije, največji garant njegove svobode in neodvisnosti in lepše, srečnejše bodočnosti.
Tovariš Babič je omenil, dn poleg Ljudske fronte kandidirajo še tako zvani socialisti in krščanski socialisti, ki niso nikdar podpirali ljudstva in njegove ljudske oblasti, ampak so jo vedno klevetali in ovirali njeno delo. Zato bo ljudstvo gtasfcčald 'ZA SlcVanskodtaKjaiT-sko ljudsko fronto.
Ljudska oblast je se mlada, Se. še gradi in prav gotovo so
tudi napake, ki lih bo treba odpraviti. Toda delovno ljudstvo si bo znalo samo izboljšati svoje življenje, s tem da bo podprlo in krepilo svojo ljudsko oblast.
Zato bo dalo z volitvami prihodnjo nedeljo odločen odgovor vsem reakcionarnim spletkam in pokazalo, da je odločeno še naprej hoditi po poti narodno osvobodilne borbe.
Zbrana množica je večkrat prekinila tovariša Babiča z burnim ploskanjem, posebno pa 'kadar je tolmačil njihovo voljo, da se nočejo več vrniti pod Italijo.
Povrnitev Italije bi pomenila povratek fašizma
Za tem je govoril v italijanščini tov. Petronio Bortolo, ki je orisal pomen teh volitev in reakcionarno montažo, ki sledi vzorcem fašizma. Reakcija bi hotela volitve po buržujskem vzorcu, z vsemi običajnimi manipulacijami. Današnja manifestacija v Kopru pa je jasen odgovor tej tolpi v Trstu in v Italiji in prav tak, odgovor daje istočasno v Bujah mogočna manifestacija ljudstva iz bujskega okraja. Reakcionarji in šovinisti nimajo več pravice govoriti v Kopru.
Kaj hoče grof Sforza ir.1 tisti šovinistični časopisi, ki jih urejujejo bivši fašisti? Oni bi radi plebiscit v Istri, potem ko bi predhodno pripeljali vanjo fašistične tolpe in svoje zločince, da bi ta plebiscit ((primerno pripravili«. Ti ljudje pozabljajo zgodovino, pozabljajo poraz nacifašizma, pozabljajo zmago antifašizma ir.1 ljudstva, ki je dokončno obračunalo s fašizmom in s fašisti. V Istri in v vsej coni B nimamo časa za polemiko z njimi, ker smo preveč zaposleni z gradnjo, obnovo ir: drugimi takimi problemi. Zahtevati priključitev k Italiji je tak zgodovinski nesmisel, kot zahtevati povratek fašizma tam, kjer je zmagalo ljudstvo.
Potrebno je, da narodi med seboj sodelujejo in tudi mi to želimo, ker hočemo napredek. Odklanjamo pa sporazum, ki zahteva povratek fašizma, kjer je bil ta poražen, kakor na primer v coni B. Samo norci bi hoteli kaj takega. Vidi pa se,
da nekaterih ljudi vsi dosedanji porazi še niso izmodrili. Revolucija mera iti naprej, nikoli pa ne nazaj.
Govornik je priporočal zborovalcem. da naj povedo še tistim maloštevilnim, ki se zborovanja niso udeležili, kakšna je na-ša stvarnost in da je stari svet v agoniji, ter da se držijo trupla mrtveca, ki že razpada,
Tu se razvija socialna revolucija in grof Sforza je predstavnik starega sveta, ki je poražen in spada v preteklost. Govore tudi o zvijačah in sleparijah pri volitvah. Naj pridejo sami pogledat v nedeljo in tedaj jim bo istrsko ljudstvo s svojim nastopom zagodlo mrtvaško koračnico tako močno, da jo bodo lahko povsod čuli. To ljudstvo namreč noče nikoli veš povratka civilne policije in tudi ne karabinjerjev.
Na govorniški oder je stopil potem še delavec Pertot Emilijan, iz Izole, ki je pozdravil množico v imenu delavstva in pozval zborovalce naj volijo Ljudsko fronto. Njemu je sledil ribič Perentin Ivan iz Pi-
rana, ki je povedal, da bodo ribiči z volitvami za Ljudsko fronto glasovali za ljudsko oblast, ki je temelj njihovih uspehov Združeni pevski zbori so nato zapeli še nekaj pesmi, na kar je tovariš Petek zaključil dopoldansko zborovanje in izrazil prepričanje, da je današnja mogočna manifestacija najboljše jamstvo za uspeh volitev.
Honcert JA iz Portoroža v Piranu
Orkester JA iz Portoroža priredi v sredo, 12. aprila ob 20. uri v gledališču Tartini v Piranu koncert skladb slovenskih skladateljev.
Vabljeni vsi 1
Salamenska ali salomonska birokracija
Pred nekaj dnevi je prejel tovariš Svagelj Mirko, delegat mlina na Rižani, obvestilo od veleblagovnice Omniu, naj po-
ravna neki račun, katerega pa je poravnal že v mesecu februarju. Tovariš Svagelj je takoj odšel na Omnio in pri pregledu blagajniške knjige ugotovil, da je račun res pravilno in prvočasno plačan.
Zakaj torej še enkratni poziv za plačilo?! Birokracija. , ali kaj?
Tovariš Svagelj je nadaije prejel bon za različni matenal, ki ga je potreboval za popravilo mlina. Ker so bila dela nujna., je šel takoj osebno na ravnateljstvo Omnie Od tu so ga poslali v. skladišče, kjer je zahtevani material ležal že mesec dni. V skludišču pa so tovarišu Svaglju povedali, da ne more dvigniti gradiva, ker c n> še niso bile določene.
Tovariš Svagelj se je moral nujno obrniti na višje pristojno mesto. Razume se, da je s tem izgubil polno časa; in tako drugi, ker so se mora,u zanimati za rešitev Zadeve, ki bi je bilo potreba reševati. Poleg tega pa so zakasnila še povračila* v mlinu.
Ta dva primera dokazujeta, da se vodstvo Omnie ne zanima tako, kot bi bila njena dolžnost, da bi takoj zahtevalo
Ljudske sile se sproščajo
Predsednik okrožja tov. Beltram je nagradil tovariša Libera Fragiacoma in Secchinija Stelia
Nedavno smo v našem listu že poročali o tov. Fragiacomu Liberu in Secchiniju Steliu, delavcih v tovarni Ampelea v Izoli. Imenovana sta namreč električarja in sta v svojem prostem času med delovnimi odmori napravila električni motor, v jakosti ene in pol konjske sile. Ko sta tov. Beltramu Juliju predsedniku Istrskega okrožnega ljudskega odbora pokazala svoj produkt, je tov. Fragiacomo skromno pripomnil: «Saj ni nič posebnega in naša zasluga obstaja morda v tem da sva pri konstrukciji uporabila kovinske odpadke ter sva tako prištedila tovarni dragocene devize«.
#
Tov. Beltram je obema tovarišema čestital k njihovemu u-spehu in podčrtal, da je vredna njuna iniciativa vse pohvale, ker dokazuje povezanost naših delavcev z ljudsko oblastjo, njihovo skrb za proizvodnjo in uspeh tovarne, ki postajajo vedno bolj lastnina delavca. Tov. predsednik okrožja je pri tem še pripomnil:	((Program
Ljudske fronte predvideva nacionalizacijo vseh večjih produkcijskih objektov. Zato so delavci in delavke cone B odločno izrekle svoje zadovoljstvo nad tem korakom, ki bo v vsakem oziru okrepil ljudsko ob-
tudi cene za vsako prejeto bla ko in ga takoj dalo na razpola- I last. Naše delavstvo se tudi žago v namene, za katere ga veda, da nacionalizacija, ki jo
ljudstvo rabi.
Upajmo, da se kaj podobne.gd ne bo več ponovilo.
ima Ljudska fronta v programu nima nič skupnega z nacionalizacijo, ki jo laburisti ob-
ljubljajo samo tedaj, kadar gredo na volitve«.
