35 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 35‒50 a ndreJa Žele SlovenSki predložni glagoli z vidika lekSikalizacije Cobiss : 1.01 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.02 Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku. S prehodnostjo in vezavnostjo pa so vzpo- stavljeni osnovni pogoji in posledično merila, ki zvezam glagola z vezavnim prostim morfemom omogočajo leksikalizacijo v prostomorfemski oz. predložni glagolski leksem. Ključne besede: glagol, predlog, prosti morfem, vezavnost, prehodnost, leksikalizacija Lexicalization of Slovenian Prepositional Verbs This article analyses prepositional free morphemes occurring with verbs in Slovenian. Combinations of verbs and prepositions as free morphemes enhance the bare verb’s syn- tactic combinatorial possibilities and usually also make possible semantic transfers within the predicators where they occur. Transitivity and valency are the necessary conditions for, and therefore criteria of, lexicalization of a transitive verb plus free morpheme com- bination into a free morphemic (or prepositional) verbal lexeme. Keywords: verb, preposition, free morpheme, valency, transitivity, lexicalization 1 uvod Vloga predlogov kot okoliščinskih besedic ostaja izhodiščno vezana na glagol- sko dejanje, proces ali stanje in stopnja pomenske povezave predloga z glagolom v predložni glagol 1 je odvisna od vsakokratne povedkove rabe. Največkrat se z vidika predlogov postavljajo vprašanja: (1) zakaj lahko zveza glagolskega pri- mitiva in predloga dá polnopomenski glagol, torej zakaj se splošni pomen glago- Andreja Žele  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  andreja.zele@ff.uni-lj.si  https://orcid.org/0000-0002-6477-2590 1 S »predložnimi glagoli« so označeni glagoli, ki imajo za prosti vezavnostni morfem predlog. V obravnavo bodo zajete leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s prostim morfe- mom, ki ima dvojo vlogo, slovarsko in skladenjsko, tj. prislovno in predložno. Predložni prosti glagolski morfem opredeljujemo z vidika: pomena (= hierarhično prislovno razmerje, oko- liščine oz. prislovi s primarno prostorskostjo, iz katere se izpeljujejo vsa druga razmerja do pomenske izpraznjenosti v zgolj splošnorazmerijski predložni pomen; kot predložni predmeti ali prislovna določila v stavčni povedi) nasproti izrazu (= predlog kot označevalec vezave – označuje vezavno vezljivost, šele drugotno vezavno družljivost). 36 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije la in splošna okoliščina predloga lahko leksikalizirata v pomensko speciali ziran/ konkretiziran polnovredni prostomorfemski glagol, npr. biti za, iti za ipd. In obratno: (2) zakaj lahko dodajanje predloga prvotno specializirani glagol po- mensko posploši in s tem povzroči leksikalizacijo v splošnopomenski prosto- morfemski glagolski leksem, npr. pristopiti k ‘začeti kaj, lotiti se česa’ ipd., ter (3) kateri so odločilni dejavniki za leksikalizacijo glagola s predlogom; ali je predložna leksikalizacija glagola povezana s tem, da predlog izgublja prostorski pomen in z njim izražanje konkretnih prostorskih razmerij ter z dekonkretizacijo pomena prehaja v izražanje abstraktnejših (neprostorskih) lastnostnih razmerij, npr. vreči se po (kom) ‘biti/postati kdo/kaj’ (lastnost), vreči se na (kaj) ‘začeti kaj’ (intenzivnost dejanja) ipd. Z glagolsko leksikalizacijo oz. poglagolitvijo postaja predlog prilagodljivo podoben predponskemu obrazilu oz. predponi, kar kot pomenske vzporednice nakazujejo glagolske sestavljenke tipa govoriti čez – ogovarjati, govoriti za – zagovarjati ipd. 2 Leksikalizirani in s tem poglagoljeni predlog prevzema tudi pomenskosestavinske vrednosti glagolskih morfemov. V vsakem primeru pa lahko predlog kot prislovni morfem glagola okoliščinsko spreminja pomen gla- gola: glede na izhodiščni pomen ga lahko pomensko ponatanči oz. specificira, npr. čakati z/s ‘odlašati’, čakati na ‘upati’, ali pa pomensko posploši, npr. spopasti se z/s ‘začeti’, posloviti se od ‘končati’ ipd. 3 Torej lahko dodana predložna usmeritev ali umestitev glagol pomensko konkretizira ali dekonkretizira, odvisno od njego- vega izhodiščnega pomena. Sicer pa leksikalizacija glagola s predlogom omogoča večinsko nezaznamo- vano pomensko rabo tipa biti za, biti pri, imeti za, delati na, pristopiti k ipd., med- tem ko leksikalizacija glagola z zaimki ali drugimi polnopomenskimi besedami kot imeti jo/ga, imeti se, imeti srečo, imeti krompir, lomiti ga ipd. dopušča veliko več pomensko zaznamovane rabe. 2 S tem da je predponska raba potrjena kot starejša: pri nas A. Bajec (1959: 9) povzema, da je preverbialna raba starejša od prepozicionalne. Razvojno gledano naj bi se predponsko obrazilo ločilo od glagola in se skladenjskopomensko združilo s samostalnikom ter se hkrati kot prosti predložni morfem ponovilo še ob glagolu. V tem skladenjsko-pomenskem razvoju je prvotni pomen predponskega obrazila pogosto oslabel in se je posledično bolje ohranil v predložni rabi, zato ga je bilo lažje razbrati iz predložne rabe (Bajec 1959: 9). 3 Komentar A. Vidovič Muha (2009: 255): »Če bi se […] odločili govoriti o (leksikaliziranih in neleksikaliziranih) zvezah glagola s prostim (glagolskim) morfemom, bi bila to samodejna pot do dvopomenskosti oz. dvofunkcijskosti izrazno istega morfema – prislovne (slovarske) in predložne (skladenjske).« 37 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 2 predlog in njegovi SkladenjSki oz. Slovnični pomeni Splošni pomen predloga si torej lahko razlagamo kot neki relativni/razmerijski prislovni (prvotno prostorski) pomen, ki ga upravlja konkretna skladenjska raba (slovnica), zato ga splošno opredeljujemo tudi kot slovnični pomen. 4 Predlog je torej prvenstveno prislovni morfem glagola. Kot prislovni morfem je razmerijsko in lastnostno usmerjan od glagola oz. povedka, hkrati pa prislovno usmerja samostalnik (Nikitina 1979: 116). Funkcijska razlaga predlogov povsem naravno vključuje tudi Bajčevo (1959) pomenskorazvojno os pri predlogih v smiselni razvojni smeri prostor → čas → vzrok/način; ta pomenskorazvojna os predložnih razmerij je potrjena tudi v češčini, slovaščini, ruščini. 