Leto LXXIV., šl 4$ LJubljana, ponedeljek 24. Ithcaarla 1941 Izhaja vsak dan popoldn« Izvzemal nedelj« in praznik«. — Inaermti do SO petit Trst I Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 2. veejl meerati petit vrata r>tn 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja niMećno v Jugoslaviji Din 14.—, mm. tnn—mpf ry Din 20*_, UeWm§M m na vračajo. Cena Din UREDNIŠTVO IN UFBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knmtljevm aflca K. 5 Telefon: K-22, Sl-22, H-14. 21-» in 21-» Podrulnle*: MARIBOR, Grajski trg St. T — MOVO MESTO, Ljubljanska talafon st. M — CELJU, celjsko uredništvo: Strooamaverjeva ulica L. telefon it. 65; podružnica upra e: Koeenova uL X telefon St. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADBC, Slomikov trf 6. — Postna hranilnica ▼ LJubljani SL 10.351. i se bo uprla z orožem vsakemu napadu Važna izjava turškega zunanjega ministra o položaju na Balkanu: Nedotakljivost in neodvisnost Turčije se ne smeta kršiti — Ankarska pogodba izključuje napadalne namene — Nemčija pozdravlja s simpatijami nove odnose med Bolgarijo in Turčijo Ankara. 24. febr. AA. Anatolska agencija p:roča: Zunanji ministar Sira^žoglu je podal listu ^Ulus« izjavo, v kateri se je dotaknil bolgarsko turške izjave in govoril o turški zunanji politiki. Urednik rUlusa« je vpr šal. ali lahko zunanji minister poda kakšno izjavo o tem. da iz raznih virov prihajajo nasprotne razlage o te i izjavi. Ali srn n trate za potrebno, da nam pojasnite to izjavo In razložite turško zunanjo politiko? Sarad-žoslu ie odgovoril: »V turski znnanji politiki niso nastopile nobene spremembe. Turčija ostane zvesta svojim zaveznikom. Odl-čeiia Je. da še nap:e.j živi v dobrih odnošaj'h z vsemi državami, v prvi vrsti v Svojimi so' edi. Turčija v nobenem prmerii ne more ostati ravnodušna d 3 delovanja, ki se razvija v nJenem varnostnem pa^u. Turčija se bo z erož-Jem uprla vsakemu napada, ki bi krši! nieno nedotakljivost in neodvisnost. Bo?odrsko turški sporazum ie sporazum dveh držav, ki sta odločeni, da ohranita svoj mir in ki prijateljsko nudita roko in ki izjavi "ata. da nimata ncben:h naoadalnih namenov. V?e namere, ki s0 bodo pojavljale pod istimi okolncstmi v cilju uresničenja sličavh ciliev bi TurčUa Sprejela z isto gotovostjo.« Carigrad. 24. febr. AA CDNBV N?mskl veleposlanik von Paoen ie oriredil večerio na rast bol Tankemu poslaniku Kirovu, katere se ie udeležilo tudi več turških prijate] jev. Pa pen je v zvezi s tursko bolgarsko deklaracija prisrčno rxxzdravil Kirovu in navzočega generalnega tajnika turškega zunanjeea ministra. Poudaril ie. da nemška vlada s ^imp^tii^mi pozdravna n^ve dovr^ srsedne odnošaje obeh držav na Balkanu, kn£s$ke Informacije o položaju v Bolgariji London, 24. febr. s. fReuter) Reuterjev d op -r. :k v Sofiji je javil žc v soboto zve-da so priprave za prihod nemške vojske v P o' parijo končane. Davi javljajo več novih podrobnosti o teh pripravah. Tako je bi! včerai %-es promet motornih vozi! v okolici Sofije ustav- n. češ -ni \- ; tški opazovalci, ki so opicmljeni s po1 i--kimi telefoni. Potrjujejo, da je bi'o aretiranih več voditeljev zem'ir.Tadni^ke opozicije. Včeraj so prispela poročila o novih aretacijah. Baje so aretacije v zvezi z letaki proti nemSki okupaciji, ki jih je razširjala epo- Zic:i:l. Sofija, 24 febr. s. (Reuter) NemHco poslaništvo ie priredilo za č'ane bolgarske vlade posebne fi!m«kc predstavo, na kateri «o kozab neki nemški vojask' frlm. :'~e lc*-'vi ie priso-atvoA-al tudi ministrski predsednik Filov V angVških krofih pri- miniajo. da ie slične filmsko predstavo priredilo lani tudi nem^o poslaništvo nekaj dni, preden so nemške čete vkorakale na N'one^o. Sofi hi. 24 febr. s. (Ass, Press.) Baje je angleški konzulat izdal navodilo, da naj danes vse žene in otroci engleskih državljanov zaposte Bol car jo. Incident v Sofiji Sofija. 24. febr. (Asa. Press) V soboto zvečer se je v neki tukajšnji restavraciji primeri! težji incident. Ko je ameriški poslanik Earl, ki je nosil diplomatski znak, naročil neko pesem, ie prišlo do spora z nemšk:mi vojaki v civilnih oblekah, ki so bili v lokalu. Nekdo je vrgel proti ameriškemu pos'aniku steklenico, nakaz je bil poslanik ponovno napaden. Poslanik se je branil. Bolgarska opozisija za mir in nevtralnost Sofija, 24. febr. e. NajodličnejŠi člani opozicije razen Cankova, so pripravili posebno spomenico, ki jo bodo poslali kralju Borisu s prošnjo, da jih sprejme v avdian-oo v zvezi z zunanjo politika Za to avdienco so se prijavili bfvši predsednik Mušanov, bivši predsednik Georgi-jev, bivši zunanji minister Burov. vodja zemljoradnikc/v Dimitrov bivši minister Vasiljov, bivši minister Gicev. predsednik delavske stranke Dečev. vodja socialistov Pastu hov, pristaš bivše radikalne stranke Koseurkov m dru^L Ne ve se še. ali bodo sprejeti, toda vsa Bolgarija ncMrpno pričakuje sprejema teh opozicionalcev, ker misi i. da bodo potem razčiščena nekatera %-prašanja, ki zanimajo bolgarsko ja\nos*. zlasti v zvezi s politiko in dogodki, ki jih je treba, pričakovati. Rusija ni aktivno sodelovala pri ankarski pogodbi Urađni demanti sovjetske agencije — Sovjetska politika ostane še nadalje nevtralna — Razdelitev rosike vojne Moskva. 24. febr. AA. (Tass). Švicarski list »Basicr Naehricten« prinaša vest, da le zadnja turško-bolgrarska pogodba bila zaključena s pomočjo aktivnega delovanja Sovjetske uniJe.Tass j« pooblašeeena izjaviti, da ta veH ne odgovarja resnici. Moskva, 24. febr. AA. (Havas). Ob 23-letnici ustano\ntve rdeče a-rnide. sta general Timošenko in admiral Kuznecov poslala vojakom in momariem brzDJavki. v katerih Dovdarfata. da bo SSSR še naprej nadaljevala z netralno politiko. Moskva. 24. febr. AA. (DNB) Pomočnik ljud?keffa komisarja za vojno morna-ico admiral Isakov cbjavlja v v Pravdi c članek, v katerem orikaiuie med dmsim tndi razdelitev* svoiefc^ke D'mo-.iie sile. Sovjetska mornarica se po tem de1! takole: V mornarico v Vzhodnem moriu. črno-morsko brodovje. severno brodovie. ki je v Murmansku. pacifiško brodovje v Vla^ divostoku. kasoiško brodoje. amurs-ko brodovje. finsko bredevie in najnovejše dunavsko brodovje. O prosramu graditve sovjetske mornarice govori admiral Isakov bali na šireko in poudarja, da ie voina mornarica nai-prei samo obnavljala in modernizirala stare bojne ladje, ki so bile še iz carskih časov. Nato je prešla na graditev trupov bojnih ladij, potem pa na v?o ostalo graditev, po lastn h načrtih modem h podmornic, borbenih čolnov, obilnih patrolnih ladij, lađi i za iskan ? min In končno na gradlte\r tomiljerk. lahkih kri^ark. velikih in modernih križark, in največjih bojnih ladij. Povišanje ruskih generalov Moskve, 24. febr. AA (Tass). Ob 231et-nid sovjetske vojske ie vrhovni sovjet odlikoval več častnikov in vojakov. Svet komisarjev ie sklenil podeliti armiiskemu komisarju naslov armijskega komisnria prvega reda V stopnjo armiiskega generala sta bila prevedena generala Aoa-senko in Pavlov, v stopnjo diviTiis'veja generala pa generali Kirkonos. Kuznecov, Cerevičenko in Jakovi jev. Proslava v Beograda Beograd. 24. febr. e. Vojni ata^e Sovjetske unije v Beogradu general Aleksander Georgijević-Samohin je priredil včeraj ob 231etnici ustanovitve rdeče vojske sprejem v prostorih hotela »Srbski kralj-. Navzoči so bili vsa člani sovjetskega poslaništva z odpravnikom poslov Lebedje-vim Okrog 18. so pričeli prihajati povabljenci, ki sta jih sprejemala general Sa-mohin s soprogo in odpravnik poslov Le-bed jev s soprogo. Od članov naše vlade so bili navzoči prometni minister inž. Beslič. minister za kmetijstvo dr Cubriiovič. rninister za trgovino dr. An dres in minister za prehrano dr. Milan Protič z gospo. Med sprejemom ie čestital generalu Sanv h nu maršal dvora Colak-Antič. Navzoč je bil ves diplomatski zbor z vojnimi atašeji Zunanje ministrstvo sta zastopala pomočnik ministra Smiljanić ter š?f protokola Bu-kavac in drugi. Navzoč ie bil tudi predsednik beograjske cbčine Jevrem Tom c. Na^o vojsko so za?rtoipali pDve'j^ik m^-sta Beograda armijski general Pe'rović. letalski poveljnik general Dušan Simovič, prvi pernočnik načelnika generalnega šta- Novi boji v Italijanski Somaliji Po zavzetju Dzumbe so Angleži prekoračili reko Džubo « delki svobodnih SrancoskiJi čet in maroški * Prodiranje v Abesiniji legionarji v Eritreji — Od- l*Jta l 6a«Wa» BURO« ^Mk,™ A B • E •Dara tO Duka na^ Rta " •Bodi?........ •Arero J6 •Mega »Kusa I I i Fino«rV o«, i ,oiiio.» j ^'ifr^ , . 1 D«t)«i# .Puna 1 3» •Mars»Si» i i * i . •Naaron. i bdla • i -=i I I Banngo Gal«|0da Bora I.orru^ 1_Kore • Makar* .