Nato je tov. Beltram nadaljeval: «Pri nas bodo postali delavci dejanski gospodarji glavnih produkcijskih sredstev, s čemer bodo za vselej odstranili izkoriščanje človeka po človeku. Iniciativa pa, kakor sta jo pokazala vidva je naravna in pričakujemo, da se bo med našim delavstvom vedno bolj uveljavljala in razvijala. V naših delavcih je skrita dragocena sila katero moramo vzpodbujati, da se bo izkazala in realizirala dnevno in na vseh področjih našega gospodarskega življenja. Dokler je bila oblast v rokah meščanstva kaj takega ni bilo mogoče. Tedaj so iznajdbe izkoriščali monopolisti, izžemali so delavca in shranjevali dohodke v svoje blagajne. Znanje, tehniina sposobnost so bile na razpolago samo maloštevilnim izvoljencem, delavstvo pa je predstavljajo samo pasivno silo, katero so kapitalisti izkoriščali. Zato je umljivo, da morajo delavci sedaj ko so prevzeli oblast, ko so odstranili meščanske izkoriščevalce prebroditi vse težkoče, da dosežejo vso sposobnost, s pomočjo katere bodo lahko vodili vse gospodarstvo in prevzeli tudi tehnično vodstvo obratov. Vrhu tega dvigajo delavci s tem, da postajajo vedno bolj iniciativni, kakor sta vidva tovariša in na stotine drugih, ki večajo svoje znanje in sposobnost ra pod-
lagi dnevnih izkustev vedno višje ves naš tehnični razvoj ter našo produkcijo. Tako' bodo naši delavci v kratkem prehiteli tehniko in višino proizvodnje meščanskega kapitalizma.
Vajino delo, ki kaže vso voljo, predanost in zdravo osebno ambicijo za ustvaritev nekaj novega in koristnega, zasluži zato pohvalo vseh nas . in je vredr.a. da ostane za zgled vsem naših delavcem in delavkam«.
Po tem nagovoru se je tov. Beltram še dolgo razgovarjal s tov- Fragiacomom in Secchi-nijem o razmerah v tovarni Ampelea, o delu v njej, normah, delovnih brigadah, položaju delavstva itd. Končno je tov. predsednik v imer.-u Okrožnega ljudskega odbora za Istro oba tovariša za njune uspehe primerno nagradil.
IZGUBLJENA DEŽNA PLASCA
Neka tovarišica je 19. marca t. 1. pozabila na kamnu pri brivcu blizu ograje «LI-PE» v Portorožu dva dežna plašča. Prvi je za 7-letnega otroka iz zelenega sukna s kapuco z znamko «Beltrame» - Trieste. Drugi ženski, iz rumenega platna s kapuco.
Prosi poštenega najditelja; da proti nagradi vrne najdeno v knjigarni «LI-PA» v Portorožu.
lavnost ASIŽZ se stopnjuje
W?.aži vasi smo imele žc več lcn*h sestankov.
‘tenkih
Na teh raed drugim tudi vprašanje
^ bomoz vsem: Sklenilc smo’ gagale da b ™°nmi SUaml
Mi deloval	"T
lst vsem «	bo v ko-
V*o jaj-v	materam,	ker
%0 ,	0	rez skrbi odšle na
^av otJt°d0 g0tove’ da
V - v dobrem varstvu. Sa VOdtev smo si zadale
P«stf»’, a bQmo napravile 200
8 teea delovnih ur. Po-IfevgL smo napovedale tek-2enam iz -Dekanov. smo> da bomo skupno
Ižgrad IZ- Fortece Pomagale v°dovoda. S tem
tlVr'1 ,prjftedne mnogo tru-V 2 omo imeli vodo si
Kbre vsait dan svež°
»t* ?a k0c*° naši otroci ^ "MO hrano.
Xr’a kuPurnem področju ftv- zaostaiati
fcN, k-
, i čaj 1 Po bomo imele ne-S ,^Bred 1. majem. Obe-
C^liam	Sedaj
i,- ° na kulturno pri-
V
lakiral sk|en'le' da bomo
'O izlet.
Naši kandidati
na listi Ljudske fronte
za upravne volitve 16. nprila
Nadaljujemo Z objavo kandidatov, katere bo ljudstvo volilo v prihodnjih volitvah.
MACOVAZ GIORGIO, rojen 1925 v Ložarjih (Buje). Pri partizanih se je boril v IV. bataljonu Pina Budicin. V borbi je bil ranjen v noge.
Po osvoboditvi sodeluje pri vseh množičnih organizacijah.
MARASPIN GIORGIO, rojen v Piranu 1926, je sin ubogega ribiča. Kot mlad dijak — delavec je moral opustiti učenje zaradi po manjkanja sredstev.
Od leta 1943 je sodeloval v borbi za svobodo. Po osvoboditvi je imel razne važne funkcije p Piranu. Sedaj deta pri ljudski oblasti v Kopru.
GIASSI PETER, rojen v Strunjanu 1921, po poklicu kmet. Ze leta 1943 se je pridružil partizanskemu gibanju. Bil je namestnik bataljonskega ko-
na cast volitev
kalili,, .dni je bil uveden na
'fO-
0
id
II
|»Hn.
°krožja iu*
V/avm enik za zdravila
J specialitete. S tem
A 2a okol*10* Pravila po-oblast	°d-sl-	Naša
V* svni	Je lako	r.opet
vs delov0 Vt'liko skl'b za ne«a ljudstva.
t	zdravje.	Tod«
"'era zatekati k !',r '-dravilojn. Z
Nilh'* °n; mn|ln‘ mnpB°krat •NŽ ‘Svil. d <d nabaviti S>ij0 - socialistično
Cor>i
I® Reditev mJdrav“ne
conska gospodar-pr,‘Ur(.rtiJ(e bila potreb-cen za speciali-
fcKS-C^tt pa delov k^Viti C°n* ^ omo-
'“»Pf i n'„„UV*w' i* ’ t>a iih Uva°ža° c<vnejša V jTfe 2ato i. no i2 Tr-
ŽSEfcSMi ? proi2v°d-
’bi SL n,h niz sl°ni na
P& s«**««-
da le stre-ppdi delov-
nemu ljudstvu čilnveč in čim cenejše.
Farmacevtska industrija v Jugoslaviji je še zelo mlada, saj je nastala prav za prav šele po vojni. Toda čeprav se bori še s težavami, kot so n. pr. dobava surovin, specialnih strojev 7,a izdelavo in podobno, nam je Jugoslavija vendar priskočila na pomoč glede dobave tega nad vse važnega m potrebnega materiala.
Težave so se glede razdelitve farmacevtskih artiklov. Jugoslovanska dodelitev je namreč planska, zaradi česar smo prejemali do sedaj zdravili večinoma izven plana. V bo. doče bomo to stanje izboljšali, ker bomo tudi v našem okrožju pravilno in pravočasno planirali potrebne količino zdravil.
Dosedanje cene bodo ostale le za zdravila in v glavnem za kemikalije ter galensk« preparate, ki v jugoslovanskem ceni. ku glede na to, da jih tam ne uporabljajo, sploh niso vsebovani. Cene kemikalij, uvoženih IZ Trsta pa se bodo kljub temu. d« so bile nabavljene po višjih cenah, računale po jugoslovanskem nižjem ceniku,
mišarja. Za časa borbe je bil tudi ranjen.
Po osvoboditvi je posvetil vse svoje zmožnosti krajevnemu ljudskem odboru in zadrugi. Bil je vedno odločen in. dosleden protifašist.
Aretiran zaradi pomanjkanja cula odgovornosti in ljudskim koristim škodljivega delovanja
V četrtek je, "bil aretiran Kozlovič Josip, uslužbenec okrajnega odseka za trgovino in preskrbo v Kopru. Vzroki te aretacije so, da Kozlovič ni pravočasno izdelal razdelilnika zagotovljene preskrbe živil za mesec marec za koprski okraj in ga dostavil podjetju Istra - Prerad v izvršitev. Napravil se je bolnega irj nifnikogar obvestil, da razdelilnik sploh ni bil poslan podjetju Istra - Prerad. Videli pa so ga, kako je nato čil in zdrav postopal po Kopru.
Zaradi tako malomarnega delovanja podjetje Istra - Prerad ni moglo pravočasno razdeliti še dodatnega obroka maščob za Izolo, zaradi česar so se ljudje upravičerio pritoževali. Tudi razdelilnik za riž za Koper, Izolo irz Piran je bil izdelan zelo površno in so riž delili zaradi tega dva dni kasneje.
S tem, da je dala krivca aretirati, je ljudska oblast pokazala, da želi in zahteva od vseh, predvsem vestno izpolnjevanje dolžnosti. V tem primeru ni aretirani Kozlovič zakrivil samo polr.o nejevolje od strani ljudstva, temveč se je pregrešil tudi proti odloku o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Ker bo proti njemu uvedeno kazensko postopanje, bo prišlo na dan tudi, če je svoje dolžnosti namenoma tako nemarno izvrševal. Mi vemo, da danes ne manjka živil za široko potrošnjo in se skrbi za to, da jih bomo imeli jutri še več. Brezvestno poslovanje aretiranega Kozloviča pa je hotelo prikazati, ali vsaj napraviti vtis, da jih nimamo.
