relais i; am
___ Beilagen
19 SEE. 1814
Štev 66.
fterašaiina Ustu: = Ort© l«to	.	.	K	10-—
fri let«	.	.	5-
Crirt leta	.	.	n	2-50
■^aseéao	.	.	M	l-—
Sanai Avstr!}«: =* Celo leto	.	.	K	15'—
^•saateme Številke n fO vinarjev.
Inserat! ali oznanile
se računijo po 12 vinarje? od 6 redne petitvrste : tei večkratnih oznanilih veÜät :::	popast st
„Straža“ izhaja v pon deljek in petek popoMae
Rokopisi se ne vračs$&
In npravnišivo: Maribor S. — Telefon it. 113.
Meodvis«H političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more gavotte vsak dan od 11.—12. tire depart.
Borba pri Parizu.
Borba pri Parizu se ni odločena — Zmaga JNemcev na desnem
krilu pri Noyonu — Položaj nemške armade splošno ugoden. _
General Danki hvali svoje cete — Hrvatski general Boroevič postal armadni poveljnik. — Rusi poskušajo prodreti v prusko Šlezijo.
Avstrijsko rusko bojišče.
Novi položaj naše armade v Galiciji«
Budimpešta, dne 17, septembra.
Od strokovne vojaške strani se o sedanjem položaju na severnem (avstrijsko-r uskem) bojišču poroča:
Po drugi bitki pri Lvovu je položaj naše armade v Galiciji ne samo manj neugoden kot poprej, ampak celo bolj ugoden kot pred prvo bitko. Naše čete stojijo sedaj na manjšem in mnogo ugodnejšem prostoru, kjer ni več nevarnosti, da bi ruska armada našo bojno črto predrla.
V tej naši novi postojanki nam bo mogoče našo nalogo sijajno izvršiti. Ta naloga obstoji v’ defenzivi (obrambnem bojevanju). Za nekaj časa se bomo proti ruskim napadom samo branili.
Rusi so vsled tega sedaj močnejši proti nam, ker so svojo mobilizacijo več mesecev poprej izvršili kot mi, Ako se to ne bi bilo zgodilo, bi bila naša armada gotovo na celi črti zmagovito prodirala. Položaj naše armade je tudi sedaj izboren.
!	Bitka pri Lvovu.
Kolin, 18. septembra.
List „Kölnische Volkszeitung“ opisuje bitko pri Lvovu in pra|vi: Avstro-ogrski generalni štab je moral skraja misliti na to, da zavaruje vso raztegnjeno gališko-bukov,insko mejo. Rusi pa so si prosto, izvolili točko, kjer bodo upadli, in tamkaj so zbrali svojo glavno moč, ki je bila že pred napovedjo vojske mobilizirana. Toda ta nedostatek je (bil s tem trenot-kom popravljen, ko se je izvedelo, kje stoji ruska glavna moč.
Junaški 3. armadni kor v bojih pri [Lvovu.
Gradec,, dne 18. septembra.
Poveljnik III. armadnega kora, general Golems pl. Geldern je uradno naznanil vojaškemu poveljniku v Gradcu, generalnemu majorju Matanoviču, da je imel graški armadni kor v dneh od 26. do 31. avgusta, v prvi, kakor tudi pozneje v drugi bitki pri Lvovu trde boje s sovražno bojno silo. Kljub mogočnemu napadalnemu prodiranju ruske armade je naš armadni zbor svojo nalogo izborno rešil. Naše čete so se nepremagane in dobro razpoložene vrnile iz krvavih bojev. Vojni čini naših čet so občudovanja vredni in zaslužijo najvišjo pohvalo.
To uradno naznanilo poveljujočega generala je najboljši protidokaz proti raznim čudnim in neresničnim govoricam, ki se širijo o naših polkih. Te govorice, ki so se trosile po raznih nepoklicanih osebah
in so se glasile tako, kot bi bila najboljša moč III. kora zlomljena,, so popolnoma neosnovane. V prihodnje se bo proti raznašalćem. takih neresničnih in raz-, burljivih govoric postopalo, z brezobzirno strogostjo.
Hrabrost avstrijskega nadvojvode.
Dunaj,, 18. septembra.