5 Predlog kot prosti prislovni morfem glagola (v smislu zunanjih okoliščin ali notranjih vršilskih okoliščin) namreč obstoječemu glagolskemu pomenu doda sestavini ‘razmerja’ in ‘vrednotenja’. Prislovnost predloga oz. stopnja njegove avtohtone prislovnosti (prvenstveno prostorske in potem še časovne) se najbolj jasno izraža ob glagolu biti, ki premore najširši pomenski obseg. V teh rabah se izkaže, da predlogi z vzpostavljanjem raz- ličnih okoliščinskih razmerij odkrivajo statične in dinamične možnosti glagolov; predložni vnos okoliščin dodaja ali pa zgolj potrjuje statičnost ali dinamičnost glagolskih pomenov. Možno je, da lahko s pomočjo glagolsko-predložne leksikalizacije npr. glagol biti v biti z/s izraža tako statični kot dinamični pomen ‘soobstajati’, ‘podpirati’ in ‘družiti se z’. Ob glagolskih primitivih, ki dopuščajo najširšo skladenjskopomensko uporabo, se lahko izrazijo vse možne pomenskoskladenjske vloge predložnih morfemov: kot vezavnodružljiv je predlog pomenski del predložnega prislovnega določila, npr. Delajo za hišo, Delajo za tri dni, Delajo za dva, kot vezavnovezljiv pa je del glagola, npr. Delajo za jed, Delajo za sovražnika, Delajo za prenehanje sporov ipd. Na splošno pa lahko ločujemo zveze s prostorskim predložnim morfemom nakladati (na) tovornjak, igrati (na) kitaro od zvez z nevezljivimi neprostorskimi okoliščinami nakladati na novo, igrati na novo, ki izražajo način in lastnost deja- nja, delovanja ipd. 4 V razlagalnem slovarju so predlogi lahko predstavljeni kot glagolski globinski prislovi oz. pri- slovni morfemi glagola ali prosti glagolski morfemi zlasti (a) z dodanimi pomenskimi pojasnili, ki pri prostomorfemskih glagolih in pridevnikih opozarjajo na različne stopnje možne leksikali- zacije, in (b) z dodanimi slovničnimi/skladenjskimi pojasnili, ki opozarjajo na možna skladenj- ska razmerja (zlasti vezavnovezljivo in vezavnodružljivo). Predložni prosti glagolski morfem je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika izražen s slovničnimi kvalifikatorskimi pojasnili: »s predložnim povedkovim določilom«, »s predložno zvezo«, »s predlogom«, »v zvezi z/s«. Prim v Fran/SSKJ². 5 Za predloge ostaja izhodiščni prostorski pomen, ker prostor ponuja najbolj jasna pomenska razmerja, in s temi (prostorskimi) razmerji se da najlažje opisati tudi druge pomene oz. razmerja v drugih pomenih (Nikitina 1979: 118). 38 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije 2.1 Predlog kot morfem vezavnosti in prehodnosti S predlogom se vzpostavlja nova ali zgolj dodaja še nova slovnična prehodnost glagola v povedku, npr. spreminjati se v, prijeti za, nagovarjati k, in ta vodi v še večjo konkretizacijo vezave ter s tem v še bolj konkretno povedkovo rabo. Ob- veznovezavni predložnomorfemski glagoli so tisti, katerih korenske besede se ne uporabljajo brez prostega morfema, npr. temeljiti na, ukvarjati se z/s. Z leksikalizacijo glagola in predloga se prostopredložni glagol pomensko osamo- svoji v samostojno leksemsko enoto. In če konkretni skladenjski (povedkov) pomen dopušča tako prostorski kot neprostorski pomen obglagolskega predloga, leksikali- zacija oz. poglagolitev predloga ukinja njegovo konkretno prostorskost s tem, da ga pomensko posploši v usmerjanje in faznost: prostorska prehodnost s predložno rab- ljenim glagolom v povedku se leksikalizira v predložni glagolski leksem s časovno usmeritvijo, npr. pristopiti k znancu/napravi → pristopiti k delu ‘začeti delo’. 2.2 Leksikalizacija in gramatikalizacija znotraj predložnomorfemskih glagolov Pojav prostomorfemskosti je tako lahko enkrat opisan v smeri leksikalizacije 6 glagola, ko se glagol z dodajanjem prostega morfema pomensko dopolnjuje oz. spreminja v nov pomen ali leksem, drugič pa v smeri gramatikalizacije 7 prostega glagolskega morfema, ko se predlog ali zaimek v vlogi prostega morfema posto- pno pomensko prazni oz. deleksikalizira, npr. imeti se za, imeti za novo, imeti za norca v pomenu ‘obravnavati kot’ ipd. V glagolskih zvezah se leksikalizacija in gramatikalizacija procesno dopolnjujeta med leksemom in prostim morfemom, npr. biti pri ‘sodelovati’, prehajati v ‘postajati’ ipd. (Žele 2019). 2.2.1 Predložni prosti glagolski morfem 8 (z vektorsko vrednostjo kot stalnico) z usme- ritvijo navzven pomensko poudarja prostor in razvrstitev v prostoru ter s tem 6 Leksikalizacija je proces, v katerem skladenjska enota oz. prosta besedna zveza postane nov samostojni pomen (t. i. popolna leksikalizacija pomena), leksem oz. slovarska enota; v bistvu le- ksikalizacija z dodajanjem pomenskih sestavin (tj. prek opomenjanja/semizacije pomenske last- nosti v pomensko sestavino) pomensko specificira/konkretizira obstoječi izraz, da lahko postane nova slovarska enota. V našem primeru govorimo zlasti o leksikaliziciji glagolskih pomenov in leksemov, sledijo lahko še leksikalizacije pridevnikov in prislovnih predložnih imenskih zvez. 7 Gramatikalizacija pa je smislu razpomenjanja in hkratne dekonkretizacije pomena iz leksikal- nega v slovničnega tipična za predloge in povratnoosebne zaimke v vlogah prostih morfemov. Iz ang. strokovne literature poznamo gramatikalizacijo kot jezikovni proces, v katerem določen samostojni leksikalni izraz izgublja svoj predmetni pomen in se vedno bolj rabi kot slovnični element, pri čemer se ločujeta a) slovnični kontinuum: leksikalna beseda → slovnična beseda → naslonka → morfem, b) pomenski kontinuum: polni pomen → delno izpraznjen pomen → izpraznjen pomen (Ilc 2014; Hopper – Traugott 1993: 4). Ilc (2014: 312) ga sloveni kot »proces obraziljenja«, katerega rezultat je poponsko obrazilo tipa temeljiti na, ukvarjati se z/s ipd. 8 Sintagma »predložni prosti glagolski morfem« označuje prosti morfem glagola v predložni (skladenjski) vlogi, Predlog je tu uporabljen v vlogi izraza za slovnični pomen, ki izraža ‘odvis- no neenakovredno razmerje’. V zvezi z označevanjem prostomorfemske rabe so v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992) opredeljene jezikoslovne zveze: »predložni glagol« = gla- 39 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) navadno uvaja še nov skladenjski pomen, npr. mahati jo z/s ‘iti s kom/čim’ nasproti mahati jo ‘hitro iti’ in mahati z/s ‘pretiti’ ipd. Usmeritev nakazuje tudi teličnost glagolskega dejanja pri hoditi za, oblikovati se v, rasti v, staviti na, streči po, tarn- ati nad/čez, tekati za ipd. Povezanost