Vsem, ki so se pritoževali, bo ta vest v zadoščenje, kar tudi mora biti. Kozlovič pa bo odgovarjal pred sodiščem.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. U-32
Ml	i vstajamo - i	In	va	s j	je strah! Upokojenci se pripravljajo
Zlobno pačenje in prikrivanje sedanjega političnega sianja v Beneški Sloveniji ter neupra- 113 POKI 3jil1SK0 ZI10S QU3S1j6					
vičeno vmešavanje fujih elemenfov v ustvarjalno prizadevanje tamkaj prebivajočih Slovencev
Vzpon, ki ga je dosegla politična razgibanost tega v stisnjenih dolinah porečja reke Nadiže bivajočega slovenskega ljudstva, ni mogel ostati neopažen pr; njegovih zakletih sovražnikih. Pri vsakem pojavu kake nove epizode začnejo gonjo in otepanje po šovinističnem tieku in kričijo vedno staro pesem o mirnosti in tihožitju tega ljudstva ter 0 nesmiselnosti vmešavanja v ’ njihovo življenje. Z drugimi besedami bi to pomenilo; Mi, šovinisti hočemo, da ostane .to ljudstvo vedno hlapčevsko pokorno načelom raznarodovanja, da biva na svoji zemlji in da tudi lahko govori svoje narečje, nikakor pa se ne sme oprijeti prosvetnega delovanja, ne sme Se politično razgibati na osnovi slovenskega jezika, ker bi se tako odtujil italijanski miselnosti.
V zadnjem času je šovinistično laško časopisje razburila vest o Kardeljevi intervenciji glede utesnjevanja osnovnih pravic tega ljudstva in je navedel tudi nekaj primerov krivic, ki so se izvršile proti nekaterim Beneškim Slovencem. Šovinističnim novinarjem ni šlo v glavo, kako se mere zunanji minister tako potegovati za revnega Beneškega Slovenca in povzročiti kar celo diplomatsko zadevo. Hoteč svojim čitateliem s pretiravanjem j skušajo	dokazati,	da	so	prebi-
prikriti pravo stanje, s sramo-	valci	Slovenske	Benečije	po
tenjem in podcenjevanjem dostojnih in delovnih članov odbora DFS za Slov. Benečijo, Življenje tamkajšnjega ljudstva — so poslali na mesto dopisnika, ki se je posluževal po. izvedb le pri nasprotnikih Slovencev. tako da je poročilo dobilo povsem drugo lice. Na ta način skušajo še enkrat vreči v svet neumno trditev, d« hočejo Beneški Slovenci ostati v istem brezpravnem položaju. kot so bili prej in da jim ni mar, če še nadalje teptajo njihove osnovne pravice na poti v vsesplošno prebujenje.
Najbolj prikrojen ]jat za tako priobčevanje je bil pač s strani bogatih industrijcev in bankirjev vzdrževani «Messag-gero Venelo«, ki je odposlal svojega dopisnika, da bi izvršil že prej. pripravljeno nalogo.
In ves so začeli v tem listu objavljati stvari, 2a katere bi človek mislil, da jih lahko napiše samo pni, ki še 'je temeljito skrega-l s pametjo, Posluževali so se obrekovanj, žalitev posameznih osebnosti ter brez prikrivanja zaničevali preprosto ljudstvo, d« je nepismeno in neuko. Poleg tega so zapisali, da je to ljudstvo italijansko orientirano in da se ni nikoli obračalo proti Ljubljani, Tolminu, ampak vedno proti Vidmu Milanu in Rimu. S tem
Nekaj spominov na otvoritev bohinjske železnice
Težko pričakovana otvoritev bohinjske železnice je bila 19. julija 1906. Goriški Slovenci so se morali pred otvoritvijo in po njej boriti z avstrijskim železniškim ministrom Derschat-tom, ki je skrbel z najrazličnejšimi odredbami, da se ob progi zabriše več kot mogoče slovenski značaj dežele. Na popolnoma slovenskih postajah je bil slovenski napis na zadnjem mestu. V notranjosti goriš-ke-ga kolodvora »o bili povsod trijezični napisi. Goričani so bili prepričani, da bo tudi glavni napis na postaji trijezičen, ali kako so bili razočarani, lco so nekega dne zagledali napis «Gorizia — Goerz«. Slovensko časopisje je objavilo ostre članke proti takemu izzivanju in žaljenju. Članek goriške «Soče» je bil poslan s prevodom vred železniškemu ministrstvu in namestniku knezu Hohenloe-ju. Obenem sta se oba domači stranki odločili za skupen nastop in odpor. In listi obeh strank so 14. julija objavili enak razglas na ljudstvo. Sklicali sta za drugi dan osem javnih shodov, in .sicer v Gorici, Kanalu, pri Sv. Luciji, na Grahovem, v Prvačini, Rihem-berku, Štanjelu jn v Dutovljah. Oklic je dejal med drugim; «Zlovestna znamenja kažejo hude in težke čase. Zato vsi, brez razločka na politično oziranje, pod eno zastavo skupnega in enotnega odpora. Tako združeni bomo vsi goriški Slovenci odbijali sovražne naskoke na naša narodna prava in poželjive naklepe na našo narodno posest«.
Ker avstrijska vlada ni ho-,
tela, da bi se slavnostna otvoritev motila z demonstracijo. In to i navzočnosti samega
prestolonaslednika. je	ovj.
straniti vse žaljive napisi:. S tem je odpadel razlog, h; je dal povod' Za sklicanje shodov. Napis «Gorizia — Goerz« je izginil. ne da bi postavili nov napis v treh jezikih. Goriški kolodvor je še dolgo ostal brez glavnega napisa. To je jasen dokaz, koliko bi takrat dosegli, p« tudi sedaj, $e hi vedno tako složno nastopili.
Za načelnike postaj so bili povsod postavljeni Nemci. Nn goriškem kolodvoru sta bila imenovana za načelnika dva zag-rizenca, in sicer Hoepper ger in Wioser.
Otvoritvena slavnost pričela na Jesenicah. pc konča, nih slavnostih se je vlak ob navdušenju ljudstva začel nr-mikati proti Trstu.
V Bohinjski Bistrici so tri dekleta v narodnih nošah ohe-sila na strc>[ venec s slovensko trobojnico. Na postaji Sv. Lu-cija-Tolmin je pričakoval vlak namestnik knez Hohenloe z drugimi predstavniki goriške dežele. Šolska mladina, občinski zastopniki in ljudstvo ao bili zbrani pod narodnim praporom. Pevski zbori so ob pri hodu vlaka zapeli ((Slovenski svet«. V Gorici je bil0 zbrano mnogo ljudstva, ki je vzklikalo v treh jezikih došlemu vlalcu. Takoj od Gorice dalje pa so vihrale izključno slovenske zastave in ljudstvo je pozdravljalo po slovensko.
Tako je bila otvorjena nova prometna vez, ki veže Trst in Gorico s Krasom in Soško dolino ter Kranjsko.
duhu in načinu mišljenja Italijani. Sedaj torej vidimo, kako otročjih argumentov se poslužujejo, da se mora vsak pošten človek samo čuditi, kako si upa Ust objavljati tako prazno šaro, ki prav gotovo za vse to tudi mastno nagraja takega dopisnika, ki ni našel boljšega argumenta za zabavo svojih č-i-tateljev, kakor že stokrat premleto banalno vsebino.
Zastonj je trobiti svetu, da Beneški Slovenci ne marajo preureditve in kulturne razgibanosti, da nočejo poznati pravilne slovenščine, da ne marajo za slovenske kulturne prireditve; igre, petje, filklorna izvajanja, izlete, stike z bližnjimi goričkimi Slovenci itd. Nasprotno! Vedno so stremeli za tein in sedaj ne bodo odnehali pri začetih prizadevanjih, ampak bodo korakali preko vseh ovir. — To naj ve dopisnik, ki s svojim zlobnim «raziskava-njem» zasebnih okolnosti posameznih naših tamkajšnjih aktivistov ne bo nič dosegel..
Ravno nasprotno, nekdo je že na stenčasu objavil članek o njegovi politični morali. Skoda, da so ga morali odstraniti, ker so varuhi miru trdili, da se &'a vidi s ceste. On sam pa je priobčil v «Messaggeru» v ((obrambo« v zadnjem odlomku (IV.) svojega pamfleta, da to niso taki očitki, da bi ne imel poguma predstaviti se bralcem «Messaggera».
Da predočimo nekoliko, kako so se odnosi pri Beneških Slovencih spremenili od počet-ka, ko so prišli pod Italijo ih do danes, posezimo torej v leto 1866. ko so v znanem plebiscitu glasovali vsi- Beneški Slovenci «razen enega«, kot pravi Arturo Manzano, za priključitev njihovega ozemlja h kraljevini Italiji, ker so upali, da bodo imeii več narodnostnih pravic, medtem ko ao juž- ’ "jem nanizant' neje ob dolenji Soči bivajoči Furlani glasovali za Avstrijo.