„Neues Wiener Tagblatt“ piše, da pripovedujejo ranjeni artilerijski Častniki o hrabrosti nadvojvode Leopolda Saijvatorja. Nadvojvoda je kot nadzornik vse artilerije s svojo uihTc/iivijo na ' severu silno pridobil na priljubljenosti, katero je užival v naši armadi, Preziral je vsako nevarnost, stal je v ognju šrapnelov in^artilerije in je s svojo mirnostjo izzval silno navdušenje pri četah.
Pismo hrvaškega generala.
Djunaj, dne 17. septembra,
List „Fremdenblatt“ poroča: Župnik v Košicah (Kaschau) na Ogrskem, prošt in kanonik Ludvik Kon_ rady, kateri je bil svoj čas tudi vojni kurat, je dobil od bivšega košiškega kornega poveljnika Svetozarja Boroe viča sledeče pismo, ki je bilo pisano dne 7, septembra:
„Ljubi prijatelj! Pri mojem slovesu ste mi želeli srečo. Vaša želja se je obistinila. Moj 6. armadni kor je po krvavih 7dnevnih bojih, zmagal in si je s svojim bojevanjem pridobil nesmrtno slavo. Serie, ko bo vojska končana, bo svet izvedel za slavne čine, katere je izvršil 6. armadni kor v tej vojski, Žal, da te borbe niso bile brez žrtev, za katerimi nihče tako ne žaluje kakor jaz sam,
Velečastiti! Vaš poklic ima tudi namen, da tolažite žalostne. Povejte ubogim vdovam in sirotam, da uobena žrtev ni bila zaman. Vsi, ki so padli za domovino, so spletlj naši ljubi Avstriji venec nove slave !
Po naši zmagi sem bil imenovan za armadnega poveljnika ter sem moral svoj kor izročiti drugemu poveljniku. Čeravno je bilo to odlikovanje zarine zelo veliko, vendar je bilo moje veselje zelo zmanjšano ob misli, da bom moral zapustiti one vrle mBaileničo in može, katere sem jaz vzgojeval in ki so si vsi s svojim junaškim bojevanjem zaslužili nesmrtno slavo, S celim srcem sem bil vedno pri vojakih 6, kora in težko mi je bilo slovo od teh vrlih junakov. Tolažim se s tem, da je bila volja ljubega Boga, ko se me je določilo na drugo, višje mesto. Bog že ve, zakaj je tako določil.
Danes sem se začel boriti zopet v novi bitki. Vse gre dobro. Prosim Vas, da nastopite z vsem svojim uplivom proti neosnovanim govoricam, ki jih trosijo nerazsodni ljudje daleč proč od bojišča.
Z vso gotovostjo lahko pričakujete srečni končni izid vojske.
Prijateljske,, srčne pozdrave Vam pošilja
Svetozar Boroevič pl. Bojna.“
* *
*
General, ki je pisal to lepo pismo, je bil do izbruha vojske poveljnik 6, armadnega: kora v Košicah na Ogrskem. Pred kratkim pa je bil imenovan za armadnega poveljnika. General Svetozar Boroevič pl. Bojna je zaveden in navdušen Hrvat. Sesti armadni kor, kateremu je dosedaj poveljeval, je sestavljen iz večinoma slovaških polkov.
Avstrijskosrbsko bojišče.
Bitka na Panošu pri Višegradu.
S ponosom zremo na zmago našega 4. bataljon na 87. pešpolka ' pri mestu Višegrad in gori Panoš. Odi Sarajeva naprej proti srbski meji ležijo ti kraji, V začetku vojske so udrli Srbi na bosanska tla. Od dne 10. avgusta naprej so manevrirale naše čete proti Srbom. Naš cilj je bil, pregnati Srbe, ki so začeli streljati na Višegrad dne 10. angusta. Naše čete so z velikim navdušenjem in z vsestransko opreznostjo zavzemale vrh za ,vrhom v visočini 1200—1300, m ter sovražnika gnale nazaj do dne 10* avgusta. Takrat je bil sovražnik 1 dobro utrjen na gori Panošu. Dne 20. avgusta so dobile naše čete povelje, zavzeti Panoš. Krvava bitka je trajala od ranega jujtra pa do poznega večera. V mraku je bil pognan sovražnik iz vseh postojank in naši so razvili zmagoslavno svojo zastavo na Panošu. Sobojevnik groi Harah je zložil naslednje dni zmagoslavno pesem o naši zmagi na Panošu pri Višegradu.
