166. številka. Ljubljana, vtprek 22. julija. VI. leto, 1873. SLOV Uhaja vsak dan, izvzemči ponodeljko in dnovo po praznikih, ter veij.i po pošti prejeti .tn, zh avstro-0',erske dežele ui ntlo M Mirt ier-i 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za oeio ietu 13 goli., »a cv.trt iota 3 £i»Ui. 30 kr.. za t", me*. dom se ra6una 10 krajo, za m< >ro 18 gold«. za ti'» lota 8 goid.. J jft.ivi. 10 ki. i. y pužiij mjc na 30 kr. za oorn Inr.a. — Za tuje dežele /■'. eolo teto 20 k^M. za r;(,i leta *0 ffold). — Za gospode učitelje na iiudakih iioiah bi l% dijake voij.-i znižana cena m ^icer: Za Ljubljano za cotn lota 2 gold. 50 k-., po posti prsjemao aa četrt !eca 3 — Za cznanlla $« piaouj.) '»d fetiit- atopne pe;.it-v/»t" S kr. če M oznanilo enkrat *\i\a, 3 kr. če se dvikrat in 4 le. č« le rti- ali vačkr.i? tiska. Vbakokrat -o p!ać.*». štomp-i'; ka 30 kr. Dopisi naj na izvole frankirati. — l.okopini n<- ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani na celovški oefltf v Tavčarjevi hiši „Horal Evropa". Opra vnietvo. na katuro nai Be blagovolijo po^i'jati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskani«" v Tavčarjevi hirii. V IJiililj-.tni 21. julija. Ustavovema stranka si je čuda obetala od novih direktnih volitev. Nemci so mislili, da je treba samo to postavo sankcijonirati in nova okrcpčevalna kri sc bode razlila po žilah njihovega političnega telesa, nova moč bode navdala vse ude. Samo da je rajhsrat odluščen od deželnih zborov, potem bode vse dobro, — tako smo čuli vpitje. In zdaj, ko so sc Nemcem-ustavovercem želje izpolnile, ko imamo kljubu vsem protestom slovanske federalistične večine ipak direktno voliti, morajo vladajoči Nemci sprevidati, da jim vse nič ne pomaga, da se njihova stranka nij pomladila, temuč da hira od Časa do Časa. Ne samo, da se nij mogla še dozdaj oprati madeža, da je sodelujoča pri slepar-stvih na borzi, tudi ona zakrivila denarno nesrečo, ki vso trgovino in ves promet v Avstriji pretresa, ne samo, da se notranja edinost med ustavoverci nij pomnožila, temuč oslabila: tudi v višjih krogih veje zdaj čuden veter, o katerem se sicer ne ve kam vleče, a to je jasno, da za ustavoverce uij ugoden. Liberalca Stremavra naenkrat Čudna nevidna moč vleče, da je klerikalcem na uslugo kjer more. Ob istem času se v se-veronemških novinah najavlja propast tega ministerstva in nastop Smerlingov na zopetno vlado. Ustavoverno časopisje je nekako nemirno. Poleg tega karajo še vladni organi, da nij politično, Stremajru oponirati, da naj se razpok med „liberalnim" novinarstvom in med vlado zopet zadela. Zunaj avstrijsko časopisje pak, posebno ono, ki nas resno s Šmerlingom straši, se veseli, „da je v Avstriji anarhija v vseh vrstah in strokih" na vladi. Vsemu temu nasproti stojimo kot hladnokrvni opazovalci. Ne zdi se nam verjetno, da bi takoj zdaj že čas bil za federaliste. Bolj resnici podobno je, da bodo poskusili še dalje in še enkrat s centralističnimi birokrati in Kaušcrjevci. Zamena ta nam ne prinese nobene velike koristi, ni ne škode. Korist je k večjemu ta, da se zopet nov kos naših narodnih protivnikov kot že porabljen zavrže. Politični razgled. notranje dežele. V LJubljani 21. julija. Tirolsko • »trm.i k i ustavoverni volilni odbor je izdal proklamacijo, v kateri med drugim tudi terja, da mora poslanec te stranke biti tak, da njegovo dozdanje življenje in mišljenje poroštvo daje, da sc ne bode pri nečistih podvzetjih udeležil ali jih podpiral. — S tem tirolski ustavoverci javno dajo nezaupnico skoro vsem voditeljem svoje stranke, ker ustavaški glavači so bili udeleženci pri „nečistih podvzetjih" kakor bankah itd. m fmalliki minister dr. Zcmialkovski je nezadovoljen na svojem ministerskeni stolu, ker so vsa njegova prizadevanja, Poljakom kaj posebnega pridobiti navzoči ..sovražnim" elementom, zastonj. Tako poroča poljski „Kraj." Dobro, naposled se bodo tudi Poljaki spametovali. V Dalmaciji gro agitacija za državne volitve na korist pravih narodnjakov prav dobro. Pavlinovič in Klaič voditelja narodne stranke (ki ima sebi nasproti Italijane in narodno sebioneže, Danilo in tovariše), sta svoje kandidature oznanila in imata vse upanje izvoljena biti. V Boki kotorski kandidira dr. Vojnovie proti samopridnežu nstaremu" Ljubisi. Ustavoverci in narodni