Leto LXVL, it 249 a
Posebna izdaja
Ljubljana, torek 31. oktobra 193}
Gena Din i.-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — InseratS do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din S.—, večji tnaeratt petlt
vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNMTVO LJUBLJANA, KnafUev* oboa Str* Telefon št. 8122, 3128, 8124, 8125 81
Podružnice: MARIBOR, Grajski trs it. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 20 — CELJE: cel Jako uredništvo: Stioasmaverjeva unca 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.8S1.
9
Kazen za zločin
Razglasitev Anton
Andrej
Novo mesto, 81. oktobra.
Kakor je MVo vse dopoldne Novo mesto tudi popoldne mirno, je oživelo šele ▼ poalopjn okrožnega sodišča, kjer se je stiskala razvneta množica za karte. Dvorana je bila nabito polna in točno ob pol štirih je stopil sodni dvor in je razglasil predsednik Kavčič z energičnim glasom obsodbo, obenem pa opozoril oboinsivo, naj se zadrži mirno in ga opozoril, da bo drugače izpraznil dvorano.
V dvorani je bilo nekako svečano razpoloženje. Ob strani so Sta i i . . u-govorniki ototešenoev.
MtVKMTE OBTOftENCE!
>e dejal preteeMk. in že je vstopila Marija Golmajerjeva, ki je sedia na drugo klop. Zopet ima temnomodro obleko ter izgleda popolnoma mirno. Takoj za njo sta vstopila tudi brata Mali jeva, oba rdeča v obraz.
Oba stopita pred sodnika in se po vojaško zravnata, da popolnoma mirno poslušata sodbo. Niti z očmi ne trene Andrej ter skoraj predrzno zre v sodnika. Skoraj bi rekel, da mu igra na ustnicah smeh. Tone gleda topo predse, z malo odprtimi ustml, in Marija Golrr*irr j° u dano nagnila c^lnv^ T8« trenutek že čita
predsednik sodbo,
DA SO MALJ ANTON, MAL.il   aAOUKJ LN U^L.M.\J^. . - kKLIA iU&iVl ter naglo imenuje paragrafe 167 II itd. Ljudje menda ne slede tem številkam, ker so vsi v zavesti, da bodo kmalu čuli, kakšna bo kazen.
MaH Anton je obsojen zaradi razbojništva s prevdarkom in krutostjo na tO let jede
MALI ANDB-EJ ZARADI ISTEGA ZLOČINA IN TUDI ZARADI KRIVE PRISEGE V LOMBARJEVEM PROCESU NA SMRT.
Golmajer Marija zaradi tega, ker je pomagala pri zločinu s tem* da je dala Antonu pištolo in 200 dinarjev za pot naosem let ječe,
Razen tega so vsi skupaj obsojeni na plačilo odškodnine staremu Anžlo-vsvrju v znesU" 20 600 FMn in izrabo Ustnih pravic, vštet rim je rudi preiskovalni zapor.
Oba roo solza se ji je zal) obrssrložftev.
i .urna, njej pa je ee k ob 1 je klonila glava in
r-etfsednik " u»'o K».čVr1 19 strani dolgo
Zadnje nre pred sodbo
Novo mesto, 31. oktobra.
Pust, temačen in mrzel dan, da človek ne more biti dobre volje, vrh tega pa ga pred vlakom nadlegujejo še ljudje, kaj in kako je s sodbo. Ne morejo verjeti, da novinarji še ne vedo za usodo Andreja in Toneta Malija ter Marije Golmajer jeve. Le njihove žrtve Amalije se nihče ne spominja in ne omenja niti z besedico. V napetosti pričakovanja odločitve je izgubila ves pomen in je v teh trenutkih
za javnost skoraj pozabljena
Tudi v dobro zasedenem dolenjskem vlaku se govori le o sodbi. Vsakdo ima znanca advokata in vsi so nezmotljive kapacitete v kriminalnih zadevah. Vsakdo ve najtočnejšo sodbo. Le enega še javnost ne more odločiti, kaj bo z Gol-majerjevo. Moški upajo, da bo oproščena, ženske jo pa obsojajo že zaradi njenih ljubavnih razmerij samih, ki se po naši morali za pošteno žensko ne spodobijo. Vse stroge sodnice so seveda čiste in brez greha. Kaj bi se zgodilo, če bi stopil zopet Kristus med množico in pozval zlohotne ter ogorčene ženske, naj prva vrže kamen, če je brez greha.