Srbija kliče Rusijo na pomoč.
Iz Sofije se poroča:	Srbski metropolit Mihael
je došel v Petrograd in je bil sprejet v avdijenci od ruskega carja. Izročil je carju lastnoročno pismo — srbskega kralja Petra. Kakor se izve iz zanesljivegai vira, je dobil metropolit Mihael nalog, da izprosi od ruskega carja v očigled na položaj Srbije izdatnejše podpore, ker je podpora(, katero je dobivala do sedaj Srbija od Rusije, nezadostna. Osebe, ki so v stiku z metropolitom, se javno izjavljajo, da je hitra in izdatna pomoč za Srbijo že z ozirom na razpoloženje srbskega prebivalstva tem bolj potrebna, ker je Srbija pričakovala od Rusije koj v začetku sedanje vojske mnogo izdatnejše podpore, kakor jo je sedaj^ v resnici dobila. V tem smislu je bilo sestavljeno tudi pismo kralja Petra.
Nemško=rusko bojišče.
Novi ruski načrt.
Dunaj, dne 19, septembra.
Vse kaže, da bodo Rusi sedaj, ko so se jim njihovi načrti v Izhodni Prusiji ponesrečili, si skušali odpreti pot proti Berolinu skozi Prusko Slezijo, „Prodiranje proti Berolinu“ je obveznost, katero so prevzeli Rusi napram svojim francoskim zaveznikom. Prihajajo poročila, ki pravijo, da so se sedaj pomaknile močne ruske čete zahodno od Visle, v očividnem na-
menu, da vpadejo v Prusko Šlezijo, Od nemške strani se je vse potrebno ukrenilo, da se nameravani ruski vpad v Šiezijsko ozemlje èinipreje zavrne.
Nemško prodiranje na Busko.
Berolin, 18. septembra.
(Uradno.) Izhodna nemška armada prodira v rusko okrožje Suwakli. Deli te (Ilipdonburgove) armade se bližajo ruski trdnjavi Osowice.
UspeM armade generala Hindenburg.
Budimpeštanski list „Pester Lloyd“ piše:.
General pl. Hindenburg je svojo nalogo sijajno rešil. Od začetka vojske do sedaj ni zajahal nobenega konja, ker ima kamen v želodcu. Prva povelja je dajal med vožnjo od francoskega bojišča na Prusko. Ko je pa prišel pa prusko bojišče, je izdajal iz sobe povelja na armado* Gibanje čet je pa zasledoval v avtomobilu* V vojaškem (strategičnem). oziru je imel general pl. Hindenburg najtežavnejšo nalogo, ker so bile ruske čete ne le mnogoštevilnejše, nego nemške, ampak tudi zaradi tega, ker so vdrle v dveh smereh v Izhodno Prusijo* Na južni strani Mazurijskih jezer se je nahajala ruska Narewi armada, ki je štela 5 armadnih korov in 3 kavalerijske divizije. Severno je pa udrla ruska Vilna-armada v Prusijo. Stela je 4 armadne zbore, 2 rezervni diviziji in 5 kavalerijskih divizij.
Ruska Narew-armada je bila v odločilni bitki dne 29. avgusta pri .Tannenbergu popolnoma poražena. Izgubila je vso artilerijo in sicer 560 topov in 92 tisoč mož, ki so bili ujeti.
Nato se je general pl. Hindenburg lotil ruske Wilna-armade. Najpoprej je porazil njeno levo krilo in prodiral proti središču ruske Nareyvt-armade. V Petrogradu so spoznali to nevarnost in ruska takozvana Grodno-armada, broječa 3 armadne zbore, je morala takoj prodirati proti armadi Hindenburga,Toda tudi ta ruska armada je bila poražena pri Lyku. General pl. Hindenburg je nato prijel ostalo rusko Wilna-armado in jo istotako porazil. Zaplenil je 150 ruskih topov in ujel čez 30,000 ruskih vojakov. Dva ruska armadna zbora sta izgubila vso artilerijo.
Vsega skupaj je porazil general pl, Hindenburg 12 ruskih armadnih zborov, in 8 kavalerijskih divizij, torej približno k vse ruske armade.