nepo-štenjaki so v velikih strah eh. Na ()ff<'»:tkf*Mi J6 dotična komisija izdelala osnovo o reformiranji ogerske zbornice. Ta reforma se ima še to jesen skleniti. Jemlje se v tej osnovi nizek cenzus, zniža se število poslancev, volilni okraji se premene, itd. Vai.ia iJjv flržiav«*. Odkar so 3Stt.fi premagali Kivo. imajo pri vseh sreduje-azijanskih narodih velik re-špekt, kajti Azijatje so mislili da je Kiva nepremagljiva, ker jo od vseh strani zavarovana z neizmernimi puščavami. Zelena oaza pa je od nokdaj slovela zaradi svoje rodovitnosti, ter je bila pribežališče vseh političnih grešnikov onih krajev. Afganski emir je baje vsled tega že prosil Angleže, da mu dajo vojakov da se zavaruje proti Rusom. Angleži so željo tudi takoj izpolnili, ter poslali oficirjev iz Simle v Kabul. A tudi na drugih straneh se hočejo Angleži zavarovati, zato obdelujejo na vso moč azijanske vladarje v Kašgarn, Jarkandu in Afganistanu, da bi se zvezali z njimi proti Rusom. Mannibal ante portas! Si-4t iteosk *i narodna skupščina je sprejela v petek novo vojno postavo v drugem branji. V prihodnji seji bode vladni načrt najbrže dokončno sprejet, potem pa pride postava zarad verskih vaj v vojski na vrsto. Monarhisti hočejo namreč preskrbeti s posebno postavo zato, da bodo vojaki redno k maši in spovedi hodili. — Minister Dubarail jo pri razpravi po stari navadi s sabljo ro/ljal, dejal je, da mora Francoska armada tako urejena biti, da se vsak Lip lehko mobilizira. Ker so novi francoski vladi pripisuje misel, da se hoče za svoje izgube v vojski s Prusi odškodovati na drugi strani, kjer ima slabšo sosede, zato nij čudo, da se Italijani vestno pripravljajo na odhod. Šptufjski predsednik republike Pi v Margall je v seji 18. julija ponudil korteaom svoj odstop, ter motiviral korak s tem, da jo treba sestaviti v sedanjem važnem trenotku ministerstvo, v katerem bodo zastopane vse stranke. Kortesi so sprejeli odstop, ter iz- Meta Ho I de n i s. (Roman, francoski spisal Viktor < lirrbnllez. Poslovenil D a v. II ost ni k. Prvi del. 11. (12, nadaljevanje.) Mi nehamo besedlti o tajuej neznanki, in gospod d" Arci, ki je imel lahek svinčnik, naredi karikaturo , ki predstavlja prihod uguane guvernante v Charmilles. Voz je odšel ob treh proti Amberieu-u. Zvečer se snidemo v dvorani pričakovajc njegove vrnitve. Hud veter je bil, nevihta se je oznanjala, in v taistem času sc začne od daleč bobnenje groma, na tlaku v dvoiišči pa dohod konj. Duri sc pdpro. Neznanka se prikaže, zavita v velik, rujav plašč, ki jej je padal po petah. Ovratnik jej je bil vzdigucn, da jc skrival akora ves obraz. Prestopi prag z uesmelim korakom; kapuco vrže raz se. Iz nje se prikaže, v mojo največjo zavzetje obličje, ki mi je bilo znano, dve očesi, ki ste me stali malo da ne dva tisoč tolarjev. Ko bi se ljudem lahko zaupalo, priznal bi vsakdo, da mu jc pri vsakem sestavku prva skrb zgovorili sc so svojim samoljubjem. Jaz vprašam svoje; odgovorilo mi jo, da nij treba zarudeti uiojej mladosti, da se jo v času himer zaljubila V osobo , ki stoji pred menoj. - Bila jc nekaj spremenjena; več nij bila mlada deklica, nego žena sc jo iz-obličila iz nje. Njen pogled jc prihajal od dalje, ter se jc bil tiavzel neke sladko melanholije. Videla je bila v šestih lotih dosta turobnih stvari); ohranila si jih jc v temelji očij. Ona uie nij izpoznala. Sedel sem v senci, maskiran z velikim portefeljem, na kateri sem risal — ne vem več kaj. Bila je zelo zine šana; bodisi zaradi kurijozitete prvega sestanka s tujimi ljudmi, — tresla se je, ka- kor list na trepetliki. Hotel sem jej teči na pomoč: gospa Mauserreova, koje srce je bilo v enakih slučajih urno, me prehiti, in da bi opravičila prerokovanje svojega soproga, dvigne se proti njej, ter jej reče s počasnim glasom : „Bodite mi dobrodošla v tej hiši, go spodičina, smatrajte jo za svojo." — Potem jo prime, hoteča jo peljati v jedilnico, da hi so okrepila. Meta jej zagotavlja, da nij gladna. - - Vsedite se tukaj ter čakajte, da doboBte teka, reče jej gospa Mauserre-ova. Pokazati vam imam niajher.o deklico, ki bo trebala vaše potrpežljivosti. Lulu je bila v tem trenotku uaj slabejšc volje. Zarotila se je, da bode bedela ter čakala svoje guvernante; pa celo uro se je uže tepla so spanjem; znano vam je, kako so dremajoči