•Ar»ga _ J Tbrr Kairo, 24. febr. s. fReuter). Včerajšnja službena poročila iz Kaira in Nairobija jav iiajo o novih bojih v italijanski Somaliji. Že v soboto je bilo sporočeno, da Je bila zasedena naselb'na Džumba ob ustju reke Džube. Sedaj so Angleži na več točkah prekoračili reko Džubo, glavni boji pa se razvijajo okoli važne strateške točke, naselbine Dželib. Angleški vojaški krogi poudarjaj o, da Italijani sedaj ne morejo več organizirati obrambe na reki Džubi, ker so angleške čete s prekoračenjem reke to one mogočne, V Abesiniji so oddelki »abesinskih patriotov« skupno z angleškimi četami zavzeli naselbino Šogale, Z bojišča v Libiji ni novih poročil. Kairo, 24. febr. s. (Reuter). Sinočnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da so na bojišču v severni Eritreji stopili na angleški strani v akcijo sedaj tudi oddelki svobodne francoske vojske generala de GauUea. Izvedelo se je, da so bili ti oddelki poslani v Erit rejo po več tisoč km dolgi poti iz Francoske Ekvatorialne Afrike skozi puščavo- V Eritrejo je prispelo tudi mnogo vojakov francoske tujske legije, ki so iz Maroka prešli na stran generala de Gaullea. Vrhovni poveljnik svobodnih francoskih čet na Bližnjem vzhodu general Catroux je včeraj z letalom odpotoval iz Kaira na inspekcijsko potovanje, na katerem bo pregledal oddelke svobodne francoske vojske na vseh afriških bojiščih. Svobodni Francozi na Bližnjem vzhodu imajo svoje lastne oddelke pehote, topništva in tankov. I Novo orožje Kairo. 24. febr. s. (Reuter). Kakor poročajo iz Khartuma so pričeli Angleži na bojišču v Eritreji uporabljati novo orožje. Na daljavo 300 m pošiljajo namreč posebni aparati na sovražne pozicije vroč zrak, ki povzroča požare. Letalske izgube Kairo, 24. febr. s. (Reuter). Uradna »Press Association «poroča, da je bilo v dosedanjem poteku vojne na Bližnjem vzhodu uničenih že 1300 nemških in italijanskih letal. Nasprotno pa so Angleži doslej v epe racijah v Libiji, Eritreji, Abesiniji in Somaliji izgubili skupno samo 110 letal, čerav no so zvedla angleška letala zelo mnogo uspešnih operacij. Izgube Kalij :nov in Nemcev skupaj ter Angležev so \ razmerja 12:1. Gayda o operacijah v Sredozemlju Rim, 24. febr. AA. (Štefani). Anglija se je tud: tokrat zmotila v svojem računu pra vi Gayda v nekem članku, ki ga objavlja »Voće d'Italia«. Po 102 dneh prvega Chur-chillovega govora in 73 dneh ofenzive generala Wavella, sta morala dva angleška ministra priznati, da vojaške operacije v Sredozemskem morju tudi še danes, kakor je to bilo v začeiku vojne proti Italiji, zaposlujejo velike pomorske Ln kopne sile an g leske vojske Gavda to poudarja in dodaja, da se more to tolmačiti kot obupen poskus Angležev, ki so v to borbo v Sredozemskem mor- ba general Miljutm Nikohc. drvuri uwki6-nik načelnika general ne ca štaba general Kasta Adamović, drugi pomočnik ministra vojske general Djcrgie Miorovič. vrhovni poveljnik vojne mornarice kontraadmiral LuterottL Polee teh so bili navzoči še predstavniki političnega, gospodarskega in umetniškega življenja. Danes bo govoril Hitler Berlin. 24. febr. j. (United Press). Danes ob 16. uri bo govoril kancelar Hitler po radiu. Pričakujejo, da bo njegov govor ▼ zvezi z nadaljnjim razvojem vojnega položaja. Grof Teleki o položaju Bndimpešta. 24. febr. AA- (MTI). Na zbo rovanju vladne stranke v Sc^edinu je %Tče-raj predsednik madžarske vlade prof Teleki govoril o vladni finančni politiki in je poudaril, da se Madžarska zelo trudi, da bi izpopolnila svoje oboroževanje zaradi sedanjih težkih vojnih časov. Madžarska nikdar v svoji zgodovni nj bMa pred takšno nalogo, da bi morala istefu^no opraviti toliko del. Dosedaj se je Madžarski posrečilo, da je te svoje naloge izpolnjevala postopoma. Predsednik vlade je še rekel, da se Madžarska na srečo ne vojuje z orožjem in zato živimo nekoliko bolje od nekaterih drugih narodov na razburkanem evropskem morju. Nihče ne ve. kal šno ie to morje in v katero smer se bodo razlili njegovi valovi. Do sedaj se nam je pi sreČilo, da smo se izognili nevarnost:. ju vložili ogromnr sredstva. Ti poskusi niso privedli do zmage. Vse to, pravi dalja Gavda, pomeni, da ogromne sile, ki jih je angleško poveljstvo osredotočilo v Sredozemskem morja, z namenom ,da se iz tega področja prežene in razbije Italija, niso zabeležili nobenega uspeha, ki bi mogel biti pomemben za izid vojne -To pomeni, da bi te sile nekega dne mogle biti ogrožene in iznenađene. Te sile so v vsakem primeru popolnoma odrezane od neposredne obrambe angleških otokov ravno v času, ko se bliža nova nevarnost nemške ofenzive na severu in ofenzive sil osi v Atlantskem oceanu. Anglija se ne briga za svoje izgube, ki so že sedaj zelo velike in po prvih taktičnih uspehih ona ni resno proučila vseh nevarnosti, ki izvirajo iz teh uspehov. Danes je gotovo, pravi na koncu Gavda, da morejo sile osi na vsakem področju in tudi v severni Afriki postaviti nasproti angleškim oboroženim ».lam svoje združene sile. Vojna v Alb^Jiip Angleško poročilo o novih ofenzivnih akcijah grške vojske London, 2,4. febr. s. (Reuter)- Admirali-teta je objavila včeraj poročilo o velikih uspehih angleških podmornic v Sredozemskem morju, ki 90 potopile v zadnjem času osem večjih italijanskih ladij. V mornariških krogih je bilo opaženo, da navaja komunike admirali tete imeni dveh angleških podmornic, ki doslej še nista bili imenovani, namreč podmornici »Uphold« m »UpmooU. Domnevajo, da sta ti dve podmornici novi.Podatke o njimi velikosti in ofcoraftltvi to niso Atene. 24. febr. p Po informacijah posebnega poročevalca agencije Reuter je po odmoru, ki je trajal zadnje dni m ki je bil posvečen intenzivnim pripravam za nadaljnje operacije, grška vojska snet prešla v ofenzivne akcije, posebno na severnem in osrednjem sektorju bojišča Grki so včeraj zavzeli Ma'm<. severna od Pod-gradca, kjer je bilo ujetih okr<>£ ?00 Italijanov in zaplenjeno ie bilo nekaj vojnega materiala. Atene, 24. febr s. (Ass. Press) Po poročilih z bojišča v Albaniji so Grki izvedli včeraj v dolinah jnžnovzhodno '-xi Elbasa-oa močne napade na italijanske postojanke. Na drugih delih bojišča se vrše oči-i ščevalne operacije postojank, ki so jih Gr-j ki nedavno zavzeli. Bo>je ovira trenutno slabo vreme. V gorovju obstoji nevarnost plazov. Grški radio je javil, da so Grki zajeli zopet mnogo ujetnikov ter 50 avtomatičnih pušk in mnogo municije. Uničenih je bilo zopet sedem italijanskih tenkov. Atene, 24. febr. a (Reuter) Po uradnih podatkih so bila vsa letala, katerih sestrelitev javlja snočnji grški komunike, tri-motomi bombnrk\ med njimi-en hidrcplan. V soboto so Grki zajeli zopet 20 italijanskih vojekov in uničili dva tanka. Na več točk na bojišču so bila poslana nov« ojačenja grškega topništva. Po grških informacijah ovira slabo vreme operacije slasti na severnem in južnozapadnem sektorju bojišča v Albaniji Grško vojno poročilo Atene, 24. febr. sl (At. ag.) GrSki generalni štab javlja v svojem snočnjem 120. Izvedene so bi'e krajevne akcije v manj-■>m obsegu s podporo topn:;ke sestrelila dve sovražni letali sigurno, najbr/c pa Še dve drugi sovražni sletali. N*a:e protiletalsko topništvo je sestrelilo cn(; s vražno letalo Eno grško letalo se s teh operacij ni vrnilo na svoj e opori i S c. Grško notranje ministrstvo javlja, da 90» sovražna letala metala brmbe v bližino nekega grškega (»toka v Egejskeoi morju ter na neko makedonsko vas. Napadi niso povzročili niti Scodc niti žrtev. Tuja letfil^ n3tS Bitoljem in OhTlCom Bitoli. tebr. p \ teraj opoldne je bM BitoJj alarmiran. Nad rocafcOUI se je zck? visoko pojavilo pet tujih letal, ki ?ih zaradi višine ni bilo mogoče spoznati. Eno letalo se je ločilo od skupine in se usmerilo preti Prilepu. Naše protiletalsko tepništvo je nernudno pričelo obstreljevati tuja letala, ki so se umaknila preti zapadu. Kasneje se je preko B:to'ja vrnilo proti zapadu tudi letalo, ki se je prej ločilo od skupine. Protiletalsko topništvo je streljak>, dokler se tuja letala niso popolnoma umaknila iznad našeg« ozenvlja V Ohridu je bil dvakrat alarm. Prvič ob 11.55, drugič ob 12 25 Protiletalsko topništvo je takoj pričelo obstreljevat: tuja letala, ki so se pojavila nad našim ozemljem. Novi francoski Pariz, 24. febr AA (DNB) Te dni bodo daai ▼ promet nove kovance po 10 in » frankov. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 24. februarja 1941. Mussolini Včeraj popoldne je imel ministrski predsedirtk Mussolini govor, v katerem ]e razložil vojne cilje SaBstične Italije Rim, 24. febr. AA. (Štefani). Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini se je včeraj popoldne udeležil v Teatro Adri ano velikega zborovanja fašistične stranke, na katerern so vodje rimskih fašističnih organizacij podali svoja poročila. Veliki Teatro Adriano je bil poln do zadnjega kotička. Poleg fašističnih dostojanstvenikov so se zborovanja udeležili tudi vsi člani vlade, ki so v Rimu. Od diplomatov je bil v loži nemški poslanik, ki so ga ob prihodu pozdravljali z živahnim vzklikanjem osi in skupni zmagi, Hitlerju in Nemci j L Po poročilu tajnika fašističnega sveta o stanju rimskih organizacij, je imel ministrski predsednik Mussolini daljši govor, v katerem je orisal predzgodovmo sedanje vojne in v desetih točkah navedel razloge za zmago osi, ki je brezpogojna. To je prva glavna stvar. Naj se zgodi karkoli, Italija bo šla z Nemčijo do konca. To je zveza med dvema narodoma in med dvema revolucijama, katerima je usoda določila, da udarita svoj pečat temu stoletju. Sodelovanje oboroženih sil med obema sloni na prisrčnem tovarištvu. Nemci vedo, da so Italijani vzdržali pritisk dveh milijonov vojakov in velikih letalskih sil ter topništva. Po drugi strani pa je zadržanje nemških vojakov na Siciliji in Libiji na višku in vredno velike in močne vojske hrabrega naroda. Vojna sila Nemčije se ni zmanjšala, nasprotno, ona se je povečala. Njene izgube v moštvu in materialu so minimalne. Vrhovno poveljstvo je v krepkih rokah vodje rajna, ki je še kot preprost vojak znal dati revolucionarni znak svojemu narodu. Poleg tega pa oboroževanje Nemčije zelo nadkriljuje angleško opremo in oborožitev. Tretji moment, na katerega se je treba ozirati, ko se tako opaža položaj v Vzhodni Evropi, je ta, da je gotovo vsa Vzhodna Evropa proti Angliji. Četrti moment je velika razlika med voj no leta 1914. Teh vojn ne moremo vzpore-jati. Peti moment je moralnega značaja. Morala narodov osi je mnogo večja od angleške morale. Os se bori za zmago je poudaril Mussolini, Anglija pa se bori, da bi se obdržala. Tudi je nemogoče, da bi padla morala italijanskega naroda, pa naj sovražnik bombardira naša mesta kolikor hoče. Sesti važni moment je ta, da je Anglija osamljena in da neprenehoma pošilja najnujnejše pozive za pomoč Ameriki. Ta moč pa bi morala biti tako velika, da bi nadkrilila vojno silo in pripravljenost Nemčije. Sedmi važni moment je ta, da bo vojne konec takrat, ko bo potolčena Anglija. Osmič je to, da stoji Italija v tej vojni v prvih borbenih vrstah. 'Njena oborožitev se veča iz dneva v dan, kar se mora zahvaliti stalnim žrtvam svojega prebivalstva. Deveti važni moment je, da je Italija ponosna, ker je smela pomeriti svoje sile s silami Velike Britanije. Narodi postajajo veliki samo takrat, če so hrabri. Deseti moment je tale: Ce bi Anglija hotela premagati os, bi morala angleška oborožena sila napasti celino- Toda to je tisto, na kar noben Anglež še pomislil ni. Vse pripovedovanje o posredovanju Ze-dinjenih držav sloni na utvari, da so Ze-dinjene države demokracija. Poleg tega pa slonijo na neresničnem prikazovanju, da hoče os napasti Ameriko. Napad na Ameriko je smešna domišljija. Po vas, ki ste tukaj zbrani je rekel Mas solini na koncu, sem hotel danes spregovoriti vsemu Italijanskemu narodu in vsem delavcem v Italiji. Italijanski fašistični narod zasluži zmago in jo bo dobil, ker s spoštovanja vrednim dostojanstvom prenaša žrtve, ki jih od njega zahteva vojna. Zmaga Italije bo pomenila mir in pravico. Prva komentarji V Rimu: Rim. 24. febr. e. V ruka išn jih političnih krotjih glede na gtvcT ministrskega predsednika Mussolimja na prvem mesrru poudarjajo deKtvo. da ie podčrtal enoduš-nost. ki vlada med Nemčijo in Italijo. Mussolinijeve besede, da bo šla Italiia z Nemčijo do konca, ne glede na doecdke, ki bt se kthko zgodili, samo potriuiejo današnje stanje, dana'nje gospoda reko. politično in vojaško !*r.de!cvanje Rima in Berlina. V novinarskih kT.*tih 90 bile posebno opažene Mussolinijeve besede o prostoru, ki ga kontrolira Nemci ia. iz česar se lahko fkVna tudi o italijanskem prostoru. Mussolinijev govor je bil namenjen rta-liionskemu narodu in je tu napravil zelo dober vtis. Gevc^ ni bil bojevit, nasprotno, smisel in vtis je tak, da se ta vojna ne vodi zaradi voine. temveč zaradi miru. V Z**r>d4tnu: London, 24. febr. s. fReuter) Angleški politični in 'diplomatski krogi pripominjajo k včerajšnjem" govoru 'tati inns,kc£a ministrskega predsednika Mussolini ia. da ta govor značilno osvetljuje nemške vcj'i^e načrte v Sredo-zcmlju. Smatrajo, da Mussolini ne bi tako razločno govoril o pomoči, ki jo bo Italija prejela od nemške vojske, če ne bi bilo predvideno, da bo nemška vojaka vsak trenutek stopila v akcijo, najbr/e v Bolgariji. New York. 24. febr. s. (Calumbia B. S.) »New York Times« komentirajo dcvzročili resnejše škode. Dvakrat je bil snoči letalski alarm tudi v Londonu. Drugi alarm je bil končan že kmalu po pomoči Bombe so bile vržene na nektij okrajev v Londonu in tudi na nekaj točk v ckelici prestolnice. Napadi so povzrečili v Londonu le malo škode in male žrtev. Včeraj podnevi sovražna letala ni^ napadla angleškega ozemlja. Drevi poteče premirj Slamom in Indokine Možnost novih komplikacij na Daljnem vzhodu, če f?o Siam pretiraval s svojimi zahtevami — Francija ho branila svoj imperij Smrtna nesreča na Igu Ljubljana, 24. februarja Z Iga. proč a jo o težki avtomobilski nesreči, ki se je pripetila, danes okrog ene ponoći. 2e precej pozno zvečer te je ustavil pred neko gostilno na Škofljici osebni avto, ki ga je šoflral 301etni Ivan Poni-kvar. V avtomobilu je bila družba treh vojaških dopustnikov, razen šoferja pa je bil med njimi tudi 261etni posetnik Ivan Rupert z Iga, ki je imel v sosednih vaseh opravke, kot nakupovalec mleka, ki ga. je prodajal v Ljubljani. Družba, ki je bila Že precej vesela, je nekaj časa posedala v gostilni, končno pa so se odpeljali na Ig-. Pri volanu je bil spet Šofer Ponikvar. ki je vozil z veliko brzino po ravni barjanski cesti proti Igru. na odcepu ceste pa je premalo pazil in namestu, da bi za vozil na desno, je zdrvel naravnost naprej in treščil z avtom v jarek in med drevesne Štore. Avto so štori odbili, da se je zasukal in prevrnil. Vsi petrnki so odleteli v atran, samo Rupert jo je priletel z giavo naravnost v štor, kjer je nepremično obležal. Ko so se drugi pobrali so našli Rupe rta nezavestnega, z veliko rano na glavi. Ker se Je pripetila nesreča blizu prve hiše, ki je last Mirka Herauerja, so vojaki brž obvestili domače in jih prosili, naj jim pomagajo. Najprej so prenesli v hiso nezavestnega Ivana Ruperta, ki pa je med tem že umrl. Za njim so prenesli tudi težje poškodovanega šoferja Ivan Ponikvarja. nato pa obvestili Rupe rtove Vojaki, ki s:> ostali po čudnem naključju zdravi, so odšli, mrtvega Ruperta pa so še ponoči prepeljali na njegov dom na Igu. kjer so ga položili na mrtvaSki oder. Tudi Ponikvarja, ki je doma iz Staj. uslužben pa na Rakeku, so prepeljali zjutraj domov, kamor so poklicali zdravnika. O nesreči so bili zjutraj obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Razprave ob zaključku zasedanja bauskega sveta O potrebi kritja izrednih izdatkov z izrednimi dohodki od davkov in državnih posojil Sanghaj. 24. febr. s. (Columbia B. SLV. Drevi poteče premirje med Slamom in In- } dokino. ki je bilo pred 14 dnevi podaljšano, da bi bila omogočena mirovna pogajanja v Tokiu. Zadnja poročila javljajo, da potekajo mirovna pogajanja neugodno ter da ni izključeno, da se bodo sovražnosti med Siamom in Indokino obnovile. Siamska delegacija na konferenci v Tokiu zahteva, da izroče Francozi Si a mu pokrajino Laos in velik del province Kambodže. Francozi to zahtevo odklanjajo, Japonci pa podpirajo menda siarnsko stališče Davi je prispela vest da je francosko vojno brodovje na Daljnem vzhodu, ki je bilo doslej zasidrano pred Saigonom, od-plulo pod vodstvom neke 7000tonske križ arke v neznani smeri. Domnevajo, da je odhod francoskega vojnega brodovja v zvezi z možnostjo obnovitve sovražnosti s Slamom- _ . , . Japonski vojaški krogi v Sanghaju dolže Anglijo in Zedinjene države, da z intervencijam; v Vichyu, Hanoiu in Bangkoku ovirajo =iamsko indokitajska mirovna poga-janja. Nasprotno pa trdijo Angleži, da se Ja-I ponci vedno bolj pripravljajo na vojno pro ti Angliji. Pozornost je vzbudil zlasti govor šefa angleške propagandne službe v Singaporu. ki je dejal v radiu, da si Nemčija prizadeva z vsemi sredstvi, da bi prisilila Japonsko k napadu na nizozemske in angleške posesti na Daljnem vzhodu. Nemčija bi želela, da Japonci s takim napadam vežejo del angleških sil. Govornik je pripomnil, da tudi v primeru, če res pride do najhujšega, razpolaga Singapor z močno obrambo vojne mornarice in vojske ter z mcKmirni utrdbami. Vichy, 24. febr. s. United Press poroča, da so na odločilnih francoskih mestih v zvezd z siarnsko ind oki tajskimi mirovnimi pogajanji sinoči ponovno izjavljali, da je Francija odločena braniti svoj imperij proti vsakemu napadu ter da ne bo pristala na odstopitve svojega