Poštnina plačana y gotovini LetO LVil. V Ljubljani, v nedeljo, dne 3. novembra 1929 Št. 251 2. izdaja st. 3 om
Naročnina
Dnevno izdaja
21 kralievlno Jugoslavijo mesečno J5 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdalo celoletno vJugo slavili liODIn, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pellt-vrsta mati oglasi po 1-50 in 2 U, večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din Z-50, veliki po 5 ln 4 Din. V uredniškem delu vrstica po IO Din n Pr. večjem n naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeUKo in dneva po prazniku
Ureanlštvo le v Kopltarievi ulici Si. 6/111 Rokopisi se ne vračalo, nelranlitrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva Al. 2326
Iniormativen Ust za slovenski narod
Uprava /e vtLouitartevi ul.št.O Čekovni račun z Llultl/ana štev. 10.650 tn 10.34S sa InseJate. Sarajevo št.7563, Zagreb št. 39.011, Vrana In liunat št. 24.797
Italija in razorožitev '
Ves svet je z navdušenjem spremljal Mac-Donaldovo pot v Ameriko, ker je v njegovi misiji videl nov resen korak h konsolidaciji splošnega miru. Celo rezervirano glasilo Vatikanskega mesta »Oservatore Romano« je menilo, »da je sestanek v Washingtcnu prekoračil svoj prvoten namen, ki je bil razorožitev na morju. Preko čisto vojaških problemov je segel v gospodarsko polje in vsebuje idejo in upanje v svetovni mir. Washingtonski sestanek napoveduje novo diplomacijo; v rcsnici pa le potrjuje stari protokol krščanskega in-tcrnacionalizma, ki ga jc zadnja vojna prav radi svojega cinizma in nasilja dvignila zopet na častno mesto. Zakaj ne bi premerili in s pravim imenom označili vojne furije, ki je kakor viharen oblak med vojno zakrival edini klic po miru na podlagi človeških pravic in svoboščin, klic papeža Benedikta XV.?«
Precej drugačno pa je stališče fašizma napram vvashingtonskemu sporazumu. Za fašistično Italijo, katere načelnik je komaj pred letom odločno obsodil mirovni korak Benedikta XV. v nekem svojem spisu, je washing-tonski sestanek »pojedina znanih kajnskih psov«, kakor je zapisal Mussolinijcv brat Ar-naldo v svojem »Popolo d'Italia«. To so same »nepotrebne iluzije brez realističnega duha. Sporazum med diplomatsko Anglijo in Ameriko v pomorski razorožitvi je čisto navaden načrt gospodarskega nadvladanja in izkoriščanja privilegiranega položaja, ki ga imata Amerika in Anglija. Potom gospodarskega zasuž-njenja bo Anglija zlahka povečala svoj vpliv na francosko demokracijo. To je toliko bolj verjetno, ker je MacDonaldov namen dati vsej evropski politiki ton rožnatega demokratičnega pacifizma. Predvsem naj bi se seveda izoliral fašizem. »Toda«, pristavlja Arnoldo Mussolini, »angleško-ameriški osnutek je brezide-jen in narodov ni mogoče gospodovati brez velikih idej in moralnih načel... Evropsko ravnovesje se pripravlja med politikarstvon? (Anglija) in »afarizmom« (Amerika). Prav v teh dveh pojmih lahko leži kal bodočih konfliktov. Mi Italijani, narod poln življenja in bodočnosti, se ne smemo dati presenetiti, temveč moramo po zgledu duceja voditi politiko odprtih oči.« Še bolj konkreten je zaključek nekega rimskega časnikarja, ki je v zelo dobrih zvezah z zunanjim ministrstvom: »V pričakovanju januarske konference lahko rečemo, da vse te formule, vsi ti komplicirani postopki v imenu pacifizma svet samo razburjajo in imajo edino ta rezultat, da se gradijo nove ladje, kakor se to godi v Angliji in Ameriki.«
To ostro, odklonilno stališče napram razo-rožitveni konferenci je razumljivo, ker pobuda za razorožitev v načelu nasprotuje bojnemu razpoloženju fašizma. Odklanjajo ga tudi zato, ker inicijativa izhaja od laburizma. Vendar se je angleškemu vabilu prva odzvala Italija in je prehitela celo Francijo. Mussolini je tudi ponudil Franciji predhodne razgovore za predhoden medsebojen sporazum. Francija je vabilo sprejela — toda jako hladno. Radi njenega zadržanja se je »Popolo dltalia« zopet razburil, da je vzkliknil: »Mi bomo svoj politični prestiž vsilili narodom vsega sveta, čeprav Pariz, Lugano, Belgrad in Praga ter druga internacijonala nabirata med zavrnitvami (!) psovke proti Italiji in Italijanom.«
Po ofenzivi italijanskega tiska proti Franciji radi atentata v Bruxellesu, so se odnošaji med obema velesilama zopet napeli. Fašistični listi postavljajo izgon italijanskih izseljencev iz Francije kot predpogoj vsakega sporazuma. Prav malo upanja je, da bi se Francija in Italija sporazumeli v vprašanju pomorske razorožitve, ker Italija odločno vztraja pri zahtevi »po pariteti tonaže vseh evropskih celinskih držav«, Francozi tudi nočejo popustiti in zahtevajo premoč. Francija mora ščititi dve obali, atlantsko in sredozemsko, čuvati mora zveze s kolonijami v Afriki in na dalnjem vzhodu, ki so radi dobave človeškega materijala v slučaju vojne zanjo življenskega pomena. Italijani odgovarjajo, da jc glavna naloga vojne mornarice ščititi trgovsko brodovje in ker ima Italija približno enako tonažo trgovskih ladij kakor Francija, ji pritiče isto razmerje glede vojne mornarice. Stavljen je bil tudi predlog, naj hi sc določila teoretična pariteta med obema državama in sicer na visoki točki. Ta rešitev bi praktično prepuščala Franciji premoč, ker bi ji Italija nc mogla konkurirati iz finančnih razlogov. Gotovo jc najbolj v interesu Italije, da se s Francijo sporazume, kajti težko si je misliti, da bi Italija dolgo vzdržala odprto konkurenco z bogato Francijo, ko že vzdrževanie sedanje mornarice nalaga italiian-