otroci Ijubcznjivi. Ko razgleda prišlo guvernanto , teče v konce salona, se stisne k zidu, dene roki na hrbet, ter se drži, kakor bi hotela reči: frlcj ga sovraga! — Mati jo kliče — zastonj, niti ne gane sc ne. rekli Pi y Margalla hvalo domovine za njegov trud, a izvolili bo ministerstvo z desne, v katerem predseduje S al mer on. Sicer pa je to republikansko ministerstvo menda poslednje, kajti divjanje „nespravedljivih" jc spravilo Španijo v veliko nevarnost. Že poprej so vlade — posebno angleška in nemška španjsko republiko pisano gledale. Pa priznale bi jo bile vendar , ako bi bila ostala konservativna, kakor je bila na primer francoska pod Thierscm. Pa nespravcdljivi jej nijso dali miru. Polastili so se južnih primorskih mest. kjer jc dovolj vsakovrstne druhali. Poročali smo že o grozovitostih. katere so počenjali ti divjaki v Alcovn in Malagi, ne glede na to, da pripravijo s tem republiko v nevarnost. Vsled teh neredov so začele vlade Don Carlosa, ki je v tem hipu edini mogoči pretendent, čviBtejo podpirati. V Kataloniji vodijo Karliste nemški oficirji in znani polkovnik Sanchez Muret je izbar-kal še pretekli teden blizu Sautandera 3500 angleških pušek /. enim milijonom patron. Don Carlos, katerega vojvodaJJroglie tudi podpira, je prestopil zopet na Španjsko, ter maršira neki z 10.000 možmi nad Bilbao. V Kataloniji so prestopile čete Karlistov pod Saballsom reko Lbro, ter sc pomičejo proti Logroni. V takih okolščinah se bo republika teško obdržala. Dopisi. Iz okrniti 19, jul. [Izv. dop.] rPravni" začenjajo pri nas za se agitirati : pri zadnjem shodu duhovnikov v Laškem trgu se je. akoravno jc bilo v „Slov. Narodu" dementirano. tudi o kanditaturih za direktne volitve vendar pogovarjalo in si je „pravna" družba v roke segla ter je eden drugemu obljubil , da bodo vsi z vsemi pripomočki za Kosarja delali. — Kakor sem tudi iz dobrega vira izvedel, bil je v Zavcu pred kratkem nek s tržanom v žlahti stoječi duhoven ter skušal za rpravno" stranko propagando delati. Ali jako se je opekel; od njega priporočene tako imenovane „pravne stranke" nobeden nič vedeti nij hotel , še menj pa od pertidnega organa te stranke „Slov. Gospodarja", katerega so že in ga se bodo ljudje opustili. Vidi se, da cela posvetna inteligencija stoji za „Slov. Narodom" in bode ona tudi vedela delati, da bodo od „Slov. Naroda" priporočeni kandidati zmagali. Lden ..pravni" gospod se je pa na hujskanje žensk proti moškemu spolu vrgel ter liberalno-narodno stranko na najčrnejše po- pisal : da hočejo „vcrou zatreti in takih praznih laži več. Gotovo lepa naloga za gospoda pridigarja krščanske ljubezni, da namerava mir v drnžbinah kaliti. Kakor jaz vplivve ljudi poznam, bodo Btali kakor Bkala za od „napredno narodne" stranke nasvetovanega kandidata in si ne bodo dali kakega od pravne stranke vsiljevati. *) Kakor sem zvedel, misli pravna stranka za mesta in trge celjskega okraja kaplana v Celji gosp. Jurij Neženska za kandidata postaviti, ako je ta humoristična kandidatura istina, ne vem ali bi ga obžalovali ali se smijali, ker jaz vem gotovo, da bo glase, katere bo dobil, lehko na prstih ene roke štel. Iz XWar<»iit»«»rffrt 1H. julija |Izv. dop.j Včeraj se je predstavljal neniskutarski kandidat za državni zbor, Scidl, volilcem po dokončani volitvi v okrajni zastop kme-tiške skupine. Govoril je o svojih zaslugah v državni zbor, da je nekatere postave tudi on pomagal delati, da so se izdale. Posebno to je zanimivo pravil, da je on predlagal v državnem zboru , da se naj neki otok v Dalmaciji za to preustroji, da se bodo bndo-delniki in postopači na njega pošiljali. Ker mu je pa minister Lasser rekel, da nij nobenega otoka za to pripravnega, misli Scidl, da sc bo en tak otok kje drugej na morji kupil. Menda za to, ker imamo v Avstriji toliko preveč denarja, da se lehko otoki kupujejo. G. župnik iz Brezja Groskopf je, po dokončanem govoru, Seidla nagovoril v slovenskem jeziku, da bi naj to, kar je nemški govoril tudi slovensko povedal kmetom. Izgovarjal se je Seidl, da ne more slovensko govoriti, da pa državni zbor nij slovenski in je tedaj zavoljo tega on še zmirom za državni zbor dober in sposoben. Ce pa kdo hoče slovensko slišati, bode mu pa predsednik VVisijak razložil, kaj je govoril. Predsednik si menda ničesar nij upal po