Med potjo v vlaku so le ljudje, ki gredo po opravkih. Kmetje s strahom gledajo v bodočnost, ker se s takim besom širijo umori. Mnogo razglabljajo o vzro-Mh in star mož tam od Višnje gore moro fcjnaa z glavo in pravi: »Kmet je za
—--1----SSS 7LZ3SŠSSS
dom, za motiko ln plug!«
Tudi v Št. Vidu pri Stični nihče ne vstopi. Morda se odpeljejo od doma s Dopoldanskim vlakom.
V vlaku je razgovor o sodbi vedno živahnejši in vedno bolj napet,
da že ponujajo stave
kako se bo izteklo. Novo mesto je pa mrtvo, mrzlo, kakor da bi se nihče ne zanimal za slepo usodo. Ljudje se ne menijo več za senzacijo, ker so se že utrudili v ugibanju, kaj bo. Morda je pa tudi napetost tako sima, da ne da več glasu od sebe.
Marsikaj se pripoveduje o oMnicncm, nihče pa ne vidi v njih srcih viharja in pekla.
Andrej ln Anton Mali se vedeta v zaporu, kakor da bi Slo za prav vsakdanjo stvar. Ne razburjata se in na videz brezskrbno čakata odločilnega trenutka. Človek bi sodil, da se počutita prav dobro, saj mirno spita in Andrej razvija tako ogromen apetit, da poje slanino za obrok, kakor drvar po najtežjem delu. Za kazen se sploh ne zanimata, vendar se pa delata, kakor bi šlo m nekaj let in še celo za to malenkost samo pogojno.
V soboto zvečer so sicer po Novem mestu razširili vest,
da se je Andrej hotel obesiti vendar pa na tem ni najmanjše resnice, ker so vsi trije obtoženci noč in dan pod najvestnejsim nadzorstvom, in faktično
jhn kaj takega niti na misel ne pride.
Marija Golmajerjeva as po razpravi dolgo ni mogla potolažiti ln js brez prestanka krčevito jokala. Ko so ji pošle sile, je padla v ekstazo ter bila prav vesela, da je
na sprehodu poskakovala in se smejala
Sedaj se je pomirila in zopet mnogo joče. Zadnje ure je zopet mirna in udana v
svojo usodo. NI razburjena ter mirno čaka na pravično sodbo in večkrat mimogrede omeni: Če me sodniki spoznajo za krivo, naj store i menoj, kar hočejo, pomagati st sama ne morem. Sodi naj me pravica.
Simpatije občinstva v Novem mestu so se nagnile skoraj v celoti
na strani Gotmajerjeve
ln opoldne Je vladalo splošno prepriča-
Andrej Mali med obravnavo nje, da ne bo obsojena. Ona pa med tem toži o svoji bolezni na ledvicah ter s hrepenenjem po svobodi izraža upanje, da bo kmalu šla domov. Mirna je in potolažena, češ, da veruje v pravico. Pravkar sem srečal njenega očeta, krepak in postaven gorenjski mož. Miren je.
Nenavadno snažno ln lepo poslopje okrožnega sodišča je prav tako tiho, kakor je na ulicah. Le na vrata se ljudje ozirajo ter nemo odhajajo dalje, ker vedo, da za njimi predsednik dr. Kavčič diktira sodbo in razloge. Na vprašanja radovednežev sploh nihče ne odgovarja, sicer pa je tudi vseeno, saj bo sodba znana že čez nekaj ur.