>va tragedija
Kako je hit izvršen jastični umor nad Gortanom
Belgrad, 2. nov. (Tel. :>Slov.«) Italijanska vlada je začela v zadnjih dneh zopet preganjati jugoslovanski živelj na Primorskem in v Istri. To preganjanje se spravlja v zvezo s kampanjo protifašislovske lige in društva za zaščito človeškega prava, ki je o taktičnem stanju razmer, po katerih jo bil obsojen Vladimir Gortan, razposlalo po vsem svetu sledeči rokopis o poslednjih trenutkih Vladimirja Gortana:
»Fašistični tisk je prikazal Vladimira Gortana kot bandita, zavrženca, morilca itd. Pulj-ski sodnik mu je tudi podtikal, da je hotel ubiti svojega očeta, ker mu ni hotel dati 5 lir. Celo v zapisnik je preiskovalni sodnik hotel podtakniti neki zelo ugledni priči izjavo, da je hote! Vladimir Gortan storiti to gnusno dejanje. Proti takemu postopanju je ta priča pri procesu energično protestirala, zato jo je pa predsednik odslovil, laški listi pa so izpoved te priče potvorili. V resnici je bil Gortan le malo razburljiv človek in da ni bil bandit, kaže najlepše njegova smrt.
Smrti je Vladimira Gortana zapisala neka prelaznica jugoslovanskih obmejnih postaj iz leta 1927, ko je šel iskat v Jugoslavijo službo. Jasno je — cel proces je dokaz temu — da so hoteli fašisti s tem procesom udariti samo na Jugoslavijo.
Med procesom se je Vladimir Gortan vedel povsom junaško. Do zadnjega trenutka je ohranil mir in prisotnost duha. Na vprašanja preiskovalnih sodnikov je odgovarjal naglo in točno. Tudi ostali njegovi tovariši so sprejeli obsodbo povsem mirno. Italijane, ki so vajeni javkanja, je ta nastop osupnil in njihovi listi so pripisovali to Gortanovo obnašanje kot posledica »prave vojaške organizacije«. Gortan je v vsakem pogledu nadkrilil svoje tovariše, radi tega je sodišče zbralo ravno njega za žrtev, ko ob protestu celokupne evropske javnosti ni moglo obsoditi vsaj treh na smrt. Pričakovalo se jc namreč, kakor se je namigava-lo, da bodo vsi trije obsojeni na smrt: Vladimir Gortan, Viktor Bačac in Dušan Ledovac. Alojzij Ledovac ima komaj 17 let, Živko Vladimir se pa sploh ni udeležil napada.
Vsa dekadenca ljudi, ki danes gospodarijo nad našim življem, se vidi iz poročil fašistov-skega tiska v zadnjih urah ustreljenega Vladimira Gortana. Tržaški dnevniki so poročali, da je Gortan, ko mu je bila prečilana smrtna obsodba, pričel preklinjati Jugoslavijo in one. ki so ga poslali morit v Italijo.
Iz povsem zanesljivega vira pa vemo, da je vse to poveličevanje fašistične italijanske zemlje in dobrosrčnosti italijanske justice gola izmišljotina. Gortan je svoje poslednje trenutke preživel takole:
Smrtna obsodba je bila izrečena opoldne. Ko so proti večeru izvedeli, da je njegov bra-nitelj vložil prošnjo za pomilostitev, je komanda milice telefonično pozvala mitičnega duhovnika, da naslednji dan prisostvuje ekse-kuciji. Torej kljub temu, da je bil vložen re-kurz, se je vse pripravljalo za eksekucijo. Gortan je prebil celo noč v molitvi in globokem razmišljevanju. Nekaj pred šesto uro so se prikazali pri njeni orožniki. Ko jih je Gortan opazil, jim je svečano in odločno dejal: »Prisegam vam, da nisem hotel ustreliti nikogar! Oproščain vam vsem in prosim vas, da oprostite tudi meni! Radi strahovite utrujenosti in slabosti radi nečloveškega postopanja fašističnih ietniških oblasti ni mogel več ho-
Pirotshi moiok
diti. Karabinerji so ga zato skoraj nesli ter pri tem jokali. Peljali so ga na vojaško strelišče izven mesta. Posadili so ga tam na stol z očmi proti hrbtu stola in s hrbtom proti milici. Nadaljnji proces je znan. Salva je počila in truplo se je s stolom vred zakotalilo po tleh. Vse ljudi, ki so prisostvovali temu nečloveškemu sankcijijniranemu umoru, je prevzela groza. Ginjena je bila tudi milica. Mnogim je šlo pred streljanjem na jok. Eksekucija je napravila tudi na prisotne fašistične italijanske žurnaliste strahovit vtis. Gortanova glava je bila skoraj razbita. Milica je streljala na deset metrov. Efekt je bil grozen. Ker je bila tema, so milični vojaki postavili ob vsako nogo stola po en bel kamen. Eksekucija se je izvršila tik oh obrežju, da so krogle lahko frčale v morje. Pred smrtjo je Gortan izrekel nekaj »hudega«. Gotovo je moralo biti nekaj proti Italiji, ker udeleženci, ki so smeli prisostvovati eksekuciji, tega niso povedali niti svojim prijateljem. Predsednik sodišča, 30 letni Čri-stini, je imel v svojem spremstvu štiri detektive za obrambo.