slovensko povedati, je tedaj raji k sebi klical tiste, ki ne razumejo nemško, da bi jim menda tiho na uho povedal, kajti glasno slovensko se menda v takem sv. nemškem zboru ne bi smelo govoriti. Kmetje nečejo butice *) V nalili kmetskih občinah ima g. cir. Votinjak popolno zaupanju in hode on z navdušenjem izvoljen za poslanca. Pis biti, da bi hodili k njemu na spoved. Nobeden nij padel pred njega in ga za to prosil. Gosp. Seidl gre sam med nekatere volilce in jih popraša ali so ga razumeli ; odgovarjali so mu, da nijso razumeli, ali vsaj ne vsega. Kmalu nastane hrnš in truš in celo žvižganje, tako da je moral predsednik zbor skleniti. — Ko že nij več niti ena četrtina ljudi v hiši bila, se je eden zmislil in še tistim par glasom po sklencnem zboru predlagal, da naj vendar kandidaturo Seidla pritrdijo, in čast skažejo. Smeha jc bilo potem po celem trgu dovolj. Že v tako nemšku-tarskem okraji gosp. Seidl nema nobene simpatije. Opomni se naj še, da je h koncu govora Seidl d jal, da ga naj vsak, ki hoče, interpe-lira, da bode on odgovarjal. Imeli so ustavoverci že nekatera vprašanja s Seidlnom dogovorjena da bi sc on bil tako lepo vsem prikupil. A zavoljo nezmožnosti slovenskega jezika jim jc vse spodletelo, mi Slovenci smo mn pokadili. Tudi od slovenske strani bi bil več interpelacij dobil, ko bi se zbor ne bil sklenil tako škandalozno. Iz l*t«Ji» 16. jul. I Izv. dop.I Menili smo, da jc blamaža, po katero je prišel boter, bivši inšpektor Dominkusch z dvanajsc-torico učiteljev 15. majnika v Ptuj, po raznih časnikih bila dosta opisana, a prevarili smo se. Nemški učiteljski list v Gradci ima v predzadnej številki dopis iz Ptuja, v katerem so opisuje seja tukajšnjega učiteljskega društva 5. junija, (labi se nam to umazano perilo omenjati; a ta dopis ne moremo molčati. Govoril je g. predsednik Sernec o „Licht- und Sehattcnseitcn" omenjene maj-nikove svečanosti. Svitel se temn možiteljnu dozdeva sprejem. Dobro. Ko boste gospodje učitelji plačevali slavolok, ki ste ga postavili Vi in ne mesto za Vas in skoz katerega ste marširali, menimo, se Vaša mošnja, in Vaše lice ne bo svetilo j in da so ostaler priprave bolj veljale pričakovanim nemškim gostom, nego slovenskim učiteljem, to vam vsak vrabec na Ptuji pove. Temno se mu zdi, da so nekateri prenapeti ultra prenaglo grajali postopanje zarad ,,s!ov. (slovenskega) govora" in on skuša ob enem opravičevati komite s tem, da je bilo potrebno privabiti mestjanc, da se nij mogel ozir jemati na m al os t u o namene: narodnost gojiti, ker Gospodičina Holdcnis pripogne glavo, ter jej ponuja roko. Ti se me torej bojiš, jej reče. Kaj ne, jaz sem strašna. — Lulu se obrne v zid. Meta odloži svoj „wate r-pr o o f," sleče rokovice, odpre glasovir ter udari prve takte neke Mozartove sonate. Jaz poznam samo dve ženski, ki razumeti Mozarta; Meta je ena teh dveh; smem vam reči, gospa, da je izborna muzikantinja. — Lulu začuti čar. Korak za korakom grč proti glasoviru; ko guvernanta neha igrati, reče jej Lulu očit-Ijivo: Le še igraj le. — Ne morem, sem trudna. — Ali boš jutri igrala? — Da, če bo Lulu pridna, odgovori Meta. To izgovorivsa sedne v fauteuil, ka kor bi se ne zmenila dosta, kaj bo rekel otrok, ki vzburjen zaradi te indifirencye za-kriči: Ti si moja guvernanta; ali morebiti misliš, da mi boš res ukazovala? — Bodemo videli. — Ali misliš, da te bodem res pobožala? — Še bolj čudne reči so se godile na svetu. Lulu , ne vedoča kaj bi, bliža se Meti, ter jo pocuka za obleko. Meta se obrne, razprostrt roki, in v tem trenotku jej leži dete na kolenih, kakor da ga je zmagal sladak magnetizem, ter jej reče : Kaj pa imaš tu-kaj-le, na levem lici? — To se zove zrno lepote. — Pa jc ipak moja mama lepša, kakor ti, reče Lulu ; samo da ti si prijaznejša. V treh minutah Lulu zaspi z zatisne-nimi pestmi; guvernanta jo smehljaje gleda. To je bila lepa grupa; dozdaj sem si ohranil „croquis" od nje. Meta ostane ter prenese dete v postelj. Gospa Mauserre-ova jej brani, češ, da je to hišino delo. — Dovolite gospa, reče jej Meta se sladkim glasom, zbudila bi se, ko bi jo razpravljali; bolje, da jaz opravim to delo. Meta odide z bremenom; gospa Mauserre-ova gre za njo, ter mi reče gredoč: Carovna je. Pišite kmalu svojemu prijatelju, pa se mu zahvalite za zaklad, ki nam ga je