ozernlja. Povratek angleškega poveljnika v Slngapor Sanghaj, 24. febr. AA. (DNB). Vrhovni poveljnik angležkih sil na Daljnem vzhodu Ljubljana, 24. februarja Sobotni zadnji dan Danskega zasedanja so Izpolnile razprave o proračunskih dohodkih in sprejetje številnih resolucij. K razpravi o proračunskih dohodkih se je priglasilo več članov. Zanimive ugotovitve je iznese! ob tej priliki prvi govornik industrijalec Ivan Avsenek. Predvsem je- treba upoštevati, je med drugim poudari govornik, da je banovinski proračun pod vplivom osiromašenja, tudi on spada med siromake. Banovinski proračun bo treba povišati. Mogoče so prilike za povečanje proračuna prav zdaj ugodne, ker je tesno zvezan z državnim proračunom. Znano je. da se državne finance razvijajo ugodno. Država ni v ski-beh za kritje rednih izdatkov, zato mora dati samoupravnim proračunom možnost za samostojni razvoj. To je nova, za nas ugodna relacija med državnim in banovinskim proračunom, knkršn. že dolga leta nismo imeli. Banovinski proračun ne bo narasel čez noč, ker so časi negotovi in komplicirani. Misliti pa moramo na to, da si bo banovina s svojimi ustanovami pridobila sredstva za opravljanje svojega dela. Prva faza tega razvoja je ustanovitev PREVODA in po tej poti bomo šli hočeš-nočeš naprej. Nekaj sličnih ustanov pc obliki in nalogi bomo še dobili, ne smemo se jih pa bati. V takih zadevah je praktično življenje naš najboljši zaveznik. Obširno je govornik nato orisal način kritja izrednih državnih potreb in podči-tal, da so izredni državni izdatki potrebni, četudi so še tako veliki. Potrebujemo za kritje izrednih izdatkov 6 do 7 milijard dinarjev letno. Toda naše gospodarsko in socialno ravnotežje bo ogroženo, če bi dobivali kritje na ta način kot doslej. Treba bo pokriti izredne izdatke z davki in po- Ljubljana, 24. februarja. Zdaj res niso pustni Časi, svet preživlja ono najbolj kritičnih dob \n so bolj v modi maske proti plinom kakor pustne. Vendar ne moremo zahtevati od ljudi, da bi zaradi taksnih »malenkosti« spremenili svoje tisočletne navade. Ne morete jih prisiliti, da bi ne mislili na »krofe« (pr?žen-ce). ko je treba varčevati celo z nakaznicami za. koruzni kruh in si marsikdo ne more kuniti niti žemlje; ne kaže jim svetovati, da bi ne plesali v časih, ko svet pleše v taktu eksplozij bomb in ob bučanju motorjev letal. Kaj naj pomeni vse to sprčo tako znamenitega koledarskega dogodka — pustna nedelje! Ljudem ni prišlo niti na mirel, da bi se odoovedali svojih predpustnih privilegijev. Menda se ne more nihče pritožiti, da ie bilo v letošnjem predpustu manj plesov kakor prejšnja leta. Nobeno društvo ni niznanilo. da v tem predpustu ne bo priredilo plesa. Češ čssi so preresni, pač pa so se letos prireditelji še tem bolj samozavestno sklicevali na pomenit namen svojih prireditev. Predpust ie bil letos nekoliko daljši, vendar še prekratek, da bj se lahko zvrst De po želji vse plesne prireditve. Zato so bile ob sobotah in nedeljah zmedene vselej vse dvorane, kajti hkrati je h'lo celo do deset plesov. Prirediteljem ne moremo očitati nobenega srreha. saj plesov niso prirejali proti volji ljudstva; težko je reči. ali je bil kdaj maršal Brooks se je vrnil iz Avstralije v Singapor. V Avstraliji se je v podrobnostih razgovarjal z vodečimi vojaškimi krogi. Konferenca v Tokiu Tokio. 24. febr. s- (Ass. Press). Včeraj je bila tu konferenca, ki so ji prisostvovali ministrski predsednik Konoje, zunanji minister Macvoka in vodilne osebnosti japonske vojske. Evakuacija Američanov Sanghaj, 24. febr. s. (Ass. Press). Ju*ri odpluie iz tukajšnjega pristanišča veliki ameriški petnški parnik »President Co-didge«. na katerem bo evakuiranih iz Šang haja nad 1000 ameriških državljanov. Se v zadnjem trenutku so ameriške oblasti ponovno pozvale Američane v Šanghaju, naj se peslužijo na vsak način prilike, da odpo tujejo s parnik cm »President Coolidge«. Kralj Alfonz Se živi Kim, 24. febr. AA. (Havas). Državni tajnik v Vatikanu kardinal Magli one je včeraj obiskal bolnega bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Pri njem je ostal nekaj minut. Bivši kralj je sedel v naslanjaču in je bil pri popolni zavesti. Stanje njegove bolezni pa je še vedno tako, da povzroča skrbi. Lizbona, 24. febr. AA. (Havas)- Španski veleposlanik v Angliji vojvoda Alba bi moral včeraj popoldne priti v Lizbono. Vojvoda Alba je intimni prijatelj bivšega kralja Alfonza XIII. in potuje v Rim na obisk k bivšemu kralju. sojili. Za kritje izrednih izdatkov so potrebni izredni dohodki. Za dobivanje izrednih dohodkov je treba ustanoviti posebno institucijo, kateri bi dali donos posebnega prispevka za državno obrambo, ki znaša letno okoli 600 milijonov din. Toda potrebno je mnogo več, zato bo potreben apel na posojilodajalce. Tu bo postopek radikalen in vsak bo moral čutiti, da je dolžan podpisati državno posojilo. Potrebna je nadalje ustalitev cen. četudi trpe pri tem nekateri stanovi. Nemogočo je, da bi se nadaljevalo stalno zviševanje cen kmetijskih pridelkov in zvišanje delavskih mezd, ker bo to privedlo do poloma. Naš razdeljevalni sistem naj bo samosvoj, potrebno je, da smo neodvisni od centrale Nujna je zahteva po avtonomni ureditvi razdeljevalnega sistema v Sloveniji. Doseči je treba, da bomo po svoje razpolagali s tem, kar imamo. Končno je treba vedeti, da je dirigirano gospodarstvo dejansko politizirano gospodarstvo, saj ga uravnava vlada po političnih vidikih, pri čemer prihajajo do izraza ne samo gospodarski činitelji, temveč tudi socialni, politični in nacionalni činitelj. Po razpravi o dohodkih je bil brez debate sprejet proračun bednostnega sklada. Soglasno je bil nato sprejet osnutek uredbe o spremobah uredbe občinskih uslužbencev. Dr. Leskovar je pojasnil, da se nova uredba nanaša samo na pragmatično nastavljene uslužbence. Uredba določa najnižje začetne osnovne plače in ima določba o premeščanju občinskih uslužbencev. Soglasno so bile sprejete tudi številne resolucije, nakar se je v imenu članov sveta zahvalil banu Nande Novak, ban pa je po svojem govoru zaključil letošnje XIII zasedanje banskega sveta dravske banovine. v ^boljših časih^- večji naval na plesne prireditve kakor v tem predpustu. Niti posebne propagande ni bilo treba, ljudje so prihajali sami od sebe. Nihče se ni pritoževal nad slabimi časi in zdelo se je. da tudi nikogar ni pekla vest, ko je odhajal olajšanih žepov. Ljudje so se oprijeli najbolj preproste življenjske filozofije, s-da je treba živeti, dokler pač živiše, to se pravi, da si ne prizadevaš biti preveč razsoden in da v resnih časih kaže najbolje noreti. Ne. nihče si nič ne očita. Nihče ni niti opa"dl. da je bil letošnji predpust celo bolj predpusten kakor prejšnja leta. Niso se vpraševali, kdo v teh časih še lahko zahaja na predpustne prireditve, ko sicer tožijo vsj nad slabimi časi: uradništvo in namesčer.stvo nad prenizkimi plnčami in nezrosno drasinjo. delavstvo nad silno povečanimi življenjskimi stroški, upokojenci .. .. trgovci . ... kmetje .... obrtniki.. . Ali se vam ne zdi, da so potemtakem te številne predpustne prireditve posebna manifestacija sedanjih časov? Kakor da je pri vsem hudem naihujše. da je pred-piLSta že konec in da še ni bilo več plesov. Velika bJnavščina bi bila, če bi trdili, da ljudje letošnje predpustne nedelje nisc praznovali dovolj »slovesnot. Reči je treba, da je bila večina meščanov včeraj »na terenu c. Na praznovanje niso vplivali ne datum ne vreme, ne cene ne svetovni dogodki, če bi hotel danes kdo kaj očitati našim meščanom bi mu užaljeni odgovorili, da pleše? lahko tudi ob koruznem kruhu, brez ?kx-ofov« in slanine, po taktu krušnih kart. Ljubavna tragedija Bohinj, 24. februarja V nekem hotelu ob Bohinjskem jezera se je odigrala v soboto dopoldne krvava ljubavna tragedija. V hotel je v petek po-po'dne prišel mlad par. Dejala sta, da ostaneta v hotelu nekaj dni na odmoru. Moški, ki je izpolnil prijavnico, se je vpisal kot 33-letni trgovski potnik Stane Gabrijel iz Ljubljane, soremljevalko pa je prijavil za svojo *eno Marijo. Zvečer sta nekaj časa posedela v restavraciji, potem pa sta šla k pečitku. Naslednje dopoldne ju dolgo ni bilo ra spregled, okrog 10. pa je moški ves zmešan in razburjen prihitel v kuhinjo in vzkliknil: > "Ustrelil sem jo.c Takoj nato je odhitel nazaj v sobo, kjer sta ponovno počila dva strela. Oskrbnik, ki je odhitel za njim v sobo. Je našel žensko na postelji vso v krvi, ustrejeno v glavo, na tleh pa se je zvi->T moški z rano na glavi in na prsih. Oskrbnik je takoj pozval pomoč in obveščen je bil tudi zdravnik, ki pa je mogel pri ženski ugotoviti samo smrt, d očim je bil moški samo lažje ranjen. Preiskava 1e pokazala, da je moški res Stane Gabrijel, privatni uradnik iz Ljubljane, za