PnUitbed and distributed under permit No. 728) antKor. by the Act of October 6, 1917, on file at tbe Port Office of Ctevdand, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY.
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WnH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLUME IV.—LETO IV.
cleveland, o., sreda, (wednesday) sflpt. 21, 1921
Sin-.!« Copy 3c.
"titered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
št. (no.) 221. Posamezna številka 3c.
moR [TBiNA mm
la
L

ložeglavova dvojfftna je bi-naQito polna ol^nstva mo-*kih ilA žensk že ^ol ure preje, Predno \e je oh/oril javni shod, katerwn govoril voditelj )UgoaIovankk^ socijalne demokracije in predsedtMk soc. Kluba ^ jugoslpfvmskem parlamentu, Etbin l^istam
Ob /Aastopu^aodr. Kristana se je plavil v dvorani silen aplavz. Govoril je o svetovnem socijal-položaju. Njegov govor se glasil priblžno tafco-le: y)Po končanj svetovni vojni je ^ilo precej ljudski so mislili, da bo radi krvavih dogodkov m velikanskega trpljenja svetovni položaj nenadoma in temeilj-to izpremenil. Pričakovali so '^lideža. Mislili so, da se bo kapitalistični sistem porušil kar čez noč, delavstvo pa da bo postalo gospodar sveta. Danes vidimo, se to ni uresničilo, temveč da Jc prišlo ravno nasprotno.
Kratka doba revolucijomarnih 'zbruhov je prinesla povečano ''eakcijo. Kdor hoče danes priklati resnico, mora priznati, da Jc reakcija po teh revolucijonar-nih izbruhih zopet dvignila gla-^o, in tako na tej strani oceana ' na oni strani. V tem ni nič Nadnaravnega. Kdor gleda na Zgodovino icot dolgo vertigo razsoja, ta ve, da ta razvoj ne gre 1*0 ravni, gladki poti. Zdaj je ^žen naprej, zdaj nazaj ,in to ponavlja in ponavlja, predno le opaziti večjo stopnjo napred Ita.
Tudi socijalno življenje^^boj. ^udi v njem so sile, ki pri^skajc ^daj naprej, zdaj nazaj. Prav *®daj se nahajamo ravno v tem l^oložaju. Resnica je, da je de-lavstvo po številu svojih organi-^cij po vojni pridobilo. Vojna * svojimi grozotami je marsiko-•nii odprla oči. A vsi ti pa ven-niso spoznali, kaj bi bilo bo-'iše od sedanjega.
Socijalistično spoznanje je re-^^Itat učenja, znanja, in ne samo "Nezadovoljnosti, medtem ko voj-ni nikako nadomestilo za to J'^trebno znanje, ki je mora de-I^Vstvo pridobiti edinole v svo-J'H organizacijah. Tako je torej *'evilo nezadovoljnih ljudi na-a se ni dovolj poglobilo. Z^em se je zgodilo nekaj či-človeškega. Vsepovsod je ''^»topila nepričakovano velika ^^Nenost. To ni bilo nič nenavadnega, kajti človeSki živci so
napeti do skrajnosti. . To utrujenost je opaziti v vsa-
brega in neizogibno potrebnega za rešitev človeštva.
Kadar je treba ustvariti splošno sliko od konca vojne pa do danes, vidimo pred seboj tri faze. Prva faza je bila faza revolucijonarnega poželjenja. Druga faza je prinesla potrtost, neuspehe in razbite organizacije, tretja faza pa je sedanja. Zdaj prihajamo v dobo novega ustvar
sodnik je odloČil, da se socijalizem ne da vec rabiti kot nekak bav-bav.
Minneapolis, Minn. — Bivš! župan tega mesta, Thomas Van Leer, ki je si prizadeval razveljaviti izvolitev županom Geo. E. janja, počasnega ter zanesljivega Leach-a na podlagi "Corrupt
oziru po vsem »vetu. De-
J^nost ljudi tako v fizičnem kot Jisevnem oziru je nižja kot je pred vojno.
prihajajo kapitalisti in pra-
vj
.'■I®, da delavstvo neče delati, ^ ie leno itd. Reisnica pa je, so izgubili svojo živahnost. ^ izgubo živahnosti se opaža v gospodarskem kot politič-delu.
J Talcoj po končani vojni je de-^^®tvu postalo zopemo počasno ^ O- Hotelo je hitrega uspeh^, J	se mora priznati, da <le-
^^itvo v vseh onih revolucij o-
.^*Tv»h izbruhih ni doseglo *vo-
"h
dela.	,
Bili so trenotki, ko so burž-vazne vlade trepetale, a to tre-petanje ni bilo tolikšno, da bi se kapitalistični sistem porušil. Po tem smo videl, da je med delavstvom nastal vtflik kaos.
Marksovo načelo "Delavci vsega sveta, združite sel" je sicer ostalo, a v delavskih vrstah se je pričelo mesto tega razdruže-vanje. Toda to se je moralo zgodi^ Kdor se je naučil" misliti socijalistično, je tega pričakoval. Nihče ne pričakuje, da bi voda tekla nazaj v hrib, ker je naravni zakon, da teče navzdol.
Ko so se sbcijalisttčne organizacije pričele deliti, je bilo povsem umevno, da je bil boj med njimi hujši in ljutejši kot pa med oddaljenejšimi nasprotniki. To je bilo še zmirom tako, da je bil boj med sorodnimi elementi silovitejši kot pa med bolj oddaljenimi. \
Seveda, po tej f oti bi se ne prišlo nikamor. Opazili smo, da so prišli delavci, katerim nefkoč socijalizma nfti omeniti niste smeli, ter postali kar čez noč naj radikalnejši. Ti niso bili nikaka pridobitev za nobeno organizacijo. Oni niso prišli vsled tega, ker so bili mnenja, da je njih sodelovanje potrebno, temveč ker s (^mislili, da je revolucija gotova reč, samo da še oni pridejo zraven. Pozitivnega uspeha ti ljudje niso prinesli nikakega. Morda nekateri izmed teh več ne pohaja v cefkev, ampak to je le negativen uspeh, medtem ko delavstvo potrebuje pozitivne u-spehe. To smo -y^eli v Nemčiji, kjer so nastopili desničarji, neodvisni in komunisti, nakar je prišlo še do nadaljnih notranjih razJcolov. Italija nam nudi ta-korekoč klasično primero o neuspešnosti tega cepljenja. Mnogi ljudje so pričakovali, da so bo tam izvršila prva, in to ne samo politična, temveč tudi socijalna revolucija. Delavci so že prevzeli tovarne, prodajalne, prevzeli produkcijo in distribucijo. Vlada je stala in gledala kot brez mloči. In po vseh teh poskusih so zadnje volitve v Italiji dokazale, da se je delavstvo pričelo vračati v socijalistione vrste, in da se je socijaJistična stranka zopet ojačila.
(DaV-Je prlh.)
—————O—-
Zanimiva odločitev Dražba brezposelnih minneapolskega v New Yorku pre-sodnika.	povedana.
New York, 20.j sept. — Ko je Urbain D. Ledoux, ki je vodil dražbe brezposelnih delavcev v Bostonu, prišel vi New York, da stori tu istotakd, je nastopila proti njemu poli(|ija.
Ko je sinoči zppet poskusil L dražbo v Bryant; parku, kjer so se zbrale velikinske množice brezposelnih delajvcev, so naskočile maso policijske rezerve, in jo po precejšnjem prerivanju, pretepanju in hrišču razpodile.
Ko je Ledoux Videl, da dražbe policija ne dovolj, je pričel razdeljevati brezposelne osebne listke, s katerimi so dobili v prostorih, ki si jih je najel, nekaj naj-potreibnejše hrane. Ko je pričel z delenjem listov, je nastal velikanski naval, kajti vsakdo je hotel biti deležen te dobrote.
Medtem pa «e 'je pričelo tudi z nekako organizacijo brezposelnih delavcev, izvolil seje odbor, ki je napravil načirt, ki bo predložen mestni upravi, V prvi vrsti se bo zahtevalo od župana Hyla-na, da odpre mestne orožarne te» jih da na razpolago bivšim vojakom, da morejo tamkaj zborovati in zbirati, prispevke za samo-vzdrževanje.
—--o4-
Albanija protestira proti Jugoslaviji.
albanska delegacija pravi, da so srbi zaceli z obstreljevanjem albanskih obmejnih mest.
Borah bo vodil boj proti. pogodbi z Nemčijo,
trije najdeni umorjeni.
N,
(ciljev.
4i
a kakšen način naj se torej
^Vstvo oprosti . IcapitaliStične-Jarma? Po teh ponesrečenih so delavci spoznali, da '■ftŠitev delavstva delo njega in da je rešitev delav ® Oiožna edino tedaj, če po-tako močno, da se osvobo da zgradi tisto, kar jo do-
Dowagiac, Mich., 20, sept. — William Monroe, njegova žena in njuna 17-letna hči so bili nocoj najdeni umorjeni na njih domu. Mrtvi so morali biti že več kot tri dni. Certj otrok, star 12 let, je nevarno ranjen. Iz hiše ni bilo ničesar ukradenega. -O-
Practices" zakpna, je prišel dg spoznanja, da se socijalizem ne da več rabiti kot nekako strašilo, kot je bilo zadnje čase v navadi.
Odločitev je podal distriktnl sodnik E. A. Montgomery, ko je odredil, da s6 iz odgovora advokata Geo. E. Leach-a izčrta naslednje izjave:
"Imenovani Thomas Van Lear je bil član takozvane socijalistič-ne stranke, ter je podpiral, širil in se aktivno vdelezeval v širjenju, priporočanju in razlaganju njenih doktrin, jn'imenovana so cijalistična stranka je bila in je še nasprqtna sedanji obliki u-štavne vlade Zedinjenih držav. Nadalje, da v splošnem smatra sedanjo obliko vlade kapitalističnim, tako v obliki kot v praksa, in je nasprotna, kar je navadno poznano pod imenom "nacijona-lizem", ter je vprilpg "internaci-jonalizma", in je nasprotna in nima nika!kega spoštovanja napram ameriški zasMvi. ker predstavlja narodnost, temveč je v prilog takoimenovani "rdeči zastavi", ki predstavlja »ttternaci-jonalizem, in da je imenovana soc. stranka bila vedno nasprotna vojaškemu in mornariškemu oboroževanju vlade, in je bila v splošnem nasprotna vojni z Nemčijo, ter Si je prizadevala oslabiti vlado v tej vojni, ter je skušala diskreditiratj vojaške in mornariške sile vlade in na namen in potrebo vojne, in da je bila izjava, ki jo je imenovani izrekel proti tožniku po mnenju prvega v soglasju s prepričanjem socijalistične stranke in njenim članstvom, in da imenovana stranka in člani ne gojijo spo-' štovanja do imenovane ameriške zastave, temveč le napram imenovani "rdeči zastavi".