Gortan je bil že pred zadnjimi volitvami zaprt. Takrat je italijanska učiteljica prinesla v Beram fašistični propagandni letak. Beram-ci so ga strgali in demonstrirali pred njenim stanovanjem ter prepevali hrvaške pesmi. Demonstracije so se udeležili tako moški kakor tudi ženske. Učiteljica je poklicala fašistovsko milico, ki je prišla na lice mesta pod sodstvom župana Cambusa. Po svoji navadi so fašisti pretepli več oseb in jih nekaj odvedli seboj, med temi tudi neko dekle. Gortan je bil tedaj že 14 dni zaprt. Isti Cambus je prišel tudi letos v nedeljo pred volitvami v Ter-vis ter zapretil ljudem, da morajo vsi na volišče v masah, sicer naj se nikdar ne prikažejo na županstvu v Pazinu. Tervičani so se res odpravili na volišče, bermci pa tega niso hoteli storiti. Da bi Tuhtan, ki je bil po nesreči zadet, bil kdaj fašist, to je čisto fašistična izmišljotina. Niitakor tudi ni res, da je Tuhtan nosil zastavo.
Danes so fašisti po vseh istrskih šolah razobesili poleg kraljeve tudi Tuhtanovo sliko.
Zloglasni Gambus je bil tudi oni, ki je pred puljskim procesom prišel k posameznim pričam ter jih poučeval, kako morajo govoriti na procesu. Naučil je tudi Tuhtanovo vdovo, da pred sodiščem nikakor ne sme odpustiti napadalcem ter jo navadil pozdraviti po rim-ljansko. Ta ga je ubogala, kakor so to storile druge osebe, ker se vsak boji za svoje življenje, če ne za to, pa vsaj za svoje imetje.
Značilno je tudi, da je tržaška policija natančno vedela, kdaj bo proces zaključen. Vsa slovenska inteligenca je bila med procesom pod strogim nadzorstvom. Še ko je bil proces v teku, je neki policist, ki se je prišel informirat, če je neki ugledni slovenski inteligent doma, ob slovesu dejal: »Jutri ne pridem več k In res, kontrola je drugi dan odpadla, še isti dan pa je bila razglašena obsodba.
Sicer pa je razsodbo napovedal predsednik tribunala že ob svojem prihodu v Trst.
Med procesom je bil Pulj in vsa Istra močno zastražena. Celo hidroplani so stalno krožil: nad mestom, osem po številu. Po Istri so stalno krožili avtomobili, polni karabinerjev. Iz Pulja nadalje poročajo, da je policija drugi dan po začetku procesa aretirala šest oseb, j;i so obdolženi, da so širili letake: »Dol z izrednim sodiščem! Živela Jugoslavija!:
Sir Eric Drummond
Sofija, 2. nov. AA. Bolgarska agencija poroča: Opolnomočeni jugoslovanski minister je sporočil zastopniku ministra zunanjih poslov, da je jugoslovanska vlada potrdila protokole pilotskih konvencij in da predlaga, naj v njih določeni ukrepi stopijo v veljavo dne 5. novembra. Dne 15. novembra naj se sestane
mešana komisija, ki jo omenjajo protokoli o teh pogajanjih. Bolgarska vlada soglaša s temi predlogi in je pozvala bolgarske oblasti, naj stopijo v slike z jugoslovanskimi, lako da bi mogli ti ukrepi stopiti brez zadržkov 5. novembra v veljavo. Mešana komisija se bo sestala dne 15. novembra v Sofiji.