poslal. Crez četrt ure se vrne z listom, ki jej ga je prinesla gospodičina Holdcnis, in ki se je takole glasil: „Prečcstiti gospod! Obrat usode in težave, s katerimi preživljam brojno družino, terjajo, naj se ločim od tega, kar mi je najbolj drago na svetu. To je vele-kruta preskušnja, ki mi jo bog nalaga. Meta si bode morala služiti sama kruh ; obetal sem si zanjo boljšo bodočnost. Dovolite očetu, da priporoči vašej in vaše blage soproge do-brosti svoje ubogo, ljubljeno dete. Gotovo boste cenili plemenitost njenega značaja in vzvišenost njenih čutov. Naučila bode vašo ljubljeno hčerko nemškega jezika, naučila jo tudi, naj se ozira navzgor, ter bolj nego vse pozemeljsko blago ceni oni najvišji ideal, ki je hrana srca in dušni kruh. Prejmite, Čestiti gospod, izraz največjega poštovanja od vašega ponižnega in udanega slnge. Benedikt lloldenis. (Dalje prih.) pre tako prizadevanje tukajšnjemu občinstvu nij ljubo. Zdaj pa prašamo, nij-li sramotno za slovenske učitelje mariborske in ptujske okolice, da bi ozir jemali na take razmere, nij-li sramotno, ncmcev prositi za „gast-freundlicbe Aufnarae", so jim potem do tal poklaujevati? Gospoda! iztrcznite sc malo, opustite ono babarstvo, napredujte v omiki, da se ne bodo take bedastoče čitale kakor v omenjenem dopisu: ndie Verthcidi-gung gelang insofernc, als sich Meinung und I n h a 11, ob\vohl innerlicb diver-g i r e n d, allsserlich c o n v e r g i r o n d b e-n II t z e n 1 a s e n,M ali pa iz iste številke omenjenega časnika sledeče besede necega učitelja: „dass Ibre Eingabc im „Učitelj slov." nicht aus Ihrer Fcder geflossen ist, sondern Ihnen von cinem sut't'is anten Fanatikcr zugesehoben vvurde, ist mir bekannt, und dass 8ie Ihren Namen zu derglciclien Ca-<|iict'.s reete Rabulisterei herleihen, vvird gevvisB Niemanden Wunder uelimen, der Sie in llinsicht der 1'olitesse kennt.u Če hoče prazna butioa kaj povedati, rabi navadno take izraze. Gosp. prof. Ž. pa svetujemo, naj izstopi iz takega društva. Seja je bila po dopisnikovh besedah jako viharna. Čitaje omenjeni dopis smo sc spomnili pesmice: der narrische Tanz od Heiuicka, kjer se o goskah in racah med drugimi rečmi tudi to pove : Kan gen sie an sicli zn (bebcu Dir Beine zu reek n, Dio 11 if ls«* zu streeken, Und sotZ'Mi dio Plut en, Als w.:ivs nadi Noten, Und \vackelu In Hote lieritin Und stoasen einander sieli mu Dio niirichi'ii Wichter Und seliniiiliMi (iesicliter So dumm, aob so duiiiin, so dumm! Iz \<»ti'«llJ*il4<»Ki» W. jul. I Izv. dop.) Ko trezen in miren človek, prečita popis shoda postojnskega v zadnih „Novieab", mora reči, da kaj takega morejo le „nezmot-ljive Novice" za resnico spoznati in da kaj takega ne more drugi pisati, kakor kak strast-než, katerega strast tako daleč pripelje, da niti ne vc kaj da piše. V pomoč mu pride tudi v svoji sveti a slepi jezi uredništvo, ter se predrzne vprašati, kedo da je na laži, pozabi pa v tej togoti, da ravno „Novice" trobijo pravo laž. Dopisatelj, katerega je lahko spoznati po njegovih surovih izrazih, pravi : „Vsch skupaj se je zbralo 40 mož, med njimi HO Meuiševcev i Cirkničanov, iz Planine je bil g. Koren z županom Kovšco in še kakima dvema iz onega kraja, iz Senožeč žugan g. Zelen, iz Vrhnike župan gosp. Jelovšek, iz postojnskega okraja kakih 12 do 15, iz Vipave dva." Seštcjmo samo te, katerih dopisatelj nij popapal, i dobimo število 53, tedaj ne 40, evo torej kedo se laže. Zdaj pa vprašam dopisatelja; kje so pa ostali drugi! ? Jaz mislim da ste jih dobro videli in poznali. Na primer iz vipavskega i senožeškega okraja bilo jih je 11. Od teh enajstih se imenuje samo g. Zelena kakor tehtni glas, gosp. dra. Rojca pa, kakor da bi se htelo reči, da on nema nič govoriti v imenu Vipavcev, katere si dopisatelj misli na svoji stranki, vse druge izvzeinši še enega, pa ta mogočneš prezira, češ, ti tako nemajo tehtne besede (morebiti ker so „tulili?.") A hvala bogu to nij tako, ravno ti, katere je dopisatelj pozobal, imajo veliko veljavo med narodom, slobodno rečem, da več kakor dopisatelj, čem reči kakor g. Zelen, to pa nij morebiti prazna fantazija, bogme to jest faktum. Ko bi namreč ne imeli toliko vpljiva in zaupanja, ne bi jim izročili tako važen posel, kajti trije gospodje iz mej teh pozabljenih so pri ce-nilni komisiji, kamor g. Zelen z vsem