Ves ta dostavek je odredil sodnik, da se črta iz advokatske izjave kot neumestnim.'
Izjava, ki se jo pripisuje Van Learu, je izvedel Leach od bivšega župana v Superior, Wis., J. S. Konkela, o katerem je bilo znano, da je lastoval hotel, v katerem se je vodflo kontrabant z žganjem in trgovino z nemoralnimi ženskami. Konkel je dejal, da je Van Lear v nekem svojem govoru nekdaj "med leti. 1912 in 1918" kazoč na ameriško zasta vo dejal: "Kaj pa je to druzega kot umazana cunja." Da se je Konkel zlagal, so priče številne izjave časnikarjev, trgovcev in delavcev v ^Superior, Wis.
Leachovi odvetniki priznavajo, da ne morejo dokazati resničnost Konkelove trditev, toda zdaj si bodo prizadevali raniti Svojega Teli j enta na podlagi trditve, da je Leach sprejel Konkelovo izjavo kot verodostojno ■o—
Evropske sile iščejo ameriškega sodelovanja.
Geneva, 20. sept. — Senca vojne je padla preko zborovanja Lige narodov,;ko je danes popoldne vstal pred sejo komiteja šestih škoh Fan Nikoli, načelnik albanske delegacije, in je tfreči-tal brzojavko, v kateri trdi, da so Srbi pričeli z artilerijskim t)b-streiljevanjem albanskilT obmejnih mest, nakar je vprašal, kaj misli Liga napraviti.
Škof Noli je izjavil, da so 17. septembra Srbi Albancem naznanili, da imajo še 24 ur časa, da se umaknejo iz obmejnih piest, in da ko Albanci tega niso napravili, da so Srbi v nedeljo popoldne pričeli ž obstreljevanjem^
Jugoslavija kot Albanija sta članici Lige.
Ko je Noli vprašal, kaj namerava napraviti Liga, je vstal na
Washington, 20. sept. — Senator Borah bo vodil opozicijo proti Hardingovi separatni mirovni pogodbi z Nemčijo.
Po dolgem razmišljevanju je Borah prišel do zaključka, da ne more glasovati za odobritev pogodbe, ker po njegovem mnenju ta pogodba veže zedinjene države k versailleski pogodbi.
Borah bo pričel s svojim bojem kakor hitro bo predsednik Harding predložil senatu v potrditev.
Borah misli, da bo v tem boju ravno tako uspešen kot je bil us pešen v boju proti versailleski pogodbi, katero je predložil senatu predsednik Wilson.
Ako hočejo biti Združene države deležne pravic, ki so dane drugim zaveznikom v versailleski pogodbi, kot določa separatna pogodba z Nekičijo, tedaj mora tudi gledati za vsiljen je versail-leske pogodbe, in to pomeni, da morajo Zedijene države ponovno nastaviti gvojega zastopnika pri odškodninski komisiji. To pa je po mnenju senatorja Borah nemogoče, ako neče Amerika biti del nekake svetovne nadvlade, ki vsiljuje Nemčiji svoje zahteve.
Ali bo razoi^cžitvena konferenca javna?
Washington. 19. sept. — Boj za dopusti na konferenco za o-mejitev oboroževanja tudi za stopnike časnikov, se je pričel.
Demokratski senator Harrison in reublikanski senator Borah delujeta na resoluciji, ki ju bosta redložila kakor hitro • se snide senat. V tej resoluciji st bo poživljalo ameriške delegate, da delujejo na to, da se dopusti na seje konference tudi zastopnike časnikov.
Kot kažejo dosedanja naznanila iz Bele hiše, bo konferenca
Washington, 20. sept. — (Poroča F. H. Simands.) Sedanje zborovanje Lige narodov v Gene-vi prinaša znova na dan običajni boj med velikimi in malimi državami, kot se je dogajalo dozdaj še vedno na vseh zborovanjih v Parizu in Genevi. Male države, pdsebno evropske male države, li rade, da bi Liga v resnici začela funkcijonirati. Versailleska pogodba je zanje dovolj dobra. One ne žele nadaljnih homatij, ker se boje. da bi se položaj še bolj poslabšal.
Mali narodi se tudi dosti ne zmenijo, če Združene države pristopijo k Ligi ali pa ne. To bo čisto jasno Amerikancem, če pomislijo, da so Združene države na pariški konferenci malim narodom vedno nasprotovale, kdar pa so jih opogumljale k zoper-staVljanju, so jih v poslednjem trenotku vedno na cidlu pustile. (V slučaju Reke na pi*imer. Op. ured.)
Velike sile na drugi strani, Francija, Italija, in še prav posebno Anglija, pa žele, da se Združene države vdeležujejo svetovnega reguliranja. Sicer se ne zmenijo, da-li Amerika postane član Lige ali ne, toda radi pa bi, da se jim Amerika pridruži pri [urejevanju svetovnih razmer. Zato pa pritiskajo v Genevi na tako mehek pedal.
Usoda Lige narodov bo brez dvoma odločena v Washingtonu. Ako Se bo zaveznikom posrečilo pregovoriti Zedinjene države, da opuste svojo stališče osamljenosti, tedaj bodo pripravljeni za vreči Ligo in pripravljeni ugoditi našim željam, ako pa se zgodi nasprotno, tedaj zaveznikom ne bo preostajalo druzega kot da se povrnejo k Ligi, in da delujejo za povečanje njene važnosti, ter s tem prisilijo Ameriko, da ne bi
KONVENCIJA RUDARJEV OTVOR-JENA.
VRHOVNI PREDSEDNIK LEWIS JE PONOVNO POVDARIL V OTVORI-TVENEM GOVORU, DA PREMOGARJI POD NOBENIM POGOJEM NE BODO SPREJELI MEZ-DNIH ZNIŽANJ.
najbliže tajna, in da bo vsaka mogla nadalje ostati izven nje.
Zavezniki so pripravljeni stopiti v kakšnokoli svetovno zvezo, samo da bi Zedinjene države hotele deliti žnjimi vred odgovornosti in teškoč pri uravnavi sveto vnih^roblem^v^_
vlada, ki bo zastopana, lahko podajala svoja lastna poročial o poteku in zaključkih konference.
V resolociji, ki bo predložena senatu, se ne bo zahtevalo samo, da se pripusti zastopnike listov, temveč, da se drži stenografičei. rekord vsega, kar se bo govorilo n." konferenci.
Kct znano, se na pariških sejali velike četvorice sploh ni držalo nikakih steiiografskih rekordov, vsled čss.ir se sploh ne bo nikdar moglo :.%otoviti, kaj je govoril kateri iz.red zastopnik" štirih
čelnik jugoslovanske delegacije, velesil. Kadar so se vršile seje Spilokovič, in je izjavil da je ne- koncila deseterih so bili sicer na-
— V četrtek 22. avg. zvečer,
se vrii v klubovih prostorih v S. N. Domu važen sestaneik, ki ga sklicujeta soc. klub 27. in 49. Vabi se Vse člane kluba 'kot tudi\ somišljenike ter delegate in dele-gatnje združitvene konvencije.— A3co ste za delavsko stvar, se vdeležite tega sestan'ka.
— Mrs. Susie Hrezik, 9762 Gay Ave., je bila napadena včeraj zjutraj v njenem stanovanju od dveh mladih banditov. ki sta jo najpreje pobila na tla, ji zamašila usta in jo zvezala, nakar sta ji ukradla izza bluze $150. Sosedje so jo našli nezavestno ter v histeričnem stanju.
smiselno trditi, da Srbija krši albansko mejo. ker ista še celo določena ni. Pravilnosti albanske brzojavke se hi uporekalo.
Takoj nato je Vstal lord Robert Cecil, in zahteval, da Liga pod vzame akcijo.; Takoj na to je bilo naznanjeno, da bo koncil Lige albansko-j ugoslovanski spor vzel v pretres že na jutrajšnji seji.
Koncil Lige je danes rešil vprašanje Vilne s tem. daje odločil. da pripada Litvincem in ne Poljakom.
----.,1 —' I
bavarski socijalisticni poslanec zaprt.
London. 20, sepf. — Bi-zojavka iz Monakovega pravi, da je bil neodviwi socijalistiČni poslanec Fischer obsojen v 15-me!sečen zapor, ker je naznanil, da se misli proglasiti republiko Franconi-jo. Franconija se zove najsevernejši del Bavarske.
ZDRUŽIITENA KONVENCIJA.
vzoči tajniki, toda draalo se jt samo površen zapknik o razmo trivanih predmetih.
Kot posledica tega je nastal spor radi otoka Jap. Japonci trde, daje predsednik Wilson privolil, da jim pripade Jap, medtem ko Wilson v to ni še nikdar pripoznal. Ako bi bil na razpolago stenografski zapisknik, bi kaj takega ne bilo mogoče.
---(K--
položaj ob avstro-mad-žarski meji postaja kritičen.
Dunaj 19. sept. — Situacijs v Burgenland provinci, katero so zavezniki odločili Avstriji, kar Pa ni povolji Madžarom, postaja z vsako uro kritičnejSa. '
Nocoj je bilo poročano, da bodo zavezniki v kratkem poslali Madžarski ultimatum, da se mora ukloniti, ker drugače se jo bo v to prisililo potom popolne blokade.
Na včerajšnji dopoldanski seji je bilo sklenjeno, da se sprejema kandidate ne s tajnim, temveč z
javnim glasovanjem. Tudi ognje
gasci se bodo od zdaj naprej sprejemali v jednoto, kar po sedanjih pravilih ni bilo mogoče.
Popoldne se je razmotrivalo o bolniški podpori. Za $1 dnevne podpore se bo moralo plačevati 70c mesečno, za $2|)odpore $1.40 mesečno, za $3 podpore $2.30 mesečno. za $4 podpore $3.10. za $5 podpore $3.90 mesečno.
Bolniška podpora se bo plače vala 3 dni po jaVljenju bolnim.
Zbornica je tudi odobrila poši-Ijatev pozdravne brzojavke na
Indianapolis, 20. septembra. — Vrhovni predsednik ameriške rudarske organizacije "United Mine Workers of America", John L. Lewis, je v svojem otvoritvenem govoru, ki ga je držal danes pred 1500 delegati, ki so dospeli iz vseh delov Združenih držav in Kanade, ponovno in izrecno povdaril, da rudarji stoje kot en mož proti vsakemu poskusu od strani podjetnikov, da se zniža plače.
Ko je na dopoldanski seji prišel na glasovanje predlog glede predložitve rudarskih zahtev, je bilo z vdiko večino odglasovano, da zadeva pride pred konvencijo v teku desetih dni.