Beneški Slovenci so za to prejeli slabo plačilo, ker so jim kaj hitro začeli jemati pravico rabe slovenskega jezika, ki so sc ga dotlej splošno posluževali tudi v uradih. Deset let pozneje so jim ustanovili učiteljišče v Sent Petru Slovenov za vzgajanje elementov, ki t i-’1 bodo poitalijančevali. V cerkvi je slovenščina Zaenkrat še ostala, duhovniki so bili zavedni in krepko držali ter čuvali te pravice. Tako stanje se je vleklo do dobe fašizma, ki jim i«
Sc to ukinil.
V obeh teh dobah je ljudstvo rabilo svoje narečje in se ni sramovalo pred Italijani, toda kakega notranjega čustvenega podviga in vzpona narodne samozavesti ni bilo. ker so jim jo v šolah že v kali zatrli in jim obujali zavest in zaupanje le v njim tuje nazirarlje, dasiravno jim niso mogli dati posebnega blagostanja. Tako d'a so se morali v tujini — v prvi vrsti v bližnji Avstriji, proti kateri so jih hujskali, da so si vzgojili zveste državljane — iskati zaslužka, ker domač« gruda ni mogla vsega ljudstva preživljati. S to nasprotno tendenco do bližnje države ge ni moglo vzgojiti razumevanje m smisel za dobro soseščino do bližnjih rojakov preko meje. kakor na Koroškem, Tolminskem Kanalskem in v Brdih. Poznali so se le potem, da so se razumeli, ker so govorili podobna si narečja
pa nič drugega. y tem času je bilo v Slov. Benečiji precej zavednih mož, vendar je vseeno ostalo pri jnanjših vplivnih posledicah, ker je vpeljan« potujčevanje zavzelo širše plasti.
V osvobodilni borbi pa. so se stvari temeljito spremenile. To gibanje je zanetilo med njimi umevanje ,in podvig do samo-stojnega mišljenj« in zanosnega nastopanja. Zdramilo jih je in strnili so se v krepko četo, da branijo stare in zahtevajo nove pravice, ki jim prltičejo. Nobena moč in sila jih od lega početja ne bo več odvrnila, tem manj tisto puhlo bevskanje po laških listih s fašističnimi domotožnimi spomini
Omenjeni dopisnik se zatp-tava v nas, naj pustimo tn ljudstvo, češ da noče nič slišat; o narodno prosvetnem delu. Odgovarjamo mu, naj pustijo pri miru ljudstvo, ki je slovensko, naše, ker ga hočemo vzgojiti ter popraviti zamujeno. To ljudstvo je del našega naroda in zato imamo polnopravno pravico, da razvijamo med njim politično in kulturno delovanje.
Popolnoma razumemo napade teh naročenih in plačanih novinarjev, ker izvirajo iz jeze, da so se Beneški Slovenci zganil; m se pričeli otresati tujih vplivov. Odgovarjam« jim s slovenskim izrekom iz naše preporodne dobe: «Mi vstajamo in vas je strah!«.
Delo in sklepi pokrajinskega sindikata upokojencev
Pred dnevi se je v prostorih urada za delo zbral k izrednemu sestanku svet vodstva Pokrajinskega sindikata upokojencev. Sestanku je predsedoval odv. Velvi in sindikalni predstavniki iz Gradeža, Gradiške, Zagraja, Koprive in Krni ina. Predsednik ie poročal o njegovi zadnji intervenciji pri ravnateljstvu Italijanske zveze upokojencev glede rešitve pel-ečih ekonomskih vprašanj te kategorije in o pristanku zakladnega ministrstva na dodelitev predujma v višini 75 odst ha še neizplačane pokojnine. Predujem 75 odst. se bo zaračunal na osnovni pokojnini. Kar se Pa tiče pokojnine iz občinskega sklada za. pokojnine v Gcrici, je odv. Velvi ceve-dal* d« se te že izplačujejo na podlagi zakona 12. aprila 1949 št. 221.
Kar se pa Uče zakona, ki bo uredil plačevanje vojnih pokojnin, čaka š.e na njegovo preučitev v parlamentu, čeprav se je sindikat za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, ki otež-koča življenje vojnih sirot in vdov, živo zanimal pri. Zvezi italijanskih upokojencev. Nujnost odobritve tega zakona je omenjeni zvezi predočila t.udi Državr.a zveza družin padlih
v vojni.
Nato .je sindikat sklenil, da bo še nadalje vztrajal Za po
Da hi se ukrivljeni hrbti z ra v n a I i
Sonce je topld in prijetno, čeprav je še zgodaj.^ zajeda se v strmi breg in na hišice po na njive in travnike, ki visijo na strmini, kakor bi grozile, da se vsak čas utrgajo in spustijo v dolino.
Revna je ta zemlja, težko jo obdelaš, prst in gnoj, krompir in sadje, vse ti leze navzdol, vse moraš na hrbtu znositi, kriv in upognjen. Skozi stoletja je bilo življenje tako...
A danes je drugače.
V soncu se svetijo krampi in lopate, gramoz škriplje pod kolesi težko naloženih vozov, med njivami in sadovnjaki se viie temna proga, zajeda se v zemljo, - spušča preko strmin in skriva za hišami: v Celu pri Cerknem gradijo nov kolovoz. Sami si gradijo, s prostovoljnim delom, ob podpori svoje ljudske oblasti.*
Davno so si ga želeli, da bi jih povezal a cesto. d» bi ne bilo tega večnega trpljenja. Italija se za njihovo trpljenje ni zmenila, pobirala jP davke, gradila utrdbe po Poreznu in okolici, sejala razdor in mržnjo med njimi,
• Vse to je minilo. Borba, kateri se niso odtegnili, jih -je prekalila, oblast, Jci so si jo sa mi izbrali, jih je razumela in podprla. Pokazalj, bodo. kni so in za koga sol
Lepo so se domenili na skupnem sestanku, pozabili na nekdanje razprtij^ in sovraštva in si razdelili delo. Tinačev Tone je sicer še mlad, a priden in podjeten, kot nalašč za delovodjo, da ne bo zmešnjav. Tudi zidar se je našel za delo kjer bo potrebno kolovoz nekoliko trdneje podpreti; vsak je do-
brodošel. Veseli so bili ko so zvedeli, da jiih bo v predvoliv-nem tekmovanju prišla na pomoč gasilska četa iz Cerkna ter vozniki jz Planine jn Zakriža, saj se tolike pomoči niso nadejali.
Le Rovtarjevih ni bilo zraven. Nekam vase so se zaprli, slepi so za nove čase in razmere. Najraje bi videli, da bi vse šlo po vodi, čeprav bi sami imeli veliko korist cd dela.
«Kakor hočejo«, so rekli va ščani, «in naj si zapomnijo, da bodo tudi v bodoče, po starem prenašali vse na hrbtu. Na kolovoz jih ne pustimo niti s kolesom, kaj šele z vozom. Tudi brez njih bo šlo!«
In kako je šlo; napravili so že preko 2215 ur v predvoliv-nem tekmovanju, tudi gasilci in vozniki so izpolnili obljubo. Se iz Cerkna so jim ljudje priskočili na pomoč, čeprav ima-io še sami vsega preveč. Rojc. Obid, Hadalin ip Gruden ter to nekaj drugih, so najbolj pridni, že ne štejejo več ur jih pa drugi žanje.
Zgled ali grožnja je še nn Rovtarjeve nekoliko vplivala: pokazali so s« zraven, čeprav le malo, saj končno res ni dobro. da ostane človek sam in ga vsj postrani gledajo, ko pa vedno koga potrebuje. Mogoče pa tudi spoznavajo, da je oblast res ljudska in da je vsako upiranje zaman..
Se bodo delali in gradili ne le v svoji vasi, nego povsod, kjer bo potrebno. Zavest novega človeka bo počasi premagala staro miselnost In stoletne navade.
daljšanje zakonske odredbe 3. 7. 1947 it. 678 glede pokojnine vojnim vdovam in vrnitve pokojnine vojnim vdovam z drugega zakona ter preosncve socialnega skrbstva. Zimske po močj. za upokojence bodo letos deležni tud; upokojenci socialnega skrbstva in tudi drugi, ki jih je prišteti med najrevnejše. Nadalje je sindikat ponovno zahteval pri mestnih hranilnicah za vključitev njihovih upokojencev v kategorijo tistih, ki so deležni izenačbe kakor po zakonu 29. 4. 1949 št. 221, ki se tiče državnih upokojencev.
Nadalje je predsednik prisotne obvestil, da tudi v Gra-dežu že posluje ajnbulatorij za brezplačno pomoč upokojencem. Ob zaključku so sindikalisti še sklepali o določitvi datuma za splošno zborovanje upokojencev goriške pokrajine, in to sporazumno z državnim tajnikom.