Danes zjutraj ob 1 je potoval skozi Ljubljano iz Rima v Belgrad glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drumniond. Cilj njegovega obiska v Jugoslaviji nima nikakega posebnega značaja. Že II. skupščina Društva narodov je sklenila, da naj generalni tajnik in tudi urad-ništvo stalnega tajništva gleda na to, da čim bolj poglobi zveze in se spozna na licu mesta z razmerami v državah, članicah Društva narodov. Sir Drummond, ki je bil že od \Vilsona označen za doživljenskego glavnega tajnika, je doslej prepotoval že skoraj vse evropske države. Eno prvih njegovih polovanj pa je bilo 1. 1922. v Jugoslavijo, ko se je uslavil tudi v Ljubljani. Tekom svojega drugi, a obiska se — žal — pri nas nc bo mogel zadržati. Iz Belgrada, kjer bo gost zun. ministra dr. Voje Marinkoviča in kjer bo sprejet v av-dijenci od kralja, odpotuje preko Bosne v Dalmacijo iu od tam v Trst. Iz Trsta pa naravnost v Ženevo. Letošnji obisk je ponoven dokaz pozornosti napram naši državi, ki je bila letos izvoljena za triletnega člana Sveta Društva narodov.
Sir Rric Drummond je bil rojen 1870. Pripada eni najstarejših škotskih aristokratskih družin. V Foreigu Office je vstopil 1000. Od 1. 1912. do 1919. je bil zaporedno šef kabineta gg. Asqui-I ha, Edvard Greya in lord Balfoura. Društvo narodov si ga je izvolilo za svojega generalnega tajniku 1. 1920. Gen. tajništvo, ki mu priznavajo vsi že-nijalno uredbo, je tehnično njegovo delo. Drummond vodi inicijativno in direktivno vse delo, ki se vrši po sekcijah Društva narodov. Njegova vloga jo odločilna zlasti v političnih vprašanjih, ko gre za načelno odločitev. Generalni tajnik je bistvena vez med raznimi delegacijami in komisijami Društva narodov, važen vpliv ima tudi na Svet DN. Razumljivo, da je v najživahnejših stikih z vsemi važnimi političnimi centri sveta Sir Eric Drummond je po svojem svetovnem nazoru goreč praktičen katoličan, ki ob vsaki priliki tudi javno pokaže svojo katoliško prepričanje. V Rimu je bij v privatni avdijenci sprejet tudi od sv. očeta.
Presto s
šhoia <rlr
Zagreb, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Jutri v ne-deljo 3. novembra bodo na svečan način pre-nešeni posmrtni ostanki pokojnega slovenskega škofa dr. Antona Mahniča. Kosti, ki so se dosedaj nahajale v kanonični arkadiji na Mirogoju, bodo prenesli v cerkev sv. '"ranči-ška Ksaverija. V katoliški kazini se bo vršila komemoracija, ki jo priredijo moški in ženski člani akademskega in starešinskega društva Domagoj«. Na Icomemoraciji bodo govorili dr. Rožena Deželic, dr. Stjepan Markulin, dr Ljubomir Marakovič in Luka Perenič.
Popoldne ob 3 se vrši svečan prenos po-smrtnih ostankov, katerega se udeleže vsa katoliška društva in organizacije. Na Mirogoju bo imel svečan govor rektor jezuitskega kolegija dr. Azdirevič. Pri vbodu v cerkev sv. Frančiška Ks. bo govoril provincijal III. reda oče Bonožec. Obred v cerkvi bo izvršil zagrebški škof Dominik Premuš. V ponedeljek°ob 9 bo čital staroslovensko mašo krški škof dr. Josip Srebrnič. Blagoslov bo podelil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer.
skemu davkoplačevalcu ogromne žrtve. Francija in Italija pa se strinjata glede zahteve, da se podmornice ohranijo, medtem ko gre an-gleško-amerikanski sporazum za tem, da se podmornice odpravijo
Kakšni so italijanski načrti?
Danes so italijanske zahteve v vprašanju pomorske razorožitve približno iste, kakor po lanskem sporazumu med Francijo in Anglijo Italija želi, da se to vprašanje reši v skladu s problemom razorožitve na suhem in. v zraku; januarska konfcrcr.ca v Londonu naj sc vrši v obilježju priprav splošne razorožitvene komisije pri Društvu narodov. Zniža naj sc celotna' tonaža, a državam naj se pusti glede posameznih kategorij ladij popoina svoboda. Italija pristane tudi na najnižjo kvoto, ako je nc preseže nobenn evropska sila«. Obveze čledc
pomorske razorožitve naj bi veljale ludi za male države; gradnja velikih linijskih ladij (capital ships) naj se popolnoma odloži do leta 1936. Zadnjo zahtevo imata sicer v programu tudi Anglija in Amerika, ki predlagata, naj sc gradnja linijskih ladij — izvzete so križarke do 10.000 ton, ki se štejejo med majhne ladje — odloži do 1. 1936.
Preveč jc znano fašistično obstruiranje Društva narodov, da bi mogli misliti, da izvira italijanska zahteva, naj sc januarska pomorska konferenca naveže na splošno razoroži-tveno konferenco pod okriljem Društva narodov, iz skrbi za ugled Društva. Pisanje fašističnega tiska, ki je povsem enako, kaže, da ima Italija vse druge namene. Pomorska razorožitev naj bi se izvršila v skladu z razorožitvijo na suhem in v zraku zato, da nc bi Ita-
lija zgubila vojaške premoči nad drugimi državami. Fašistični tisk naravnost pove, da gre Italiji predvsem za razorožitev Male antanle V tem pogledu jc značilno, da sc je novi gonji rimskega »Giornala d'Italia« radi pretveznega oboroževanja Jugoslavije vzporedila v »Tribuni« kampanja proti Romuniji tudi radi oboroževanja. Tudi ni slučajen italijanski predlog naj se sklepi londonske pomorske konfereneč raztegnejo tudi na male države. »Gradijo sc celo nove mornarice«, vzklika »Popolo dTtn-lia«. »Ni težko ugotoviti, kako se neka majhna država (Jugoslavija) čedalje bolj oborožuje in tudi radi svoje provokaterske politike v resnici nevarno in resno ogroža mir.« Fašizmu bi očevidno bilo zelo po godu. ako bi Jugoslaviji bila vzeta možnost skrbeti za varnost svniih meia.