predloga s funkcijskoizrazno ravnino izraža že samo poimeno- vanje za to besedo, ki znotraj predložne zveze izraža razmerja: to je vezavna ali prisojevalna vezljivost ali vezavna družljivost, npr. iti na predstavo ‘obiskati’ (vezljivo) : naiti na znanca ‘srečati’ (vezljivo) : iti na slepo (družljivo). Prosti glagolski morfem, izražen s predlogom ali – širše rečeno – s predložnim izrazom, prvenstveno vzpostavlja vezavo, 9 in glede na glagolsko izhodišče pred- vsem vezavno vezljivost, npr. delati na načrtu ‘ukvarjati se z načrtom’, drugotno pa tudi vezavno ali primično družljivost, npr. delati na polju: vezavnodružljivo v pomenu ‘obdelovati (kaj) na polju’ ali primičnodružljivo v pomenu ‘kopati njivo na polju’. Primična družljivost je lahko posledica družljivosti med povedki ter označuje družljivost med povedkom in zgolj primaknjenim predložnim prostim glagolskim morfemom drugega povedka, ki pa ni izražen: delati + (biti) na polju. Zgledi medpropozicijskega združevanja dveh povedkov v predložne zveze so npr. hoditi zunaj brez kape ← ‘hoditi zunaj + biti brez kape’, Smejati se v dlani ← ‘smejati se + potiskati obraz v dlani’; medpropozicijskost najpogosteje uvajajo prislovna določila načina. 3 predlogi in predponSka obrazila Soodvisnost med predlogi kot predložnimi morfemi pri glagolih in glagolskimi predponsko-priponskimi obrazilnimi morfemi se odraža v razporeditvi vidsko- sti, faznosti in prislovnosti med glagolske obrazilne in predložne morfeme, tako da so vidskost, 10 faznost in usmerjenost v predponsko-priponskem obrazilnem delu, predložni morfem glagola pa izraža prislovna razmerja. 11 Predlogi v vlogi gol, ki ima za prosti morfem vezave predlog, npr. misliti na; »predložni pridevnik« = pridevnik, ki ima za prosti morfem vezave predlog, npr. nor na; »predložni samostalnik« = samostalnik, ki ima za prosti morfem vezave predlog, npr. misel na, sanje o ipd. 9 Po Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 351) tudi vezavni morfem, ki »določa sklonsko vezavno moč ustrezne besede« in je »večinoma notranji, tj. površinsko brezglasoven (gledati predstavo)«; za predložni vezavni morfem, ki je položajno poponski, so navedeni zgledi govoriti o, ukvarjati se z. Funkcijsko so predlogi v slovanskem jezikoslovju pogosto označeni kot sklonski morfemi; kot prosti sklonski morfemi zagotovo izražajo slovnični (razmerijski) pomen, z oznako predložni izrazi (zlasti v hrvaškem, srbskem in češkem jezikoslovju) pa bi bil lahko bolj poudarjen njihov prislovni pomen. 10 Z vidika očitne težnje vseh glagolov po vidski parnosti ali vsaj po vidskem nasprotju predpone oz. predponska obrazila kot pomenonosne in besedotvorne prvine uvajajo vidska nasprotja; in zaradi nezmožnosti nekaterih glagolov, kot igrati, piti, peti, pisati, brati ipd., tvoriti sinonimni vidski par, kot spremstveno sestavino vključujejo še dovršnost (Isačenko 1960: 140, 166, 173, 175). 11 Med drugimi P. Piper (2001) tudi s povzemanjem tujih in domačih relevantnih ugotovitev opo- 40 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije predložnih prostih morfemov namreč omogočajo bolj prost in s tem tudi večji izbor in širšo možnost večje ali manjše prostorske konkretizacije, kar dokazujejo zgledi kot zadelati za, zatakniti se za, zavzeti se za, zaprositi za; pristaviti se pri, priprositi pri, priljubiti se pri, pristati pri; vključiti v, vriniti v, vpoklicati v, odnesti od/iz/na/v, odtegniti od, odpoklicati od/iz ipd. V nasprotju s predložnomorfemsko (prislovno) razmernostjo pa predponskoob- razilna usmerjevalna vrednost sproži oz. omogoča zlasti spremembo vidskosti in faz- nosti, 12 npr. zahoditi – zahajati, zagovoriti – zagovarjati; nagovoriti – nagovarjati, kar ima včasih za posledico celo naknadno spremembo pomena, npr. obhoditi – obhajati. Dodana modifikacijska vrednost pa pri glagolih ne more biti deljeno morfem- sko uravnotežena med predponskim obrazilom in predložnim morfemom, temveč se težišče modifikacije določenega glagolskega pomena vedno prevesi bodisi na predponskoobrazilno stran bodisi na stran leksikaliziranega predložnega morfema, kar še dodatno potrjujejo primeri kot dati čez – predati, vzeti čez – prevzeti, govo- riti čez – ogovarjati, govoriti za – zagovarjati, priti do – pridobiti, tudi s pomen- skim razhajanjem, npr. hoditi ob – obhajati, padati na – napadati ipd. 3.1 Vrste predponskoobrazilnih in predponsko-priponskih glagolov Za boljšo predstavo o morfemskih zmožnostih in pomenskem vrednotenju glagolskih tvorjenk je dobro povzeti, kako se v slovenščini s skladenjskopomenskega in skla- denjskobesedotvornega vidika predponsk(oobraziln)e tvorjenke lahko delijo na bese- dotvorne podvrste oz. pomensko- in skladenjskopodstavno utemeljene različice: 13 (a) glagolske sestavljenke kot predponskoobrazilne modifikacijske tvorjenke s pred- ponskim obrazilom (s pretvorbno vrednostjo prislova v skladenjski in pomenski podstavi, tudi faznost je časovnoprislovna), npr. prebosti, predelati, preplačati, pocingljati, obzidavati, razdati, priklicati, doklicati, steči, umiriti, zajokati; zarja na človeško jeziko(slo)vno koncepcijo v prvi vrsti prostora ter na posledično oblikovanje in izražanje (z besedo kot prostorsko metaforo) t. i. jezikovne slike konkretne in abstraktne prostorskosti oz. jezikovne prostorskosti, tj. na prehajanje od konkretne horizontalnosti do ab- straktne vertikalnosti v smislu prostorskost – pripadnost – lastnost, npr. stati pred njim, priti pred njim, biti po uspehu pred njim, odskočiti od tal, odskočiti od včeraj, odskočiti od veselja, kar kaže tudi na visoko izomorfemskost različnih prostorskih izrazov kot t. i. prostorskih me- tafor, in v njih opozarja še na posledično izofunkcionalnost prostorskih pomenskih kategorij s časovnimi, vidskimi, lastnostnimi, svojilnimi idr. kategorijami. Pri nas o tem največ A. Bajec (1959: 9), A. Vidovič Muha (1993: 164ss.) in M. Merše (1995). 12 Izhodiščni prostorski pomen predponskega obrazila vsekakor vpliva na vrsto faznosti oz. na odločitev, ali prevlada začetnost ali končnost, npr. vžgati, prižgati, zapeti nasproti izdelati, raz- soditi, zadaviti. 