Vkljub tem neoporekljivim uspehom pa še Anglija in Francija nadalje razširjata vesti, ki pravijo, da so udrle ruske čete pred Königsberg. Res je le, da so spravili ruske ujete čete v Königsberg, toda na nemških tleh ni sedaj nobenega ruskega oboroženega vojalca.
Pri prevažanju ruskih ujetnikov v Königsberg je pa zmanjkalo železniških vozov, vsled česar so morali nekaj ujetih ruskih častnikov spraviti v vozove
IV.	razreda. Ko so se pa ti ruski častniki pritožili nad takim postopanjem nemške^ vojne uprave, jim je nemški častnik, pri katerem so se pritožili, odgovoril kratko, toda uljudno: „Da, gospodje, morate oprostiti, kajti mi nismo bili pripravljeni na tak naval!“
Nemško'francosko kope
Maribor, 19. septembra.
Bitklat pred Parizom še vedno ni odločena, To da vse kaže. da je francoska! ofenziva že ustavljena. Že to pomeni velik uspeh, ki je pred vsem moralič-nega značaja. Najnovejše zasebne vesti pa kažejo, da se bo moraličnemu uspehu nemških armad pridružila tudi taktična zmaga,. Ali bo mogoče s to taktično zmago že tudi odločiti usodo cele nemško-lran-coske vojne, o tem si vojaški krogi še ne morejo biti popolnoma na jasnem, dokler ne poznajo končnih uspehov sedanje bitke. Končna odločitev je odvisna od uejstva, ali se nemškim vojskovodjem posreči prodreti francosko-angleŠko fronto, oziroma onemogočiti redno frontalno umikanje francoskonangleških armad ali ne. Jasno je, da je ta naloga naravnost velikanska in silno težavna. Navzlic temu se sme s to možnostjo računati. V tem slučaju bi bila sedanja bitka pač zadnji veliki boj, ki se bije na Francoskem. — Za;dnja nemška uradna poročila kažejo, da se odločitev, že bliža in da se dogodki za nemško armado povsem ugodno razvijajo.
Srečen izid gigantske borbe pred Parizom za Nemce bo tudi za Avstrijo velikanskega pomena. Mnogo nemškfh čet bo poltemi prostih, da se postavijo v fronto proti Rusom ter odbremenijo nas, proti kar terim se je dosedaj obračal ves ruski naval. Pozabiti pa tudi ne smemo, da bo v istem trenotku, ko zmagajo Nemci pred Parizom, tudi; zadržanje nevtralnih držav postalo hipoma nam prijaznejše.
Bitka še ni odločena.
Berolin, 18, septembra.
Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana z dne 17. septembra zvečer: V bitki med rekama
Oise in Maas končna odločitev še vedno ni padla, a gotovi znaki pa kažejo, da popušča sovražnikova odporna sila. Z veliko brajvuro podvzet francoski poizkus, predreti skrajno desno nemško krilo, se je končno popolnoma ponesrečil. 'Sredina nemške armade pridobiva počasi, pa sigurno na tleh. Na desnem bregu reke Maas so poskusili Francozi izpad iz Verduna,, bili pa so z lahkoto zavrnjeni.
Nemško prodiranje proti Parizu napreduje.
Berolin, 18, septembra.
Kakor poroča roterdamski list „jNieuwe Courant“, nemško napadalno prodiranje ob reki Marne močno napreduje. — List jTlemps“' pišie, da je bojna črta nemške armadje tesno sklenjena, brez vsake vrzeli ter je njena razvrstitev naravnost zelo sijajna-— List „Matin“ napoveduje novo ojačenje francoske armade iz Pariza,
Novi uspehi nemške armade.*
Berolin, 18, septembra.
(Uradno.) Wolffov časnikfajrski urad7 poroča : Glavni nemški vojni stan naznanja, danes dopoljdne, da so nemške čete včeraj (dne 17, septembra) južno od mesta Noyon v odločilnem boju porazile 13. in 4. francoski vojni kor, Nemci so zajeli mnogo topov. — Sovr'ažni napadi na razne naše postojanke na bojni črti so bili kryavo odbiti.