Avfo povozil karabinjerja
V soboto, ko ni manjkalo še dosti do poldneva je zavil s svojim avtomobilom zdravnik dr. Zavaglia iz Ul. Canova na Rooseveltov korzo. Čeprav r.-i vozil baš z veliko hitrostjo, vendar pa dovolj naglo, da ni mogel kljub dobrim zavoram ustaviti pravočasno vozite, ko se ie na ovinku nenadoma pojavil pred njim neki pešec. Z desnim blatnikom svojega avtomobila ga je tako močno sunil po tleh da je pešec obležal ves okrvavljen in nezavesten.
Povoženi je bil karabinjer P. Russo, ki se je baš pripravljal, da se v civilni obleki odpelje v Gradiško. k svojim znancem.
Zdravnik ga je takoj odpeljal s svojim avtomobilom v bolnico Sv. Justa, kjer so ugotovili, da ima možganski pretres ir: verjetno tudi počeno lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno.
Prometna policija je takoj prihitela na kraj, da ugotovi, kdo je kriv nesreče.
KOKOSI SE JIM JE ZAHOTELO ZA PRAZNIKE
Nepoklicani tatovi so ponoči obiskali kurnik usmiljenih sester v Gorici in pri tem odnesli 9 kokoši, ki so jih verjetno rabili za praznike. Ko so zjutraj opazile sestre da se je število njihovih, kokoši občutno zmanjšalo, so o tatvini obvestile ka-rabinerje, ki so že pričeli s preiskavo.
Letalska zveza Gorica - Milan
V soboto je odletelo iz Gorice prvo letalo na novo vzpostavljeni letalski progi Goric«-Benetke -’ Padova - Milan. Zaenkrat bodo letala na tej progi vozila samo do konca velesejma v Milanu, to je do 30. aprila t. 1.
Vsakodnevni odhod letala, ki ima prostora za 22 potnikov, je z mirenskega letališča ob 7.40. V Milan privozi ob 9.35 in odhaja nazaj proti Gorici isti dan ob 17.
PRIMORSKI DNEVNIK
11. aprila 1950
16 držav v borbi v Riu
Pred svetovnim prvenstvom v nogometu
Znano je, do bodo letos junija v. Rio de Janeiru jinalne tekme za svetovno prvenstvo v ■nogometu, im katerih bo sodelovalo IS držav, med njimi tudi 'Jugoslavija. Menda Za nobeno tekmovanje v letošnjem letu ni bilo toliko priprav, kakor za nogometno prvenstvo. V tisku vsepovsod pišejo, kako naj bodo sestavljene reprezentance, ali naj upoštevajo mlade ali starejše izkušene nogometaše itd.
Prvotno odločbo, da bodo finalne tekme v Braziliji pidi ponoči pri električni razsvetljavi, je organizacijski komite po želji večine udeležencev razveljavil, tako da bedo vse tekme odigrane podnevi
STARI ALI MLADI?
Za pripravo na svetovno prvenstvo v nogometu je angleška nogometna zveza sklenila poklicati 40 najboljših igralcev, kandidatov Za sestavo državne reprezentance. Poleg renomiranih igralcev so poklicali tudi nekaj mlajših talentiranih nogometašev. — Vprašanje, kdo bo zastopal Anglijo na svetovnem prvenstvu — «sfari ali mladt» •— je razdelilo športne strokovnjake in javnost v dve skupini. Eni menijo, da naj vključijo v moštvo mlajše igralce, drugi Pa trde, da bi Anglijo najbolje zastopali starejši, preizkušeni reprezentant i, katerih ne bo zmedla množica 160.000 gledalcev in ki bodo laže zdržali v težkih tekmah.
SV EDI PREIZKUŠAJO AMERIŠKE ČEVLJE
Švedska nogometna zveza je izbrala 40 kandidatov, ki se bodo pripravljali za svetovno prvenstvo. Od 27. marca do 1. aprila bodo 30 nogometašev poslali na posebno taborjenje v bližino Stockholma.
Švedski športni listi poudarjajo med drugim, da bodo Švedi na tem taborjenju preizkusili južnoameriške nogometne čevlje, ki so jih nabavili v Braziliji. Ti Čevlji so lažji od navadnih. Poleg tega bodo Švedi igrali g brazilsko žogo, ki je nekoliko manjša, vendar pa tria od ostalih nogometnih žog. Švedsko izbrano moštvo bo odpotovalo v Rio de Janeiro z le_ talom 14. junija.
• Glede profesionalnih igralcev, ki igrajo v drugih državah, največ v Italiji, še ni nič odločeno, vendar pa kaže, da švedska nogometna zveza teh nogometašev ne bo upoštevala.
ITALIJANI BODO POTOVALI S PARNIKOM
Tudi Italijani so že izdelali načrt svojih priprav za Brazilijo. 2. in 3. aprila: Italija A : Avstrija na Dunaju, poleg tega pa bo tudi reprezentanca severne Italije odigrala eno tekmo. — Omenjenega dne bo tekma Italija B : Turčija, nato pa Ba-
lija B : mladinska reprezentan-1 Udeležbo Argentine na sveče Španije v Rimu.	tovnem	prvenstvu	je	prepreči-
Glede na hudo letalsko ne-zla Kolumbija, oziroma njen vo-srečo nogometnega moštva To-1 dilni klub Deporti-vo Coli, ki
rino je italijanska nogometna zveza odločila, da bo njeno moštvo odpotovalo v Brazilijo s parnikom.
Čeprav je oila italijanska reprezentanca po letalski nesreči nad Turinom zelo oslabljena, Italijani še vedno upajo, da bo. do obdržali naslov svetovnega prvaka.
BRAZILIJA JE ZE IZBRALA SVOJE MOŠTVO
Nogometna zveza Brazilije je določila 30 igralcev, iz katerih bo sestavljena reprezentanca. Med njimi so 3 vratarji, 7 branilcev, 6 krilcev in 14 napadalcev. Izbrano moštvo Brazilije je imelo že več tekem, poslednjo tekmo za trening pa bodo brazilski nogometaši imeli na novem stadionu. — Švedski prvak Malmo je na gostovanju v Braziliji od 7 tekem S izgubil, 2 pa igral neodločeno.
SKRBNE PRIPRAVE VSEPOVSOD
Reprezentanca ZDA bo za trening odigrala več prijateljskih tekem z znanimi evropski_ mi klubi. Nasprotniki bodo SK Hamburg. Manchester United, Sampdoria iz Genove, SK Bratislava, medtem ko je Malmo odpovedal gostovanje.
Pred časom smo objavili, da reprezentanca Indije ne bo sodelovala na svetovnem prvenstvu. Po najnovejših vesteh pa je vodstvo indijske nogometne zveze izjavilo, da njeni igralci kljub temu odpotujejo v Rio de Janeiro in da bodo prej imeli več tekem na Švedskem, v Švici, Italiji in Angliji.
ARGENTINA IN AVSTRIJA
NE BOSTA SODELOVALA
Kakor je bilo že javljeno, je nogometna zveza Argentine sporočila, da njena reprezentanca ne bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Nedvomno je, da je imela ta vest močan odmev v nogometnih krogih po vsem -vetu, kajti še do nedavnega so športni listi pisali, da ima Argentina največ možnosti dobiti naslov sv.etov-nega prvaka.
Nogometne tekme 16. sorile
ZA PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA na Opčinah ob 14.30:
SV. IVAN - PONZIANINA na Opčinah ob 16.00: OPČINE - MONTEBELLO
ZA MLADINSKI POKAL na Opčinah ob 8.30: OPČINE - POLET na Opčinah ob 10.30: PROSEK - KOSTALUNGA na Opčinah ob 12.30: OLIMPIJA - MONTEBELLO
je kupil 7 najboljših igralcev Argentine- Tako n. pr. je znano levo krilo tiRiver Platesv Lusto dobil pri podpisu pogodbe 15.000 dolarjev, hkrati pa 3000 dolarjev letne plače Za dve leti naprej.
Organizacijska komisija za svetovno prvenstvo v nogometu je prejela tudi končni sklep avstrijske nogometne zveze, da ne bo sodelovala na prvenstvu.
Nogometni obveščevalci v Braziliji
Angleška nogometna zveza ima v Braziliji, kjer bo svetovno prvenstvo V nogometu, stalnega poročevalca, ki obvešča Angleže o stanju igralcev in načinu igre tamkajšnjih moštev. Take obveščevalce so poslale tudi nekatere druge države. Glavni obveščevalci so trenerji, ki so bivali v Braziliji ob priliki gostovanja svojih moštev. Prav tako spremljajo ti obveščevalci vsa mednarodna srečanja, tako da bi se dobil točen pregled o stanju nogometa po svetu.