13 V smer natančnejše opredelitve besedotvornih vrst v slovenščini kaže že članek J. Toporišiča Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/proklitične podstave v knjižni slovenščini (Toporišič 1973); isti avtor svoje ugotovitve še dopolnjuje v kasnejših razpravah (Toporišič 1996; 2000); problemsko pa J. Toporišiča dopolnjuje A. Vidovič Muha (1988; 1993) z razpravama, ki sta upoštevani v tej delitvi. 41 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) (b) glagolske izpredložne (predponskoobrazilne) tvorjenke, ki so tudi (vsaj dru- gotno) modifikacijske (predponsko obrazilo je samo enakoizrazno s skladenj- sko- in pomenskopodstavnimi predložnimi morfemi v predložnem glagolu), 14 npr. izvleči, nadgraditi, podmazati, pobarvati, odpoklicati ipd. Ravno pri izpredložnih tvorjenkah se lahko potrjuje trditev (prim. Bajec 1959: 9), da se iz iste starejše oz. prvotnejše »preverbialne rabe« razvijejo predponsko obra- zilo (z usmerjenostjo glagolskega dejanja) in predložni morfemi (s prvotno prostorskim/časovnim razmerjem glagolskega dejanja); (c) izpredložnozvezne izpeljanke (z dovršnim predložnim glagolskim primiti- vom v skladenjski podstavi npr. ‘dati v roke / v knjigo / v račun’, ‘narediti do konca’, ‘izraziti v besedi / v pesmi’), v predponsko-priponskem obrazilu je vključena faznost, zaradi pretvorbe predloga iz skladenjske podstave v pred- pono pa se prislovna (prostorsko-časovna) vrednost v smislu prislovne usmer- jenosti in razmernosti porazdeli med predponsko-priponskim obrazilom in predložnim morfemom, npr. vročiti, vknjižiti, vračunati, dokončati, ubesediti, upesniti, predpasati, podceniti, pokrpati, popackati, razdeliti, obdavčiti, nad- zidati; ukalupiti se v povprečje, včlaniti se v skupino sedmih, vprogramirati makroukaze v notranji makrorom, vtiriti koga v dejavnost; (c 1 ) izpeljanke s potencialno čistovidsko predpono (kot pretvorbo skladenjsko- podstavnega ‘narediti novo’, ‘postati molčeč’ ipd.), npr. obnoviti, obmolkniti, osamiti, osvežiti, poveličati, zaceliti, zakrpati, začrtati. Tovrstne izpeljanke so še najbolj čistovidske. 15 Z vidskega vidika in v okviru izpeljank tipa c 1 je npr. obeliti, očistiti ← ‘narediti belo, čisto’ bolj čistovidsko kot npr. počistiti ← ‘narediti čisto po (čem), pobeliti ← ‘narediti belo po (čem)’ ipd. O stopnji čistovidskosti odloča tudi pomenje določenega glagola v konkretnem jeziku; čistovidskost tudi ne bi smela spremeniti glagolske predložne rabe. 14 A. Bajec (1959: 9) povzema, da je preverbialna raba starejša od prepozicionalne, vendar tudi, da ko se je prvotni pomen v predponah oz. predponskih obrazilih postopoma izgubljal, ga je bilo lažje razbrati iz predložne rabe. 15 A. V. Isačenko (1960: 155, 159) govori o večji ali manjši stopnji pomenske izpraznjenosti oz. abstraktnosti predpon oz. predponskih obrazil v slovanskih jezikih. O čistovidskosti oz. o per- fektivizaciji s prefiksi o-, po-, na-, iz-, z-/s- pri Slovencih piše F. Ramovš (1952: 126), A. Ba- jec (1959: 21) pa o »goli perfektivizaciji« in o »obledelem prvotnem pomenu«. O tem tudi F. Jakopin (1966: 177, 179): »Toda vsa osnovna glagolska dejanja niso takšna, da bi prišla do izraza krajevno determinirajoča vloga preverbov, ko se je včasih adverbialna vsebina prefiksov na ta način približala ničli […] ‘navidezno čisto aspektno razmerje’, npr. boljšati – izboljšati, in navsezadnje možnost sinonimije, npr. boljšati – izboljševati«. Na možnost čistovidske oz. samovidske pomensko-skladenjske uporabe predponskih obrazil je opozorjeno npr. v češčini (MČ 2: 182) s predponskimi obrazili o-, vy-, na-, za-, z-, ze-, u-, po- (omládnout, vyléčit, napsat, zalátat, zhrozit se, zešedivěd, uvařit, pozlatit); v ruščini (Vinogradov 1947: 515, 533–536) so tovrstna predponska obrazila predvsem o-/ob-, po-, s-, na-, vz-, u-, vidski pari pa npr. krasnet’ – pokrasnet’, delat’ – sdelat’, pisat’ – napisat’, krast’ – ukrast’, budit’ – razbudit’ ipd. 42 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije Pri obravnavi razmerja med predponskimi obrazili in predlogi ni zanemarljiv podatek, da so najpogostejše predpone oz. predponska obrazila po-, pre-, za-, z-, raz-, o-, u-/v-, do-, pri- 16 in najpogosteje uporabljani predlogi za, z, o, v, pri, na. 3.2 Z enakozvočnostjo predponskih obrazil in predložnih morfemov se izpostavlja tudi vezavna vezljivost glagolskih sestavljenk v zgledih kot naleteti na, nameriti na, vklepati v. 4 predložni glagolSki primitivi (biti , delati , imeti , iti ) Kot je bilo omenjeno zgoraj, se ob glagolskih primitivih, ki dopuščajo najširšo skladenjskopomensko uporabo, lahko izrazijo vse možne pomenskoskladenjske vloge predložnih morfemov. 17 Najširšo vezljivostno uporabo različnih leksika- liziranih predložnih glagolskih morfemov (G) ali neleksikaliziranih izglagolskih udeleženskih predložnih morfemov (U) pa omogoča glagol biti, ki v širokopo- menskosti obsega skladenjske pomene stanja, procesa in dogajanja: biti v pomoč/ korist (G), biti v lasti/vodstvu (U); biti na obisku/stažu (G), biti na mestu/vrsti (U); biti za rabo (G), biti za hišo (U); biti ob premoženje (G), biti ob njem (U); biti pri projektu (G), biti pri roki (U). Ko imamo ob biti dva ali več predložnih morfemov zapovrstjo, je obglagolski praviloma leksikalizirani glagolski morfem, naslednji pa udeleženski izglagolski predložni morfem, npr. biti za v smeti – nameniti v smeti / biti namenjen v smeti (podobno še v pravih frazah, npr. biti za pod zob ‘biti užitno’, biti za v kot / biti za med staro šaro ‘biti obnemogel/star’). Ob glagolu delati se najpogosteje razvrščajo predložni morfemi na, z/s, v, za, po, zato lahko tudi najbolj spreminjajo oz. izpopolnjujejo glagolski primitiv. Manj pogosto se uporabljajo še drugi predložni glagolski morfemi – glede na pogostnost si sledijo iz, pri, do, od, brez, pred, ob, čez, proti, pod, nad, med, zoper, kljub. Samo slovnično pretvorbeno vrednost v skladenjskih podstavah imajo predložne zveze kot delati na fuš > fušati, delati s plugom > plužiti, delati v besedi > besediti*/ubesedovati, delati po kalupu > kalupiti. Glagolsko nepolnopomensko 16 Pri naštevanju prislovnih vrednosti najpogosteje uporabljanih predpon oz. predponskih obrazil so upoštevane razprave, naštete kronološko: A. Bajca (1959), M. Hajnšek Holz (1978), J. To- porišiča ( 4 2000) in A. Vidovič Muhe (1993). Primerjalno-konstrastivno so kot najpogostejše izkazane in upoštevane tudi iste predpone in predponska obrazila v sodobnem ruskem jeziku, le v drugačni pogostnostni razvrstitvi (Isačenko 1960: 149). 