Glasovanje se je vršilo še predno je Mr. Lewis predlagal. da se 'konvencija zopet snide prihodnjega feibruar-a, da sestavi zahteve, katere bodo skušali rudarji vte-esiti v novi pogodbi, ki bo postala veljavna po 81. marcu prihodnjega leta.
Lee Hali, predsednik ohij-skih rudarjev, ki je bil imenovan predsednikom za sestavo mezdne lestvice, ^ ie skušal poraziti predlog illi-noiskega delegata, ki je določal takojšnjo sestavo rudarjih zahtev.
Kot se zatrjuje, bo odbor za sestavo mezJdne lestvice kasneje najbrže predlagal, da se s sestavo zahtev odloži do februarja.
Silno odobravanje je povzročila tudi izjava Lewisa, da se mora delati na to. da bodo west-irgin'ski štrajkar ji dosegli zmago.
V svojem govoru je Lewis tudi pobijal govorice, ki sta jih baie širila rudarska voditelja Harlin iz države Washington in pa Frank Harrington iz Illinoisa z o-zirom na finančno stanje rudarske organizacije. Lewis je dejal, da sta onadva širila take govorice z namenom, da dobi '»vpliv pri delavcih.
-O--
10 indijcev ubitih.
London, 20. sept. — Iz Bom-baja se poroča, da je v bližini re-konvencijo United Mine Workers I ke Manjiri prišlo do spopada med
of America, ki je včeraj pričela zborovati v Indianapolisu.
-o ■
— V dvorani, kjer zboruje Združevalna konvencija SNPJ in SDPZ. so bili najdeni trije majhni ključi, zvezam na vrvici. Kdor jih je zgubil, naj pride pohje v naš urad.
letnica sklenitve premirja po sve-.tovni vojni, praznovalo širom Združenih držav kot pravnik.
tremi transporti angleških Čet |n domačimi upornik^ v katerem je bilo 10 domačinov ubitih. -o-
11. november bo praznik.
Washington, 20. sept. — Kot se poroča bo predsednik Harding ob priliki snidenja konference za omejitev razoroževanja • podal proklamacijo, glasom katerega naj bi se ta dan, ki je obenem ob-
»TRANg.	_
wEm akopra vitost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
» * • - - •"
Owned and Published by;
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bumlneem Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier ...................... ■ 1 year $5.50. 6. mo. S3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......1 year $6.00. Q mo. $3.50
3 mo. $2.00.	. „
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75, 3 ato. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c.
Lastuje in izdala ga Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vnebino ojilaaov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravničtvo.
CLEVELAND, O., SREDA, (W EDNESDAY) S,EPT. 21, 1921
_.
RE^ŽERVNA ARMADA KAPITALIZMA.
•ENAKOPRAVNOST"

SEPTEMBER 2lT 1921.
Brezplačna vzgoja Združ. državah.
Kratek pregled.
v
Tisti delavci, 'ki še niso prišli do spoznanja, da pod damašnjim go^podarAim sistemom ne bodo nikdar dosegli popolne pravice, 'ker je to, po samem ustroju tega sistema nemogoče, bodo prišli morda za en korak bližje spoznanja, če pomislijo pomen besedi, ki jih je izrekel mornariški tajnik Denby ladjedelniškim delavcem, ko so prišli k njemu ter protestirali proti znižanju plač.
Denby je ob tisti priliki izrekel naslednje besede:
"V teku šestih mesecev bomo imeli na milijone mož, ki bodo pripravljeni prevzeti vaša dela za 40c »plače na uro.''
Kaj sledi iz tega? — Da kapitalistični red Ustvarja brezposelnost, ker se producira za profit in ne porabo, in da je ta brezposelnost najboljše orožje delodajalcev v boju proti delavcem, kadar si skušajo izboljšati svoj gmotni položaj oziroma kadar se hočejo postaviti v boj
proti iposlaibšanju istega.
Denby je potem šel celo dalje, in je delavcem povedal čisto prostodušno, da jim s tem znižanjem plače prav zaiprav dela "uslugo".
Radovedni smo, kako se počutijo dan^s ladjedelni-ški delavci, katerih velika večina je brez dvoma pomagala pri volitvah, da so republikanci zmagali s tako o-gromno večino, ko jim je predstavnik republikanske stran'ke zabrusil v obraz grožnjo, češ: Ce vi necete delati za to ceno, bomo pa dobili druge še po nižji plači — saj je rezervna armada brezposelnih dovolj velika.
To je pač ironija, da si večji misliti ne moremo. Ali bodo delavci izprevideli vsaj sedaj, za kakšne vrs!te "normalnost" so glasovali, ko so dali svoje glasove republi-
kani^ki stranki ?
Kaj naj storijo ladjedelniški delavci vzpričo grožnje tajnika Denfcja?. Ali naj se postg-vijo po robu? Sko-ro nemogoče jim je storiti kaj takega, ker zavedajo se, da kar je govoril Den'by je kruta resica, da je namreč na stotisoče delavcev, ki so pripravljeni stopiti na njih mesta in delati za nižjo plačo, samo da dobijo delo. Kapitalistični sistem po svojem sestavu je tak, da ustvarja in mora ustvarjati rezervne armade delavcev, katere izrablja kapitalizem v zatiranje ostalega delavstva.
Toda kaj pa naj potem napravijo ladjedelniški in drugi delavci, ki se najdejo v sličnem položaju? — Ali naj obupajo? Ali naj trpijo dalje? ____
V svrho boljšega razumevanja ameriškega šolskega sistema, bo zanimivo primerjati ga starodavnim sistemom v Evropi. V to svrho vzemimo za vzorec šolski sistem, ki je bil v veljavi v prejšnji Avstrjji in na katerem sloni šolska vzgoja tudi v novih takozvanih naslednih državah, n. pr. v Jugoslaviji, in ki je več ali manj sličen vzgojevalnemu sistemi/ v vsej kotitinentalni Evropi.
Vobče se evropejski vzgoje-valni sistem deli v tri dele: ljudske šole, srednje šole in vseuči-.lisca.
ljudska šola je normalna elementarna šola in se daje približno priravnati ameriški ''Elementary School". V starem kraju oni, ki hočejo nadaljevati svoje študije v srednji šoli (gimnaziji ali realki), storijo to pravilno po četrtem ali petem razredu ljudske šole in v Rpvprečni starosti desetih ali enajstih let. Oni, ki ne mislijo pohajati srednjo šolo, so po zakonu primorani ostat v ljudski šoli do poznejše starosti. Mnogo večjih mest v starem kra ju ima takozvane "meščanske šole", ki so pravzaprav neke vrste višje ljudske šole preko niž-' jih razredov. Glavne srednje šole so gimnazije in realke. Gimnazij je pripravljalna šola za vseučilišče in daje podlago za splošno izobrazbo: Klasični jeziki (latinščina in deloma staro grščina) zavzemajo znaten del učnega programa. Gimnazij obstoja iz osmih razredov; prvi štirje tvorijo nižjo gimnazijo in ostali višjo gimnazijo. Po osmem razredu srednješolec polaga ta-kozvanimi zrelostmi izpit, ki ga vpravičuje do vstopa v vseučilišče (univerzo). Po dokončani nižji gimnaziji more dijak prestopiti v kako specijalno poklicno šolo, kot so obrtne, trgovske, pomortfke, vojaške šole ali akademije. Isto velja več ali manj o «edmorazre<^ni realki, ki je pri pravljalna srednja šola za višjo
tehnično nadobrazbo in ki se raz liku je od gimnazije v tem, da ■polaga večjo važnost na praktično znanje in modeme jezike mesto klasičnih jezikov. Realna gimnazija je neka kombinacija med gimnazijo in realko. Po dovršeni srednji šoli oni, ki noče nadaljevati svoje študije na vseučilišču, vstopa v državno službo za nižjo uradniško karijero ali pa v trgovino.
Kakor smo že omenili, raznovrstne druge šole so na isti stopinji z gimnazijo, kakor trgovske akademije, obrtne šole, nautič-ne šole, ženski liceji, poljedelske šole, itd.
Ako priravnamo evropejsko ljudsko in srednjo šolo s slični-mi ameriškimi zavodi, najdemo načelno razlSko v vzgojnem sistemu v Ameriki je ves vzgojni sistem tako vrejen, da more u-čenec preiti iz najnižjih razredov ljudske šole do najvišjih razredov vseučilišča brez nikake posebne priprave. To je, ameriški sistem sloni na načelu, da je vsaka šola že sama na sebi priprava za višjo šolo. To načeflo ni nikakor isto kot v Evropi, kjer se vsaka šola smatra kot neka enota za sebe. V starem kraju je tudi razlika v socijalnem življenju med absolventi ljudskih, srednjih in višjih šol jako izrazita . V Ameriki ima vsakdo — brez razlike na njegova gmotna sredstva in socijalno stoipinjo — priI?ko, da se pribori do najvišje naobrazbe.
učilUča. Značaj ameriške High" misili podati V volilno tekmo Z
Ameriško ljudsko šolstvo (elementary school) mora vsakdo pohajati med 6. in 14. letom, torej približno ravnotako kakor v starem kraju. Toda, dočim se v starem kraju oni, ki hoče vstopiti v srednjo šolo, odcepi j a od ljudske šole povprečno v desetem letu starosti, mora v Ameriki vsakdo pohajati ljudsko šolo do 14. leta in še le potem oni, ki hočejo, prehajajo v srednjo šolo ali High School.
High school, je ameriška srednja šola. Prevod besede "High School'' v "Višjo šolo, (Hoch-schule) bi le zmešal pojme, kajti ta izraz se rabi pri nas le za Vsa-
Treba je, da prično misliti. In če bodo storili to, tedaj bodo spoznali, da dokler bodo volili v zaikonodaj-ne zJbornice nasprotnike delavstva, toliko časa nimajo pričakovati nikakega izboljšanja. Denby je kot predstavnik kapitalizma govoril v intereisu svojega razreda.
To pa ni v interesu delavstva, zato pa mora gledati, da nadomesti take zastopnike z zastopniki delavstva. Dokler se to ne zgodi, toliko časa bomo imeli rezervnii armade delavcev, in delavstvo se bo, ponovnokrat znašlo v ravno takem T)oložaju, kot so se znašli ladjedelniški delavci, ki so šli protestirat k Denbyju,
schools se menja po raznih državah, vendarle .v načelu so več ali manj povsod sliene. Iste nudijo širokovrstno polje za splošno in specijalno naobrazbo. Ra-zun rednih javnih "high schools" imamo tudi veliko število takozvanih pripravnih šol (Preparatory schools), katerih namen je pripravljati dijaka za posebne študije na koilegijih in univerzah. Imamo tudi mnogo tehničnih in takozvanih "manual training" šol, ki pripravljajo dijaka za na-daljne tehnične študije.