Istotako je bilo tudi prodiranje francoskih alpskih lovcev na grebenu Vogezoy blizu doline Breusch popolnoma 1 odbito. Pri zavzetju mesta Chateau-Bri-mont pri Reimsu so Nemci ujeli 2500 Francozov. — Tudi na odprtem bojišču ! je nemška armada ujela mnogo Francozov in zaplenila zelo yeliko število topov,
« •
•
Iz tega poročila se razvidi, da se nemška bojna črta ne nahaja med Parizom in Verdunom, kakor se je dosedaj splošno mislilo in pisalo, ampak med Noyonom in Chalonom. Francozi so vse upanje star vili na to, da se jim bo posrečilo dobiti Nemce med trdnjavi Pariz in Verdun, kjer jih Nemci ne bi mogli obkoliti. iToda zdi se, da so Nemci na spreten način dobili Francoze v past. Desno nemško krilo je bilo namenoma, naj slabše in sp je vsled tega, za Francoze naravno verojetho, polagoma umikalo, in Francozi, ki so mislili, da se jim smeji zmaga, so pritiskali za njimi iTako je šlo do Noyona, kjer so se Nemci ustavili in vrgli z vso silo na Francoze. Kakor pravi zgornje poročilo, z velikim uspehom, — Ob enem so Nemci dobili Francoze v ono bojno črto, k a| t e r o so. Nemci hoteli i m e t i.
Tia nova bojna črta je tudi za Nemce mnogo ugodnejša, da: z vso vojno silo, ;ako jim bo zmaga, objamejo svoj cilj, Pariz.
Za Nemce zelo ugodno.
Dunaj, 18. septembra.
Zasebna poročila, ki so jih dobile dunajske merodajne osebe vnaprej za lastno informacijo, slikajo položaj Nemcev na bojišču ob Marni zelo ugodno, V splošnem se nemškim četam dobro godi. — Francoska poročila o tej bitki postajajo z vsako uro bolj malodušna.,
Velikanske izgube Francozov.
Berolin, 18, septembra.
Budimpeštlapskemu listu „Pester Lloyd“ se poroča .iz Berolina: Pet francoskih pr maminih oddelkov je severno-izhodno od Pariza odrezanih od obeh glavnih francoskih armad. Angleške in francoske čete so bile porinjene čez reko Marne.
Nemškb gardne čete so izvršile južno od Saint .Quentin a. prave čudeže juna(štv,a. Prva stotnija je zat-plenila 32 francoskih topov. Število ranjenih in mrtvih Francozov je velikansko.
„Reuterjevo“ poročilo iz Ženeve o nemškem porazu v Franciji je popolnoma* neresnično. To poročilo je povzročilo v raznih nemških mestih mnogo Vznemirjenja.
Tudi drugo „Reuterjevo“ poročilo, v katerem se je zatrjevalo, da so morali zapreti vsa uredništva v Monakovem iz strahu pred navalom Ructetva, je istotako popolnoma izmišljeno. V Monakovem vlada ravno taho mir, kakor v Berolinu in v drugih večjih mestih Nemčije. Vsa poročila nemškega generalnega štaba užijvajo v vseh slojih prebivalstva Nemčije popolno in brezpogojno zaupanje.
Velike izgube Angležev.
Kodanj, 17. septembra., Pariški list „Tempa“ poroča: Angleška armada je izgubila v sedanji bitki ob Marni že 15.000 mrtvih in ranjenih.,
Nemško armado še čakajo najhujši boji.
Berolin, 17. septembra.
Poluradni list ,„Lokalanzeiger“ piše o bitki pri Parizu:
„Največji boji nas še čakajo, iTo je mam vsem znano. Pri bitkah, ki se bodo sedaj vršile, se bodo Francozi obupno branili, kajti tudi njim je dobro že znano, za kaj se gre v sedanji vojski. Njih armada je poslednjo upanje in varstvo Francije. Ge bode ta armada premagana, potem bo francoski poraz B;e veliko hujši, kot je bil oni leta, 1870,
Strahopetni in malodušni niso Francozi. nikdar bili. Radi tega smemo pričakovati še hude in trde borbe. Te borbe bodo pokajzaile, aHi je naša armada po svojem značaju v stanu premagali tudi največjo silo.