žensko pa je izpovedal, da je 22-letna Marija R., hčerka nekega posestnika iz fiiflke. Točnejših podatkov GabrHel ni hotel dati. povedal je samo, da je imel z Marijo ljubavno razmerje, ona pa da se je hotela poročiti z drugim. Truplo nesrečne Žrtve ljubavne tragedije so fca včeraj nl ' ■ »H in bo napeljano v Ljubi .1 >. nuo -.t Ga. • pa so snoc: pi p Ljall v ljubljansko h. -nico. J£ c t c 5 i 2 i c a K O L E D A U Danes: Ponedeljek« 24. februarja Matija DANAš N Ji: PRI R F D I T V | Kino Moste: Melodija noči m Y::v t ori-jenta Kino Šiška: Seronada ljubezni Pedagoško društvo: predavanje dr. Vinka Brurruoa r Pedagoški po ni en tujih kulture ob 18. v predavalnici inineraloakoga instituta na univerzi Kazstava karikaturista liondorja v palači Bat",' Razstava slikarjev G od ca, Kralja ui Lukovica v Obersnelovi galeriji na Go«po-svetski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. MUuri in trg f>. Kn-ralt. Gosposvetska cc^ta 10, Bobinec ded , Cesta 29. oktobra 31. Kaže, da se bo mor a'o situ l*Mrj za nekaj časa po\ miti k sn-ojentu pr\ (tnemu opra\'ilu. Moko bo treba pre sejati, tisi o. ki ji preti nevarnost, da se pok\'ari, pm ti: di ono drugo, kar se je porabi sproti za vsakdanji ktuhek Pr\%o snu* nekoliko že presejali in potolažili pri/.iJste. da jo h do lahko prodali n.išcmu tfftfdnfiJČtt, ker "» rabi za lepilo za kulise. Tudi smetarji pravijo, da se ie jela \'$ebina zabojc\- pred nekaterimi hišami močno irprcniin > 1*i čedalje več je v njih pokvarjene bc!e mok * A to je končno zadeva smetarjev /n ne gnff, da bi še mi vtikali nos \* T&bojc te pmefi O oni drugi moki za vsakdanji kruhet . ne za krofe in paLičinl e, pa dobi\mamo pritožbe. Oglašajo se državljani in I češ naj jo pošteno ptemjema, FreviJot da je kruh, spečen iz te mvke, teko *lnb. da takega niti med s\-eto\-no \~ojno ntsmo fed /i. Zato da niti kru^nJi kart ne tasll naj bi se prodaja! proeto. Kruli aa k: karte, ki bi bil primeren te ^ ^ -ce, pa naj bi se pekel veej teko dober, kakor je bil med sichivno vojno, rvi bi • 1 ljudje ne branili in peki bi c t pri.dali toliko, da bi se jim ne bilo treba pritoževati, da ne gre dobro v denar, \ekjt, pa nuni. naj bi tudi peki dobili ktu 74 m, z 220 točkami, medtem ko je Karel K.lančnlk s 64 in 69.5 ter 211.3 točkami zasedel peto mesto. NovSak ie bil šele deveti. Pribošek in Mežik sta padla. Prvi si ^loh ni plasiral, drugi pa je bD osemn->j.-ti. V hrvatski in srbski lieri se nadaljnje ligažko prvenstvo. Gradjani&i in Haiduk sta igrrala neodločeno 4:4. prav tako Hašk in Split 1:1. Concordiia je premagala o«i-ješko Slovijo 2:1, Sask železničarje 1:0, varaždinska Slaviia pa Bačko 4t3. V srbski lieri so bili izidi naslednji: Jusroslavija : Građanski 2:0. BSK : Bat- 3:1, Jedinstvo: Juprosla-ra Jabuka 1:0. 2AK:Slav:;a Sarajevo 1:0 in Vojvodina : B as k 4:0. Z Jesenic — Poroka. Včeraj sta se poročila v Martuljku stud. phfl. g. Istok P a pr 1 i a -r u z z i. uradnik KTD, m gdč. Miroslava S t e b i h uradnica KIT>. Za prici sta bH^ fr. Ivan STlokan, »tavbnik bi Ljubljane, in abs. inr. Joža Lipovec, znani alpinist k* Lfubljane. Mlademu sokolskemu paru nase iskrene čestitke. Borzna poročila CuTih, 24. februarja. BeogTad 10 Pariz 7.60, London 16.80, New York 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40. Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.60, Oslo 98.50. Kopenhagen 83.50, Sofija 425. Llsa-bona. 17.25. Budimpešta 85. Atene 300, Carigrad 337.50, Bukarešta 212.50, HeA-aingfOTH 875, Buenos Airea 101.50. časi zdaj niso pustni «e Ljudem včeraj niti na misel ni prišlo, da bi se odpovedali pustnemu rajanju Btev. 45 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 24. februarja 1041. 8trmn 3 LJUBLJANSKI SOKOL priredi na pustni torek as. t. m. ob ao. uri v Narodnem domu svojo tradicionalno maškerado z geslom MVse v smehu44 EVNE VESTI — Sestanek nemško-juKO^lovcnskega lesnega odbora. Na zasedanju stalne delegacije lesnesa gospodarstva v B?o^: a i u se je govorilo tudi o sestanku iusoslove i- sko-nerrL-kega lesnega odb:r . ki bo 20. marca v Dubrovniku in o Dogniani h z Italijo, ki bodo zadnje cini marca v Rimo. kamor bo vodil našo delegacijo p močnik trgovinskega ministra Savo Obradov.č Sestanek v Dubrovniku bo na že i i nemške delegacije, k: bi si rada ogledna D:l-macilo. Na niern se bo ob:avnavalo v Drv: vrst; vprašanje cen jelovine, k; jo izvažamo v Nemčiio. in ki so mnogo nreni-'ke — Nemška bel niča v Novem Sadu. Kul-turb-ind namerava zgraditi v Noven Sad-j bolnico. Dovoijenie ie že dobi. N:v.^sad-ska obč'na ie zahtevala za zemliišče oo 1.000 din. Kulturbund ie Da ponudil 250 din za m2 in občina ie končno to ponudbo sprejela. • Praktični učiteljskj izpiti so bi '.i od 13. do 22. t. m. pred državnim izpitnim odbor* m v L j ubijani. I/vil so napravili naslednji učitelji (ce) pripravniki (ce): Gostinčar Ana; Bartol Pavla. Darovec Marila. Gobrovec Jožefa. GorJUD Mrko. Jamovič Božidar. Kamen'ck Trla Kancler .Anion. Karlin Marija. Khavs Frani'ka. Kučiš Justina. Novak Vera. Puhar Manja. Svali Amaliia. Vutkovič Angela« W611e Rudolf. Cuder Anton. Hribar Helena. Korone- Marija K ulj bakin Helena. Lesar Neža. Medved Marfna. M&uS Mari:a. RemStear Ivana. Spfler Zofija. Starič Fran čiska. Skrabec Ivana. Vrhove«: Ivan. Zupančič Štrfanija Omejitev °dp*>ši!janja B*voJev z življenjskimi potrebščinami. Na konferenci v ravnateljstvu za zunajo trgovino so razpravljali o omejitvi odpoSiljanja paketov z živežem v tujino. Zadnje čase se je pokazala potreba po omejitvi pošiljanja živeža v paketih v inozemstvo, ker so te pošiljke zelo narasle. Hrvatska pet robuje 70.000 vagonov m°kp na le*o. v zvezi z organizacijo preganja z živežem prebivalstva na Hr-tskem je bik> ugotovljeno, da banovina potrebuje na leto okrog- 70.000 vagonov moke Normalna letina da pšenice le za — . • 35 000 vagonov moke. Lani so pride-I i okrog 30% manj žita kakor v normalnih letih, zato morajo še tem več uvažati. Po teh ug-oto-dtvab je torej banovina Hrvatska kot kmetijska d>ežela zelo pasivna. * Natečaj za turističnopropagandne lepaka, Id r:a ie razpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo, je podaljšan do 30. aprila ker ob zaključku prvega raz- isa bili obravnavni vsi deli natečaja. Na-■ ie deljen na več točk. oa bodo m:-£:i .71 venski udeleženci uspešno obravna-zlasti slovenske motive, tako iz folkloro. k:!itnmoz?odovmskih momentov Ljubljane, plardnskih postojank, zdmsko-sportnih postojank, na tudi iz naših slo-T\ Razpis nagrade lahko vsakdo drhi cn Tuj~kop~ometni zvezi v Ljubljani, tam so na razpo'ago rudi prospekti, fotogrcfiie in dniri pripomočki, ki bi jih mogli udeležnci natečaja uspešno uporabiti. ammiiMIMMNttMiitC'.a III. tradicionalni kolesarski ples z vi-jolčnim večerom priredi na pustni torek dksk Edinstvo v Delavski zbornici. Pre- skrtljeno ,fc za lepe nagrade ter dobro Jed in prjačo. Plesa željne bo vrtil »Jonny jazz«. — \lcefldm4ral Hngo Zaooarla, omii. Včeraj opoldne je umrl v Zagrebu upokojeni viceadrpJral HugD Zaccaria, star 75 l>t. Pogreb bo jutri popoldne. * Zvočni napovedovalec na kolodvoru na Jesenicah. Direkcija državnih železnic stalno stremi za tem, da v ekviru razoo-ložliivih sredstev izboljša potniški dto-met. Sedaj je na Jesenicah, ki je važno križišče 4 že1ozniških vareft vpeljan zvočni napovedovalec, kar bo Darujoče občinstvo eotovo z veseljem pozdravilo Ker ima kolodvor na Jesenicah več ločenih peronov, se bo tudi ob času hudega navala občinstvo lahko znašlo ter zasedlo pravi vlak. — Nov grob. Včeraj je umrl v Rožni dolini trgrovec g". Ivan Kaučič. Pokojni je bil splošno znan in priljubljen. Za njim žalujejo štirje sinovi, dve hčerki ter velik krofr prijateljev in znacev. PogTeb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti Rožna dolina Cesta X-4. na pokpališče na Vič. Pokojniku blasr spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno s padavinami in zmerno hladno vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani deževalo pa v Zagrebu. Beogradu. Sarajevu. Kt mi boru, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v K um boru in Dubrovniku 32. v Beogradu 10, v Sarajevu in Splitu 8, na Visu 7, na Rabu 5, v Zagrebu 3. v Ljubljani 2.5, v Mariboru 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1, temperatura je znašala 0.2, v Mariboru — 7t v Zagrebu in Visu 0.0. v Sarajevu 1, v Splitu in Dubrovniku 3, na Rabu in Kumboru 4. — Spet ronesreč>ni mroci. V petek smo poročali, da so prepeljali v ljubljansko bolnico eno leto taro hčerko železniškesra kurjača Anico Heisingper z Jesenic, ki se je dema opekla po telesu z vrelim mlekom. Ponesrečeni otrok je kmalu po prevozu v bolnico umrl. 2e proti večeru so pa prepeljali v bolnico spet dve taki