Vprašanje smrtne kazni
Novomeško sodišče, kjer je bila sodba
izrečena
Vprašanje smrtne kazni ni tako enostavno, da bi lahko šli preko njega s prazno ugotovitvijo, da >zlocinec s smrtno kaznijo sploh ne more biti kaznovan«. Je tudi neodpuetljiva površnost trditi, da »tistih n»»-kaj dni strahu pred obešanjem rri more veljati zob za zob>. Tako lahko pa5 ne eme-mo presojati vprašanja smrtne kazni, posebno zato ne, ker pravica kriterija tu itak ne morjmo imeti. Le človek, ki je že bil obsojen na smrt, bi nam lahko povedal, kaj se pravi tofino vedeti, kdaj boš umrl in vedsti tudi, kaj vse boš še pretrpel, predno ti ugasne m£ življenja.
Smrt sama po e?bi ni ni S strašnega, saj vsa vemo, da bomo prej ali slej umrli. Nikogar pa ni med nami. ki bi do ure ali celo minute tofao vedel, kdaj bo 'imrl. Tudi 6s bi zdravnik bolniku pov»dal,   da   mu je
ostalo še nekaj dni ali ur življenja, bi to n* bilo tako strašno, ker bi mu bolnik ne verjel, a 2© bi mu že verjel, bi še vedno upal, da se bo obrnilo kako drugač? ali da se bo smrt zakasnila. In baš v tem, da človek ne ve, kfa in kdaj bo umrl, tiči glavni vzrok, da se mu smrt ne zdi strašna. To pa odpade pri zločincih, obsojenih na smrt. Na smrt obsojeni ne more pojiti nobenega upanja, da mu še ne bo treba Mmraiti, ker točno ve, da so mu ure štete. On se tudi ne mor* tolažiti, da smrti neka i dni ali vsaj nekaf ur še ne bo. Saj mu jasno povedo, da bo tega in tega dne ob tej in tej uri prestopil prag večnosti. Iskrica upanja še tii v njem, dokler ni smrtna obsodba potrjena, potam pa stopi na mesto upanja groza, ki je ni mogoče popisati. Nobeno pero ni tako spretno, da bi lahko spravilo na papir to, kzT čuti in preživlja na smrt obsojeni od trenutka, ko mi končno in nepreklicno
Najstarejši volilec v Preserju
Preserje, 27 oktobra.
K nedeljskim občinskim volitvam je prišel tudi 961etni Josip Jereb iz Gorioice pri Preserju. Rojen je bil l. 1837. in je dolgo vrsto let dobro gospodaril na svojem posestvu. Pred 30 leti pa je prepustil gospodarstvo sinu. G. Jereb je učakal že tretji rod. Je is popolnoma zdrav, čvrst, vidi dobro, ima močan glas ter rad pripoveduje o svojih doživljajih. Prav verjetno je, da bo učakal stoto rojstno leto.
Svoj fllas je dal nacionalni listi g. Fr. Koširja, ki je tudi zmagala z 253 proti 251 glasovom. Nasprotniki so napeli vse sile, da bi zmagali, vendar bilo je zaman. Njihova agitacija se je vršila tako v gostilni, kakor v cerkvi. Napovedovali so dobre čase in vsega dovolj. Ko bodo zmagali, bo skoraj prav tako, kaokr je bilo v času, ko so se vile prepevale Preserjanom. Eden pa je vendarle občutil to dobroto. Bil je neki reven Rakničan, ki je nerad, vendar prisiljen volil punktaško listo. Za plačilo so mu dali toliko jesti in piti, da se je ubogi možak onesvestil. Drugi mladi punktaši pa so se od jeze maščevali nad nekim ubogim delavcem. Razbili so mu več stvari ter mu na njivi posekali vse zelje.
Grk zamorski kralj
Doživetja Grka Spuropula so res presenetljiva. Med vojno je Spi ropu! os služil kot navaden vojak in po vojni se je napotil v afriške kolonije iskat srečo Obogatel ni, pač je pa postal v neki zamorski naselbini poglavar plemena. Čez sedem let je prišel že kot nabas Sala-ti* v Transvaal, kjer so ga sprejeli kot kraljevskega gosta. Angleške oblasti so obvestile zunanje ministrstvo, da ponuja Angliji usluge zamorski kratj. Iz Londona je takoj prišel odgovor, ob-
sporoče, kdaj bo usmrč^n, pa do trenutka, ko ugasne v njim zadnja iskrica zavesti, če bi se mogel le en obešenec vrniti v življenje in povedati ljudem, kako strasne so bili njegove duševne muke in kako krčevito se Je njegovo telo branilo smrti, bi bilo zločinstvo kmalu iztreblj-Mio.