Nove aretacije Jugoslovanov v Matiji
Rek«, 2. novembra. (AA) V sredo dne 30. oktobra so bili v. Trstu aretirani neki naši sorojaki. Prvi je bil ob 7 zjutraj proglašen za aretiranega v svojem stanovanju vodja pisarne odvetnika dr. Vratoviča lveša, nakar je bil ob 10 aretiran tudi dr. Vratovič. Aretiran-ea sta bila po vsej priliki prepeljana v tržaške zapore, vendar se njuna točna usoda ni mogla včeraj izvedeti nili od njihovih sorodnikov, ki so jim nosili hrano. Ni izključeno, da so bili že prepeljani v Rim pred tamošnje izredno državno sodišče. Obadva sta bila ugledna istrska Hrvata in člana razpuščenega političnega društva. Dr. Vratovič je bil predsednik lega društva, a lveša tajnik. Donme- j va se, da je njuna aretacija v zvezi s procesom proti Vladimirju Gortana in tovarišem. Po eni verziji so italijanske oblasti našle v priporočenem pismu na Vladimirja Gortana, ki je kakor znano služilo italijanskim oblast-
vom, da so proli Gortanu uperile veleizdajni-ški proces, tudi njuni imeni. vadalje je bila aretirana gdč. Vatovec, zaročenka nekoga Viteza, ki je po trditvi italijanskih oblastev pobegnil v Jugoslavijo in stopil tu v državno službo. Pravi razlogi teh aretacij še niso znane. Ni izključeno, da hočejo italijanska oblastva vprizoriti novo razpravo pred posebnim sodiščem za zaščito države, s katero naj se nadaljuje in upraviči proces, ki se je končal z ustrelitvijo Vladimirja Gortana.
Trst, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Nadalje so bili aretirani še ti Jugoslovani g. Ženak, nekdaj član političnega društva sEdinost« za Istro, Milka Vatovec, uradnica zasebne tvrdke s kolonialnim blagom, g. Puhalj, trgovec v Trstu. Posebno mnogo ljudi je bilo aretiranih na Krasu. Kakor se govori, so bili ti aretirani, ker so se našli neki letaki z besedilom: »Slava Gortanu, smrt Mussoliniju!«
Odmevi Kajfeževega konkmza
T ar dieti sestavlja novo Iramcosko
Končno je prišlo do tega, kar so poznavalci francoskega parlamenta napovedali iz vsega početka. Tardieu je na površju.
Zanimivo je, kako je položaj od levice ireliajal nazaj na desnico. Dalad er, ki je skušal formirati popolnoma levičarski blok, je padel ua trdcvratnosti in antagonizmu socialistov. Sestavo kabineta je dobil nato Clemen-iel, politik sredine, ki je padel na odklonilnem stališču radikalnih socialistov, oziroma Daladiera. Clementel mu je ponudil vojno ministrstvo in na to justično. Daladier pa je zahteval notranje, ker to je pač najvažnejše za rad. socialiste, da ščitijo svoj uradniški kader, s katerim je Tardieu, ki je bil v zadnjem kabinetu notranji minister, hudo pometal. Da M se rac' socialistom pripustil notranji port-fej, tenn. je najodločneje uprla vsa desnica in tudi sredina, kakor Loucher in Cheron. Ker je Daladier vztrajal pri svoji zahtevi, je Clementel vrnil mandat predsedniku republi- ! ke. Ta je po posredovanju z Briandom poveril i sestavo vlade Andreju Tardieu, ki bo po vsej verjetnosti tudi uspel, da formira kabinet republikanske akcije. V splošnem bi tak kabinet skušal zbrati vse pozitivne sile republike in bi katolikom ne bil neprijazen. Znane so
Tardieu-ove besede, ko je pred parlamentom branil misijonske kongregacije: »Med vojno smo strnili vse sile, da smo pognali sovražnika iz naše zemlje. Po vojni pa stopimo vsi skupaj, ki ljubimo domovino, da ji pomagamo do vstajenja «
Pariz, 2. nov. (Tel. »Si«v.«) Radikalno socialistična frakcija je danes defin livno odklonila vsako ude'ežbo pri kabineiu Tardieua. Predlog poslanca Marchandeau-a, da stranka sodeluje v novem kabinetu, je bil odklonjen s 46 glasovi proti 28 glasovom. S tem je torej kljub vsemu prizadevanju Tardieua končno propadel njegov poskus, prikriti vrnitev k staremu Poincarejfevemu desničarskemu kabinetu z republikansko koncentracijo. Tardieu se bo najbrže v četrtek predsiavil parlamentu s staro večino, ki bo najbrže razširjena še bolj na desno.