17 Pogostnost uporabe glagolskih primitivov izoblikuje smiselne vzročno-posledične povezave de- lati – narediti, dati – dobiti – imeti, postati – biti. Z njimi je v okviru besedotvorja zaobsežena tudi pomensko- in skladenjskopodstavna (neudeleženska) vezljivost. Družljivost pa je (poleg glagola biti) upoštevana še s parom iti – priti, ki po pogostnosti sledi zgornjim faznim parom v okviru primarnih glagolov. 43 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) rabo z leksikaliziranim predložnim morfemom izražajo zveze: delati na načrtu/ krepitvi, delati z lopato, delati v dobrobit/spomin, delati za partizane/mir, delati po predlogi/skicah/umu, narediti iz fanta pevca, delati pri slovarju, delati pred njimi, delati proti interesom, delati nad načrti. Polnopomenska raba glagolov pa lahko uvaja neleksikalizirane (udeleženske) vezljive (V) in nevezljive (NV) predložne morfeme predložnih zvez: delati na polju/kliniki (V), delati na up/zoper (NV), delati z njo/igralci (V: ona/igralci imajo udeležensko vlogo prejemnika dejanja), delati z veseljem/umom (NV), delati v kmetijstvu/komisiji (V), delati v jezi/ritmu (NV), delati za zaprtimi vrati (V), delati za dva (NV), delati po hišah (V), delati po preudarku (NV), delati iz lesa (V), delati iz rok v usta (NV), delati pri Preseč- niku (V), delati pri luči (NV), delati do mraka (NV), delati od jutra (NV), delati brez oddiha (NV), delati nad vasjo (NV). Ob dati je v primerjavi z delati, tudi zaradi močne pomenske sestavine ‘usmerjenosti dejanja’, razvrstitev predložnih morfemov precej zožena – glede na pogostnost uporabe v, na, za, do. Najpogosteje uporabljani predložni morfem v ima npr. te možnosti: kot leksikalizirani je uporabljan v zvezah dati v časopis : dati v šolo/rejo : dati v mlin : dati v dar (v prvih treh zgledih se predložna zveza dati v lahko zamenja z objaviti v, vpisati/poslati v, peljati v, zadnja zveza pa je lahko skladenjskopodstavno pretvorljiva v darovati). Neleksikalizirani predložni morfemi z ohranjeno prostorsko vrednostjo so v zvezah dati v žep/koš. Posebnosti so zveze dati z izpredložno tvorjenimi prislovi kot dati vbogajme, dati narazen, ki glagolskim predložnim morfemom ukinjajo vezavnost, ne pa obvezne vezljivosti. Kot pri dati je tudi pri dobiti močna pomenska sestavina ‘smernost’, ki se izraža z izbiro najpogosteje uporabljanih predložnih morfemov v, na, po in za. Leksikalizirani so v zgledih dobiti z velemojstrom, dobiti za šest ipd. Neleksikali- zirani vezavnovezljivi predložni morfem je v dobiti v jadra, proti vezavnodružlji- vemu v dobiti po pošti/na upanje. Ob glagolu imeti ostaja obseg predložnih morfemov isti, le da je njihova raz- vrstitev glede na pogostnost drugačna, in sicer za, v, na, z/s, pred, pri. Leksika- lizirani predložni morfemi so v imeti (koga) za sleparja/poštenega, imeti (kaj) proti komu, imeti (kaj) pri tem, imeti čez trgovino ipd.; neleksikalizirani predložni morfemi s prostorsko vrednostjo pa v imeti (posest) na ravnini, imeti (blago) v kleti / pri sosedu ipd. Z vidika predložnega prostega glagolskega morfema so posebnost glagoli premikanja, npr. iti, ki lahko v svojo vezljivost vključujejo izhodišče in cilj: iti iz, iti k. Predložni morfem lahko ‘smernost’ opredeli še natančneje, npr. iti iz (= iziti) in v nadaljevanju iziti pri/na ipd. 44 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije 4.1 Glagolski primitivi med predponskoobrazilnostjo in predložnomorfemskostjo Po eni strani je z vidika leksikalizacije pričakovana pomenska nadvlada predpon- skega obrazila nad predložnim morfemom, po drugi pa se zlasti pri glagolskih pri- mitivih potrjuje njuna vzajemna dopolnilna vloga: kadar namreč primitiv pridobi predponsko obrazilo, se v nadaljevanju ne more leksikalizirati še s predlogom kot predložnim prostim glagolskim morfemom. Pri nadpomenskih glagolskih sestavljenkah s skladenjskopodstavnimi biti, delati, dati, iti 18 se v primerjavi z nepredponskoobrazilnimi glagolskimi primitivi zaradi splošnopomenskosti primitivov še jasneje in natančneje izraža pomenska vrednost predponskih obrazil 19 – razmerje med njihovo slovničnokategorialno vid- sko vlogo in pomenskomodifikacijsko besedotvorno vlogo (pri uporabi se znotraj pomenov iste sestavljenke ustvarijo tudi različna pomenskohierarhična razmerja med faznostjo, prislovnostjo ali lastnostjo določenega predponskega obrazila). S predponskimi obrazili kot besedotvornimi modifikatorji glagolskih pomenov so pri glagolskih sestavljenkah 20 s skladenjskopodstavnimi biti, delati, dati in iti izražene vse dodatne pomenske lastnosti oz. razločevalne pomenske sestavine, ki lahko odkrivajo vse možne vrste glagolskih dejanj. Glagolska sestavljenka je prehodna, ko je ‘faznosti’ dodana še ena izmed drugih dveh naštetih razločevalnopomenskih sestavin. Jasneje je izraženo tudi pomensko razmerje med predponskim obrazilom in predložnim glagolskim mor- femom in posledično se izbirno zoži uporaba predložnih glagolskih morfemov, in v nadaljevanju tudi možna uporaba udeležencev. Pri prebiti npr. prevlada prostorsko-časovna pomenska sestavina: Vsak večer je prebil na sestankih/pri prijatelju, Večino življenja je prebil v revščini/v strahu, Ne more prebiti brez nje: preživeti/prebedeti/prečepeti ipd. Pri pomenih v okviru posamezne sestavljenke s skladenjskopodstavnim delati so osnovne pomenske vrednosti predponskih obrazil, ki določajo vrsto glagolskega dejanja, ‘faznost’ (začetnost/trenutnost/končnost), ‘rezultativnost’ (enkratna/večkratna) in ‘lastnost/mera’ (stopenjskost/količinskost). Pomen- ska vrednost predponskega obrazila vpliva tudi na udeležensko vlogo vezljivo- stnega določila. Tako je npr. pri sestavljenkah s skladenjskopodstavnim delati pri 18 Glagolske (nadpomenske) sestavljenke s skladenjskopodstavnimi (predložnomorfemskimi) delati, dati, biti in iti so glede na pomensko- in strukturnoskladenjsko vezljivost vzorčne iz- hodiščne nadpomenke za vse druge glagolske sestavljenke, ki jih uvrščam v pomensko višje specializirane glagole. 19 Vloga predponskih obrazil je slovničnokategorialna oz. vidska in besedotvorna, zato vključuje tudi poimenovanje vrst glagolskega dejanja; treba je še poudariti, da je pri sestavi, ko imamo opraviti s predponskimi obrazili, njihova vloga vedno besedotvorna, vidska pa, kot je znano, samo v primerih razvrstitve na nedovršniško glagolsko podstavo (Vidovič Muha 1993: 162). 