V Ameriki pdkriva mesto ali država stroške za javno naobraz bo iz davčnih prihodov. Ne le "High schools", ampak tudi spe-cijalni tehnični tečaji so brezplačni. Dočim zakon zahteva, da mora vsakdo pohajati ljudsko šolo do 14. leta, daje se vsakomur, ki kaže sposobnost, vsako priliko za pohajanje višjih šol.
Spričevalo zadnjega razreda ljudske šole vpravičuje do vstopa v 'high school" brez vsakega sprejemnega izpita. Ravnota-ko more abiturijent (graduate) iz priznane high school preiti na "college'' brez posebnega izpita.
Res je, da imamo v Ameriki mnogo jako dragih privatnih e-lementarnih in srednjih šol, vendarle je revnemu dijaku dana vsaka prilika, da si, ako ima trdno voljo, pribavi najboljšo izobrazbo od začetka do konca. Mnogo držav daje tudi šolske j knjige brezplačno na razpolago. -o-
Clevelandske novico,
T— Sinoči sta bili poškodovani
dve osebi v avtomobilski nesreči, ki se je pripetila na St. Clair Ave. in vzhodni 25. cesti. Neki avtomobilist je trčil s svojim avtomobilom v avtomobil Mrs. Kate Barrett, 3521 Payne Ave. in Franka Carrher, 1416 St. Clair Ave., ter poškodoval oba voznika. Po nesreči pa se slednji ni ustavil, temveč je vozil naprej, nemeneč se za ponesrečenca. Neki policaj, ki se je peljal na St. Clair Ave. kari, je videč, kaj se je zgodilo, skočil s kare v mimovozeč avtomobil in prosil voznika, naj požene za nbeglim avtomobilistom. Ko je pričel policaj streljati, se je bežeči ustrašil in ustavil, nakar je bil seveda aretiran.
— Župan Fitzgerald ni popolnoma nič spremenil svojih načrtov glede bližajoče se kampanje za župansko mesto. Za časa njegove odsotnosti se je nekaj govorilo, da ne bo kandidiral, toda kot se je sam izrazil včeraj, so
vso vnemo. Dokler ne minejo vo litve, si ne bo tukaj ustanavljal nikakega domovja, jn bosta medtem z ženo stanovala v hotelu "Cleveland."
—	V Grdinovi mrtvašnici se nahaja truplo John Štancarja, katerega sa našli mrtvega v stanovanju na 4804 Superior Ave. Pokojni je doma iz Trebelno, pri Mokronogu kjer zapu'šča ženo in dva odrasla otroka. V Ameriki je bival 15 let in je bil uposljen v mestnem vodovodu ob vznožju 49. ceste kot kurjač. Star je bil okrog 50 let. Pogreb se vrši v četrtek. Naj počiva v miru!
—	Dve ženski iz 3»!^rona sta prihiteli včeraj na Public Square ravno, ko je kara, vozeča proti Akronu, zapustila postajo. Hoteli sta na vsak način ujeti karo in sta torej hitro najeli izvošč-ka, ki naj jo dohiti. Karo so dohiteli, toda nesreča je hotela, de je izvosček, hotevši dati motor-manu kare signal, naj ustavi, za-vozil pred karo, ki je avtomobil zadela in ga vrgla v stran. Pri tem so zadobili vsi trije, ženski in voznik, znatne poškodbe.
—	Število dijakov, pohajajočih v večerne šole, se je letos silnt> pomnožilo. Posebno razredi, kjer se poučujejo razne obrti, so posebno dobro obiskani. Na East Technical višji šoli se je vpisalo kakih 1,000 dijakov in dijakinj, v West Tech 500, v Central 80, in v East South 120.
-o-
NA HRIBČKU/)
NOVA ODLOČITEV GLEDE PROHIBICIJE.
Washington, 20. sept. — Sko-ro ga ni dneva, da bi ta ali oni vladni urad ne podal kake nove določbe, ki se tiče prohibicije, ki pa menda vse skupaj nič ne valjajo.
Danes je davčni urad zopet podal novo odločitev glede kuhanja pive na domu. To naznanilo pravi, da ni dovoljeno kuhati ali napravi jati na domu nobene pijače-pa četudi bi vsebovala manj kot pol procenta alkohola, ako ne dobite tozadevnega dovoljenja ^ davčnem uradu. Edino, kar je dovoljeno naraviti za dom, j*^ sadni oziroma grozdni mošt, in sicer ga sme napraviti vsaka družina 200 galon, toda le pod pogojem, da dobi dovoljenje od krajevnega davčnega urada. Tako dovoljenje oprošča družino vsakega davka od onih 200 galon mošta oziroma vina.
-o-
NOVICE IZ DOMOVINE.
(Sličica 8 konvencije.)
Pod senco košato cipresnih dreves,
Je mizca lesena, ljubezni je vez. * * *
Krog mizce so stolčki, na njih pa sede
Jdžko in Francelj ter drugi ljudje.
* * $
Med njimi v sredini pa Mary sedi
Francetu na srce tako govori; * * *
Ce bil bi ti fant, a jaz pa dekle.
Ljubezen bi bila globoko morje. * * *
Ti bil bi gospod, a jaz pa gospa.
Ljubila bi te iz vsega srca. * * *
Jožko posluša in se natihem pri-duša:
Kaj neki za vraga ta vdovec poskuša.
» * *
Povedal mu bodem naravnast v obraz,
Da naj se podviza in kvita ta spas.
*) Hribček predstavlja oder v konvenčni dvorani.
Šolske zahteve. Poslanec Šček piše v "Edinosti" o šolskih zahtevah: Mi zahtevamo realno-kla-sično slovensko gimnazijo v Gorici v Trstu, realko v Idriji, re-alno-klasično hrvatsko gimnazijo v Pazinu slovensko moško žensko učiteljišče v Gorici, hrvatski učiteljišči v Pažinu Voloskem, trgovske in obrtne šole v Trstu, Gorim, Pazinu pomorsko strojno šolo v Lovra-nu. Italijanski jejf-k se ima g"' j iti v toliki meri na teh šolah, da ga bo vsak abso-lviranec popolnoma obvladal v pismu in govoru-Glede visioko'šolskih študij glasi naša zahteva: Reciprocity' ta med italijanskimi in jugoslo-venskimi vseučilišči! - Stol ice za slavistiko na italijanskih vseuč'; liščih. Po priznani reciprocit^ti ne kaže našim akademikom Študirati izključno v Jugoslaviji' kakor tudi ne v Italiji. Italija^' ski. visokošolski, študij zaostaj® za inostranskim. V Rimu se pO^' dar j a študij v inorgffrštvu. slovanskih dijakov na Primorskem mora biti: V vsaikem prekašati italijanske tovariš®' To bi izdalo in imponiralo.
12 gledališč v Londonu zal"" tih. V Londonu so zaprli 12 8^^ dališč, ostala pa preživljajo h"' do gospodarsko krizo. Gledališ'" kritik A. Boughan piše v "Dai^J^ News", da je pravi vzrok gledf liških kriz ogromno povečanj® stroškov. Občinstvo po večini n® obiskuje gledališč ter se raje zabava pri športnih prireditvah' Po mnenju imenovanega kriti^^^ je sport največji konkurent dališču.


Lisjakova hči.
POVEST — Napisal JOSIP STARfi.
Sedaj sta imeli z Watirarilco za vsako nedeljo zvečer popolno svobodo in lahko sta se kratkočasili in veselili v reduti ali kje drugje. Mrak jima ni bil več na poti. Toda prav ta svoboda je do dobra podkopala se tisto malo zakonske sreče, kolikor jo je bilo pri Mra-kovih.
VIII.
Lovro Mrak se je kmalu zopet vzdramil iz omotice, ki je obšla tudi njega in ga vle/kla v hrupni ples razuzdanih strasti. Spoznal je svojo brezumnost, sprevidel pa tudi, da teta Brigita predaleč zavaja njegovo ženo in da ji preveč budi tisto nenasitno hrepenenje po užitku in veselju. Klotilda je bila sicer mlada, otrok ni imela, in zato se mu je zdelo celo dobro, ako se časih nekoliko poveseli, da se je ne loti tista otoinant, ki človeka le prerada privede v blaznico. Ali ndbane »tvati ni uživati čez mero. Toda prav tega žena ni hotela razumeti. Lovtu je ni bilo treba primerjati drugim razsipnim gOBpem; dovolj je bilo, da je odprl svoje knjige; in videl je, kako s^od dne do dne naraščali računi in da utegnejo veliki stroški naposled presegati dohodke najboljših let. Take skrbi so belile glavo trezno razsojajo-čemu Mraku. Za sedaj se je Se tolažil, da bo predpust •koro pri kraju in da bo potem bolje. IJJ^ikoiliko oblek za izprehode, to je vse, kar bo Se potrebovala njegova žena.
R«» je bilo v postu nekoliko bolje. Deževno vreme ni dalo prilike, da bi se gospe izkazovale v novih pomladanskih oblekah; počakati so morale do Velike noči. Prehitro pa se je Lovro veselil, da so takrat zaprli gledališče. Po praznikih so prišli angležki jahači in so
ob Latermanovem drevoredu odprli nekak cirkus, kamor so slehern večer pi-ivabili toliko ljudi, da je pod njimi kar pokala lesena zgradba. Klotilda ni zamudila niti ene predstave in po dnevi in po noči ni mislila na drugo nego na konje. Bolj nego ples in gledališče so ji predstave v cirkusu razvnele živo domišljijo in videl si , ji v očeh, kako strastno je zasledovala vsak korak in vsak skok izurjenih živali. Kadar je umetnica v tankem krilu kot lepa vila prihajala mimo nje in sinila kvišku, da se že skoro ni dotikala sedla, vzdihnila je vselej od strmcnja in zaviisti. Med odmori pa je često potožila poleg nje sedeči teti:
"Oh, zakaj ne morem jahati! Zakaj nisem svobodna, da bi se omožila s častnikom in bi jahala ž njim da bi nas z očmi ne mogli dohajati zavidni gledalci! Teta, večkrat me kar zazebe, kadar pomislim, daj bi se mogel Ahnenfels oženiti. Ne smela bi vi^deti izvoljenke njegove, jahajoče v lični opravi kraj njega; kar oči bi ji izkopala."