Pariz, 2. nov. (Tel. Slov.«.) Kljub temu, da je Tardieu prepričan o svoji zmagi, se mu do 23. ure še ni posrečilo priti do svojega cilja. Ves popoldan je netitrudljivo konferiral z ministrskimi kandidati. Zdi se pa, da je zadel na velike težkcče. Za sedaj si je zagotovil sodelovanje Brianda, Clierona, Forgeota in Laurenteinerja.
Težak položaj mu Pol
Varšava, 2. nov. (Tel. Slov.i) Ostra notranje politična napetost radi predvčerajšnjih dogodkov v sejmu je že povzročila krvave spopade med socialističnimi demonstranti in policijo. Včeraj so se pri velikem sprevodu socialističnih množic, ki je bil prvotno prirejen iz drugih vzrokov, čuli protestni govori proti častnikom. Policija je demonstrante s silo razgrnila. Prišlo je do osebnih bojev, v katerih je policija rabila sablje in karabinke. Mnogo oseb je bilo ranjenih, med njimi dva socialistična poslanca in več policijskih organov. Včeraj so bili zaplenjeni skoro vsi opozicio-nalni listi. V Ivrakovu je izšel sploh samo konservativni list plemenitašev »Czas«. Vladni listi ostro osebno napadajo sejmskega maršala. Ministrski predsednik Switalski, ki je ozdravil takoj po četrtkovih dogodkih, je imel včeraj daljši razgovor s Pilsudskim. Nova seja sejma še ni določena.
Varšava, 2. nov. (Tel. Slov.«) Državni predsednik Moscicki je zaradi napetega notranje političnega položaja odgodil svoje potova-
Pred preosnovo
Sofija, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Latentna napetost v vladni stranki, ki je bila do sedaj skrita v nasprotstvih med ministrskim predsednikom Ljapčevim in skupino Cankova, grozi sedaj z izbruhom, tako da bo nastala kabinetna kriza. Skupina Cankova je že pred dvema letoma sklenila, da ne bo več sodelovala v zunanji in notranji politiki Ljapčevega kabineta, in naročila svojemu voditelju, da to sporoči ministrskemu predsedniku, obenem pa da odloži svoje mesto kot predsednik sobranja. Caukov je poslal ministr. predsedniku pismeno vlogo z demisijo, Ljapčev pa ga je prosil, naj demisijo umakne, da si bo on prizadeval izravnati nasprotstva. Oba sta se sporazumela, da se odločitev odgodi do začetka prihodnjega tedna, ko pričakujejo iz Pariza povratek zunanjega ministra Burova in finančnega ministra Molova. V političnih krogih se računa s tem, da je po povratku Burova in Molova pričakovali preosnove kabineta, v katerem bo potem tudi Cankov sam, vsaj pa eden ali dva njegovih najbližjih pri-
J nje na deželo, za katero je že vse pripravil.
■	Najbrže bo še nocoj imel razgovor s sejmskim
■	maršalom Daszynskim, katere se bo udeležil : tudi Pilsudski. Novi termin za otvoritev soj-j ma se bo objavil šele po tem razgovoru. Nadvse neugodni vtis, ki so ga napravil; dogodki v inozemstvu, posebno pa v Ameriki, je zelo' vplival tudi na mcrodajne kroge.
Resris francoski glasi
Pariz, 2. nov. (Tel. .-Slov.«) Dogodke v poljskem sejmu smatrajo francoski listi za prvi pričetek nove državne krize na Poljskem, katere potek in dalekosežnosl se še ne more pregledati. »Petit Parlsiense boji. da predsedniku republike ne bo ostalo ničesar drugega, kakor razpustiti se.jm, razpisati nove volitve, ali pa takoj razveljaviti ustavo in izdati izjemne zakone, ki jih Pilsudski pripravlja že več mesecev. Samo Teinps« izjavlja, da je prišlo do dogodkov morda tudi r.aradi nespo-razumljenja.
stašev dobila porttelj. Tako se že sedaj imenuje kot resen kandidat za mesto ministra sedanji šef bolgarske delegacije pri reparacij-skih pogajanjih, profesor Denajlov, ki pripada Cankovi skupini.
Castkov dobiva gmziina pismu
Sofija, 2. novembra. (AA) Današnji sofijski jutranjiki priobčujejo naslednjo vest. Zadnje dni je prejel predsednik sobranja Aleksander Cankov dve anonimni pismi, v katerih mu prete s smrtjo. Gosp. Cankov je smatral za potrebno obvestili o teh pismih predsednika vlada Ljapčeva, ki je obenem minister notranjih poslov. Gosp. Cankov je sporočil vsebino teh pisem tudi jlističnemu ministru. Pretilni pismi sla bili izročeni direktorju sofijske policije Preslavskenui, ki ,je včeraj osebno obiskal g. Cankova v njegovem stanovanj u.
Indija postane dominion
London, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V izjavi Indijskega podkralja se navaja, da je bil podkralj pooblaščen od vlade, sporočiti, da je naravna posledica ustavnega napredka v Indiji i\ da Indija doseže stališče dominijona. Vlada bo pc objavi in po proučevanju poročil Sitne usove komisije in indijske centralne komisijo povabila zastopnike raznih indijskih strank, da' skupno ali ločeno sodelujejo na k uferenci r. vlado o angleško-indijskih iu o splošnih indijskih vprašanjih.
London, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Po izjavah podkralja odklanja opozicija na najostrei-
ši način ustavne predloge v Indiji. V četrtek j se bo o tem razpravljalo v poslanski zbornici. Debate se bedo med drugimi udeležili tudi Baldvvin, Lloyd George in Macdonald. V indiji pa so izjavo podkralja v splošnem sprejeli ugodno. Voditelj Indijcev Gandi predlaga, da naj se povabilo na konferenco sprejme samo pod naslednjimi štirimi pngoji: 1. splošna amnestija, 2. zagotovitev slaiišča domi-niona, ki bo tvorilo temelj za novo konsteln-cijo, 8. zadosti zastopniških mest za osebe, ki ' imajo »kongresno mentalitelo«, 4 .temeljita ! sprememba vlade.
Slovenec« je poročal v svoji štev. 245 od 26. oktobra t. 1. pod notico »Odmevi Kajfeževega kon-kurza« in drugega dne v štev. 246 pod naslovom >Novomeški proces« o poteku razprave proli gospodu Josipu licu iz Kočevja.
Prepričali smo se, da je bilo naše poročilo i deloma tudi vsled slabe telefonske transmisije netočno, v več pogledih napačno, v mnogih trditvah i pogrešno, ter v splošnem ne odgovarja sodno u"o-i tovljenim dejstvom. Ker je bila razprava preložena na poznejši čas, bomo poročali o isti in nje poteku svoječasno, ko .<3 t«* vršilo ponovno razpravljanje.
Glede knjigovodstva tvrdke A Kajfeža se prt s»dišču ni trdilo, da obstoja pri tvrdki dvojno knjigovodstvo, ki bi eno izkazovalo njeno aktivno stališče, drugo pa pasivno, ali pa bi so bilo kazalo konzorciju upnikov ene vrste knjigovodstvo z aktivnim stanjem, medtem ko bi se bilo pa pravo skrivalo pred upniki. Se manj pa je resnica, da bi bil tako knjigovodstvo vodil A. Ka.ifež mlajši. Tega torej gospod lic, kakor se glasi nnše prvo poročilo, ni mogel potrditi. Naše poročilo je torej pogrošno tudi v tem pogledu, v kolikor se isto tiče g. A. Kajfeža, ter g. Aniona Kajfeža mlajšega, kar s tem lojalno popravljamo.
Močan potres v Romuniji
Bukarešta, 2. nov. AA. Potres, ki so ga včeraj med 8. in 10. uro čutili p*) vsej Romuniji, je bil oden najjačjih, kar so, jih v zadnjem času zabeležili v Romuniji. Prvi potresni sunki so bili ob 8.58, zadnji pa so nehali ob 9.37. Mnogo zidov Je razpokalo, vendar ni bilo večje škode. V samem Bukareštu je postala žrtev potresa neka žena, ki se je nahajala v katedrali in ji je padel na glavo kos oddrobljenega mavca. Žena je umrla na pre- j
vozu v bolnico. Meteorološka postaja ugotavlja, ua je imel potres jakost 8. stopinje Rossi-jeve potresne skale in da bi bil imel. če bi bil le za eno stopnjo močnejši, katastrofalne posledice.
Bukarešta, 2. nov. AA Najmočnejši potresni sunek je trajal 15 sekund. Na aparatih so izskočila vsa peresa, razen enega, bpicen-ter potresa je bil 150 km od Bukarešte.
Dr, Tu kova kandidatura
Praga, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Slovaška ljudska stranka je danes sklenila, da kandidira dr. Tuko kot poslanca v drugem sltruti-niju. Stranka je prej poslala k dr. Tuki v zapor dva odposlanca, ki sta mu izjavila, da mu stranka daje na razpolago, da se odreče kandidaturi. V drugem slučaju bi se stranka potem zanj zavzela, če pa kandidira, bi ne mogla zanj ničesar storiti. Dr. Tuka je odgovoril, da obžaluje, da ga je stranka postavila pred tako alternativo in da nima nobenega povoda in tudi nobene pravice, umakniti svojo kandidaturo. Sklepu stranke pa se bo vedno pokoril.
Velika zmaga lahunstov
London, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Pri včerajšnjih mestnih in občiuskih volitvah v Angliji je delavska stranka dosegla sijajno zmago. Po dosedanjih rezultatih je delavska stranka pridobila 102 mandata, zgubila pa 12, dočim so konservativci dobili 11 mandatov in zgubili 66, liberalci pa dobili 13 mandatov iu izgubili 28.
MacDonald govori v torek
London, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V torek 1k> Macdonald v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice podal daljše izjave o svojem potovanju v Ameriko, nakar bo sledila razprava. Tudi Henderson bo v resoluciji prosil za pristanek za vpostnvitev normalnih političnih odnošajev z Rusijo, ki bo sprejeta z glasovi delavske stranke in liberalcev proti glasovom konservativcev.