Angleška zveza ni dovolila svoji ekipi, da bi se pripravljala za prvenstvo na samem brazilskem terenu. Kot je znano, bodo mnoge državne reprezentance odšle tja mesec ali dva prej, da se na tamkajšnjem terenu pripravijo na tekmovanje, pa tudi na klimo.
£epota	telovadnih	gitt
TUDI VRHUNSKI TELOVADCI NAM PRIPRAVLJAJO RAZNA PRESENEČENJA ZA PRVOMAJSKI NASTOP.
TU JIH VIDIMO PRI TRENINGU
Klavrna vloga češkoslovaškega športa
ceškosiovašKi športnik! lahko tekmujejo samo o (Dlormhiroieiiskih državah
Pred desetimi dnevi je bila objavljena izjava ministra za informacije CSR Kopeckega, da češkoslovaški športniki prekinjajo zvezo s športniki zahodnih držav. Od sedaj naprej bodo izključno orientirali na sodelovanje s športniki vzhodnih držav.
Vsi vemo, da je CSR v Evropi in na svetu igrala vodilno vlogo v športu. Po osvoboditvi so bili Cehi svetovni prvaki v hokeju na ledu in namumem »1^
Krožna kolesarska dirka po Istri
Jugoslovan Bat-zmagovalec dirke
V prvi etapi je zasedel Tržačan Javornik peto mesto. V drugi etapi pa je Colja premagal vse nasprotnike
Nedeljo za nedeljo beremo o raznih kolesarskih dirkah tako v Jugoslaviji, Italiji, Franciji in drugod po svetu. Prav tako pa se te splošne prireditve vršijo tudi v obeh conah Tržaškega ozemlja. To nedeljo je bil kolesarski kros po Istri, prejšnjo nedeljo dirka za Skerlavajev pokal, se prej krožna dirka v Semedeli, dalje dirka za pokal bujskega mesta in kot prva «Dirka za otvoritveni pokal» na Opčinah- V nedeljo teden, t. j. od 22. do 23-t. m. pa bo mednarodna dirka za «Pokal 1■ maja». Za kolesarske športnike je torej dobro poskrbljeno.
načrt prvomajskega tehmouanja pionirskih Mn
Vse organizacije tekmuje- '.bodo najbolj izpolnile gor-
jo med seboj. kako bi čim lepše proslavile praznik prvega maja. Zato tudi pionirji ne smejo zaostajati in bodo prav tako kot odrasli pri tem delu pokazali voljo do dela in uspeh. Udeležili se bodo prvomajskega tekmovanja, ki bo trajalo en mesec od 30. marca do 30 aprila t. L
Tekmovanje
1. Iz katere družine ali kraja bo nastopilo največ pionirjev iti pionirk na telovadnem nastopu prvega maja.
2■ Katera družina ali kraj bo izvedla najbolj obiskan izlet.
3. Katera družina ali kraj bo pripravila največ dopisov za pionirsko stran v e-Glasu mladih».
4. Katera družina ali kraj si bo osnovala pionirsko knjižnico.
5 Katera družina 'ali kraj se bo najbolje izkazala pri svojem delu, in sicer da bo imela redne pevske vaje ter redno in dobro obiskan krožek ročnega dela.
ti- Katera družina ali kraj bo ustanovila nov krožek za ročno delo ali povečala sedanjega.
Za pionirske družine, ki
nje točke tekmovanja, so pripravljene naslednje nagrade:
za 1. točko: dvodnevni izlet
za 2. točko: šah za 3- točko nogometna žoga
za 4. točko: knjige za 5. točko: album s slikami (za pevske vaje) za ti- točko:	10 kolebnic
— vrvic za skakanje (za ročno delo) za 6. točko: sliko v okviru ~ pionirsko življenje Pionirji! Tekmovale bodo pionirske družine in kraji med seboj, zato pričakujemo, da se boste tekmovanja ucleleiilu delali in dali vsi in vse za prvi maj.
II. ZVEZNA LIGA Sloga : «11. oktobar« 5:1 (2:1) Proleter : Metalac 2:1 (1:0) Napredek : Železničar 4:0 (2:0) Vardar : Milicionar 2:1 (0:1) TABELA 11. ZVEZNE LIGE
Napredak
Milicionar
Sloga
Podrir.-je
Odred
Kvarne r
Vardar
Metalac
Proleter
Železničar
11. oktober
6 2	4	0	10:5	8
6 3	0	3	0:5	6
6 2	2	2	9:5	6
5 2	2	1	7:5	6
6 2	2	2	9:6
5 2	2	1	10:8
5 2	2	1	6:5
6 3	0	3	6:6	6
5 2	2	1
5 12 2 5 0 0-5
8:8 6 4:10 4 3:18 0
ZVEZNA LIGA
Čuden kriterij
Ko.mite mednarodne nogometne federacije, ki je zasedal te dni v Parizu, je določil za svetovno prvenstvo naslednje sodnike: Beranek (Avstrija), Van der Meer (Nizozenska), De Lassale
(Francija), Galeatti (Italija). Da Costa (Portugalska), Ason	(Španija), Eclind
(Švedska in Lutz (Švica). Namestniki Lemešič (FLRJ), Datillo	(Italija), Dalner
(Švica) ter 6 angleških in 11 sodnikov iz Južne Amerike- V Evropi niso izvršili kategorizacije sodnikov. Delegati niso niti iz držav, ki so se kvalificirale za finalne tekme. Kakšen je bil potem kriterij	pri določevanju?
Čudno je, da ima Francija. ki še ni kvalificirala svojega sodnika in da ima iberski polotok dva predstavnika, čeprav bo igral samo en predstavnik v Rio de Janeiru- Določen je tudi Beranek, čeprav je Avstrija odpovedala udeležbo na svetovnem prvenstvu. Med določenimi
sodniki ni predstavnikov Anglije, Škotske in Jugoslavije — finalista svetovnega prvenstva, temveč so sodniki teh držav določeni za namestnike. Nikakor ni jasno po kakšnem kriteriju so določevali sodnike za tekme v Rio de Janeiru-
(Zagreb); 4 Polak (Ljubljana); 5. Javornik (Velo Club — Trst); 6. Mauri (Pulj); 7. Podmiljščak (Maribor); 8. Colja (Koper); 9. Della San. ta (Koper); 10. Crnobrnja (Beograd) itd.
2. Poredski (Zagreb) za pol kc*- videli na Dunaju tako lepo igro, lesa; 3. Bosek; 4. Strani; 5. Bor. j ki mora navdušiti še tako raz-se; 6. Graizer; 7. Fontanot; 8.1 vajenega gledalca.
KOPER — PULJ 108 KM
ZMAGOVALEC JUGOSLOVAN BAT
REKA — KOPER 91 KM
Začetek druge etape je bil v nedeljo opoldne na stadionu v Kopru. Proga je Sla skozi Šmarje in Kaštel v Buje, nato skozi Porta Portone v Vižinado in Pulj- Na tej progi, ki je bila daljša in tež ja od prve (Reka-Koper). je prižel prvi Colja iz Kopra, kar je zopet lep uspeh tega mladega dirkača, ki se je izkazal že prejšnjo nedeljo, ko je zmagal na Opčinah v dirki za Skerlavajev pokal. Se posebno pohvalo pa zasluži prav zaradi tega. ker je premagal jugoslovanske favorite Straina, Boseka, Graizer-ja> Podgorskega in dr.
Vrstni red druge etape: 1. Colja Boris (Koper), ki je prevozil 108 km v času 3.20’44” ali povprečno 32.015 km na uro;
v soboto 8. t. m so tržaški in istrski kolesarji skupino z Jugoslovani tekmovali v dirki po Istri- Ta dan je bil začetek prve etape- ki je sla z Reke v Koper. Organizacijo so prevzeli Kolesarska zveza Hrvatske z Reke, Proleter iz Kopra in Kolesarski klub iz Pulja.
Dirkači, 56 po številu, so ob 14. uri startali na Reki in mimo Podgrada. Hrpelj-Kozine prišli na cilj v Koper pred 5. uro, kjer jih je na stadionu pričakovalo veliko število občinstva. Prvi je privozil na cilj Jugoslovan Bat, kateremu je takoj sledil Graizer iz Ljubljane, nato Solman iz Zagreba, Polak iz Ljubljane in kot prvi Tržačan Javornik.
Vrstni red prve etape je naslednji:	Bat	(Beograd),
ki je prevozil 91 km v času 2-44’26” ali povprečno 33-204 km na uro; 2- Graizer (Ljub-lljana) 2.2T”;	3.	Solman
Bat M.; 9. Jesič; 10. Osredski in nato Polak, Rosič, Skomina, Perne, Bat Z-, Coretti, Podmilj-ščak, Mauri (vsi v času zmagovalca), 20. Sironi (Pulj) 4’16”, 21. Sellier 4’56”, 23. Javornik, 26. Poklen, 27. Gobbo, itd.