''Nič se ne boj!" potolaži jo teta, videla.''
saj je ne
boš
Take in podo^bne misli so rojile po glavi Mrakovi ženi in ji težile srce, 'katero ni več bilo za nikogar drugega nego za vitkega adjutan'ta Ahnenfelsa. Brigitino prerokovanje se je izpolnilo dosti prekmalu. Kadar je le utegnil, krenil je Ahnenfels proti Staremu trgu mimo Mrakove hiše in s konja viteški pozdravil v prvo nadstropje, kjer se mu je na oknu Klotilda ljubko nasmejala, ali pa izza belih čipkastih zavete upirala nanj poželjive svoje oči, če je bilo še zgodaj zjutraj. Tudi na izprehodih se je slavij eni kavalir rad izkazoval pred «vojo ljubico in sedaj poskakoval, sedaj krotil iskrega konjiča.
Lovra take "malenkosti" niso motile in težko bi ga kaj posebno zbegalo, četudi je čul, kar so si šepetale gospe pod Rožnikom, kadar je prijezdil Ahnenfels kar najhitreje od Vidričanovega gradu in zavil mimo cer-kovnikove hiše nazaj proti rnestu, da so se skrbne matere z otroki že od daleč umikale, potem pa zadovoljno
gledale za njim. Toda kmalu je bilo drugače.
Odkar je bila Klotilda v oblasti malopridne tete, bilo je njeno življenje neprestana gonja iz veselja v veselje, kakor bi ji ne bilo drugega namena na sveitu. Kar je bilo kdaj v duši Lisjakove hčere zasajenih višjih misli in plemenitih čuvstev, Brigita jih je zadušila, kakor zaduše koprive nežno cvetje. Zato pa se je v Mrakovi ženi tem bolj budilo poželjenje, ki ji je preveč razdraži-lo domišljijo in popolnoma oslabilo živce. Klotilda je bolehala. Cvetoča lica so ji obledela in upadla, oči so bile medle; sploh je bila vedno čmerna in slabe volje. Nič se ji ni ljubilo; niti na izprehod ni marala hoditi, ampak najrajši bi posedala doma pri zagrnjenih oknih po mehkih naslanjačih ali ležala na divanu ter sanjala in snovala. Teta Brigita je prihajala vsak dan k nji, pravila ji to in ono ter ji svetovala. Bratranka je tiho poslušala, le kadar ji je šepnila teta kaj zaupnega o Ahnenfelsu, pokazal se je na njenih obledelih ustnicah srečen nasmeh.
Vse dopoldne je Klotilda ležala v postellji in čakala zdravnika, ki je bil pri ljubljanskih goapeh naj priljubi jenejši. Ako zjutraj ni prišel, bila je nepotrpežlji-va, povpraševala je po njem in naposled po gostoma tudi poslala ponj. Zdravnik jo je tolažil, da ni nič nevarnega, ali da treba potrpeti, zakaj takšne bolezni da najbolje ozdravi čas sam. Takšna diagnoza ni Klotildi prav nič ugajala, toda vsa nevoljna je bila irt nevljudna z zdravnikorri, ko ji je nasvetoval, naj gre po leti na kmete. 2e je hotela pozvati drugega. V tem se zdravnik zamisli, zapiše nekoUko hladilne pijače in pravi:
"Milostiva gospa, upam, da sem na pravem sledu. Za danes bodete vsaki dva uri po^kali po eno žlico zapisanega zdravila a dovolite mi, da bom odslej nekoliko časa pogosteje dohajal k vam. Rad bi zjutraj in zvečer opazoval razvoj vaše bolezni, da bi se do dobra prepričal o pravem vasem zdravstvenem stanju."
Klotilda je bila takoj zadovoljna, ko je videla, da ima zdravnik večjo skrb zanjo in da jo res misli zdraviti. Vestno ji je izkušeni mož vsak dan po dvakrat
potipal žilo, poslušal, kako ji bije srce in jo izprašev^ to in ono. Časih je pokimal z glavo; časih je nekol'
zmajal z rameni,
kakor da se ne more reči prave^ ali ko jo je opazoval teden dni, nasmejal se je z® voljno in jo potolažil;
"Nič se ne bojte, nič hudega ni; ali v toplice dete morali."	,;
"V toplice?" ponovi Klotilda zvedavo in da ^ vsaj nekoliko pritajila veseli svoj nemir, vpraša "J dalje:
"Toda v kakšne toplice mislite,
da bi morala?"
Zdravnik se poredno nasmeje in pravi:
"Gospe, ki bolehajo v cvetu svojega življenja, šiljamo v Francove vare na Češko. Tam se osl® , žensiki organizem navadno do dobra okrepi in
goftpod dokt"*^
kdo
ve, milostiva gospa, če k letu obsore ne bomo. zi
bali-
Klotilda sramežljivo povesi oči in zardi do u®®®' ''Ne zamerite, milostiva gospa," povzame izkus
lila
zdravnik znova, "saj nismo otroci in vi bi <ne bil'
prva ne zadnja, ki bi se s takim uspdhom pOvrn Francovih var. " —
Ko je Lovro čul, kaj je zdravnik nasvetoval govi ženi, ni bil nič kaj ve^el in kakor da ne bi prav verjeti. Zamišljen je hodil po sobi in	j^,
proti ženi, ki od sam6# radosti niti k obedu ni ampak ves dan ležala v postelji;
"V toplice te pošilja! Ako že niSo dobre toplice na Dolenjskem, bodi, saj v Laško ali	.
na Štajersko tudi ni predaleč; in kako imenitna	|
da hodijo tja! Ali ta mladi doktor le pošilja na ^ Zakaj te ni poslal rajši v Ameriko?"
Moževo ugovarjanje ni kar nič razjezilo Klo^''
idC iz-
Bila je zvitejša nego prva leta svojega zakona in ) kuSala mitno in prav zlepa pregovoriti upornega ga, da bi od j en j al; saj ga je poznala, kako je rine
sopr"'
srca.
(Dal{e prlh.)
SEPTEMBER 21, 1921.
I ,	I	»L.-k .........
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
srna
Zdravje je največji blagoslov
Brez njega ne moremo uživati življenja niti napredovati v kakem podvzetju. Kadar smo bolni je zelo važno, da se podamo k zdravniku, ki ima mnogo skušenj, in ki zna povrniti zdravje.
■^Prava zdravniška pozornost, vam lahko jjpridene več let k vašemu življenju in več veselja k vašim letom.
Jaz sem zdravil nove kakor tudi zelo zastarele bolezni že mnogo let in moja dolgoletna skušnja me je naučila kako izgnati iz človeka bolezen in povrniti mojemu bolniku zdrdvje V najkrajšem času mogoče in potom najlahkejših metod ter po nizkih cenah.
JAZ VEM KAKO
in moji uradi so popolnoma opremljeni z vsemi potrebnimi naprava-vami. Zato, ne glede kako resna je vaša bolezen in najsi je trajala še tako dolgo in ste že mnogokrat obupali, da se kdaj povrnete k zdravju, sem vam jaz pripravljen dokazati, kaj znam in če se podaste v tnojo oskrbo, vas lahko kot sem že na stotine drugih, spravim na pot koncem katere boste ozdraveli do česar ste opravičeni.
Jaz računam zelo malo in plačujete lahko na lahke obroke. Posvetovanja so brezplačna.
Uradne ure:
od 9. dopoldne do 8. zvečer.
647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Cleveland, O.
^ T.SS'.de republic bldg.
SLIKE NA SAVI,
DR.KENEAIY
Ob nedeliah od 10 doDoldne do 2. popoldne

T5
ZA ZABAVO IN POUK
— čitajte —
V močvirju velemesta^^
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki
CENA 50f.
Naročite pri AmeriSko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
Pozor slovenske gospodinje
Naznanjam vam, da sem odprl popolnoma novo ter dobro opremljeno
GROCERIJSKO TRGOVINO
ter vas vabim, da postanete odjemalke. Postrežba bo vedno točna in blago bo sveže. Cene zmerne.
CHARLES LESJAK
. 15708 SARANAC RD.	|

Ravnokar ie izsla
Razkrinkani Habsburžani

katero je izdala Ameriško-Jugo--slovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60e
i

J. s. Widgoj
SLOVENSfil FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredimi še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tiidf iz malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občinstvu. Podpirajte domače podjetje. VSE DELO JE GARANTIRANO.
.	DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure *^ 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
Vročina pasjih dni! Toplomer v senci kaže vedno nad 25 stopinj C. Kritični dnevi te velike vročine gilijo Ljubljance, da tru-moma, hite in skačejo v — vodo. Hite peš, z vozovi in v vlakih v vse mogoče vode ljubljanske okolice. Prebivalci staroklasičnega predmestja krakovskega in trnovskega se hlade navadno v Ko-leziji, v Gradiščici in v Malem gi'abnu. Toda tu go sitni komarji. Zato je ljubljanski svet obrnil tem krajem hrbet in si rajši izvolil za svoja hladišča razne obrežne prostore bistre planinske Save. Prijetni valovi Save, ki postaja zadnje dneve vrlo mlačna, privabljajo sedaj zelo številne kopalce in brhke kopalce. Kopalna sezona je ob Savi gotovo dosegla višek prešernosti, razposajenosti in pisanosti. Kako je bila Sava pred vojno v onih težkih časih zapuščena in pozabljena ! Samo tupatam se je kaka bela vrana tekom vsega polletja zatekla v hladne bregove reke, pred katero so imeli ljudje silen rešpekt. ... Utonil je skoro vsako leto kdo in to je pritisnilo Savi, neko tajinstvenost. ..
Sedaj vse drvi na divje romantična obrežja Save! Kamniški vlak je vsak dan natrpan kopalcev, ki 5i izbirajo svoja idilična kopališča severno černuškega mostu. Tam so v resnici prijetna zatišja, mala skrivališča za ljubezenske parčke. Ti kraji vabijo zaljubljence, da uživajo prijetnosti Save in narave. Posebno veselje imajo parčki z mivko, v katero se popolnoma zakopljejo, da je videti povsod grobove, polne mladega življenja. Nekatero točke Save so zopet zelo gloL.jke, nevarne in valovite. Posečajo jih ljubitelji težkega plavalnega športa, da v deročih valovih kljubujejo siloviti reki. Po nekaterih krajih ha širokih skalah je pa pravo črvčanje in šumenje mla-' dega življenja. -Mladina, čvrsta in krepka, vesela in razposajena, čepi po skalovju kakor severni ptiči — pingvini na visokih led'J-nih gorah.