svojim trudom in zaupanjem nij bil voljen. Ti gospodje so Matevž Premrl, župan iz I bclskega, Karel Kavčič iz liazdrtega i Franjo Kavčič župan v St. Vidu. Da pa nijso brez vpljiva tudi oni drugi, se bode pokazalo pri volitvi. Prezrl je tudi dopisatelj one gospode iz Bistrice in Loža, o katerih se predrzne reči, da jih niti nij bilo. V tem popisu bi rad ta gospod dokazal, da je vse, kar je člove škega, na strani „starih", to je pri stanki, katera se kakor megla izgublja, pri stranki „mladih" ali ..svobodomiselnih" pa po njegovem izrazu samo „psi". Gospodine pijte v Vipavo in podajte roko g. Zupancu, ker vidva imasta izvrsten sluh, eden sliši lajanje, drugi i to namreč vi, pa tule nje. Pri tej priliki se bodete tudi j repričali, da ..svobodna stranka" se kakor jutranja zarija po hribih i dolu razširja, i dan na dan narašča. Nij jo več veselo družbe na Notranjskem, v kateri bi se ne čulo našo geslo ,,vse za narod, omiko i svobodo!" To geslo nam jo bolj drago kano vsa Costova stranka, v katero toliko zaupamo, kolikor v človeško nezmotljivost verujemo. Iz IKojtllll* pri Trstu 19, julija Izv. dop.I Slavnostni govor, ki ga je govoril o priliki slovesne petletnico in odprtja novega gled. odra v rojanskej čitalnici, g. J. Kesman, sc glasi: ..Manj strasna noe je v črne zemljo krili Kot so pod svitiiui stilnei m sužnji dnovi" . . . In Slovenec bil je tisočleten suženj j taval in mrl je pod tujim gospodstvom v strašne]* nevednosti. Modrica slovenska tužno jc molčala, le tu pa tam glasila se v kakej narodne) pesmi; jezik slovenski bil je zaničevan, bil je popačen: povsod zapirala so se mu vrata. In vendar je sveta resnica, da sc na jezik opira in naslanja vsa omika, ves napredek narodov. Cem gibčneji, čem bolj olikan je materni jezik kakega naroda, tem na višej stopnji splošne omiko stoji narod sam. — Začeti sad šestnajstega veka zadušil je pri nas verski fanatizem. Sc konec prošlega in posebno sredo sedanjega stoletja prešinil je nov duh vse strani ljudskega, ki je tako mogočno prestrojil cerkvene in politične razmere, ki je pretrgal marsikatero žulečo verigo v socijalnem življenji in zanetil novo gibanje umetnijam in vedam. Ta znameniti čas moral je biti tudi za Slovane plodonosen! — Leto 48. poklicalo je tudi ubozega Slovenca na delo v kolo živečih narodov, 1. 48. izbudilo je tudi nam polagoma uarodno zavest, narodni ponos, izbudilo je hrepenenje po domačej vednosti, po domačem znanstvu, izbudilo nove misli, nove namene, nove principe; tudi zatiranemu Slovencu zbudila se je tedaj zahtevajoča želja po zlatej svobodi. Milodoneči domači glasi, nepozabljeni materni glasi, kateri so se do tedaj čuli le po kočah bornega seljaka, dobivati so jeli spodobno veljavo v javnosti, glasiti se v omi-kanej družbi. So vo da, so bilo take iz početka jako male, jako omejene. Ali pravo rodoljubje, narodna zavest, narodni ponos, ki je močan, kakor deroča voda, katera vsak jez premaga, ki se jej stavi v bran — to je premagalo vse opovirc, to je žrtovalo duševne in materijalne moči na izbnjo in napredek narodov. Kakor trdnjavice vstajale so Čitalnice po vseh slovenskih pokrajinah, zbirale so v svojem krogu rojake, da so se »poznavali, da so se navduševali za dom I a svetinje njegove; vabile, klicalo so nevedne, zaspano sinove. In z večo zavestjo, z večim napredkom in večim razumom za svobodo postale so trdnjave; napravila so sc politična društva, zbrale armade, žive priče, da narod slovenski šc živi, da narod slovenski hoče živeti in se razvijati, da je narod slovenski vredna panoga mogočnega slovanskega roda, kateri mora doseči svoj kulturni poklic po zakoniku, ki izvirajo iz značaja, zgodovine in zemljepisnih razmer posameznih narodov. Tudi tukaj na obalih jadranskega morja, tudi tukaj na bregovih slavjanskega morja, kjrr jo v/c skoraj vso v tujih rokah bilo, vstano-vilo sc je precejšnje število narodnih društev. Preiskovati nečem tukaj, zakaj so propala — žalostna mi majka slava, da so — toda konstatirati hočem, da nij šc ves up izgubljen! Kajti tukaj v okolici rojanska čitalnica še živi, rojanska čitalnica še napreduje, in v sredi mesta imamo svojo ognjišče. Petletni god obhaja svojega Življenja. In da hoče še živeti, da hoče šo napredovati, poroštvo ste rni Vi, gospoda moja, ki ste sc v takem lepem, obilem