Boj z narodom, ki se ponaša z močno armado in je navajen že od nekdaj na bojevanje in ima v sebi poželjenje po osveti ter je skoro vsaki vojak navdahnjen s posebnim narodnim ponosom, nečimernost-jo in opravičeno skrbjo, da ne bi bil francoski narod izbrisan iz vrste evropskih velevlasti, ni nobena o-tročja igrača. Za niajs je tudi v mnogem oziru dobro, da to ni igrača. Naši ljudje se bodo v tem boju zelo utrdili. Od Nemcev se zahteva sedaj največja odporna sila,, ki je sploh mogoča. Zanašati se smemo z vso gotovostjo, .da bomo tudi te najhujše preskušnje dobro prestali.
Nemška višja poveljstva soi v rokah, katere nam po ostrem dosedanjem presojevanju dajo brezpogojno poroštvo, da bo končni uspeh vojske gotovo u-goden. To prerokovanje še sicer ne daje popolnega zagotovila, da bi bila končna zmaga popolnoma na strani Nemčije, A domneva se, da se bo zmaga odločila na našo stran.. Šest tednov po izbruhu vojske se sme zapisati te stavke. Dosedanje bitke so prinesle Nemčiji več prijetnih razočaranj, kakor bi bil to kdo ob začetku vojske pričakoval.“
Kitajska proti Japonski in Busiji.
Ker se hoče Japonska polastiti nemške naselbine na Kitajsk-em ter, se vede oblastno proti kitajski vladi, je Kitajska začela dvigati svbjo glavo proti Japonski. Kitajska dolži tudi Anglijo, da hujska Japonsko proti Kitajski. Pro|ti Rusiji pa je vznevoljena Kitajska, ker so nekateri ruski guvernerji izgnali kitajske trgovce iz Rusije.
Prehod skozi Dardanele zaprt.
Pri prehodu skozi Dardanele je neki angleški parnik nasedel na kraj, ki je prost min. Dardanele so tako zaprte, da ne more iti noben parnik ne ven, ne noter.
Sodi se, da se ni zgodila nesreča, ampak daje parnik namenoma, nasedel. .Turški mornarici je za nekoliko dni zaprt izhod, v Egejsko morje. — Druga poročila pravijo, da je bilo zadnji čas videti razne angleške vojne ladje križariti v, bližini Dardanel.
Zadnja poročila.
D u naj, 18. sept. Na Oklic vojnega ministra se je oglasilo 1,250.000 prostovoljcev, ki žele iti na bojno polje.
Carigrad, 18, sept. Vedno jasneje postaja, da dela Esad paša na to, 'da sam (zasede albanski prestol.
Solun, 18. sept. Vi Nišu je izbruhnila kolera. Slučajev bolezni je mnogo.
T p s t, 18, sept, Z DunajSa prihaja vest, da namerava vlada s prihodnjim šolskim letom ustanoviti
v.	Trstu laško fakulteto.
D r a ž d a n e, 18, sept. Povjelljnik tretje nemške armade general Hausen je zbolel na griži.
Amsterdam, 18. sept. Danes je plaval zopet nemški zrakoplov nad Anfwerpnom., Pri Termon-du se bijejo Nemci in Belgijci.
Rim, 18. sept. Vesti, da namerava, italijanski zunanji minister di San Giujiano, ki že več let boleha na protinu, odstopiti, so neutemeljene.
Petrograd, 18, sept. Car Nikolaj je imenoval belgijskega kralja in srbskega prestotonasled-nik|a za viteza sv. Jurija radi njih („junaštva.“
Carigrad, 18. sept. V Egiptu jej splošna ljudska nevolja, ker so Angleži prepovedali romanje v Meko.
R i m, 18, sept. Italijanska vlada zanikuje, da
je ajli da namerava izkrcati čete :v, Valoni,
* *
*
Izpred deželnobrambnega sodišča. Iz Gradca se nam poroča: Nadalje so izpuščeni iz preiskovalnega zapora: Prane Korošec, trgovec v Gornji Radgoni; Anton Zemljič, posestnikov sin v Crešnjevcih ; slikar Vrečko, čevljar Pristernik, trgovec Martin Dipinger, krojač D j cinger, trgovski pomočnik Rudolf Železnik, jurist Alojz Goričan, vsi i:z Slovenske Bistrice.