• Idilično kopališko življenje je tudi južno od mostu pri Tomače-vemu. Vse obrežje, obdano z zelenim vejevjem v polni solnčni svetlobi, kar mrgoli ob nedeljah kopalcev in kopalk iz Udmata, Želene jame in šentpeterskega predmestja, kakor tudi iz-ostale Ljubljane. V točerih bofah trepetajo kopalke v modernih, izrezanih kostimih. Nekatere bro-nastorjave kot Indijanske, druge še nežne bele polti. Slednje pa prve gilno zavidajo! Seveda, če človek pozljiveje smotri to, v črno se sttreminjajoČo bronasto barvo, zve kmalu, da so naše brhke in stasite kopalke porabile skoro za 100 K glicerina ali pa vazelina; torej to ni naravna, zlatožolta solnčna barva. Pa nič ne de! Lepe so. Grškemu esteti-ku bi gotovo nekatere zelo ugajale. še bolj pa krepki bronastor-javi plavalci, ki po večini samevajo in sede po skalah kakčr Indijanci. Opaziti je na nekem kraju v gostem vejevju četvorico pravih indijskih junakov, ki se včasih okrase s perjem in drzno plavajo navzdol Save. Napravija-jo si itudi vsak dan ogenj, kjer si pečejo krompir in druge dobrote, kajti na Savo prihajajo že ob zgodnjih jutranjih urah, ko sol-nce jutranje zlati vso ljubljansko i I ravan....
Na mestih, posebno od mostu navzdol kakih 200 metrov daleč, vlada v vodi iskrena prešernost, in dovtipna razposajenost. Stvori j o se verige kopalcev in kopalk ter med vriščem, krikom in vikom ponekdod brodijo, drugod pa plavajo. Take slike lahko opazuje človek nizdol Save tja do Laz. Posebno ob nedeljah je sedaj obisk tako velikanski, da lahko cenimo množico kopaj očih na 10,000. Toliko jih je bilo vsaj zadnjo nedeljo.
Pozabiti pa ne smemo v pisani
sliki savskega življenja — dvo-ndžne prebisane in potuhnjene vidre, ki se skrivaj priplazi do odloženih oblek. 'Posebno ljubi debele denarnice, verižice in druge dragocenosti.. Ce tega ni, iz-maikne vidra kakemu eleganu hlače, kaki kopalki pa pikantno bluzo in krilo, aU Pa lepe čeveljčke. Seveda je za vidro po končanem kopanju joj in stok! Vendar moramo priznati, da vidra letos med Cernučami in Tomače-vim ni posebno agilno. Agilneiša je njena tovarišica v Lazah. Posebno minulo nedeljp' je imela vidra lepo priliko. Celo gostilničarju, oziroma resitavraterju Koviču je odnesla za prilično 600 kron raznih s'tekenic in kozarcev. Lazenska vidra ima namreč pn-sebno manijo na kozarce.
Ob obrežju polegajoči kopalci si preganjajo dolgčas z raznimi zabavami. Nekateri kopalci debatirajo o bodočih projektih savskega kopališča in pristavljao; "Kako bi bilo ugodno, če bi do Ježice stekla električna!" — Skupine elegantnih kopalk pa na nekem mestu kaj rade govore v internacionalno priznanih jezikih. Posebno čudni glasovi se čujejo v francoščini, ki je pobarvana a šentpeterskimi nijansami.
Ko zadnji zlaAj sonlnčr.i trakovi poljubljajo na horizontu pol-hovgraške vrhove, potem pa je vse tiho — na Savi! Mirno drvi bistra hči planin tja proti Beogradu ....
Janez Kovač.
-O-
IVAN CANIKAR:
POET.
Komaj je shodil, ves še majhen in šibek je bil, pa so ga pog-■ nali na cesto in so zaloputnili duri za njim; za zmirom. No dan je bil lep. Toliko, da se je bilo vzdignilo izza holma, je že sijalo solnce jarko in veselo, kakor na Veliko nedeljo. Fant je šel in je hodil in mar mu je bilo cilja kakor škrjancu, kadar izžvrgoli iz tople brazde.
Lahke so mu bile noge, ni čutil pota. Zakaj takrat je bila cesta široka in ravna; solnčni travniki na obeh straneh, pisana polja, gozdoviti zeleni holmi, v jutru prepevajoči,; ob janku visoki jagnedi, trepetajoči proti belemu nebu. Izza drevja se je zasvetila ča'sih hiša z zelenimi okni in rdečo streho; fant je šel mimo in je žvižgal — in glej, ob oknu se je prikazal človek, nasmehnil se je in prijetno mu je bilo pri srcu.
Jutro je bilo; iz jutra pa se je vzdignil velik, svetel dan. Fant je začutil na licih toplejše žarke, pomislil je ter pogledal proti nebu. In ko je videl, da je solnce že visoko, se je spomnil nenadoma, da je pred njim še dolga cesta; tako je pospešil korake. Ob tisti uri, ko je ugledal solnce in se domislil ceste pa se je vznemirilo njegovo srce; do nebes je vzplapolala radost in bila je podobna bolesti. Ni bilo več široke ceste, ne jagnedov, proti belemu nebu trepetajočih, ne travnikov in ne pisanega polja. Pot se je. ožila in se je spenjala v klanec, polagoma šele, da bi se ne utrudil prekmalu, da bi se ne prestrašil prezgodaj, vrnil ge morda; na vzhodu je sivelo nebo.
. Bilo je prvikrat in samo tedaj, da mu je prišlo na misel: Cemu dalje? Kam? Ali ne bi rajši nazaj, ko je dan že velik in se oblači na vzhodu? Tako'je mislil in še ko je mislil, je stopal dalje z istimi koraki; ni je bilo misli, ki bi jih mogla! ustaviti. Ves majhen je bil še in šibek, ali ker se je spenjal klanec zmirom višje, mu je klonil hrbet kakor starcu.
Hiteli so oblaki; od obzorja
do obzorja se je širila, vzdigala sihik siva gora; že so prtSll do solnca, skoro so ga že zakrili. Ni poznal cilja in vendar se mu je mudilo, oziral se je proti nebu in je stopal hitreje. Pot je bila strma, grapava in na debelo pokrita s Čudnim rdečim prahom, kakor ga ni videl še nikoli. Žgodilo se
je časih, da se je iztegnila dolga robida ter ga oprashila nalahiko po roki, po licu. Samo časih; zgodaj je še bilo, prestrašil bi se je oziral proti nebu, ni gledal na pot in kriv je bil sam, če se je prikazala kaplja krvi na roki, na licu.
Neznana mu je bila dežela; pusta je bila in samotna in vsa njena samota je legla tiho na njegovo Srce. Debele kaplje so padale v prah in rdeči prah je oživel, oživela je pot in je tonila v senco. Zdelo se je popotniku, da hodijo pred njim nevidni ljudje; poznali so se v prahu, v blatu sledovi korakov in ravnal se je natanko po njih. Tisti ko-raiki pa so bili tako nerodni, da so mu rezale robide v obraz in da ,se je spotikal ob grapah in jarkih, zasekanih v klanec.
Nič več ni mislil, kam in čemu ; pot je bila pred njim in pot je bila ukaz. Čudil se je samo, da je ugledal časih sredi deževne samote, ob grapa vem. klancu, za nasutim kamenjem, za robidami, prijazno belo hišo z zelenimi okni in rdečo streho. Toplo je bilo pač tam.... In kadar je prišel mimo, se je odprlo okno, ozrl se je človek proti nebu, ozrl se je na klanec, na samotnega popotnika in se je nasmehnil. ... Misel je spreletela popotnika: Ali ni morda tam v daljavi, tam v daljni daljavi, korak od poti, vse lepša pokrajina ? Ali niso tam zeleni travniki, kakor sem jih videl nekoč v sanjah, ali niso tam pisana polja, visoki jagnedi, proti jasnemu nebu trepetajoči; ali ne sije tam solnce* tam v daljavi, korak od klanca? Ce bi preskočil, pogledal ?... No mislil je in je šel dalje po svoji strmi poti.
Nebo je bilo vae sivo, znočilo se je nenadoma, brez večerne zarje in brez Avemarije; natanko v tistem trenotku se je znočilo, ko je začutil popotnik, da je utrujen. Zakaj čas je bil, ni bilo več prezgodaj, nič več ni bilo poti nazaj. Noge so mu bile težke in mrtve, hodil je ves slfljužen in je sopel težko; od jutra do noči, en sam kratek dan, pa mu je bil obraz suh in vel, obraz starca. Nerazločne, temne gO že bile sanje, umirale so, kakor je umiral dan. In je mislil, spominjal se je mukoma: Ali ni sijalo solnce nekoč, ali se niso razprostirali zeleni travniki naokoli, ali ni bila cesta široka in gladka? Mislil je, pa ge ni mogel domisliti natanko. Zakaj večnost je bila vmqs: dan od jutra do noči.
Zasvetila so se okna ob poti, prijazna svetla okna so gledala iz noči. Veseli glasovi, veselo življenje, večer pred praznikom | Popotnik je šel mimo in glasovi so utihnili; tiho je zapela iz daljave sveta pesem; spogledali go se v izbi in smehljaj, od Boga poslan, je šinil preko obrazov.
Globoko sključen je hodil popotnik, kakor da bi nosil križ Iz-veličarja. In ker se mu je čelo skoro dotikalo tal, je zapazil lahko, da se je bil spremenil rdeči prah v debelo' plašit goste, napod strjene krvi. "Veliko jih je že pač hodilo tod!" si je mislil popotnik. In misel na vse tiste, ki so nosili pred njim križ Izveličar-ja. dotikali se s čelom tal, misel prešerna in škodoželnja mu je bila v tolažbo. Tako je mislil v tistem trenotku, ko se je zgrudil na kolena ter vtisnil v blato svoj obraz. Bila je njegova poslednja prešerna misel....
Vstal je ter se opotekal dalje, pijan od bolesti. Dalje, popotnik! Onstran klanca, na obeh straneh, Pa so gledala iz noči vesela svetla okna. Glej, popotnik, en sam korak jn odpro se ti duri, odpo-čiješ si v topli izbi. Popotnik, preskoči jarek!
Ni več pomislil, ni se ozrl. K tlom mu je tiščal hrbet križ Iz-veličarja, čelo se je dotikalo tal; opotekal se je, padal, vstajal je in se opotekal.
Na obeh straneh so bile prijazne bele hiše in najbr^ž bi se mu bile povsod odprle duri, če bi potrkal ter popirosil. Zatorej mislim, da si je sam kriv svoje
poti. Pogine pač naposled v jar-1 promet in na dostojnost, ku, zakaj na cesti umirati je i Dalje v noč, brez konca in brez prepovedano iz ozirov na javni 1 cilja!....
STUYVESANT-OVA
NAJVEČJA RAZPRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV V LETU
MI NE PRIREJAMO RAZPRODAJ POGOSTOKRAT, TODA KO JIHPRIREJAMO, STE LAH-KO UVERJENI, DA SO RES PRAVE RAZPRO-DAJE.