Ni torej nobenega dvoma, da je smrtna
katxen res najhujša kazen m da bi strožje zločmea ni mo*li kaznovati. Kasto strahotne
so zadnje ure na smrt obsojenih, nam pri-čajo »jgteti primeri, ko si poedlncd ali rele
skupine raje sami končajo življenje, kot pa da bi BH na morišce. (Takih primerov je bilo več med rusko revoVjeiJo.) Mnogi tudi iblazne, predno nastopijo pot ne morilce, in še nuka{ Je, kar napolni zadnje ure na smrt obsojenega z grozo tako, da navadno prsd samo usmrtitvijo ni več pri polni razsodnosti in da se niti prav ne zavedi, kaj se godi s njim. To je zavest, da ga bod)
usmrtili ljudje in da ee bodo liudje nad njegovimi mukami Še naslajali. Prestopiti mejo med biti in n*bitf je lahko, ee človek ne ve, kdai in kako io bo moral prestopiti, težko in strašna pa, Fe sta mu toono znana čas in kraj smrti.
Seveda so rudi izjeme, so na smrt obsojeni, ki gredo na morišče mirno, hladnokrvno, cinično, toda izjem d le potrjujejo pravilo. Sicer pa, kdo ve, kaj se godi v d> ši človeka, ki stopa na morišče in šteje minute, eekjnde, kar mu jih je še ostalo?
Kje imamo dokaz, da j? bil res mir, hladnokrvnost ali cinizem tisto, kar smo videli na obsojencevem obrazu, ko mu je bila zadnja ura tako, da njene udarce razločno slišal? Ali ni bilo to morda kaj dm-*e*a?
enem pa povabilo, naj se pripelje zamorski kralj v Anglijo. To se je tudi zgodilo in bivši grški vojak je odpotoval v London, kjer ga je sprejel v avdi-jenci sam kralj. Pustolovec je zagotovil angleškega kralja o lojalnosti svo*ih podložnikov.
Iz Londona je odpotoval nabus Salama v druge države, kjer je sklepal pogodbe in spravljal v žep težke tisočake. Nikomur ni prišlo na misel, da se skriva v možu orientalskega tipa z zlatim obročkom v nosu Grk. Spi ropu -los je končno sklenil pose ti ti inkognito svojo domovino in tako je prišel v Atene. Tam so ga sprejeli kot vazaia angleškega imperija zelo svečano. Pripravili so mu razkošno stanovanje v najUepšem hotelu, kjer so priredili njemu na čast banket, a prišli so tudi novinarji, da bi zvedeli kaj zanimivega od redkega orijentalskega gosta. Komedija bi se bila nadaljevala, da ni spozna Spiropula njegov prijatelj izza otroških let, ki je bil zaposlen v hotelu. Potenje nastopila policija in napravila pusto-lovčevemu kraljevanju konec.
Iz Kranja
— Pogreto tragično preminulega mla V nedeljo smo spremili na Golniku za tuberkulozo umrlega jurista in kon-servatorista Borisa Hrovatina iz tukajšnje mrtvašnice na pokopališče. Prerano umrlemu mladeni£u idealistu so izkazali zadnjo čast mnogi prijatelji in tovariši konserva-toristi in juristi iz Ljubljane, akademski pevski zbor mu Je zapel v slovo več žalo-stink, poslovila pa sta se od nepozabnega tovariša zastopnik Društva slušateljev juridične fakultete in akademskega društva >Zar)»«. Naj mu bo kranjska zemlja lahka!
Planica, 31. oktobra. 2 0 cm snega. Smoka dobra.
Urejuje: Josip Zupančič Za >Narodno tiskamo«: Fran Jeaersek — Za upravo in tnseratni del usta: Oton «JnxistoJ — Vsi v LJubljani