Crveno zvezda - Aoslrla 4:0
DUNAJ, 10. — V včerajšnji tekmi na dunajskem nogometnem turnirju je Crvena zvezda premagala Austrio s 4:0 (1:0)-Tekmi je- prisostvovalo 25.000 gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali izvrstno igro jugoslovanskih nogometašev.
Gole so dosegli Ognjanov v 9. min., Mitič v 51 min., 60. in 66'. min. Sodil je Lokvventz.
Crvena zvezda je danes pred-vedla naravnost ekshibicijsko igro. Publika je bila navdušena nad kombinacijskimi in individualnimi potezami beograjskih nogometašev. Neki novinar je dejal takole: Redkokdaj smo
Crvena zvezda je bila prvi polčas v. veliki premoči, tako da obramba ni imela nikakršnega posla. Avstrijsko moštvo je malokdaj prišlo v. napad. Edino priliko za gol je imelo v prvem polčasu, ko je bil vratar Mrkušič na tleh. Zvezda je bila v veliki premoči tudi v drugem polčasu. V predtekmi je Rapid premagal Semmering s 7:1 (3:1).
KOLESARJI NAD IZOLO
Nogometna zveza Jugoslavije je stopila v stik z Nogometno zvezo Finske zaradi odigranja mednarodne prijateljske tekme med Finsko in Jugoslavijo 7. junija v Helsinkih.
tenisu, prvaki, Evrope v košarki in odbojki, več češkoslo-ških športnikov pa si je priborilo naslove evropskih ter svetovnih prvakov v posameznih panogah športa. Cehi so imeli dobre telovadce, drsalce, boksarje, veslače, rokoborce itd. tako, da smo jih smatrali poleg Švedov za najbolj vsestranske športnike v Evropi.' Najbolj ponosni pa so bili Cehi na svoj plasman v hokeju na ledu. Na prvem povojnem svetovnem prvenstvu 1947 v Pragi so si priborili naslov evropskega in svetovnega prvaka. Na olimpijskih zimskih igrah 1948 v St. Moritzu so zasedli drugo mesto ter s prvakom Kanado igrali 0:0. Leta 1949., na drugem povojnem prvenstvu v Stockholmu pa so si ponovno priborili naslov evropskega in svetovnega prvaka. Zaradi tega so Cehi polagali na -rezultat tretjega svetovnega prvknstva v Londonu izredno važnost.
Tri mesece je 30 najboljših češkoslovaških hokejistov treniralo ter se pripravljalo za prvenstvo v Londonu. Igrali so v Stockholmu trening-tekme s Švedi, doma Pa so si merili moči s profesionalnimi angleškimi hokejisti. Vse je bi Ib pripravljeno, da odpotujejo v London.
Medtem pa je vso - češkoslovaško javnost nenadoma presenetila vest, da hokejisti ne bodo potovali v London. Državno vodstvo je sporočilo, da zaradi tega ne gredo v London, ker so angleške oblasti odbile izdajo vizumov dvema češkoslovaškima novinarjema in ra-dionapovedovalcema Lauferju in Prohaski, Angleži Pa so trdili, da sta Laufer in Proha-ska prosila za vizum šele tri dni pred odhodom, kar je bilo seveda prepozno. Temu so sledile aretacije igralcev ter o-stavke najvišjih športnih voditeljev CSR. Nastala pa je tudi velika materialna škoda, saj so stale priprave čeških reprezentantov v hokeju na ledu okrog 20 milijonov češkoslovaških kron.
Isti dan je bilo sporočeno v Prago, da se ponovna svetovna prvakinja v umetnem drsanju Aja Vrzanova noče vrniti V domovino. Siirje hokejisti člani državne reprezentance Rozinak, Cervenrj, Macelik in
Bubnik Pa so bili aretirani ® neki restavraciji zaradi Is3°; ker so na javnem mestu preveč glasno kritizirali odločbe državnih oblasti. Naslednji dan Pa ja vrh vsega sledilo še sporočilo češkoslovaških oblasti 0 prekinitvi športnih odnosov z zahodnimi državami.
Poleg Aje Vrzanove je *' slej že vrsta češkoslovaih športnikov ostala v inozemsMj Po zaključku olimpijskih jgf v Londonu so ostali lam'- r-valna rekorderja Kovar in hart ter načelnica ženskih-jfr-delkov češkoslovaškega la Prova Zinka. Sledili so P* še teniški igralec Matoui * državna teniška prval&K Staubova, ki sta v Švici -pa so ostali znani rep* zentanti v hokeju na ledu: uh brodskv, dr. Slama in Za njimi sta šla znana igralca Jaroslav Drobny in ™
dimir Cernik (zaradi te9a._
Češkoslovaška letos ni Povila za tekmovanje za sov pokal). Pa tudi letalo s h kejisti, ki so gostovali na A gleškem, je naenkrat !o». Lani se po končanem F" j venstvu v umetnem drsanju
vrnila v domovino Jirina kolova, letos pa sta zap
__ JU**
CSR tudi košarkar Benetek najboljši češkoslovaški rist Juhan. Pred kratkim P1 J-zapustil CSR tudi dolgove predsednik češkoslovaške nRI j metne zveze in podpredsed FIFE František Valoušek. ^ C e še enkrat pregledam® zadnje dogodke, lahko vimo, da stanje v CSR polnbma v redu. AH ie toliko reakcionarnih špo kov, da jih ne upajo inozemstvo, ali Pa češfcoslv^ ško vodstvo ni sposobno, adj ljudi prevzgoji v dobre dnjj Ijane. Kaže, da vlada na
škoslavaškem veliko nei^
voljstvo, tako da ljudje čakajo prilike za pobeg i* movine.
♦
Izid nogometnih tekem, K*
bile odigrane y nedeljo 9. *■
za italijansko državno P*'
vefl'
stvo: Atalanta - Roma 3:1
K«-
V>
vara _ Bari 0:0, Triestina - a, zio 0:0, Como - Lucchese
Inter - Palermo 1:1, Juvenbj-Pro Patria 3:1, Genova - ^ no 3:2, Padova - Venezia Bologna - Sampdoria 1:0-
Na mednarodni kolesj®" dirki Pariz - RoubaiX La ostri konkurenci zmagal jan Fausto Coppi, ki je Pf, j zil 247 km v času 6.18’4S a povprečno 39.123 km na * 2) Diot (Francija), 3. Magn1.jj. 4) Coste (F), 5) Sciardis't 6) Molinaris (F), 7) Leclencj (Belgija), 8) Meunier (M'
♦	ufi*
Košarkarska reprezeT^i
Argentine je v Buenos A premagala Mehiko z 51:43-
B
gorica v
Mednarodni šahovski turnir v Mar del Plati, ki so se ga udeležili tudi najboljši jugoslovanski mojstri, je končan. Zmagal je Svetozar Gligorič, kar je prvi primer za Inozemskega udeleženca na tem turnirju. Velemojster Vasja Pirc kljub bolezni, ki ga je ovirala pri igri, deli četrto mesto, kar je nedvomno prav dober uspeh. Dr. Trifunovič pa je zaradi slabega finiša ostal sredi lestvice udeležencev turnirja.
V zadnjem kolu je Gligorič igral z Bolbochanom in izgubil edino partijo na turnirju. Pirc je imel za nasprotnika francoskega prvaka Rossolimoja in ga Z odlično igro premagal, Dr. Trifunovič je remiziral z Moderno.
Končni vrstni red udeležencev letošnjega turnirja v. Mar del Plati je tale:
1. Gligcn-ič 11 in pol točke, 2.-3. Rossetto in Guimard 11, 4.-5. Pirc in Bolchan 10 in pol, 6. Eliskases 10, 7. Pilnik 0 in pol (1), 8. Rossolimo <0 in pol, 9.—11. dr. Trifunovič, Czerniak in Mihel 9, 12, Martin 8 in pol, 13. Madema 7 in pol, 14. Murini 6« in pol, 15. Castiglio 5 in
I pol, 16. Freitas 5
GLIGORIČ
   ..............................................................................................................................................................................................................................        i.....imun
imaš, vsi so že odrasli in zad- redila vsakega, ki jo Je imel. prišel! Kako naj živijo naši nji čas je, da se že spametuješ Tudi Blažu je bila zredila pre- gospodje škofje, kako naj živi-
SPISAL
SšSšSsŽžšS
Takoj se Jih je nekaj oglasilo ter dajalo prav Miholu Schwaiffstrigkhu, tako da je pravdarski vojvod utihnil. Morala je spregovoriti tudi neka ženska, neka Ložanka, ki so bile od nekdaj od vraga sitne in jezične. Hitela Je:
»Jezus! Jezus! kako je zabavljal na našega škofa in gospoda! kakor bi bila skupaj krave
Hajduk : Dinamo 3:1 (1:0)	pasla! Miholca, povej to na gra-
1:1 (1:0)	du, da se zapiše! Jezus! Jezus!«
Metalac : Spartak
Vprašam VVohigemueta, ki ga je bila radovednost prignala med množico — in kdo ni bil radoveden v Škofji Loki! — kdo je ta kmetič, ki je tako zelo brusil svoj Jezik po trgu. VVohlgemuet mi je odgovoril, da je to vojvod Jernač Schiffrer iz Bitnja, ki Je svojčas vodil pravde podložnikov Pfoti škofoma Vidu Adamu in Albrehtu Sigismundu.