BESEDICA "RAZPRODAJA " SAMA NA SEBI, KOT SE: JO DANDANES NAVADNO RABI, ZE SKORO NIC NE POMENI, KAJTI MNOGO TRGOVCEV, KI OGLAŠAJO "RAZPRODAJE" NE CENIJO RESNIČNEGA POMENA TEGA IZRAZA. TAKO PA NI Z NAMI. MI VEMO DA LJUDJE NISO ZADOVOLJNI Z NMAKIMI POLOVIČARSKIMI RAZPRODAJAMI A JIH NAD VSE ZADOVOLJI RESNIČNA RAZPRODAJA, KJER SE DOBI RESNIČNA VREDNOST ZA DOLAR IN POLEG TEGA DOBIJO LJUDJE DOBRO VOLJO IN ZAUPANJE V TRGOVCA. KI PRIREJA TAKE RAZPRODAJE.
RAZPRODAJA SE PRIČNE DANES IN SKORO STO AVTOMOBILOV JE NA RAZSTAVI. PRIDITE IN PRIPELJITE VASE PRIJATELJE. CE ŽE IMATE AVTOMOBIL, BI GA MOGOČE RADI ZAMENJALI ZA
1915	Dodge Roadster .......................$ 170
Model "A" Essex Touring ..................... 730
1921 Dodge Touring ......................... 790
1917	Buick Cab.......................... ... 523
1918	Studebaker Touring ..................... 270
1920 Auburn Touring ........................ 1,025
Model "H" Hudson Sedan, 7-Passenger .......... 940
1916	Peeflesa Touring ....................... 725
1919	Chandler Chummy, 4-Passenger ........... 855
Model 6-A Essex Touring .................... . 940
1918	Hupmobile Roadster . .................. . 660
Model 6-M Hudson Coupe, 4-Passenger........... 1,650
1916 Cadilac 8 Touring , . .................... 920
1916	Packard 12 Touring ........... .......... 745
1920	Stutz Touring .......................... 1,975
1917	Chalmers Touring ....................... 375
1920 Overland "4" Touring ................... 345
1917 Oldsmobile "8" Roadster ................ 470
Model 5-A Essex Touring . . i.................. 835
Model 12-0 Hudson Sport . .................... 1,650
1914	Studebaker T curing . .................... 100
1917 Reo Touring ........................... 360
1919ChevroI'tt Cab.............; . . ......... 390
1919	Wiliys-Kni^t Touring . .............. ... 1,000
Model 5-A Essex Touring...................... 830
1919 Dodge Touring..................................660
1915	Stearns-Knight "4" Touring .............400
1915	Mitchell "6" Touring .................... 295
Model '37 ' Hudson Touring................... 275
1919 Oakland "6" Touring ................... 485
1919 National "6" Touring ... ................ 750
1919 Studebaker Coupe, 4-Pa8senger ............ T, 150
1919 Paige Cab. ............................ 945
1919	Overland Sedan, 5-Passenger .............. 535
1917 Buick "6" Roadster ..................... 490
1917	Kisatfl Touring .......................... 425
1920	Oldsmobile Coupe, 4-Passenger............. 1,250
Model 6-A Essex Touring ..................... 875
1916	Studebaker Touring r.	...... 220
1917	Interstate Touring ....................... J45
Model 7-0 Hudson Limousine.................. 2,000
1919	Stutz Sport............................. 1,500
1918	Overland "6" Touring................... 375
1918	Oldsmobile "8" Touring ................ . 570
Model 7-0 Hudson Sport ..................... 1,350
1917 Vim Delivery .......................... 1 70
1920	Gardner Touring ....................... 425
1920 Stevens Touring......................... 985
1916	Overland Touring....................... 165
Model 6-A Essex Roadster .................... 1,050
1920 Grant Roadster , . ....................... 945
1917	Dodge Touring .......................... 405
1915 Stearns Touring ........................ 400
1919	Dodge Touring .......................... 645
Model 5-A Essex Touring.............................825
NAREDIJO SE TUDI POGOJI.
Odprto ob večerih do 9:30	Ob nedeljah od 9. do 5.
5005 Euclid Ave.
Randolph 7300	Central 6456
Nočna številka, Randolph 7301
STUYVESANT'S
\
i
MODERNA SMOTKA
Lahko so manjše — toda ne bolj še. Te STnotke kadijo moški, ki znajo ceniti dobro kvaliteto.

Pišite po naS katalog preniijev št. 4 » I. LEWIS,
Cigar Mlfl, Čo ' N. J.
■N»W«6ja ticonvjiinft


zdc^leviklnica bmotk
f
STRAN a:
•TOAKOPRAVNOOT"
SEPTEMBER 21, 1921. _
#
.»
I
#
, lVABILO K	X
PLESNI VESELICI #
■ — katero priredi —	III
PEVSKO DRM "JADRAN" i
#	V soboto, dne 241, m.	®
I y KUNCICEVI DVORANI, COLLINWOOD, O.
*> v Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer.
K VSTOPNINA ZA MOŠKE 35c— ZA ŽENSKE 25c.
Vse ljubitelje petja uljudno vabimo, da poselijo to veselico kar v največjem številu. Nastopil bo tudi mešan zbor 'JADRANA', katerega do sedaj še niste slišali, ker bo to njegov prvi nastop.
Pripeljite tudi svoje prijatelje in znance, da se skupno povese'lite, ker znano je, da so prireditve 'JADRANA' vedno kratkočasne in zabavne.
Igral bo orkester pod vodstvom g. Ivanuša.
Za veliko udeležbo" se priporoča
'i	PRIPRAVL. ODBOR.
#
e
#
MOč LJUBEZNI.
Ruski napasala N. Luhmanova.
#
@
i
#
@
§ 1
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zoirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
naroČila dostavimo po pošti točno in v vse kraje__
Grocerjjam, aladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
g
(t
g|
f
PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave.
Ko so se koncerti zamenjali z večernicami, ko je mesto, pripravljajoče Se na božične praznike, začenjalo biti truščno in živo, je BobrJščev zibn'il z obzorja prestolnega mesta ter odrinil na delželo.
"Pourquoi faire?" je vprašal sam se^be vsak, kdor je čul to novico.
Nu, evo, povprašajte! Pour o-riginalite! Sam sedi v gvoji stari očetov;ski Mši !
"Espece de maniaque!" je dejala mična Kitti Zarinova, ki je bila posebno razjarjena radi tega nepričakovanega njegovega koraka.
A ta besedica "maniak", ki pa v tem slučaju nj ničesar pojasnila, je pomirila vse one, ki^o hoteli razumeti nesrtiisel Bobrišče-vega ravnanja.
Evgenij Nikolaj evič Bobriščev je odšel v gvojo staro, očetovsko hišo na deželi, da ondi preživi Božič, Novo leto in božični teden. Bil je odločen, naj se zgodi kar hoče, videti "njo", ki je odšla od njega v grob, iztrgala se iz njegovega objet j a ono minuto, ko sta se njuni srci zlili v prvem strastnem poljubu. Ona — nje-
Iz slov. naselbin.
HAMBURG
DIRECTNA plovba z novimi ladjami
ORBITA ........... 24. sept.
OROPESA ............8. oTtt.
ORDUNA............22, okt.
Ženske in otroške zaprte kabine
The Royal Mail Steam Packet Co.
26 Broadway	New York
117 W. WASHINGTON STR.
CHICAGO, ILL.
ali pri lokalnih agenjih.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiB
POZOR ROJAKI!	I
Ker je sedaj dovoljneno vsakemu napraviti si pivo doma za svoje lastne I potrebe, opozarjam rojake na izvrsten	i
SLAD IN HMELJ	I
TVRDKE SUPERIOR HOME BREW	I
ki je najboljši na trgu. To je edini slad iz katerega napravite lahko iz enega I kvarta 10 galonov, pravega domačega piva. Imamo tudi zbirko sodov, Ion- i čenih posod, steklenic, gumijevih cevi, zapiralne stroje, vsakovrstne Za-i maške in sploh vse J,ar se rabi. — Z n?kupon se dobe tudi navodila! ' I
ANTON DOLGAN	15617 Waterloo Rd. |
iiiniiiJiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiliiniiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiinfliiiiiiiiiiiiimuigmiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiii;?
Barberton, O__Rojaku Jose^
fu Janko Vič je ugrabila smrt 10 letnega sinčka. — Delavske razmere v tej naselbini so skrajno slabe; veliko rojakov je že odpotovalo v druge kraje za delom.
Steelton, Pa. — Umrla je po dolgi bolezni Barbara Matjašic^, stara 73 let. Rojena je bila v vasi Rakovec pri Metliki. V Ameriko je pri'sla leta 1905, kjer je živela pri svojih otrocih.
Enon Vapey, Pa. — Tukaj je preminula Katarina Kavčič, stara 45 let. Rdjena je bila v Zireh nad Škof j o Loko. Tukaj zapušča žalujočega soproga in 6. otrok.
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene Jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. list prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-lUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE,
iBiaiiiBiilESBEEEBBEESiiSillli
gova žena — je zibnila, odnevši seboj svoje devištvo, svojo ljubezen in zvestobo, katero mu je ravnokar prisegla pred o oltarjem.
Kedaj neki, ako ne v,oni taj-nostni božični noči jo je mogel poklicati iz groba, v sveti noči, kadar po mnenju ljudi j. v neprehodni metelici se prižigajo luči na stari jelki, kadar se v gozdu volk pobrati z zajcem in zvii«. lisica se ne dotakne poljske miši, kadar nad zemljo lete nevid-Ijivi angeli ter z zlatimi trom-bami naiznanjajo ljudem splošni mir.
Kje jo je mogel pozvati, ako ne v oni in isti sobi, kamor jo je prinesel na rokah kot svojo največjo srečo in kjer je položil n« posteljo truplo deve, ko je nepričakovano pustila dušo?
^'Cemu je umrla? Kakšno tajnost je odnesla s seboj? Ka? jb je umorilo? Strah? Sramežljivost? Ljubezen ali greh? On mora to vedeti! Ako je v človekb skrita sila volje, naj si ona na, pravi predor iz njegovih prs, kakor se iz prsij strme skale steka vrelec! Ako je kaka zveza med tem in posmrtnim življenjem, naj se ona ponovi za ceno njego-•jjj^ga življenja. Jaz hočem, jaz prosim, jaz ji zapovedujem, prikazati se mi ter povedati tajnost, katero je odneslo s seboj."
Reden, posveten človek, ki z ničemur ni razdiral pogojev dostojnosti v družbi, se je že šest tednov pripravljal na to pot s postom, bdenjem in molitvijo.
Od smrti žene — neveste je bil čist — čist celo v mislih, sedaj pa, Oboroživši z vero svoje dušne moči, razčiljen in navdušen, je šel, da bi jo videl.
svatbe. Služaibništvo je bivalo v svoji očetovski .hiši sam y or-ja/ških sObah, prenovljenih pred dvema letoma vsled njegove svatbe. Služabništvo je ivalo v spodnjih prostorih ter prihajalo k njemu le, kadar je pozvonil.