Napetost med Poljsko in sovjeti
Moskva, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V poljsko-ruskih odnošajih, ki so bili v zadnjem času vsaj nekoliko korektni, grozi novo, precej resno poslabšanje zaradi napadanja poljskih listov na varšavske sovjetske časnikarje, katerim očitajo vohunstvo iu drugo rovarjenje. Sejmski maršal je razen tega nekemu sovjetskemu časnikarju prepovedal vstop v sejm. »Izvestja«, katerih varšavskega dopisnika posebno napadajo, zahtevajo sedaj, ker diplo-matičnim potom ni bilo mogoče ustaviti teh napadov, da se v Moskvi uporabijo učinkovite represalije proti poljskim časnikarjem v Moskvi. Resnejša kakor ta zahteva pa je izjava neposrednega sodelavca vojnega ministra Vo-rošilova v moskovskih listih, da je minul čas, ko so si v Moskvi pustili dopasti žalitve poljskih listov.
$e le spravil £0 odsiot. glasov skupaj
Berlin, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Hugenber-gova ljudska zahteva je sprejeta. Do danes opoldne se je vpisalo 4,136.384 volivcev, to je 10.08 odstotkov vseh vpisov. S tem bo torej zahteva prišla pred drž. zbor, ki jo bo odklonil z veliko večino, o čemer ne more biti prav nobenega dvoma. Zato bo potem prišlo do ljudske odločitve, pri kateri pa mora glasovati zanjo polovico vseh volivnih upravičencev, torej okroglo 20 in pol milijona volivcev, od katerih mora več kot polovica glasovati z »da«. Če se predpisano število 20 in pol milijona volivcev ne bo doseglo, se smatra, da je ljudska odločitev odklonjena.
Nove demonstracije v Palestini
Jeruzalem, 2. nov. (Tel. : Slov.<) Danes
ob dvanajstletnici Balfourjeve deklaracije so zaprte v Jeruzalemu vse arabske trgovine. Raz hiš vise žalne zastave z napisom: »Doli z Bal-fourjevo deklaracijo!« V Jeruzalemu je bil neki Žid ranjen s tremi streli, katere je oddal neki Arabec. V nekaterih podeželskih mestih so imeli Arabci protestna zborovanja, sicer pa je dan potekel mimo.
Aljehin— Bogoljubov
Amsterdam, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V 21. partiji je zmagal po 49. potez.i Aljehin. Stanje po 21. igri je: Aljehin 10, Bogoljubov 5, remis pa je 5 iger.
if® bivših veh županov
Belgrad, 2. novembra. (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 1. }. m. so odlikovani:
Z redom Karagjorgjeve zvezde IV. stopnje veliki župan niške oblasti dr. Vilko Baltič in veliki župan belgrajske oblasti Giorsif Malic.
Z redom dvoglavega belega orla III. stopnje Jovan Naumovič, brigadni general in vršilec dolžnosti velikega župana skopljanske oblasti in Mihajlo Mihajlovič, pešadijski polkovnik in vršilec dolžnosti velikega župana bregalniške oblasti.
Z redom sv. Save Ti. reda veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivee iu veliki župan zagrebške oblasti dr. Milovan Zoričič.
Nemško -polteh* gospo darshi sporazum
Varšava, 2. nov. AA. Pogajanja za gospodarski sporazum med Poljsko in Nemčijo so bila zaključena 31. oktobra t. 1. s podpisom aranžmana. Po določbah tega aranžmana se obe vladi odrekata od vseh svojih medsebojnih državnih ln zasebnih terjatev. Poljska ne bo nadalje več prodajala razlaščenih nemških posestev.
Heintwehr in socf«?ssti v Avstriji
Dunaj, 2. nov. (Tel. Slov. ) Tovarna Heid v Stockerau-u pri Dunaju je danes izprla svojih 600 delavcev, ker niso hoteli dovoliti, da bi bili sprejeti v delo štirje Heinnvelirovci, ki niso organizirani v socialnih demokratskih strokovnih organizacijah. Delavci so mirno zapustili tovarno.
Zvočni lilnt v službi policije
Filadelfija, 2. nov. AA. Tu je bil v studiu za zvočni film zaslišan neki mladostni morilec, ki je svoj zločin priznal.
Belgrajske vesti
Ministrstvo za socialno politiko je pred kratkim imenovalo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Novem Sadu svojega komisarja. Zaenkrat se komisarji pri okrožnih uradih v drugih mestih ne imenujejo. Vse zbornice in vpošlev prihajajoče korporacfje so že poslale svoje predloge, o osebah, ki na i se imenujejo.
Ministrstvo za vojno mornarico je izdalo veliko razporedbo oficirjev.
V ministrstvu za socialno politiko se vrši v ponedeljek in torek notranja konferenca, na kateri se bo pretresal osnutek zakona o iz-seljeništvu.
Angleška vlada, je zaprosila za prost pre-hod njenih avionov na poti London—Indija ie- našo državo. Naša vlada je tej prošnji ugodila. Avionska poštna služba med Londonom in Indijo se je dosedaj vršila preko Italije.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Počasno zboljšanje. Južne Alpe: Male spremembe.
X® IStffl
se dobiva povsod k a ceno
Nagccncš&i Bgusdskl
bngfifja*
ESuBEiSV