20 Pri tej vzorčni obravnavi sestavljenk so bile pri določanju predponskoobrazilnih vrednosti upo- števane tudi pomenske vrednosti predponskih obrazil po A. Bajcu (1959) in po M. Merše (1995: 286–317). 45 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) dodelati ‘rezultativnost’ izražena v dodelati obleko/sliko in ‘lastnost’ v dodelati okrasje / dodelati tkanino; pri izdelati je ‘lastnost’ izražena v izdelati članek/sta- lišča/tehniko in ‘rezultativnost’ v izdelati film/čevlje; pri nadelati sta ‘mera’ in ‘lastnost’ izraženi v Stare planinske poti so nadelali; pri predelati so ‘rezultativ- nost’, ‘lastnost’ in ‘mera’ izražene v predelati pohištvo/obleke/vsebino; pri vdelati in zadelati je prvot na ‘prostorskost’ in drugotna ‘lastnost’, zato je večja možnost rabe s predložnim morfemom, npr. vdelati diamant v prstan, Hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo, zadelati špranje v okviru s kitom ipd. Če je pri delati prevladujoča splošnopomenska sestavina ‘časovnost’, je pri dati to ‘prostorskost’, in sicer ‘usmerjena prostorskost’, ki večinoma ne potrebuje dodatne predložnomorfemske uporabe. Krajevnost oz. prostorskost je označena z ‘usmerjenostjo’ dejanja, ki jo s hkratno ‘rezultativnostjo’ izraža izdati v pomenih ‘napraviti, da gre kaj od kod’ – ‘dati kaj ven’: izdati blago iz skladišča, izdati zdra- vila na recept ipd.; pri oddati je pomen ‘napraviti, da kaj preide drugam’: oddati del od/iz/z/s česa, oddati blago stranki/v prodajo/na licitacijo ipd. Glagolske sestavljenke s skladenjskopodstavnim iti ohranjajo krajevnost oz. smernost predponskih obrazil, ki mora biti potrjena še z neleksikaliziranim predložnim morfemom, npr. priti k hiši/v hišo. Predponska obrazila imajo pro- storskousmerjevalno vrednost z obveznim ‘izhodiščem’ v iziti, oditi, uiti, vziti ali ‘ciljem’ v doiti, priti, zaiti. Kot razločevalne pomenske sestavine glagolov premi- kanja lahko označujemo tudi elementarne okoliščine kot ‘zemlja’, ‘voda’ in ‘zrak’ v izleteti, izpluti, izplavati, izplaziti se, izteči z nadpomenko iziti. Predponska obrazila v primerjavi s predložnimi prostimi glagolskimi mor- femi lahko povečujejo prehodnost dejanja v povedku, ne napovedujejo pa večje oz. širše vezljivosti (prim. Vidovič Muha 2009: 56–57); povečana prehodnost v povedku je opazna npr. pri delati, ki iz svoje pogojne prehodnosti lahko z doda- janjem predponskih obrazil vzpostavi prehodnost pri nadelati, obdelati, pride- lati, zadelati. Večanje oz. širjenje vezavnosti oz. vezljivosti pa ostaja v domeni predložnega prostega glagolskega morfema. 5 predložni proSti glagolSki morfemi še z vidika nepolnopomenSke in polnopomenSke rabe glagolov 5.1 Pri (ne)polnopomenskih primarnih glagolih je najbolj jasno razločevanje med lek- sikaliziranimi predložnimi prostimi glagolskimi morfemi in neleksikaliziranimi predložnimi prostimi glagolskimi morfemi, ki prvenstveno uvajajo nove ude- leženske vloge. Leksikalizacija predložnega morfema je pri nepolnopomenskih rabah kot biti ob hišo v pomenu ‘izgubiti hišo’, imeti ga za pametnega v pomenu ‘ceniti ga kot pametnega’, dati na njegovo besedo v pomenu ‘upoštevati njegovo besedo’, delati na tej temi v pomenu ‘obravnavati to temo’, klobuk dobiti za suknjič 46 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije v pomenu ‘klobuk zamenjati s suknjičem’. Neleksikalizirana uporaba predložnega morfema je pri polnopomenskih rabah kot biti ob hiši v pomenu ‘nahajati se ob hiši’, imeti za pametne v pomenu ‘hraniti za pametne’, dati na mizo v pomenu ‘položiti na mizo’, delati na polju v pomenu npr. ‘orati na polju’, dobiti za nesram- nost v pomenu ‘ozmerjati/pretepsti za nesramnost’. 5.2 Nekateri predložnomorfemski glagolski primitivi so pomenskoskladenjsko zamen- ljivi z drugimi predložnomorfemskimi glagolskimi primitivi, npr. biti brez – ne imeti: Sčasoma so bili brez vsega – Sčasoma niso imeli več nič; biti od – imeti: Ta hiša je od sestre – To hišo ima sestra; biti za – delati kot: V kraju je za poštarja – V kraju dela kot poštar. 5.3 Leksikalizacija polnopomenskih neprimarnih glagolov s predložnimi prostimi morfemi lahko prvotne specializirane pomene teh glagolov posploši. Takšne pred- ložnoglagolske leksikalizirane zveze hkrati s posplošitvijo prvotnega specializi- ranega pomena glagola postanejo prehodne in zaradi tega pridobijo še funkcij- skozvrstno, socialnozvrstno ali čustvenostno oznako (po SSKJ): leviti se v (ekspr.) ‘postajati’, oblikovati se v ‘postajati’, obstajati iz ‘imeti’, predelati v ‘spremeniti’, zaplesti se v (ekspr.) ‘začeti’ ipd. 21 Predložne glagolske morfeme prehodnosti imajo zveze: koketirati s/z, leviti se v, oblikovati se v, obstajati iz, ozirati se na, preiti v, prekaljevati se v, prihajati do, razrasti se v, shajati brez, sloneti na, spravljati se nad, spremeniti se v, spustiti se v, stati pred, vleči se na, vzdržati brez, zaplavati v, zaplesti se v; pri drugih gla- golih pa predložni glagolski morfemi samo pomensko- in strukturnoskladenjsko spreminjajo vezljivost glagolov, npr. prerasti v, prestopiti na, prignati do, prijeti za, pripraviti ob, šteti za, trpeti za, valiti na, veljati za, vleči na. 6 lekSikalizirane glagolSke zveze S predložnimi proStimi glagolSkimi morfemi V nadaljevanju se omejujem na opis značilnosti oz. razločevalnih lastnosti leksi- kaliziranih glagolskih zvez. Pri leksikaliziranih glagolskih zvezah: (1) Predložni prosti glagolski morfem uvaja desno vezljivost:  Ob prvotno neprehodnih glagolih kot iti do, dozoreti za, viseti med, spuščati se v ipd. Pri primitivih kot biti ob, delati na ipd. 21 S slovarsko čustvenostno oznako »ekspr.(esivno)« so označeni tudi istokorenski glagoli z raz- ličnimi predložnimi morfemi, ki v okviru pomenskih polj teh glagolov lahko poudarijo in izra- zijo različne pomenske sestavine – pri a) vreči se v/na ‘namenskost’ ali ‘intenzivnost’ dejanja, pri b) vstati od/proti ‘prenehanje dejanja’ ali ‘nasprotovanje’, pri c) zagoreti za ‘vznemirjenje’ ali ‘prizadevnost’, pri č) zakopati se v ‘intenzivna dejavnost’, pri d) tiščati v/na ‘vsiljivost’, pri e) živeti za ‘tvorna/netvorna razmerja’ ali ‘pridobivanje’ ali ‘porabljanje’. 47 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)  Ob glagolih premikanja ohranjajo samo usmerjevalne pomene, ki predlož- nemu glagolskemu leksemu dajejo drugotne prenesene pomene a) faznosti/ omejevanja dejanja/lastnosti/stanja (prehajati k, prevesiti se v/prehajati v, oddaljiti se od, planiti po ipd.) in b) posploševanja/naklonskosti delovanja (spravljati se nad, dregati v ipd.).  Pri glagolih z besedico se, ki ima najpogosteje vlogo slovničnega morfema, je primerov z zaimenskim se zelo malo; pri njih pomenska vloga se označuje predvsem samodejnost, splošnost in procesualnost in s prehodom v slovnično vlogo označuje tožilniško vezavo, ki ostaja v okviru istega udeleženca. Šele dodani predložni prosti morfem potem pomensko usmerja dejanje/dogajanje na druge udeležence, npr. spopasti se z/s (nav. ekspr.) ‘začeti reševati, op- ravljati kaj težavnega, neprijetnega’, posloviti se od (ekspr.) ‘nehati uporab- ljati, uživati’; sončiti se v ‘biti v veliki meri deležen naklonjenosti nekoga’. (2) Prvotno prehodnim glagolom lahko spremeni pomen in s tem tudi desno vezljivost, npr. vleči na, gledati po, gnati v.  Določeni glagolski pomeni v okviru svojega vezljivostnega polja omogo- čajo le omejeno zamenljivost predložnih morfemov, npr. gledati na otroke : gledati za otroki; iti na/nad; spati pri (z/s); vpiti na otroka/nad otrokom. (3) Frazeološke glagolske predložne zveze mimo slovničnofunkcijskih in izra- znih (sklonskih) lastnosti posebej izpostavljajo zlasti pomenske lastnosti izbranih udeležencev, npr. zagreti se za stvar, vstati proti sovražniku. Izbrani udeleženci so lahko a) pojmovni samostalniki: viseti med dobrim in slabim; b) pridevniške besede – barvni pridevniki: vleči na rdeče, in števniki: zaleči za dva; c) samostalniki s kategorijo človeško + : lepiti se na koga. (4) Lahko razširjajo desno vezljivost glagolskih sestavljenk:  Z enakoizraznimi predložnimi glagolskimi morfemi, npr. oddaljiti se od, zaleči za, iztrgati (se) iz, vdajati se v; včasih predponsko obrazilo ohrani samo še fazni pomen, npr. gledati po : pogledati po (proti npr. vprašati po : povpra- šati po).  Prislovnost predponskega obrazila je poudarjena še s predložnim morfe- mom, npr. prilepiti k/na, nagibati se k, prebiti se do, predelati v.  Predponsko obrazilo ohrani predvsem faznost, upravljalno-prislovni pomen pa se prenese na predložni morfem, npr. zariti se v, zavozlati se v, pomuditi se z/s, zamuditi se z/s, potlačiti v. Z leksikalizacijo oz. poglagoljenjem predložnega prostega morfema in glagola ta predložni glagolski morfem s prvotnim posplošenim prostorskim pomenom na- mesto prostorskega razmerja lahko izraža tudi časovno razmerje in se s časov- nostjo še tesneje poveže z glagolom; s tem se lastnostno približuje tudi vlogi pred- ponskega obrazila, npr. pristopiti k ‘začeti’, prehajati v ‘postajati’, spreminjati se 48 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije v, vleči na (rdeče) ‘postajati’, narediti za (koga) ‘ustreči komu’, imeti za ‘obrav- navati kot’, biti za, potegovati se za ‘hoteti, želeti’. Kot je razvidno iz zgledov, se s poglagoljenjem predložnega prostega morfema glagolske predložne zveze s glagolskim primitivom biti, imeti, narediti pomensko specializirajo in obratno, pomensko specializirani glagoli kot pristopiti, spreminjati se, vleči ipd. se lahko posplošujejo zlasti v smeri poudarjene časovne oz. fazne vrednosti. 7 za Sklep Vloga predlogov kot okoliščinskih besedic ostaja izhodiščno vezana na glagolsko dejanje, proces ali stanje in stopnja pomenske povezave z glagolom je odvisna od vsakokratne povedkove rabe. Vezavnost predložnega prostega glagolskega mor- fema omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku; prehodnost uvaja in omogoča predložni prosti morfem s prislovnim pomenom. V vsakem primeru pa lahko predlog kot prislovni morfem glagola oko- liščinsko spreminja pomen glagola: glede na izhodiščni pomen ga lahko pomen- sko ponatanči oz. specificira, npr. čakati z/s ‘odlašati’, čakati na ‘upati’, ali pa pomensko posploši, npr. spopasti se z/s ‘začeti’, posloviti se od ‘končati’. Pri leksikalizaciji predložnega glagola gre za to, da se pomen glagola dopolnjuje s prostorsko umestitvijo in usmeritvijo, izraženo s predložnim prostim morfemom, in ta se pomensko prilagaja/spreminja glede na pomen glagola. Torej z glagol- sko leksikalizacijo oz. poglagolitvijo predložni prosti morfem izgublja prvotni prostorski pomen ter se s časovnim pomenom še tesneje povezuje z glagolom in približuje vlogi predponskega obrazila, kar nakazujejo vzporednice tipa govoriti čez – ogovarjati, govoriti za – zagovarjati ipd. Razporeditev slovnično-pomenskih vrednosti, kot so vidskost, faznost in usmerjenost v predponsko-priponski obra- zilni del, medtem ko predložni morfem glagola lahko izraža različna prislovna razmerja, kaže na dejstvo, da se z istim predponskim obrazilom lahko povezuje več različnih predlogov z bolj konkretnimi prostorskimi vrednostmi, npr. odnesti od/iz/na/v, pristati pri/v/na. Na eni strani imamo pomensko prevlado predponskega obrazila nad predlož- nim prostim morfemom, po drugi strani pa se njuna vzajemna dopolnilna vloga jasno potrjuje še zlasti pri glagolskih primitivih: kadar namreč primitiv pridobi predponsko obrazilo, se v nadaljevanju ne more leksikalizirati še s predlogom kot predložnim prostim glagolskim morfemom, npr. delati na izboljšanju cest nasproti nadelati ceste, nadelati se na cestah, biti na dieti, prebiti precej časa na sestankih. Leksikalizacija glagola in predložnega prostega morfema (z izhodiščno prostorskostjo) konkretnemu glagolu v povedku odpira vezavnost in prehodnost; 49 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) povečana prehodnost glagolskega pomena v povedku povečuje tudi besedilno aktualnost. Uvajanje predponskega obrazila pa gre bolj v smer pomenskega pou- darjanja časovnosti oz. faznosti. viri in literatura Bajec 1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika IV: predlogi in predpone, Ljubljana: SAZU, 1959. Hajnšek Holz 1978 = Milena Hajnšek Holz, O pomenih slovenskih predpon, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 14, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Pedagoško-znanstvena enota za slovanske