Čakal je Božiča.
Zima, dolga in brez snega je takoj spustila na beli dan svoje žamete. Veter je hrAmel in tulil okrog hiše, otepal po oknicah z golimi vejami dreves, ki so stala nalik črnim pošastim pod okni mračne hiše. Zarano so morali velika vrata odkopati z lopatami, tod^ ipo noči je prišla zopet metelica in znovič so bele gore oblegale hišo.
Zvečer je v orjaških sobanah bivala mučna tišina. Časih je nekje oškrbala miš in v gtari, suhi, skoro povsem prazni hištle vsak glas, vsak ropot močno odmeval, naraščal ter' izzval nekake fantastične slike. Časih Boibriš5e\ javno začul v daljni sobi korake čudne, tajnostne korake, povsem taksne, kakor bi se nekdo plazil ob steni. Pride do polovice sobe, zaskriplje in — zamre. _&ce mu je glasno utripalo. Vzel je svečo ter šel pogledat. Od gugajočega se plamena sveče so se jeli gibati stari portreti na stenah ter gledati za njim. Obstal je sredi sobe. Okrog njega je bilo svetlo, toda ondi, v kotih,' je bilo. še temnejše in evo, kakor bi ae bil nekdo prituknil, kakor bi — glej — glej — s# zganil ter... zbe-žal... Iti nazaj je bilo se straš-nejše; nekaka hladna sapa mu je pihala v hrbet, plamen od sveče se je stegal naprej kot nekak ognjen jezik. K nogam se mu je prdkotalilo nekaj mehkega, brez-ličnega... Brez moči, bled, hladen, skoro brez sape, je omahnil na stol.
Enkrat je prižgal v vseh sobah svetiljke in sveče ter sam, kakor navadno, sedel k zakurjeni peči
na naslonjač.
v prazni dvorani je ura jasno, zvoneče odbila jednajst. Evgenij Nikolaj evič je otrpnil: ura se ni navijala nikdar v hiši od časa "njene" gmrti. Kako torej sedaj ? Spodaj so se zaloputnile duri, v dvorani je zašumela zavesa... zganil se stol...
Bobriščev, premagavši velik strah, je vstal, prekoračil obed-nico pri kabinetu, a komaj je dospel k vratom dvorane ter prijel visečo zavezo, se je oglasil za njo rezek, kratek krik. Evgenij Nikolajevič je na to kakor podkoše. na biljka omahnil na stol. V ušesih mu je šumelo. Zdelo se mu je, da se utaplja in da ga valovi zalivajo. .. Z vsem noporom svojih moči j je premagal strah ter od-igmil zaveso. ..I Pred njim je bila prazna hladna dvorana, samo na nasprotni strani se je zavesa nekoliko gibala,'kakor bi jo bil ravnokar odtrgal mimo hiteč človek.
Ko se je Evgenij Nikolaj evič privlekel nazaj v kabinet, je spoznal, da še ni sposoben, videti "jo", da se se ni očistil od po-zemeljskih vtisov, da se ni vzyi-sen nad strah. Živci so ga imeli v svoji oblasti, pogled in sluh sta ga mamila. "
Do minute, ki je 'bila odločena za snidenje z mrtvo, je bilo še nekoliko dni j, in Bobriščev je čutil, da tone v množici različnih občutkov, neoskrunjenost drage slike pa se oddaljuje od njega. Takrat je sklenil, zbrati svoje moči, '	............
Poiskal je zvezek njenih pisem, naivno strastnih, po otročje koketnih, ter jih čital. Pred seboj je postavil njeno sliko, narejeno zanj j eden teden pred svatbo. ter se zaprl v kabinetu. Jedel je malo, in sicer le rastlinsko hrano, ni pil ničesar razun čaja; molil je dolgo ter čutil, da njegova volja raste in postaja močnejša. Začela se je roditi v njem ona moč, katera je za časov e vangelijstov bila zmožna vstaviti solnce ter zapovedati mesecu, da se ne gane, ona vera, ki je pomagala Petru, dotaknivšemu se roke Odrešenikove, iti po valo vih — ona moč, ki je mogla premikati gore.
Na Sveti večer se je čutil dovolj močnega iii pripravljenega na strašno poskušiijo.
O polnoči je sklenil odpreti njeno sobo, njuno spalnico, kjer je umrla v njegovem naročju.
(Dal-Je prih.)

MALI OGLASI
..........................................................................................................................................................................................................I.......iiiiiiriiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
NAZNANILO.
V Grdinovi mrtvašnici se nahaja truplo John štancarja, katerega so našli mrtvega v stanovanju na pcjstelji, 4804 Superior Ave. .Imenovani je doma od Trebelno pri Mokronogu, kjer zapušča ženo in 2 odraala otroka. V Ameriki je bival okrog 13 let, je delal v mestnem vodovodu ob vznožju 49. ceste kot kurjač, jsokojni je bil star okrog 50 let. Pogreb se vrši v četrtek.
ZAHVALA!
Tem ipotom, se zahvaljujemo vsem cenjenim trg^ov-cem ih družita lastnikom avtomobilov, M so vozili delegate po našem Clevelandu ter jim s tem nudili razvedrilo.
Odbor skupnih društev za konvenčne prireditve.
Hiša za 2 družini.
na 12725 Plover Ave., 4 sobe in kopališče vsako stanovanje; veliko zemljišče — vse moderne naprave.
D. A. KLEIN
2820 W. 25th Street.
Td. Lincoln 9 Central 2473 Odprto olb večerih do 8 ure.
vv»
Moški dežni plasci
( RAIN COATS)
$14.50 sedaj $9.75
Beiaj & MOSELB; .
6205 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND. O.
TELOVADNI ODSEK SLOV. SOKOLA
Cleveland» Ohio.
Truger. 103»
ik.
ZAMENJA SE
hiša z 1 0. sobami, v kateri se nahaja grocerija in mesnica za privatno hišo. Poizve se v uprav-ništvu tega lista.	(x
Starosta: — L.
Addiison Rd.
TajnJk: — Frank Hudoverni
1064 East 62nd St.
Načelnik: — Zvonko Mohoric >
6326 Carl Ave.
Učitelj za mladino: — Krašovic, 6729 St. Clair
Glasilo- — Enakopravnost. Redne telovadne vaje odsek® se vrše sledeče dneve: Vsak P®" deljek v mestnem kopališču: vsako sredo in petek pa v Seve' & Nagode dvorani. Začetdk vse dneve ob 7—9 ure zvece^-Mladina: Deški naraščaj vs®''" sredo in petek. Dekličji ščaj: vsaki četrtek. Prostor & Nagode dvorana, začetek "
6:30 do 8.00 zvečer.
V telovadni odsek se sprejC^f od 16. leta naprej; 25c meseC' na; v naraščaj pa od 4 leta prej brez vstopnne ali članarf*',
Seje tel. odseka se vrše 2. torek v mesecu v prosto''' S. N. D. soba št. 1.
Grozdje naprodaj.
Grozdje, kakor iz dolehjske gorice, prodajam na drobno in na debelo. Poznam veliko farmarjev, kateri imajo prav lepo grozdje in sklenil sem, da bom prodajal to grozdje po najnižjih cenah.
Pišite po cene ali pa pridite o-sebno .
JOHN ZULICH
6313 St. Cl^ir Ave.
SODI ZA VINO!
Več sodov od vina se proda na 5608 Bonna Ave.	(223)
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Glair Ave. Uho d iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
Kadar se selite
se zanesljivo obrnite na naSo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjle triick-e za vse prilike.
TOČNOST (IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :BeIl Rosedale 5300
John Ušenicnik 6303 Glass Ave.
KDOR HOČE, da mu z malimi stroški popravim avtomobil v domačem garažu. naj se zglasi pri A. Prezelj, 1193 E. 60th St.	(227
PERICA,
ki zna lepo prati in likati (pegla-ti) in hoče vzeti perilo na dom naj se zglasi pri BENO B. LEU-STIG, 6424 St. Clair Ave.
_(222
SVOJI K SVOJIM!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem kupil truck, ki je pripraven za selitev in za drugo prevažanje, kakor "moving and expressing"; Zato se priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici, da kadar kdo kaj potrebuje naj se obrne do mene in postregel mu bom po naj ni j ži ceni Sporočati želim tudi, da imam naprodaj žito za kokoši 'chicken feed". Sedaj na jesen bom vozil iz farm krompir, in grozdje, zatorej kdor kaj potrebuje, naj se oglasi pri dobro poznanemu ANTONU OPEKA 1099 E. 64. St.
x)
Jesenske in zimske obleke
je treba sedaj sčistiti, da so po-polnfcima pripravljene kadar pri-de bolj hladno vreme, ako želite naj^nejše, in mojsterako delo pošljite čistit k ^
pRANKf
* Cleaners & Dyers
Delavnica in glavni urad:
E. 60th & BONNA AVE.
Podružnica: 6629 St. Clair Ave.
vogal E. 67. ceste. Odprto do 6:30 zv.
E. ooth.tfii^BonnA Ave.
3Phon<»$ W4i»dolph-S6^-ftiitnit
Oglašujte v "Enakopravnost^
V Jugoslaviji
Tesne vezi z vsemi deli Ju203%t|ll Obilo dobre hrane, Zaprte kaRno. ' krnv. Vse udobtLostl moderne ladJfu ■
PLOVBE VSAK TEDEN Pomol B8-62 — North River—N*^ i.M* FINLAND, Plymouth ... 1. oWo»'
ZEELAND—Oherbourg .....iS-"

KRONLAND—Antwerp .....22.^.
LAPLAND ............... 27. S^P.
SAMLAND, Hamburg
16.0'
ikfc
AMERICAN LINB5
MANCHURIA (Hamburg in Danzig via Cherbourg) .. 6. okto
Cela pot DO vodi. na PoIisKO-MONOpiilA Tv Hamburg In
Via Cherbourg) ____20. okt"
MII^EKAHDA (v Hamburg In Danzig) ........... 5. novei"
^WHITE
ADRIATIC (v Cherbourg) .. ° > OLYMOE^IC (Southampton) .. 24.»»''
New York In Boston.— Azo*"®®" Gibraltar, Naples' In Genoa
CRETIC .............. 28.
ARABIC EX-BERLIN ......
CANOPIC .......... 30. septet"
Največja ladja ploveoa redno ip®"
nimi evropskml prlstanlsoi- ^
INTERNATIONAL CANTILE MARINE CO'
116 LADIJ — 1.250 000 TO^- ^
9 Broadway, New Yor^^,
alt cri katerikoli pooblaščeni 8.^®" v Clevelandu.
I
Dnevnik Enakopravnost
je
ŽICA
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listo dospe na svoje določeno mesto liki telegram.
m