številu zbrali njej na veselje, njej na Čestitanje. — Kaj ne, da je nečete zapustiti ? Kaj ne, da nečete pustiti našemu narodnemu .sovražniku prostega pota? Kaj ne, da nečete izdati sami sebe in svojega naroda? Kaj ne, da nečete nastaviti na lastne prsi meč, da bi nam ga porinil v njo naš sovražnik v našo narodno smrt? O tega ne morete, o tega nečete, tega ne smete! Porok mi je vaše slovansko srce, porok mi je vaše poštenje, vaša domoljubnost! — Stopimo, gospoda moja, v ožji krog, napravimo neraz-drljivo falango, bodimo složni, pomladimo se. Narodno društvo naj nam bode oni sveti hram, kamor ne moro domači prepir, čitalnica naj nam bodo ono domače ognjišče, kamor ne sme osobno nasprotje. Stati moramo vsi za enega in eden za vse, vsaj terja to naš narod, naš zanemarjeni slovenski narod. Kcdor nij še ud narodnih podvzetij, narodnih društev, pride naj, hiti naj, vabi naj tovariše, dokler je še čas, dokler nij prepozno, kajti kolikor hitreje drugi narodi napredujejo s časom, toliko veča nevarnost proti nam Slavjanom. In da rojanska čitalnica Še živi, še napreduje , kljubu tolikim zavratnim, zakotnim rovarjem, priča nam jasno drugi del denašnjc svečanosti — odprtje novega odra. Naš oder, s kakoršnim se ne more kmalu kako enako društvo ponašati, spričuje, kaj premore trdna volja, kako močan je pravi impuls domoljub nih src. — V odru jc tudi čitalnici zagotovljen dalji život. Na odru vrši se umetnost. „lu umetnost," pravi tako lepo Boris Miran, Je moč, ki polje Človeka, kakor Orfejeva pesen, t rahlo pa mogočno silo do prave omike. Umetnost je naj blažji cvet čistega, pravega Človeštva, umetnost je tisti dar, ki nas najbolje povzdiguje nad živali, umetnost jc oaza v pustem praznem življenji, kjer duša hira in umira od žeje, umetnost jc večno zelen otok, polen hladnih potokov, pisanih cvetic in tičjega petja, polen življenja in mladosti, harmonije in sreče." In ako ima umetnost 'a\o blagi namen, in gledališče pospešuje umetnost, vidite, gospodu moja, za kako sveto stvar, za kako bogate obresti ste na bi/. 11 svoj mali kapital. Zahvaljcvajc se Vam Mino, priporočam se daljnej vašej velikodušni sti. Vsaj bodetc uživali tudi sami sad! — Kajti gledišče je bilo nekedaj, je in nor« biti ovo svetišče, kamor človek zalmja, da se oddahne, počije in poživi po duhoinornem, dnevnem trudu, da se povzdiguje iu navdušuje za vse, kar je lepo, blago in koristno; v kratka, ua gledišči se goji umetnost, poduk in veselje. Nesrečen je narod, kateri nema gledišča; kje se srce bolje ogreje, kje so duh bolje vname, nego v gledišči? Iu jaz sem prepričau, da se hočemo mi vsi kot slovenski rod izobraževati, da hočemo vsi kot taki postati srečni. Iu v pomoč zato prejeli smo slovenski jezik, milodoucčc slovanske glase, prejeli smo slovansko zemljo in slovanske roditelje. Mi vsi hočemo kot Slovani živeti, kot Slovani delati tako po dolžnostih, da morejo naši zanamci kot taki napredovati. Zategadelj ima pa pri nas iu posebno tu v Trstu, kjerje izobraževanje na narodnoj podlagi tako žalostno, gledišče še drugi pomen: ono mora pri nas izbujevati ljubezen do slovenskega jezika, ono mora učiti, kako se lepo čisto in pravilno slovenski govori. Verujte mi, da čistim, gibčnim in obec izurjenim jezikom prišlo bode spoštovanje do nas, do naših lepih milih glasov tudi v take prsi, katere nas zdaj črte. Da pa dosežemo ta namen, treba nam je bistrega uma, marljivih rok, krepke volje, stanovitnih, možatih značajev. Sto potov najdemo kazati dejausko ljubezen do mile nam domovine , katera Šc sedaj v devetnajstem veku ječi ukovaua v teške, tuje spone. Ali je mar nočemo slušati ? vsaj jo tako mila, vsaj je tako blaga, vsaj je naše domovje, naša mati, naša zibelj ! Ali nam nij beseda, s katero smo prvič klicali mater, očeta, svoje sveta, presveta? Prosim Vas torej, gospoda moja. kličem Vas, opominjam Va> vaše dolžnosti, da /a kliujam Vas, delajmo vsi, vsi edino svobodni s svobodnimi, vsi „sveto služimo svetej domovini!" — Domače stvari. — (Iz Trsta) zadnjič objavljenega dopisa o rojauski čitaluiei nijsmo dobili od svojega navadnega dopisuika. To konstatujemo, ker smo dobili več pisem od prijateljev, ki trde, da dopis neke razmere |)reostro sodi. — ti z Kamnika) se nam piše: Pri-hodujo nedeljo se bode posvetila nova, prelepo izdelana zastava kamuiške čitalnice. — (Iz Novega mesta) se nam piše: V novomeški okolici je dei 03 1!