«Kaj?» se je razkačil bobnar,
«na škofa je zabavljal in v nič devai našega najboljšega gospoda? Kaj?« Srdito je gledal Mihol okrog sebe. »Kdo ve kaj natančnejšega povedati? Katere besede je govoril? Morda je še kaj na tla pljuval? Kdo bo pričal?«
Ali nikdo se ni hotel oglasiti in izginila je še celo ženska, katera Je poprej klicala Jezusa.
Kmetič pa ni izgubil poguma. Na vse pretege je vPib «Da ne počiš, Mihola, potem bi po trgu preveč smrdelo«!
Prerila se je skozi množico do kričača starka ter zajokala:
«Ali se moraš zmeraj prepirati, Jernac, ko vendar veš, kako je! Konec bo spet ta, da te potegnejo na grad, in koliko Je od tedaj, ko si zadnjih šest tednov presedel gori?- Pšenica se bo morala sejati, stelja se bo morala pripraviti, in vse to naj sama preskrbim, če te potegnejo v grajsko ječo? Pet otrok
in da prideš do prave zavesti, da Schiffrer ne bo močnejši, in naj živi tisoč let, od škofa gradu!«
»Molči, žena!« se je odrezal Schiffrer, pravdarski vojvod loških podložnikov. «Kar ti veš vem jaz tudi! Samo tega nočem, da bi piškavi grajski gospodje mislili, da se jih bojim! Prav nič se jih ne bojim in nič bi se jih ne bal, če bi tudi deželnega glavarja na svoji strani ne imel! Pa ga imam, da veš Mihola!«
Po teh besedah se je oddaljil Schiffrer s svojo zepo, ker mu Je loški tlak postajal vendarle prevroč, posebno ko je opazil, da prihaja gospod Blaž Triller. Ta je bil v tistem času za mestnim sodnikom in za grajskim pisarjem prvi gospod v mestu, ker je bil žitničar pri grajski Kašči. To Je bila dobra in pomenljiva služba, ki Je čedno
redila vsakega, ki jo je imel. Tudi Blažu je bila zredila pre-cčj obsežen trebuh, ki je z veliko težavo počival na kratkih nogah, kar se v Loki dostikrat opaža pri spitanih meščanih.
Gospod žitničar je prisopel po trgu in klical množici:
»Pokorščino, ljudje, pokorščino! Kam pridemo, če ne izkazujemo pokorščine gosposki, ki nam je od Boga postavljena? Žitnica je odklenjena, Kašča je polna, takega žita ni na svetu, kot je pri meni na Kašči! Kašča je odklenjena in do treh se bo prodajalo. Potem boste pa tudi na trgu prodajali in nikdo vas ne bo motil.«
»Kdo bo potem še kaj kupoval,« se je nekdo ujezil, »če boš ti poprej vsiljeval vsakemu de-setinsko .zadnje' žito?«
»Ljubi prijatelj,« ga Je zavrnil žitničar sladko, »če tl trg v Loki ni všeč, Je mestni zid tako zidan, da greš lahko pri mestnih vratih tja, od koder si
mo mi, ki smo njihovi služabniki, če ne bo graščina vsaj nekaj donašala?! Kaj pa mislite, da škof nima nikakih plačil! Kdo pa plačuje kontribucije, navadne in nenavadne, ker teh hudičevih vojsk ni nikdar konca? Kaj plačujete vi? Skof pa plačuje, da je črn! Cemu torej godrnjate? — Torej, žitnica je odprta; kdor hoče dobiti dobrega žita, naj pride v Kaščo! Tako je! Na trgu se pa ne bo prodajalo! Tako je!«
In res so se morali podložniki in meščani vdati. Le pek Feguš, ki je vlival svete hostije ter Jih prodajal župnikom v obeh dolinah, je pritrjeval: »Res Je, gospodje morajo tudi živeti!« Njemu je bilo lahko govoriti: če se je podražilo žito, Je podražil svoje oblate, in to za več, kot se Je podražilo žito. Pri strojarju sem dobil Va-
ci. Pred njim je ležalo sveto pismo, ker druge tako velike in debele knjige ni na svetu — Sprejel me je neprijazno, kakor je bila njegova navada. Povedal sem mu, da je oče na Visokem hudo zbolel, da kliče Trubarja in če on ve, kje je dobiti tega Trubarja.
Sinil mu je ogenj v mrtvi obraz in odgovoril Je: aOdstopi ln odpravi se po svojih opravilih, če jih imaš kaj v mestu! Trubar pride! Polikarp umira, ker mora človek umreti, dasi ne ve ne dneva ne ure. Celega časa, kar je živel Adam, je bilo devet sto trideset let, in umrl je! Set je živel devet sto dvanajst let, in umrl Je! Enos je živel devet sto petdeset let, in umr| Je! Sedaj je prišel na vrsto Polikarp, in bojim se, da je njegova duša preobložena s tovori, pa kliče bo božji besedi In po resničnih služabnikih te besede. Trubar
lentina v njegovi majhni sobi- pride!« Nadaljevanje sledi
cls 4 in pol, 18. SangO-m točke.
Gligorič je torej zmagal » ^ji | rja na katerem je idrai , velemojster Eliskases in -1
siral pred lanskim VrV°’'Z t Mar del Plati Rossett°%jl
boljši od Rossolimoja, ca v Hastingsu leta 1348
je zasedel lansko leto ffl
turnirju drugo mesto.
goričem so. na tem tura* ostali Bolbochan, edini ^ 41 žen igralec tega turnirja 11 tcrnacionalna mojstra ‘	1
dr. Trifunovič.	,
Sedaj pa še nekaj o in njegovem razvoju■ JeS.Jr
-	n	•_	/-Mi____.-I Vnt -I" /
r
ta 1939 je Gligorič kot gimnazijec dobil nu,j
slov na turnirju, v začel s svojo izredno W in močno igro opozaTi<*^P^ jugoslovanske in ^udi^^ff1
ske šahiste. Svoj največ/ -( je dosegel leta 1947,
turnirju v Varšavi
 ......- - ---------------- 50'	j
sovjetskega velemojstra \j}l* va (za Botvinikom ,,a,ter‘ L igralca na svetu) in sedel prvo mesto na	i
Ta uspeh 24-letnega “	A	j,
je bil prava senzacija-	|.
sotijctski šahovski 415 ilt \\	*
posneti! kar celo	>i
priznal izreden
celo pomemben u
gel Gligorič, ko je
matchu velemojstra’ ^ j«
z rezultatom 6 in P°
V mednarodnih sr^ji re^i
katerih je nastopi^*'1
A *
zc-ntama Jugoslav1^’ g-ij Gligorič na prvi ali
in vedno uspešno- igri'./    	.,04	-ie	obe	,	t	.
srečanju z ZDA je 0 vie4 j) •	■	  ki	)e
ti Reshevskemu,
svet(sV
nCQa
didati za •o*f~-in0v . remiziral■ Na CU0 M0&
.,.„,,1 tu ji.
•efč , j1
■K
minskem turnirju - n i„ <-, igral tildi z Botvin*£ ^
segel remis. To
zanimivejših ige^rnirjU rJii^
tak,° H-J-Tsc to^tA
ral s Kereson ‘‘' ea<t "'■Jen
zal za enakovredne!) (	.
nika~ najmočnejši „ jat'
sveta. V tekmovanju vansko državnodrut1’ <ii
krat je delil Pf
sto, lansko osvojil naslov vaka.	_____
dl"-
ai.et MONTECCH1 St. 6 111 nad. - Telefon štev. »3 808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska St. 73-38 OGLAS f od SJfr-U In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v iinn, . stolpce, irgovaki «0. fmaneno-upravnl 100. osmrtnice 90 Ur. U Ll uu 0-5V^*'s 1,1	z	p|	„7 k mm strme 1 stolpct za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Penico l-II., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 7 ■
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, me*1
ečiid 1
Keš*
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozem^^ . Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D- ^