ponesre-čenld ni sicer iz Ljubljane. Bili sta to sestrici Malči in Marinka Zemljak, prva stara 9. drug-a pa 1 leto. hčerki ključavničarja na šmartinski cesti 6 Doma v kuhinji sta prevrnili nase lonec vrele juhe in se oparili po vsem životu. — fte dva ponesrečene*. Na glavnem kolodvoru se je v petek ponesrečil 261etni premikač Jože Kckalj. ki je vtaknil med odbijače levc roko, V Sodrazici pa je cir-kularka odrezala prste na desni roki 27-letnemu posestnikovemu sinu Jakobu Veselu. . . _ Nesreče in pr^epi. V Borovnici se .ie vfPrai oparfl 7. vrelo vodo i leto star sinček Ivan Svete n^ rokah in prsih Na Gal levici 'e p~dla včeraj s stola naravnost na Štedilnik 71et stara žeiezručarieva hčer- ka Milena Zebre. Prevrnila je nase lonec vrele vode in s« hudo oparila po glavi in po prsih. — V neki gostilni v Dragome-ru pn Brezovici ao napadli pijanci kletnega zidarja Alojza Camernika in ga ob-de.au z nozi po glavi in po životu. — V bolnico so prepeljali tudi 341etnega ključavničarja Ivana Godca iz Ljubljane, ki je bil oklan z nožem v neki gostilni na Bre-gvi. — 98 let star ž*nJn. V petek se je tretjič oženil v Turnišču Matija Poaavec, star 9S let. Vzel je 501etno vdovo Maro Pavlek. — S kepo ga je ubil. V vasi Ugard prt Bosanski Grahovi so se v soboto otroci kopali. Dvanajstletni Dušan Novaković je zadel s kepo v vrat svojega sošolca Ilija Pilića, ki se je nezavesten zgrudil ln čez pol ure izdihnil. — Tri dni pred poreko se Je obesil. V vasi Mala gora v pregradskem okraju se je obesil tri dni pred poreko 331etni premožni kmet Franjo Strbolj. Zapusti] je poslovilno pismo, v katerem pravi, da gre prostovoljno v smrt. Svoji nevesti je zapustil 10.000 din. — Sam°mor znanega zagrebškega kvar- 'opiroa. včeraj se je ustrelil v Zelengaju pri Zagrebu znani zagrebški mizar in kvartopirec Franjo Lončarič. Kroglo si je pognal v sence. Prepeljali so ga sicer v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. Kaj ga je pognalo v smrt. Se ni znano. Iz Ljubljane —Ij Nova zaloga krompirja. Mestna, občina, ki je kupila jeseni 300.000 kg krompirja in ga prodajala na trgu po 1 50 dinje kupila zdaj še 70.000 kg krompirja, namenjenega ljubljanskemu prebivalstvu. Prodajal se bo po 1.75, ker je zdaj osušen in je manj odpadkov pri porabi. Mestna občina ga je morala tudi dražje plačati. Noben kupec ga pa ne bo mogel dobiti vee kakor 50 kg. Nakaznice za eno vrečo krompirja se dobe v Mestni hranilnici, kjer se tudi plača, krompir sam pa v hiši pekovskega mojstra Vidmarja v Gradišču 17. Na trgu pa lahko kupi vsaka gospodinja na mestni stojnici zaenkrat samo po 4 kg krompirja po 1.75 din. —li Ma§karada Smaragdna noč viškega Sokola. V vrsto letošnjih predpustnih zabav zavzema sobotna maškerada Sokola na Viču. ki ie bila pod devizo »Smaraed na noč. častno mesto. Mojstru br. L p^tu Koscu in njegovim marilivim sdelavcem se je posrečilo, da so sokolsko dv rano devizi primerno prav ok..sno okrasili Tako krasnih dekoracij menda še niso videli v Ljubljani, kar je bila soglasna sodba vseh Dosetnikov, ki so napolnili dvorano do kraia in so morali mnogi oditi, ker ni bilo več prostora. Mimo Vicanov moram) zlasti poudariti velik obisk mešianov. med katerimi smo opazili ravnatelja vele-sejma dr. Milana Dularja s tajnikom, predsednika sreske org. JNS Rudolfa Žitnika, sodnika okr. sodišča Rajka Leder-hasa. zastopnike oficirskega zbora in zastopnike raznih organizacij in društev. Ves večer ie vladalo v dvorani, baru in dancingu veselo karnevalsko razrx>lozenje. ki ga i e dvignil mladi sokolski Nicky jazz. Pri plesu so prišli na račun vsi tako mladi, kakor stari Postrežba in cene v bufe-JU, baru in daneiruru so bile v resnici ljudske, zato je bilo občinstvo izredno zadovoljno in se je ob zaključku težko ločilo od gostoljubnih. viSkib, Sokolov. Splošna sodba vseh ie bila. na maškara di vi- škesa Sokola le najlepše, zato se bomo jutri vsi udeležili še tradicionalnega val- čkcveaa večera, kd bo ob 20. v sokolslcem d ornu na Viču. SOKOL VIČ Valčkov večer Pustni torek ob 20. uri. Vstopnina din 8 —lj Mesto venca na kr^to g. Josipa Pahorja sta za mestne reveže podarili nie-govi hčerki ga. Helena dr. Jeričeva Gro-jarjeva 19, 300 din ter sa. Julka dr. Ma-lova, Kocenova ul.. 200 d:n. njegova dva sina g. Julii Pahor. Skrabčeva 17 in $L. ingč Bogdan Pahor. Gestrinova uL. vsak po 200 din. Osebje lekarne Kuralt na Go-sposvetski cesti 4. je za mestne uboge podarilo 300 din v Dočascenie Dok. lekarnar-ia Franca Kuralta: g. prof. Alfonz Paulin, Komenskega ul;ca 10. je podaril v počastitev svoiega oriiatelia g. dr Franca Dol-šaka 100 din. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom revežev nai^opleišo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! —li Za mestne reveže ie porarilo hrvatsko knlturno društvo ^Napredak« v Ljubljani 250 din: šolarček Franček Štele iz Most si ie pa Drifrgal za lačne revčke 100 din, a g. Viljem Nemenz direktor pivovarne Union ie spet nakazal 100 din. Dejanska ljubezen malega Francka, dob-o'a gospoda direktorja Nemenza in bratska v^^ierrmost članov ■ Napredka^- na i b~do za zgled! Mestno po2:1averstvo nm izreka naH->p;eišo zahvalo tudi v imenu podpira nih. —lj Predavanje Pedagoškega društva. Pedagoško društvo v Liubliani priredi danes aktualno predavan i e eoso. dr. Vinka Brvmna o temi »Pedag^?k; onnen tojfi) kultur«. Predavanie se bo vršilo ob 18 uri v Dredav-alnici Mineraloškega instituta na univerzi. Vsi. ki se zanimalo za sodobno ped a rogi i o vabljeni. Vstcorine nI —H NA VSAKO mizo i.ASKO PTVO —li Valčkov večer Sokola na Viču b~ jutri na p;:stni torek ob 20. v dvorani so-kolskega doma ob isti dekoraciji, kakor je bila v soboto na Smaragdni noči Bogato založeni bufet bar in dancing bodo nudili vsem. kar si bodo želeli no nizkih cenah Za ples bo skrbel na5 Kiokv iazz. Kdor se ho"e torei dostoin^ roslo*":ti od prinra Karnevala nai nrd? iutri ob 8. zv^r v sokolski dom na Vič! 154-n —lj Pu»tno rajanje. Jutri 25. t. m. priredi Sokolsko društvo Ljubljana-Slaka >Pustno rajanje* v vseh prostorih Sokoi-skega doma. Zabave bo dovolj za staro in mlado, aaj bosta igrali dve jazz-godbi: v veliki in mali dvorani — obeh okusno dekoriranih. Vstopnina kot tudi cena pijačam in jestvinam bo nizka. Pridite, če hočete veseli preživeti poslednje ure letošnjega pustnega časa. Mize v obeh dvoranah in na balkonu lahko rezervirate v torek ves dan. Zdravo! —IJ V vrtnarskem tečaju ta Ustnike malih vrtov pri podružnici SVD. Ljubljana I, v torek 25. t. m. n e b o predavanja. —lj Redni občni zbor P°dpome^a društva na I moški drž. realni gimnaziji v Ljubljani bo 26. t. m. ob 18. v posvetovalnici zavoda, V kleti restavracije „SLON" na postni torek godba 5 plesom V sredo slanikova pojedina Ob 4. pop. razstava kuharske umetnosti! —lj »Vse v smehu« je letos deviza ma-škarade Ljubljanskega Sokola na pustni torek, ki bo nudila obilo zabave. V pisarni Ljubljanskega Sokola si lahko dnevno od 16. do 19. proti plačilu rezervirate mize —lj Ta Ki ne v mesta. Iz prostorov Francoskega instituta v Narodnem domu je nekdo odnesel 6 močnih električnih žarnic za kinoaparat, vrednih 4200 din. — Iz stanovanja Frančiške Brunskoie na Aleksandrovi cesti 3 je tat ukradel usnja t kovčeg, v katerem je bilo 198 din, vložna knjižica Zanatske banke z vlogo 800 din. poslovna knjižica, rdeča usnjata torbica, nekaj perila in nekaj malenkosti. Tat je oškodoval Brunskoietovo za 1000 din. — Antoniji Brenčičevi je tatica, ukradla v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru usnjato denarnico, v kateri je imela 75 din, starinsko zapest-no uro, nalivno pero in nekaj drugih predmetov. Brenclčeva je oškodovana za 905 din. — Iz kovčega delavca Alojza Turka na Tržaški cesti 221 pa je tat ukradel nekaj obleke v VTednosti 300 din. JUTRJ — V TOREK PUSTNO RAJANJE --- v Sokolski dom v &ISKO Iz Celja —c Motorna vozila ponoči ne smejo uporabljati zvočnih Signalov. Pi edst-jništvo mestne policije v Celju ie izdalo na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi naslednio naredbo: V obm;čju mesta Celja ie prepovedano Dri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hreščeč? zvočne aparate (kakor n. pr sirene na električni in zračni pogoni. Uporaba nrrč-nih signalnih naprav ie dovoljena le vozilom osnjegascev in reševalne postaie. Od 22. do 6. zjutraj ie v območiu masta Celia vsem vozačem motornih vozil prepovedano uporablianie zvočnih signalov, v tem času se označuje smer vožnie s svetlobnimi signali (svetlobnimi smernimi puščicami ali žarometi) na isti način, kakor ie to predpisano za zvočne signa'e. Na vogalih, križiščih in povsod, kjer se menja smer vožnje, moralo motorna vozila voziti z minimalno brzino, tako da se vozilo lahko takoi ustavi, ako bi smer vožnie ne bila prosta, prekrški te naredbe se kaznujejo do čl. 69. zakona o notranji UD^vi z denarno kazni io od 10 do 500 din, v primeru neplačila globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni Ta naredba dobi cbvezno moč z dne objave v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine«. —c Iz pol t ično-upravne siužbe. Dr. Pavel Schvvab. sreski poinačelnik v Rado-liicL ie imenovan za sreske ca pod načelnika v Laškem. —c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. bo predaval v risalnici meščanske 5ole umetnostni zgodovinar prof dr Fran Si an.