>. julija popoldne razsajala taka nevihta, kakoršue ljudje še ne pomnijo. V trški gori je toča v drugič popolnem strla vse trsje je vse belo, kakor snega. Kozolci so poraz-krehneui in vse snopje je daleč okrog razmetano. (Ž itn a letina) jc mnogo obetala, pa malo dala. Pšenica je bila redko kje čista, na mestih jc bilo več grašiee kakor pšenice in sem ter tje tako polegla, da so jo kosili. Od reži je tudi malo prida, slame jc, zrnja nij. Ječmen seje dobro obnc.sel. Soluce že več dnij hudo pripeka ljudje so suše boje, dež, kje si? — (Podpiralna zaloga zaslovau-sko dijake) na graškim vseučilišči. Darovali so dalje g. Fr. Ilauptman cand. phil. 2 gld. iu g. Šmirmaul stud. med. I gld. oboje kot letni donesek, Račun, o delovanji odbo-rovom v šolskem letu 1872/3. I« Dohodki tega šolskega leta. 1. Kot letni doneski 277 gld. 38 kr. 'J. Ostanek v gotovini od cele zaloge (JO gld. 20 kr. 3. Obresti pri Eskomptni banki 6 gld. 58 kr. 4. Znesek kouponov 11 gl. 25 kr. 5. Doneski h glavnici 926 gl. 62 kr., Vkup 1282 gld. 3 kr. — II. Gospodarjenje s tem denarjem. 1. Pri eskomptni banki sc je vložilo 926 gl. 58 kr. 2. Za podporo se je izdap) 277 gld. 58 kr. 3. Stroški za oskrbovanje znašajo 12 gld. 38 kr. Vkup 1216 gld. 54 kr. 4. Ako prvemu znesku s 1282 gld. 3 kr. stavimo drugega s 1216 gld. 54 kr. ostaja še v gotovini 96 gld. 49 kr. V glavnici je imela podpiralna zaloga pred tem letom uominelno 500 gld. letos ji priraste iz doneskov h glavuiei nominelno 1000 Ležalo je J gld. tedaj znaša sedaj ujeua glavnica nom. 1500 gold. in v gotovini Še G5 gold. 49 kr. V^em blagim podpirateljem naše zalogo se za to leto prisrčno zahvaljuje oskrbovalni odbor, ter prosi ob enim vso čast. slovansko občinstvo, da podpiralne zaloge za vseuči-lišene dijake tudi bodoča leta ne pozabi. Za oskrbovalni odbor: Fr. Simonič stud. phil., tajnik. — (Popravek.) V zadnjem dopisu iz Kamnika se je vrinila pomota. Namestu voljen je okrajni glavar, mora stati, okrajni komisar Fischer. Durajska boraa 91, julija. (Izvirno to'egrafiCuo poročilo.) Bndtnl drž. do!^ v bankovcih . 68 ^Iii. 10 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 r 10 18«0 drž. posojilu.....102 „ 30 Akcijo narodne binke 978 p — Kreditno akcijo......213 , — London ........lil n "§ Napol..........* n 90 0. k. cekini.......— * — Srebro.........109 „ — kr- Akcije m „SLOVENIJE" sc žele zamenjati za akcije „Narodne tiskarne" tako, da se vzamejo delnice „Slovenije" samo po 68 gl. v račun, delnice „Narodne tiskarne" pa v polnem znesku po 100 gld. Več se izve pri (189—2) OpravniStVU t,Stor. Snvotla". P. n. gospodom posestnikom! Podpisano ravnateljstvo vabi vso posestnike k zavarovanju vsakovrstnih poljskih pridelkov, klaje in žita spravljenega v kozolcih istogihi ali v kopicah, proti škodi po požar ti. Prva občna zavarovalna banka ..Slovenija" se nadeja tem obilnejše udeležbe U^T* pri zavarovanji prldelUoi. . ker se sklepajo zavarovanja lehko na mesece in se s prav nisko premijo odvrnejo škode, ki bi utegnile nastati po po/aru. Zavarovalni oglasi se sprejemajo pri ravnateljstva V Ljubljani v lastni hiši banke „Slovenije" v ..Zvezdi", kakor tudi pri vseh okrajnih zastopnikih, kjer se dobivajo društvena pravila, tarife in razjasnila. V Ljubljani, dne 15. julija 187*3. Ravnateljstvo (186 2 prve občne zavarovalne banke ..Slovenije-. Tuje*. 19. julij a. Evropa: Dr. Kepa ti Dunaja. — Drolc z gospo iz UJkeg*. — Ber-ger iz l ogmnJta. — Reitmever z jr,,si><». Mazani s hčerjo iz Benetk Pn KMmutui iVicsini. Počile iz Uuiue. — Kieler, 1'aviič iz Rafiien — Kljueevsek u l.jobua. - Roabah iz Uprtega, - Bar. Bor- u Mokronoga. — Dr. Je!us!-, Rentier, mail. Kapulo iz Trsta. — Dr. Anuspah, Pajrei barun 8p« iz Pulja. — Baron ttotseliUt* iz Hudo vasi. - Grof Barbo hl kroisent uhu. r„ «f M»H*i: BurVuui iz Reke. — Kotnik iz Vrhnike. - Tiala iz Trsta — KM.-.. C u-v aja. UV.^hU Gradca. - Zomorih ii Gorice. — pl. Konrad iz Kaslja. Pri Zttuiorcl: Kueer z družinu ir Pulja. — llilebrand iz Dunaja. Izdatelj in za oredništvo Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik božjast IJ>r. JhliSlfoch, Eerlin, LonkenstMase 46. ,_•.->.'>-Pričujoče ima orez ti»oč bolnikov v ozdravljenji. in tisk „Narodne tiskarne".