jezike in književnost, 1978, 33–58. Hopper – Traugott 1993 = Paul J. Hopper – Elizabeth C. Traugott, Grammaticalization, Cambridge: Cambridge University Press, 1993. Ilc 2014 = Gašper Ilc, Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini, v: Prostor v jeziku in jezik v prostoru / Space in language and language in space, ur. Ada Vidovič Muha – Andreja Žele = Slavistična revija 62.3 (2014), 309–319. Isačenko 1960 = Aleksander Vasiljevič Isačenko, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopo- stavlenii s slovackim II: morfologija, Bratislava: Izdatel’stvo Slovackoj akademii nauk, 1960. [Александр Василевич Исаченко, Грамматический строй русского языка в сопоставлйении с словацким. II: морфология, Братислава: Издательство Словацкой академии наук, 1960.] Jakopin 1966 = Franc Jakopin, K tipologiji slovenskega in ruskega glagola, Jezik in slovstvo 11.6 (1966), 176–182. MČ 2 = Jan Petr – Miroslav Komárek – Jan Kořenský idr., Mluvnice češtiny: tvarosloví, Praha: Aca- demia, 1986. Merše 1995 = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljub- ljana: SAZU, 1995. Nikitina 1979 = Serafima Evgen’evna Nikitina, O semantičeskom var’irovanii russkih predlogov – predmet zadači i sposob opisovanija, Semantičeskoe i formal’noe var’irovanie, ur. V. N. Jar- ceva, Moskva: Nauka, 1979. [Никитина Серафима Евгеньевна, О семантическом варьировании русских предлогов – предмет задачи и способ описования, Семантическое и формальное варьирование, pед. В. Н. Ярцева, Москва: Наука, 1979.] Piper 2001 = Predrag Piper, Jezik i prostor, Beograd: Biblioteka XX vek, 2 2001. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, ur. B. Pogorelec – P. Merku – M. Sovre, Ljubljana: DZS, 1952. SSKJ 2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www. fran.si. Toporišič 1973 = Jože Toporišič, Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/proklitične podstave v knjižni slovenščini, Slavistična revija 21.1 (1973), 105–112. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 1996 = Jože Toporišič, Glagolske »sestavljenke« iz zveze glagol + predložna zveza, Raz- prave razreda za filološke in literarne vede 15 (1996), 109–123. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 4 2000. Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete – Partizanska knjiga, 1988. Vidovič Muha 1993 = Ada Vidovič Muha, Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom), Slavistična revija 41.1 (1993), 161–192. 50 Andreja Žele  Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije Vidovič Muha 2009 = Ada Vidovič Muha, Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil – vprašanje propozicije, Slavistična revija 57.3 (2009), 251–261. Vinogradov 1947 = Viktor Vladimirovič Vinogradov, Russkij jazyk (grammatičeskoe učenie o slo- ve), Moskva – Leningrad, 1947. [Виктор Владимирович Виноградов, Русский язык (грамматическое учение о слове), Москва – Ленинград, 1947.] Žele 2019 = Andreja Žele, Prostomorfemskost v slovenščini, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019 (Lingua Slovenica 15). Summary Lexicalization of Slovenian Prepositional Verbs The basic role of prepositions is to specify constellations in an event described by the verb. However, the processes and states a preposition describes and the level of its se- mantic interconnectedness with the verb is different for every predicator. Combinations of verbs and prepositions as free morphemes enhance the bare verb’s syntactic combinatorial possibilities and usually also make possible semantic transfers within the predicators whe- re they occur. In other words, transitivity both makes possible and determines a preposi- tion’s role as a free morpheme with an adverbial meaning. Any preposition functioning as an adverbial morpheme in a prepositional verb may alter the verb’s circumstantial connotations. It may narrow down (or specify) its deno- tative meaning, as in čakati z/s (literally, ‘wait with’) ‘procrastinate, delay’ or čakati na (literally, ‘wait on’) ‘hope, anticipate’; or expand and generalize it, as in spopasti se z/s (literally, ‘engage with’) ‘begin’ or posloviti se od (literally, ‘take leave from’) ‘finish’. A prepositional verb is lexicalized when the verb’s meaning is amended with some spatial or temporal input by a prepositional free morpheme, which is in turn selected and modified by the meaning of the verb. That is, in the process of verbal lexicalization, the preposi- tional free morpheme loses its denotative spatial meaning while increasing in its tempo- ral input, becomes more closely associated with the verb, and starts resembling a prefix, which is demonstrated by pairs such as govoriti čez (literally, ‘speak over’) = ogovarjati, both ‘badmouth’, govoriti za (literally, ‘speak for’) = zagovarjati, both ‘advocate for, de- fend’, and so on. Syntactic-semantic values such as aspect and phaseness in combination with general positional and directional values tend to be expressed in verbal prefixes, whe- reas prepositional morphemes in verbs may express a multitude of adverbial meanings (i.e., spatial, temporal, causal, etc.). This is demonstrated by the fact that verbs with the same prefix may take on various prepositional morphemes with more definite spatial values, as in odnesti od/iz/na/v ‘carry from/out of/onto/into’ or pristati pri/v/na ‘land at/in/on’. Although the meaning of the prefix usually overrules that of the prepositional free morpheme, their inputs may also work in conjunction, which is especially evident in ver- bal primitives: when a primitive is prefixed, it may not lexicalize together with a preposi- tional free morpheme; compare delati na izboljšanju cest ‘work on improving the roads’ versus nadelati ceste ‘build up the roads’, nadelati se na cestah ‘work hard on the roads’, biti na dieti ‘be on a diet’, prebiti precej časa na sestankih ‘spend a lot of time in meet- ings’. The lexicalization of a verb and an originally spatial prepositional free morpheme increases the valency and transitivity of the predicator containing the original verb. This increase in transitivity in turn increases the text’s actuality. On the other hand, introducing a prefix emphasizes the temporal or phasic meaning of the text. Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.