-c iz Celia o temi »Slovenieštiiersko baročno slikarstvo« in predvajal mnoeo iep h in zanimivih skioptičnih slik. —c Izpiti vozačev motornih vOsil za kandidate iz celiskeea, **rnjeKrajskx:Ka. smar-skega in konjiškega sreza bjdo v Četrtek 6. marca ob 20. na sreskem načel tvu v Celju. Kandidaii nai čimprei vložijo mošnje na sreskem načestvu v Celi u —c Zanimiva aretacija ie bila izvršena blizu Mežice. Aretira r. ca. ki i e iz Celja, so prepeljali v Celie. od tod pa v soboto z vlakom v Ljub jano. —c V celjski bolnici je umrl v aobrto 161etni delavčev sin Stanko Kandolf z Lave pri Celju. Ponesrečen vlcm v zlatarsko trgovino Zasačena vlomilca sta srečno odnesla pete Ljubljana, 24. februarja V soboto zvečer sta dva zlikovca poskusila vlomilsko srečo v zlatarski trgovini Staneta Logarja Pred škofijo 15. Vlomilca sta očividno že pred dnevi zasnovala vlomilski načrt in si vse prilike v nisi natančno ogledala. V soboto sta smuknila na dvorišče hiše najbrž že pred 20. ha se skrila v drvarnici ali v kakem drugem kotu, dokler ni vse utihnilo in dokler ni zavladal v hiši popoln mir. Na delo sta šla sele pozno ponoči in začela prekopavati zid, v katerem sta napravila luknjo, skozi katero sta hotela prispeti v trgovino in do zaželenega plena. Kmalu po polnoči pa sta se morala spet umakniti v skrivališče, kaj U v veznih vratih je zaškripal ključ- Vlom ca. ki sta smuknila v dvoriščno stranišče. Kjer sta se zaprla, sta takoj začula težki? korake, ki pa niso utihnili v veži ali na stopnicah, marveč so se bližali dvorišču. In že je skušal nekdo odpreti straniščna vrata, ki sta jih pa vlomilca, nemalo preplašena, krepko tiščala. Zunaj je bil čuvaj Zavoda za zaklepanje France Mihevc ki je prišel v hišo pri rednem nočnem obhodu zavarovanih hiš Ker je v vezi opazil razkopan zid. se mu je takoj zazdelo, da je zalotil vlomilce pri delu. Zato je brž odšel nazaj v vežo, vrata spet trdno zaklenil in odhitel po stražnika. Kmalu ga je našel in skupaj sta se vrni! * v hišo in na dvorišče, kjer sta pa našla straniščna vrata odprta. V naslednjem trenutku sta v temi zagledala na dvoriščn strehi temno postavo, potem pa še drugo. Zakričala sta, a vlomilca sta se potuhnila in preskočila na sosednje poslopje, odkoder sta vdrla skozi kuhinjo nekega stanovanja in slednjič skozi kopalnico na dvorišče Kolovratove gostilne. Tam sta morala spet preskočiti streho, potem pa sta splezala na drugo dvorišče, smuknila v vežo gostilne in odhitela na prosto. Stražnik in nočni čuvaj sta ju iskala še vedno na dvorišču hiše št. 15 meneč, da jima ne moreta pobegniti, kar se je pa slednjič izkazalo za napačno. Ker je ostalo njuno iskanje brezuspešno, sta tudi stražnik in čuvaj Mihevc odhitela na ulico in po\mrašala pri Kolovratu, če so opazili dva sumljiva možakarja. Zve- dela sta, da sta res malo poprej skočila skozi vežo dva olu-og 30 let stara moška, o katerih so pa menili, da sta bila v gostilni. Gostje, ki so ju opazili samo mimogrede, so ju lahko tudi samo površno opisali. Najbrž gre za dva Že znana vlomilca, ki sta se priklatila v Ljubljano odnekod z juga. Nase ptećMišce DRAMA Začetek ob 20 url Ponedeljek, 24. februarja: Protekcija. Premiera. Red premierski Torek, 25. februarja: zaprto Sreda, 26. februarja: Zaprta vrata. R*»d sreda ćetrtok. 27. februarja: Othello. Red četrtek Petek, 28. februarja: ob 15. uri: Romeo ln Julija. Dijaška predstava OPERA Začetek ob 20 url Ponedeljek, 24. februarja zaprto Torek, 25. februarja: Tri stare škatle. Ir.-ven Sreda, 26. februarja: Hlapec Jernej. Red B Iz Kranja HOTEL „STARA POSTA44 Vas vabi jutri v torek na maškarado v sredo pa na kulinarično razstavo in slanlkovo pojedino vse v veliki dvorani — vstop prost! SFGRT — Redni letni občni /bor JiifroAl°Y. To-n-rinjr kluba, podružnica Ljubljana, se bo vršil dne 24. marca t. 1. Kraj in čas brmo javili naknadno. m AL I OGLASI Seseda 50 par, davek posebej. PreKllci, izjave oeseda din 1.— davek posebej, znamko. — Popustov za aiaie oglase ne primarna Ln. pismene odgovore glede mali h oglasov je creoa pnioZitJ RAzno Sessda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek din Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJSEK Miklošičeva 34 >•»......>»♦»»»»♦> OGLAŠUJTE male oglase v „Slov. Narod«44 ker so najcenejši • t NO - JUOO'GRAFIKA M fiTBA NASIPA NA ARKA JERMENU naostrite tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko AKRA- Prospekte posije brezplačno Schnur, Zagreb, Blažekova ul. 8. 546 PRODA Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din ~~ ČEVLJE v modi in kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T. ^PREMOČ *\ OKS DRVA ondi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-6!* r* o s t r e t o a o r e z b i b n a TOVORNI AVTO Krupp-Dlesel z Junkersovlm motorjem, nosilnost pet ton, in osebni avto W111 is s 5 sedeži, oba zelo malo rabljena, skoro nova, ugodno naprodaj. Ponud-ee na D. Pertinač, Sisak. 529 ~~ DALJNOGLED Tokratni, dobro ohranjeno moško suknjo in obleko prodam. Hišnik — Tržaška 48. 560 BOLNI NA PLJUČIH aaj stalno pijejo okrepčujočo in osvežujočo »AMBROŽEVO MEDICO« ki jo dobijo le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska 6. 13. T. FORD-AMKK. (ROAD5TEAR) z novimi gumami prodam — event. g-ume same. — FTTtfCI, Maribor, Gregorčičeva st. 14. 531 SPOŠTOVANE GOSPE! Velika noč se bliža. Prodajam poceni ženske . usnjene čevlje firtlerice I.a močne, velikosti 35, 36, 37, 41, 42. Crne, drap in rjave par din 120 plus poŠta 12 — samo dokler traja zalog t-Prodaja firma GROZDIĆ, Bjelovar. 557 mm Najmanjši znesen o.— din Beseda 50 par Davek Doseoei Strojepisni pouk (desetprstni ssitem) Večerni tečaji, oddelki od ^7. io S. in od Vi: 8. do 9. ure zve-5er za začetnike in Izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 3. marca, — Šolnina aajnižja. Največja strojepisnica s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82. 559 Beseda SO par Davek posebej. Najmanjši znesek S.— din KUPUJEMO LN PRODAJAMO 3% obveznice za likvidacijo ko D moč mestnim revežem doslej ob enakih zbirkah v Ljubljani še ne doseženo vsoto din 103.718. Po razveseljivem poročilu ie odbor izrekel soglasno zahvalo vsem darovalcem in še posebno rob. val o prebivalstvu mestne perJerije. ki si je v teh težkih Časi n pritr&aia dar za zirnsko pomoč najrevnejšim. Upcštevati ze namreč treba, da so se pridobitni stanovi že prei odzvali s primernimi zneski, nabiralna dneva sta bila pa namenjena prav za prav dobrodelnosti malega človeka. Navzlic temu. da so se Dridooitni sioii že prej boli ah manj izka7j>ii s svojimi darili so tudi sedal še prispevali manjše zneske. Ven car pa moramo podčrtati, da so glavni dele! 103.713 din prispevali manj premožni sloji in s tem spet dokazali zlato srce mesta Ljubljane. Do skrajnosti požrtvovalne članice vseh ljubljanskih karitativnih društev in član vseh naših hurriarutarnih društev, nndalje uslužbenstvo kr banske u rave. železniške in finančne direkcije, moštvo drž. zx>licije ter mestno uslužbenstvo ie obiskalo trav vsa stanovanja v središču mesta in tja do skrajnega roba mestne občine, di ni bila izpuščena niti na j man i ša in najbMi oddaljena hiša Crne vasi. Sodcl vale ?o pri tej najobsežnejši dobrodelni akedi: skoraj brez izjeme vse ljubljanske d.b ode:n? organizacije, namreč Karitativna zveza z vsemi srvoiimi lmbljanskmi Eliz^betnmi in Vinconcijevimi konf ren:*ami. Slovanska krščanska ženska zveza s Krščarisk-m ženskim društvom. Kolodvorski m; ijon, Jugoslovanska ženska zveza z osra^nV.m društvom in vsemi pod-užnicami Kola ju-gosovanskih sester. Splošnim ženskim društvom. Društvom Atenam Društvom kne-ginje »Zorke«. nadalje vse ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Zveza gospođini in Zve^a eospo-^iniski1^ pomočnic. Društvo za varstvo deklet. Kolo žen zadruga rk. Ženski pokret. Društvo akade-micark. Ženska sekcija Jadranske s.r~ža» Društvo diplccniranih sester. Poselska zveza. Zveza akaduna.;o izo-razen.n žen, Vodstvo deklisik krožkov, Djfn v..~oko-solk. Krajevni odbor Rdečega kaižu s sa-marijankarni in samar jaiu, DruiUo za varstvo rokodelskih vajencev. Društvo rokodelskih pomočnikov. Društvo rok. del-skih rntjstrov in DrušLvo »Skrb mladino«. Mnogo nad 200 dobrosrčnih čalnic in članov teh organizacij ter venko Število uslužbencev prej našlet.h oblast: je p e-hodilo ob slabem vremenu na kilometre-stopnic in obiskalo vse hiše. kjer so sera in tja zlasti dame morale občutiti tud- tr-•dosrčno besedo, V splošnem in z ogr mno večino so pa prvi vseh družinah nab.ralke in nabiralci našli veliko razumevr.nie in celo ganljivo sočutje še revn.jrum Razumljivo pa je, da so ponekod stanovalci zaradi svoje odsoln.i_4>Li bili p.i>-ljeni zapreti svoja stnovanja. toda n.n-gi so se pozneje oglasili v pisarni odbora za z nisko pomoč s svojim prispevkom, on; pa. ki so morda na svvio d Ižn >st po ab li. bodo pa še naprošeni za pr.spovek. 5c Kamri ne pošljejo svojega darila. Javnost, predvsem pa darovalec eol . o tudi zanima, koliko ie bilo zbranega no posameznih policijskih rajonih, ki so bi i njim enaki oddelki posameznih p^lovnh. lokalov. Stredišče me.-ta io naravno podarilo največ, namreč 32.607 din, kol od oo-ski okraj s šen+p:tr -i 16.779.75 i!in. C -žigrad 7.821.dO din. Trnovo 8.7tH din V 5- Glince 9170 din. SiSkn-Drav1 je 9.733 din. Moste-Selo 6.641.25 din. Poljane-Štepanja vas 8.348 din, šentja'-obs'd okraj - B rjo 3.758.50 din. torej sk kai 103.718 din. Za zimsko poma' med vsemi slrvii ob nabiralnih dnevih zbrana vse ta ie častna za Ljubljano! Zato naj vsi. ki so prispevali 7.n zimsko pomoč in vsi ki so res požrtvovnim zbirali prispevke za mestne revež? !iu>Minn-ske. sprejmejo res zaslu>>no o > in naitopleišo zahvalo odbora za zim k1 pomoč. 25 letnica sovjetske vojske Proslavili so jo po vsej Rusiji zelo svečano i kulture ki klubih, so bile otvor j ene razstave, posvečene sovjetski vojski in mor-! narici. V osrednjem domu sovjetske vojske ; so priredili veliko razstavo sovjetske umetnosti. Tu so razstavljene mnoge slike, skulpture, preproge, gofoeilni ln druge umetnine, ki prikazujejo važnejše dogodke iz življenja sovjetske vojske, Paveod so bila. zborovanja, posvečena 23-letmci sovjetske vojske. Udeleževali so so jih tudi veterani kz prejšnjih vojn, med njimi mnogo narodnih junakov. V Leningradu in Moskvi so bila velika zborovanja mladine skupaj z vojaki, njmovimi poveljniki in poiitičnimi delavci leningrajskega in moskovskega vojnega okruga. Mlad na po vsej Rusiji Je priredila v zvaai s proslavo 231etnice rdeče armade športne tekme, obenem pa je poglobila delo v svojih krožkih, kjer se pripravij» na obrambo domovine. Moskovski Aeroklub je priredil v okolici Moskve veliko revijo padalcev-smučarjev. Na tisoče padalcev je skočilo iz letaJ, potem pa so takoj pričeli smučarsko tekmo na 60 lem dolgi progi. Skupina Studentov moskovske univerze je priredila v Karpatih smučarsko tekmo na 180 km dolgi progi. 594 letonskih smučarjev ln smučark jo priredilo velike smučarske tekme v pro-sl-avo jubileja, sovjetske vojske. 11.500 delavcev m delavk v mestu Tuli je proslavilo jubilej rdeče armade z velikim vojaškim pohodom. Dijaki moskovskih Sol so priredili nočne vojaške smučarske tekme. V zimskem plavalnem stadionu v Moskvi so bile včeraj velike plavalne tekme za pokai SSSR. Maršal VoroSIlov Včeraj so po vsej Rusiji probavljali 23-letnico ustanovitve sovjetske vojske. Po tovarnah, kolhozih, sovhozih, po vseh edi- nieah rdeče vojske, na vojnih ladjah, skratka povsod so bila predavanja o junaški preteklosti sovjetske vojske m njenih slavnih vojskovodjih Vorožilovu, Tlmo-šenku. Budjenem. Frunzeu. Pahomenku, capajevu in mnogih drugih. Po domovih A. Eu FielOing 50 Črna mačka prinaša sre?< Roman — Mislim, da bo vsa zadeva prav kmalu pojasnjena, — je pripomnila Niča. — Zdaj smo zvedeli zelo ranim ivo okolnost namreč za omarico zdravil, ki ju je pustila tu gospa Glaveeva. Ali bi jo lahko videla, gospodična Gaskellova. Alisonin obraz je bil zdaj prav tako brez barve, kakor njen glas. — Ta bi vas ne mogla zanimati. Omarica je last mojega očeta, — je odgovorila. — Vemo, da jo je kupil. Pokažite nam jo. Alison je postavila skodelico toplega mleka na okno kraj sebe. Gostom ni z ničemer postregla, — Bolje bo, če storimo to sami, kakor če bi storila policija, — se je oglasila Niča. — Nimamo namreč namena, če nas sami ne prisilite k temu, obvestiti o tej podrobnosti policijo. Polici a misli, da ima umor na vesti Farrant, — je pripomnila. — Prepričana je o tem, da je bil Farrant izsiljevalec in da je on zastrupil sira Batchelora. Nima pa niti pojma o omarici z zdravili. Če nam je nočete pokazati, bomo prislijeni obvestiti o tem policijo. — Vsekakor, — je pripomnila Agnes. — Zdaj pa, gospodična Gaakellova. ali bi mogli videti to omarico in seznam zdravil, ki so bila v njt ko jo je gospa Gaveeva prodala vašemu očetu? — Ne, — je odgovorila Alison. — Bo im se. da ne, — je ponovila, — ne vem, čemu naj bi vam jo pokazala? — Imenitno, — sta vzkliknia Keith in Noel hkrati. — To je samo njena neumna izmišljotina, — je pripomnil Keith. — Bojim se, da se ne bom mogla strinjati s tem, — se je oglasila gospa Stokesova. — V danih okol-nostih moram vztrajati na tem, ali pa bomo morali obvestiti policijo. — Odločno odklanjam vsako debato o tej omarici, — je izjavila Alison. — Ta omarica je itak last mojega očeta. — Nikakor ne, če je v nji strup, s katerim je bil zastrupljen moj bratranec, — je pripomnila Niea. — Svetujem vam, goerjodična Gaskellova, da nam omarico pokažete. — Ne, vaša domneva je prav tako nesmiselna, kakor žaljiva. Mislite, da lahko osumite ljudi naj-gršega zločina, če so siromašni, — je pripomnila in se ugriznila v bledo ustnico. Sele zdaj je Eva opazila, kako bled je njen obraz. — Nihče tu ne govori o siromaštvu. Gre pa za moža, ki je dobil anonimno pismo in ki je govoril pred svojo smrtjo s sestro žene, omenjene najbrž v pismu. Ta pogovor se je najbrž tikal nekaterih podatkov v pismu. — Niča je govorila zelo počasi V sobi je vladala grobna tišina, — Recimo, da je bila v pismu omen ena preteklost te žene ali pa njene sestre odnosno njenega očeta ... čeprav zadnja domneva ni dosti verjetna. Recimo, da je vsebina tega pisma povsem onemogočala nameravano zakonsko zvezo med sirom Batchelorom in dotično damo in da je bil sir Batchelor tako prisiljen preklicati svojo zaroko. — Niča je govorila z zelo hladnim in trdim glasom. Gospa Stokesova je pritisnila roko na srce, da bi se pomirila. Phvllis je v razburjenju prevrnila skodelico mleka na oknu. Mladeniča sta napeto poslušala Nico. — No. torei? — je vnrašnla Alison. — Luidie ne smejo govoriti takih stvari, gospodična Batchelo-rova. če jih nc more c dokazati. Kie «o vaši dokazi? — BTie je omarica, ki je bila prej last doktorja Wakefielda? — To ni noben dokaz, — je vzdignila Alison ponosno glavo. — Vaše besede bi morda zastrašile nekatere ljudi, toda v našem primeru ne. Niti jaz, niti Beatrice ne skrivava ničes?r o svoji Dreteklosti, kar bi nama moelo škodovati. Vaša misel bi vam mosrla dobro služiti za detektivsko ^lM.žbo. v resničnem življenju ji na manfkaio dok*.7i verjetnosti Niča je malo zardela. Alison je govorila sarkastično. — Govorila bom še "tosne-e, — je odgovorila. Morda se risiro rA nnnr*5p]o na vas ali na vašo sestro, temveč na Gs^-eMa. Kai pa. če ie bilo v niem omenjeno, da je namenoma umoril svojega prijatelja na operacijski mizi... iz točnih, jasno označenih nagibov? — Niča je zadela v občutljivo struno. Alisoni se je zdelo, da je zaplesala vsa soba. — To je sramota, — je dejala z drhtečim glasom in Eva ji je v duhu pritrjevala — Kako podlo je vlačiti na dan tako star, bolesten dogodek. Keith je hotel naglo stopiti k nji, toda Alison ga je z odločno kretnjo zadržala. — Bojim se, da vas bom morala prositi, da zapustite to hišo, — je dejala Alison in ošinila s pogledom vse prisotr e. — Če me bo hotela policija zasli-šati, že ve, kje me najde. Vi, gospodična Batchelo-rova pa nimate pravice, vmešavati se v naše privatne zadeve. To je samo grda radovednost. — Prosim, prosim, — se je oglasila Phvllis in stopila k Alison. Ne istovetite me z Nico. — prosim vas. Znano mi je vss o vas in o Keithu. Toda to ničesar ne izpreminja na mojem prepričanju. Kar se tiče Niče, se povsem strinjam z vami. — Sijamo dekle si, — je dejal Keith. — Prosim, — je deiala Alison. S pogledom je pozvala prisotne, naj odidejo. Tiho so odhajali. Prva je odšla na vrt Eva. Nekaj časa je blia sama tam, preden so se ji pridružili še drugi. Kar je začutila mučno tesnobo in duševno osamljenost, ne da bi vedela zakaj. Umor in zdaj še preiskava, sta ji šla zelo na živce. Niča je prišla za njo in jo radovedno pogledala. — Ali ste bolni? — Ali se vam je kaj zgodilo? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran ti Za upravo in inseratni dei lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani