135. številka Ljubljana, v ponedeljek 15. junija 1903 XXXVI. leto. lahaia vsak dan zvečer, izimsi ; nedelje*-.in ipraznike, jter velja po posti prejem an za avstro-ogrsks dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K*60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem o» dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor znaša poštnina. — Narnaročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravniatvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v orednistvo je ta Vegove nlice St. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. |Sodne razmere pod gra-škim nadsodiščem. (Interpelacija poslanca dr. Ferjančiča in Itovarišev na gospoda ministrskega predsednika kot voditelja pravosodnega mini-Istrstva. v seji državnega zbora dne 12. t. m.) Povodom zadnjega imenovanja Isodnikov v področju graškega nad-|sodišča je nemško časopisje na štajerskem razkačeno napadalo in obrezovalo justično upravo, ker so bili baje prosilci slovenske narodnosti protežirani, prosilci nemške narodnosti pa prikrajšani. Ceio poslanci Iao se Čutili primorane, da so zaradi teh imenovanj ugovarjali pri voditelju pravosodnega ministrstva. Kaj se je zgodilo? Nadsvttnikom pri liadsodišču sta bila imenovana dva Jdeželnosodna svetnika siovenske na ■ rodnosti, kojih se ni moglo pravično [preskočiti z ozirom na kvalifikacijo in službeno stopnjo, in nadalje sta [se popolnili pri okrajnih sodiščih v Št Lenartu v Slov. goricah (prebivalcev: 563 Nemcev, 17.418 Slovencev), j in v Ormožu (prebivalcev: 583 Nemcev, 18.409 Slovencev) dve službi godnih pristavov s Slovencema, ka-Iteri mesti sta ostali pri prejšnjem imenovanju brez vzroka nepopol-njeni, in sta se, kakor vse kaže, hoteli prihraniti nemškim prosilcem, ki še le dozorevajo. Nasprotno pa se imenovana dva svetnika nista poklicala k nadsodi-šču, temuč sta se imenovala in pu-! stila na dosedanjih službenih mestih, j K nadsodišču so se temveč vzeli mlajši nemški prosilci, da se ni prelomila dosedaj dosledno zaeledovana konsekvenca, Ysled katere je Slovenec, ki svojo narodnost spoštuje, izključen iz nadsodnega gremija. Vrhu-tega je še justično ministrstvo pri tem toliko pobijanem imenovanju tudi zadnja dva slovenščine zmožna in za celo okrožje nadsodišča imenovana pristava imenovalo na stalna službena mesta. V neki dosedaj še neodgovorjeni interpelaciji z dne 17. januvarja t. 1. se je pritoževalo o tem, da bi moralo izmed 13 za celo področje graškega nadsodišča sistemiziranih pristavov te katego rije z ozirom na njih določbo in narodnostne razmere v okrožju, znati slovenski, da bi jih mogli rabiti tudi pri sodiščih v slovenskih delih dežele, in da imata le dva tako sposobnost. In sedaj so se tudi tema dvema dala stalni službeni mesti. Potemtakem so razun enega Slovenca, ki službuje pri strnem nad-sodišču, vsi pristavi te kategorije Nemci in se rabijo v nemških pokrajinah. To pa provzroča pri sodiščih v slovenskih pokrajinah težkoče, napram katerim justična uprava ne more biti ravnodušna. V zadnjem času so bili n. pr. — in so morda še — v okrožju ljubljanskega deželnega sodišča za pomoč — kar je pravzaprav določba sodnih pristavov brez določnega službenega mesta — trije sodni pristavi okrajnih sodišč pri drugih okrajnih sodiščih proti dietam v porabi. To ni le neopravičena obteiitev sodišč, katerim so se odtegnili, temuč se tudi popolnoma brez potrebe še pritegne državna blagajna. Takšen je rezultat zadnjega imenovanja, proti kateremu se je toliko rohnelo z nemške strani, in po pravici se moramo čuditi, kako so megla ta imenovanja dati Nemcem povod za rekrimioacije. Da pa se razmere pri nadsodišča še bolje osvetlijo, naj navedemo ob roki konkretualnega statusa za leto 1903 nameščenja sodnih služb pri SGdiščih na Spodnjem Štajerskem po narodnosti sodnikov (okrožni sodišči Maribor in Celje) — razmere v drugih delih področja nadsodišča za sedaj še preidemo. V pokrajini teh dveh okrožnih sodišč prebiva po ljudskem štetju 1900. L 390.512 Slovencev in samo 47.863 Nemcev, proti temu je zasedanje sodnih in državnopravniških mest popolnoma nasprotno. Oba predsednika okrožnih sodišč in oba državna pravdnika sta Nemca, gremiji pa imajo: Deželni sodni svetniki Maribor 7 Nemcev, 1 Slovenec. Deželnosodni svetniki Celje 7 Nemcev, 1 Slovenec. Sodni tajniki Maribor 4 Nemci, 2 Slovenca. Sodni tajniki Celje 3 Nemci, 2 Slovenca. Sodni pristavi Maribor 1 Nemec, 3 Slovenci. Sodni pristavi Celje 2 Nemca, 1 Slovenec. Namestniki državnega pravdnika Maribor 2 Nemca, — Slovenec. Namestnika državnega pravdnika Celje 2 Nemca, — Slovenec. Pri okrajnih sodiščih so predstojniki 10 Nemcev, 8 Slovencev. Sodni pristavi 22 Nemcev, 8 Slovencev. V celoti stoje tedaj v obeh področjih okrožnih sodišč, v katerih je nemško prebivalstvo v popolnoma neznatni manjšini, 26 sodnikom slo venske narodnosti 64 sodnikov nemške narodnosti nasproti. Nam pa bi bilo manj vzroka za pritožbo, ako bi teh 64 sodnikov nemške narodnosti svoje slovensko jezikovno znanje, v kolikor ga imajo, v uradu tudi porabljali. Toda ti so večinoma odločni nasprotniki in zatiralci slovenskega uradovanja. Take so razmere, ako si jih po bližje pogledamo, in na ta način se slovenski element na skoraj izključno slovenskih tleh zapostavlja. Smatramo za svojo dolžnost, proti takim razmeram in njih nadaljevanju najodločneje ugovarjati, ter vprašamo prezvišenega: Ali je prezvišenosl pri volji, ne oziraje se na neopravičene in samo* voljne ugovore pri bodočem zase-denju sodnih mest take postopati, kakor zahtevajo z ozirom na razmerje prebivalstva interesi justične službe in pošteni in pravični oviri na prosilce slovensko narodnosti?a Dunaj, dne 9. junija 1903. (Sledi 16 podpisov jugoslovanskih in malo-ruskjh državnih poslancev.) Časopisje o belograj-skem umoru. Ruski listi večinoma ostro obsojajo krvave dogodke v Belgradu. »Svčt« žsljuje za kraljem in ga imenuje dobrega Slovana in plemenitega moža. »Novosti« pravijo, da vpije kri umorjenih do neba in ne bo ostala brez maščevanja. Vmešavanje velesil v notranje zadeve Srbije sicer ni dopustno, vendar lahko nastanejo zmede, ki bodo prisilile Av-vsto-Ogrsko in Rusijo k temu. »No-veje Vremja« trdijo, da je bil odlični zastopnik radikalne stranke pri krvavem dejanju prizadet. Londonski listi pišejo, da se bodo vsi kandidati razum enega odpovedali srbskemu prestolu. Le na ta način je mogoče v Srbiji preprečiti državljansko vojsko. Avstro-Ogr-ska da je dolžna skrbeti, da srbske zmešnjave ne posežejo na sosednje dežele. Pariški listi pišejo, da bi v vsakem drugem času taki dogodki, kakršni so Be zbili v Srbiji, provzročili splošno vznemirjenje. Sedaj pa so razmere med Avstro-O^rsko in Rusijo tako prijateljske, da se ni od te strani treba bati nikakega zapletka. »Neue Freie Presse« pišei^Vsled dogodkov v Belgradu so vse oficialne zveze Srbije z inozemstvom pretrgane. Srbski poslaniki nimajo nikakega pooblastila več, zastopati svojo deželo. Zunanji uradi sedaj ne poznajo več nobene vlade v Srbiji, s katero bi se moglo občevati. Šele j pcnedeijska odločitev skupščine bo j zopet napravila državnopravne zveze med Srbijo in zunanjim svetom. Pričakuje se, da se bo prehod k urejenim razmeram hitro izvršil« Odrski levičarji v drž. zboru bi radi iz srbskih zmed kovali zase kapital. Radi bi seveda imeli, da bi se Srbija podvrgla madjarskim željam. Le s tega stališča je soditi umetno razburjenje, ki se je pojavilo od te strani v ogrskem državnem zboru. Klicali so: »Sramota! Mi k.-j takega ne moremo trpeti!« Iz človeškega sočustva za usodo kralja Aleksandra te besede gotovo niso izvirale. Najbolj smešno stališče pa so zavzeli avstrijski klerikalci v svojem glasilu »Vatorland«. Ta list nič manj ne trdi, kakor da so belgrajskih umorov krivi avtrijski šolski zakoni. Prav po jzuitsko denuncira omenjeni list naše univerze in — naučnega ministra, češ, vsi srbski voditelji so študirali na evropskih, posebno avstrijskih univerzah. »Tukaj v stari Evropi so se navlekli teorij, ki so jih na tako grozen način prakticirali v Belgradu«. Na taka ovaduštva bi bilo pač greh odgovarjati. Zakaj je padio italijansko ministrstvo? Spremembe v evropskih parlamentih niso nič novega. Tudi o najnovejši ministrski krizi v Italiji bi se ne pisalo toliko, ako bi ne bili pri tem vzroki, ki posvetijo globlje v moralne razmere pri italijanskih vodilnih krogih Ministrstvo Zanar-dellijevo se je bistveno razločevalo od cele vrBte ministrstev, ki so bila poprej na krmilu. Bilo je splošno spoštovano in priljubljeno, ker so si skoraj vsa prejšnja ministrstva več ali manj umazala roke, predno so morala iti. Že so mislili Italijani, da imajo v sedanjem ministrstvu častno izjemo, ko so vzdignili socialisti tudi proti enemu članu v Zanardellijevem ministrstvu obtožbo zaradi — nepoštenosti, oziroma umazanosti. Minister monarice, Bettolo jo bil, kateremu so socialisti dokazali koruptno postopanje, češ. da je z državnimi naročili upeijal zase in svojce cvetočo trgovino. Socialist Franchetti je vsled tega zahteval v zbornici, naj se sestavi posebna preiskovalna komisija. Predlagatelj je dokazal, da so jeklarne v Temi podkupile ministra, ki je tej akcijski družbi pripomogel, da je dobila v svoje roke dobro polovico vse železne industrije v Italiji ter postala edina zalagate-lJTca za mornarico. Ministrov zet je bil pri tem glavni agent družbe ter dobival zato zelo visoke provizije. V mornaričnem svetu se je temu upiral le predsednik. Ko pa mu je minister Bettolo izposloval v zbornici zvišanje plače za letnih 6000 lir, je tudi predsednik umolknil, in kmalu nato se je z družbo podpisala pogodba za 20 milijonsko državno na« Kako se je sklenila zaveza ciganov. (Lz cikla: Henry Murger: Scenes de la vie de Boheme.) (Konec.) »Za trenotek vas moram zapustiti«, je nadaljeval Rudolf. Jutri izide »Mavrica«, modni list, katerega glavni urednik sem jaz in moram še prečitati korekturne pole. Tekom ene ure se vrnem«. »Vraga«, je vzkliknil Colline, »To nie spomni, da imam danes uro pri nekem indijskem princu, ki je prišel v Pariz, da se nauči arabski«. »Pojdite jutri tja«, je rekel Marcel. »To ne gre«, je odvrnil filozof, *princ mi mora danes plačati. In potem vam moiam tudi priznati, da bi &i ta lepi dan pokvaril, ako ne obučem malo antikvarjev«. »Vsekako se pa povrneš?« je vprašal Schaunard. »S hitrostjo od gotove roke zalučane sulice«, je odvrnil filozof, ki je ljubil ekscentrične prispodobe. In odšel je z Rudolfom. »Zares« je rekel Schaunard zamišljeno, ko je bil sam z Marcelom, »kako bi bilo, ako bi tudi jaz, namesto da bi se valjal v sibaritskem ležišču tega dolce far niente, šel ter poiskal nekoliko zlata, da zadostim poželjenju gospoda Bernarda?« »Tedaj se še vedno mislite izseliti?« je vprašal Marcel nemirno. »Za vraga, moram pač«, je odgovoril Schaunard«. »Nisem li prejel za belih pet frankov sodnijske odpovedi ?« »In ako se izselite, vzamete pač seboj svoje pohištvo?« je vprašal Marcel dalje. »Gotovo. Tukaj ne pustim niti enega lasu, kakor pravi Bernard«. »Vraga!« je vzkliknil Marcel. »To me pripravi v lepo zadrego. Jaz sem vendar najel sobo s pohištvom«. »Hm, to je pač resnica«, je odgovoril Schaunard, — Pah!« je pripomnil čez nekoliko minut melanholično, »vsaj še ni prav nikakega znamenja, da spravim skupaj onih petinsedemdeset frankov, danes ali jutri ali pozneje. »Toda počakajte malo«, je vzkli- knil naenkrat Marcel, »jaz imam idejo!« »Sem ž njo!« je rekel Schaunard. »Stvar je torej taka: po postavi je stanovanje moje, ker sem za en mesec zanaprej plačal« »Stanovanje — da! Toda pohištvo!« — »Kakor hitro plačam, ga vzamem seboj — postavno in če bi šlo, bi ga vzel celo nepostavno«, je rekel Schaunard. »Potemtakem«, je nadaljeval Marcel, »imate vi pohištvo, pa nikakega stanovanja, jaz pa stanova je, pa nič pohištva«. »Res je tako«, je menil Schaunard. »Meni pa to stanovanje izvrstno dopade«, je nadaljeval Marcel. »Meni pa ni nikakor več dopadalo«, je odgovoril Schaunard. »Kako?« »Nikakor — več! O, jaz vem, kaj govorim«. »No, tedaj stvar lahko uredimo«, je rekel Marcel. »Ostaniva skupaj: jaz dam stanovanje, vi pa daste pohištvo«. »In najemščina?« je vprašal Schaunard. »Ker imam denar, plačam jaz sedaj. Prihodnjič pride vrsta na vas. Premislite!« »Jaz ne premišljujem nikdar, posebno kadar se gre za nasvet, ki mi ugaja. Ponudbo kratkomalo sprejmem. Godba in slikarstvo sta vendar vrhu tega sestri«. »Pol-sestri«, je popravil Marcel. V tem trenutku sta se vrnila Colline in Rudolf, ki sta se med potoma srečala. Marcel in Schaunard sta jima slovesno naznanila, da sta se asoci-jirala. »Gospoda moja«, je rekel Rudolf ter udarjal po žepu, »jaz ponudim družbi kosilo . . .« »Ravnokar sem hotel biti tako prost ter storiti isto«, mu je segel Colline v besedo ter potegnil iz žepa zlat in ga potisnil na oko kakor mo-nokelj. »To mi je dal moj princ, da mu kupim arabsko slovnico, katero sem pa ravnokar pribarantal za čistih šest sous«. »In jaz sem pod pretvezo, da si dam staviti koze, izprosil od blagajnika »Mavrice« trideset frankov pred-ujema«, je razlagal Rudolf. »Danes je vendar splošen dan plačila«, je rekel Schaunard. »Samo jaz nisem ničesar dobil — to je pravzaprav ponižujoče zame«. »Med tem ponavljam jaz svoje vabilo na kosilo«, je upil Rudolf. »In jaz istotako«, je rekel Colline. »Dobro«, je opomnil Rudolf. »Vad-ljajva tedaj, kdo naj plača. Glava ali orel?« »Stoj!« je zaupil Schaunard, »kajti imam boljši predlog, da vama pomagam iz zadrege, neskončno boljšega!« »Povej ga!« »Rudolf plača kosilo in Colline da večerjo«. »V istini salomonska razsodba«, je vzkliknil filozof. »Danes bo hujše kakor pri Ca-machovi svatbi«, je pristavil Marcel. Kosili so v nekem provencal-skem restavrantu, ki je bil slaven radi svojih literariČno izobraženih natakarjev in svojih jedil. Ker je moralo ostati prostora za večerjo, so se gibali v mejah zmernosti. Znanje, ki je navstalo prejšnjega dne med Colline« jem in Schaunardom ter zveza, sklenjena z Rudolfom in Marcelom, je postala sedaj ožja. Vsakdo izmed štirih mladih mož je razvil zastavo svo- ročilo. Vlada, ki je bila sama najbrže prepričana, da ima Bettolo pri tem res umazane roke, se je trudila že zarada Skandala, da bi se stvar potlačila. Računala je pri tem na levico v zbornici, iz katere so izišli skoraj vsi sedanji italijanski ministri. Toda ravno iz levice je glasovalo največ poslancev za minstrovo obtožbo, oziroma za preiskovalno ko-mišjo. Sicer Frachettijev predlog ni prodrl, a glasovalo je vendar zanj 149 poslancev, proti pa 188. S tem je ministrstvo spoznalo, da nima splošnega zaupanja, temuč da je zelo velika večina v zbornici, ki je prepričona o krivdi ministra Betto-lija. In podalo je odstavko. Politične vesti. — Parlamentarni položaj. V soboto se je vršil ministrski svet. Pred konferenco je imel dr. K 6' r b e r daljše posvetovanje s češkim ministrom dr Rezek o m. Položaj se je poostril in odločitev mora kmalu nastopiti. Vlada kakor tudi poslanska zbornica stojijo pred kritičnimi dnevi. Odločitev je lahko usodna za ministrstvo in za parlament Čehi se še vedno niso odločili za obstrukcijo, ker se boje, da nastane v tem slučaju nemško-poljsko italijanska večina. — Položaj na Ogrskem. Včeraj je bil ministrski predsednik pl. S z e 11 na Dunaju pri cesarju v avdijenci. Tej avdijenci se pripisuje največji pomen. Vsekakor bo sledila sprememba. Grof Apponyi in njegova stranka so stavili ministrskemu predsedniku rok do danes, do katerega mora na ta ali oni način prenehati ex lex stanje. Opozicija želi, da sestavi nov kabinet grof Csaky. — Dogodki v Macedoniji. V Skoplju so izdali zaprti ustaši ves bolgarski odbor, katerega so Turki zajeli in zaprli. Eden izdanih odbornikov je skočil v reko Vardar. Turški vojaki so obkolili bolgarski vasi Kaaza in Kirklize, češ, da iščejo orožje, a pri tem so vse prebivalce polovili in odvedli seboj. Ljudstvo beži trumoma na bolgarska tla. — Boris Sarafov zastrupljen ? Poroča se, da je župnik v Nerbeni zastrupil štiri člane ustaškega odbora, med njimi tudi Borisa Sarafova. Ustaši so bili pri župniku kot gostje, a so baje hoteli odvesti njegovo hčer. — Francoska zbornica je sprejela z veliko večino tudi v drugem branju zakon za dveletno vojaško službovanje. — Reforme na Francoskem. Komisija za preiskovanje predlogov, naj se konkordat odpove ter se cerkev Joči od države, je sprejela s 17 glasovi proti 16 glasom resolucijo, ki se v principu izreka za ločitev. — Konec revolucije v Venezueli. Vodja ustašev, Matov, je izdal manifest, v katerem proglaša, da je revolucija končana ter prizna Castrota za predsednika. jih umetnostnih nazorov in vsi štirje so spoznali, da jih navdaja isti pogum in iste nade. Živahen pogovor, ki se je kmalu razvil med njimi, jih je poučil, da soglašajo v svojih simpatijah, da imajo vsi ono dovtipnost, ki razveseljuje, ne da bi žalila, in da žive vse one lepe čednosti mladosti v njih srcih, [ki so bila dovzetna za vse lepo in vzvišeno. Vsi štirje, ki bo izšli od iste točke, da dosežejo svoj cilj, so nehote mislili, da je njih čudovit sestanek vse nekaj druzega kakor banalna igra slučaja in da je morebiti božja previdnost sama, naravna varovateljica zapuščenih, ki jih je na tak način združila ter jim tiho prišepetala ono besedo evangelija, eno vzvišeno besedo, ki bi morala biti edino poglavitno pravilo vsega človeštva: »Pomagajte in ljubite se med seboj!« Ko se je obed, ki je polagoma postal bolj svečanostnega značaja, bližal koncu, se je vzdignil Rudolf, da napije bodočnosti, in Colline mu je odgovoril z malim govorom, ki ni bil vzet iz nikake knjige ter ni imel nobenih stilističnih okraskov, zato pa je izražal jasen govor naravnosti, ki stori toliko bolje umljivo ono, kar izraža slabo.« Katoliški uzori. (Dalje.) Cerkev se je vedno z vsemi svojimi močmi in z vsem svojim uplivom trudila, da bi obveljali njeni nazori tudi na polju pravosodja ali dejanske razmere, življeuski odnošaji so to branili. Nasprotje med logičnimi obstrakcijami verske ideje in med empiričnimi pogoji življenja se je v srednjem veku pojavilo na vseh poljih kulture in pojavilo se je tudi v pravosodju. Državo so pač pripoznavale, da je pravo božjega izvira iu da je cerkev namestnica Boga, toda razmere so jih silile, da se v praktičnem življenju niso ravnale po tem spoznanju, da so reklamirale zase od cerkve neodvisno jurisdikcijsko oblast iu jo tudi z mečem branili napram cerkvi. Državnopravna podlaga stališču, da je cesar od papeža neodvisen zakonodajalec in sodnik, je bila cesarska oblast ki so jo izvrševali rimski imperatorji. Cesar je veljal za naslednika rimskih imperatorjev, torej je bil tudi naslednik vseh njihovih pravic. Justinijanski nauk „kar spozna knez kot dobro, to ima moč zakona- je cesar Friderik I. 1. 1158 slovesno ponovil in milanski nadškof je v svojem odgovoru na cesarja temu pritrdil, rekši „Tvoja volja je zakon." Cesar si je glede za-konodajstva lastil ravno iste popolne pravice, kakor papež in cesarjem prijazni pisatelji ponavljajo dostikrat formule: „Vse pravo izvira od kneza, knez pa ni vezan na noben zakon," ..knez je utelešeni zakon" itd. itd. Kakor pa se je cesar upiral zahtevi cerkve, da je papež najvišji zakonodajalec iu sodnik, ravno tako so se temu upirali tudi drugi vladarji. Tako na pr. neće „Sachsenspiegel" ničesar vedeti o papeževi jurisdikcijski oblasti. Zato je papež Gregor XI. dotične določbe „Sachsenspiegla" leta 1374 slovesno preklel, kar pa mu ni dosti pomagalo. Ker so se cerkvena sodišča vtikala v vse javne in zasebne zadeve — tudi take, ki tedaj po stari navadi niso spadale pred cerkvena sodišča — je „Sachsenspiegel" posvet-ujakom prepovedal, se obračati do cerkvenih sodišč v tacih zadevah, ki spadajo pred posvetna sodišča. Sploh se je „Saehsenspiegel" le prav malo oziral na rimsko iu na kanonsko pravo, na veliko jezo cerkvenih krogov. Nekatere Francoske baronije so se 1. 1246. dogovorile, da se smejo njih podaniki samo v zadevah krivoverstva, oderuštva in v zakonskih zadevah obračati do cerkvenih sodišč; kdor išče v drugih zadevah pomoči pri cerkvenih sodiščih, temu se konfiscira njegovo imetje in se mu odseka roko. Ob istem času je angleški kralj odredil, da se smejo lajiki samo v zakonskih in testamentaričnih zadevah obračati do cerkvenih sodišč, sicer pa ne. Podobne določbe so izdale razna mesta, tako Liibeck in Hamburg. 'Da;je prih.) t Fran Ksav. Souvan. Danes smo spremili k večnemu počitku pokojnega Fr. Ks. Souvana. Ogromna udeležba, obilo Število po-grebcev iz vseh naših slojev in kra jev spričujeta paČ, koliko simpatije, koliko prijateljstvo je užival blagi pokojnik, in kako globoko je sočutje za njegovo rodbino, ki v kar največji, v nepopisni žalosti tuguje in joka za svojim dobrim očel^m. Dolga neozdravljiva b lezen je končno vender le razdejala življenje. A vse nas, ki smo zrli danes v od prti srrob, obhaja britko spoznanje, »Filozof je nor!« je mrmral Schaunard sklonjen čez svoj kozarec »Tu me sili, da mešam vodo v svoje vino« Po obedu so se vsi štirje napotili k »Momusu« na kavo. In od tega dne je postala kavarna za vse druge goste pravi pekel. Potem se je vrnil sedaj defintivno ustanovljeni član ciganov nazaj v Marcelovo stanovanje, ki se je odslej imenovalo »Elvsee Schaunard«. Med tem, ko je na to Colline pre-skrbel večerjo, so šli ostali po žabe, raketa, topove in druge predmete umetalnega ognja, in predno so sedli k pojedini, so prižgali raz oken kra sen umetalen ogenj, ki je preobrnil celo hišo na glavo, in med katerim so vsi štirje prijatelji na vse grlo peli: »Naprej bratje! In radost naj praznuje ta trenotek!« Prihodnjega jutra so se cigani zopet znašli skupaj, sedaj pa brez začudenja. Predno se je potem podal vsak na svoje delo, so pri »Momusu« skupno zajutrkovali ter si dali ravno tam sestanek. In dolgo časa jih je bilo videti shajati se trdovratno vsak dan v nesrečni kavarni. da je neizprosna smrt prehitro, prerano zamahnila po tej življenski niti. Zopet enkrat, kakor že toli- in tolikrat, nam je ii naie srede s svojo tragično neusmiljenostjo ugrabila moža, stoječega na pragu starosti, katero naj bi v blaženem miru in srečni zado-voljnosti užival tja do najvišjih mej človeškega življenja. Saj se je trudil in mučil vse dneve svojega delavnega življenja in postal — to lahko trdimo — vzor mož in izgled vsem našim slovenskim trgovcem. Ol leta 1862, ko je v zgodnji mladosti v družbi z bratom g. Ferdinandom S. prevzel od svojega očeta majhno trgovinico, pa do smrtne bolezni je posvetil vse moči in zmožnosti svojemu poklicu. In tako je v kratkem času iz skromnih začetkov izrastla jedna največjih slovenskih trgovin, ki, poznana Sirom Avstrije, od dne do dne lepše procvita. Koliko sedanjih naših trgovoev je ravno v njegovi veletrgovini našlo pravo šolo in se temeljito izveibalo za nelahek trgovski poklic! Kot najmarljivejši trgovee pa rajnki vendar niti trenotek ni zabil svojih narodnih dolžnostij. V časih dr. Janeza Bleivveisa je stal v prvih vrstah narodnih bojevnikov in se z mladeniško ognjevitim navdušenjem udeleževal prvih bojev vzklilega slovenstva. In tudi pozneje je kot pristaš narodno-napredne stranke ne ustrašeno, dasi ne hrupno, zastopal naša načela in deloval za naše namene. Ni ga bilo narodnega društva, kateremu bi ne bil zvesti član in požrtvovalni podpornik! Poleg tega je zavzemal pri trgovski in obrtni zbornioi svetniško mesto, bil od nje izvoljen tudi za deželnega poslanca, postal častni član trgovskega bolniškega in podpornega društva, član predsedstva gremija ljubljanskih trgovcev itd. Ko pa se je ustanovila »ljubljanska mestna hranilnica«, prevzel je z največjim veseljem in navdušenjem predsedništvo v tem žali-bog prepozno ustanovljenem denarnem zavodu in mu z vztrajno delavnostjo pripomogel do tistih lepih vspehov, s katerimi se dandanes ponaša ta prva naša hranilnica s svojo krasno in za vesoljno Slovenstvo prevažno prihodnostjo! Rajnki Fr. Ks. Souvan je bil pa tudi blaga duša v vsakem oziru in dobrotnik v obilem pomenu besede. Saj je bilo obče znano njegovo predobro srce, njegova dobrotljivost v neštevilnih slučajih. Vsak, ki se je zatekel k njemu, našel je gotovo in izdatno pomoč, za vsakega nesrečneža, imel je odprte roke in odprto srce in njegova hiša je bila pravo in varno pribežališče za one, ki so bili potrebni hitre podpore! In ravno tedaj, ko se je namenil prepustiti svoj delapolni poklic in svoje vspešno delovanje svojemu sinu, da se na stara leta odpočije od življenskega truda in muke, prehitela ga je kruta osoda in bolezen ga je položila na posteljo, kjer se je tako-rekoč neprestano boril s smrtjo! In zadnji petek je zaspal za večno. Blagor mu! Minule so vse bolečine in zapustil ga je tisti trop skrbi, ki ga je spremljal vse njegovo živjenje tja do groba. In lahka mu zemljica, kotiček miru, kamor ;io ga deli danes k večnemu pokoju. Naj truplo mirno mu počiva, duša pa svet raj uživa! Slovenski trgovec. Obč. svet ljubljanski. Na interpelacijo dr. Kušarjevo je dejal župan, da je najbolje, ako prečita svoje uradno poročilo do deželnega predsedstva, v kolikor se isto tiče snemanja zastav pred kazinskim vrtom. Poslal je torej po to poročilo in je, ko se mu je prineslo, čital iz njega odstavek, ki slove takole: »Dne 7. t. m. okoli 10 ure d o poludne začelo se je v »Zvezdi« za prostorom, ki je bil s kordonom mestnih policijskih stražnikov in orožni kov zaprt, zbirati občinstvo, ki je kričalo, žvižgalo in na ves glas zahtevalo, da se morate odstraniti Črno rudeče rumeni zastavi, ki sta viseli v ospredju kazinskega vrta na drogovih. Iz množice slišali so se prav krepki in vedno ponavljajoči se klici: »Cunje doli!« Ker je bilo upitje vedno huje in ker je prišla tudi deputacija pod vodstvom odvetnika dr. VI. Rav-niharja k županu s prošnjo, da preskrbi, da se odstranite črno-rudeče-rumeni zastavi, ker se je bati pouliČ nih izgredov, odredil je župan, da se z ozirom na javno varnost in red obe ti zastavi pri kazinskem vrtu odstranite s silo, ker je na njegovo ustno prošnjo do Arturja Mahra, predsednika društva »Deutsoher Turnve-rein«, odbor tega društva sklenil županovo prošnjo odkloniti. Ker se vkljub naročilu Županovemu nemški zastavi nista sneli, poslal je le ta mestne policijske straže vodjo Lovro Breznika z dvema policijskima stražnikoma na kazinski vrt, da snetje zastav zahtevajo. Vrnili so se pa s poročilom, da društvo njihovi zahtevi ustreči neče. Nato poslal je župan mestnega policijskega svetnika Frana Podgorška s tremi stražniki in dvema orožnikoma na kazinski vrt. Svetnik Podgoršek sporočil je dr. Binderju, kot podpredsedniku omenjenega društva, da ima nalog odstraniti nemški zastavi. Dr. Binder je obljubil, da bode dal nemški zastavi takoj odstraniti, in je odstranitev tudi naročil g. J. Achtschinu, nakar se je policijski svetnik Podgoršek z orožnikoma in stražniki odstranil. Na vrtu se je na to najpopred ob glasnem odobravanju odstranila cesarska zastava, ki je visela med obema nemškima. Nato so se odstranile avstrijske in ljubljanske mestne zastave in šele potem se je snela ena črno rudeče rumena. Med tem je bilo slišati s kazinskega vrta upitje in prepir in opazilo se je, da se je nekdo z obema rokama oprijel droga, na katerem je visela zadnja črno-rudeče-rumena zastava in da je branil sneti jo. Kmalu na to se je ob burnem pritrjevanju in s klici »Heil«, pri čemer so se zlasti odlikovali neki mladi ljudje — očividno srednješolski dijaki — ki so stopili k ograji in proti občinstvu v »Zvezdi« ploskali z rokami, sneta nemška zastava zopet potegnila na drog, na kar se je zapela pesem »Die Wacht am Rhein«. Razburjenje med občinstvom v »Zvezdi« je vsled tega silno narastlo. Na novo naročilo županovo podal se je policijski svetnik Podgoršek s 5 policijskimi stražniki in štirimi orožniki zopet na kazinski vrt in je javil predsedniku društva »Deutscher Turnve-rein«, Arturju Mahru da bode nemške zastave dal s policijskimi stražniki odstraniti. Predsednik Mahr je nato rekel, da pusti nemške zastave sneti le s policijsko silo. Med tem so gostje v kazinskem steklenem salonu in na kazinskem vrtu upili in zabav Ijali. Ko so stražniki sneli črno ru deče rumeni zastavi z drogov, odstranilo je društvo najprej mestni zastavi in potem zastavi cesarske rodbine. Ostala je na srednjem drogu le še cesarska zastava. Ob tej zastavi zapela je sedaj zbrana družba »Dte Wacht am Rsin« in ko so razdoneli zadnji zvoki te pesmi, opazilo se je iz »Zvezde«, da se je cesarska zastava z zaničljivo silo strgala z drogu in vrgla na tla. Odvzeti črno-rudeče rumeni zastavi naročeno je bilo, da se pride v okom nevarnosti zopetnega izobe šenja, konfiskovati. Ker je pa odvetnik dr. Egger izjavil, da osebno prevzame odgovornost za to, da se zastavi ne razobesite več, izjavil je župan, da mu beseda dr. Eggerjeva zadostuje in je velel izročiti mu sneti zastavi. Med vsem tem dogodkom zbralo se je na cesti pred kazinskim vrtom in pa ob poti za ograjo »Zvezde« ondi, kjer so stali župan, c. kr. policijski nadkomisar Wratschko in c kr. orožniški nadporočnik Hiiusler, mnogo nemškege občinstva in precejšnje število oficirjev. Nadporočnik c. in kr. 27. peš polka Gabriel Buckhel postal je glasan, na kar je župan stopil k njemu, ter ga vprašal, kaj da želi. Nadporočnik Buckhel je županu odgovoril: »Wahrend des Herunternehmens der kaiserlichen Fahne ist »Abzug« ge-schrieen worden und so was lasst man in Osterreich zu!« Žu an mu je pojasnil — in c. kr. orožniški nadporočnik Hiiusler je temu pritrdil — da se je »Abzug« klicalo le črno-rudeče-rumenima zastavama, s katerim pojasnilom pa nadporočnik Buckhel očividno ni bil zadovoljen, ker je še nekaj opazk delal, katerih pa župan — ki je v kaleidoskopu dogodkov imel na vse strani paziti, miriti in naroČila dajati — ni več poslušal. Pripomniti je še, da je kac h 15 osob izmed nemškega občinstva, ki je bilo zbrano v oZvezdia pred kazinskim vrtom, med temi tudi jeden častnik, takrat, ko se je nekdo z obema rokama oklenil Črno-rudeče-rumene zastave, ki je še visela na drogu, skočilo pred zaklenjena vrtna vrata in živahno razgovarjalo se z osebami na vrtu, katerih pa zaradi platna, ki je ob vsej ograji poteg njeno bilo, ni bilo mogoče opaziti. Župan je te osobe po policijski straži pozval, naj se odstranijo od vrat. Temu so dotičniki tudi takoj ustregli; koj potem, ko so se umaknili, so pa na kazinskem vrtu začeli potezati že snete zastave zopet na drogove « »Jaz mislim,« pravi župan, »da to uradno poročilo, ki temelji deloma na mojem lastnem opazovanju, deloma pa na poročilih policijskih organov, pojasnjuje vse, ker je go spod povpraševalec želel izvedeti s prvim svojim vprašanjem. Na drugo vprašanje mu pa odgovoriti ne morem, ker nisem bil pri posameznih priredbah turnarske slavnosti navzoč in tudi ne morem vedeti, kako so se vršile razprave v društvenem odboru in kaj se je ondi sklepalo. Če so realci res aktivno sodelovali, rx\ rali so imeti dovoljenje svojega rav nateljstva; če ga niso imeli, je p{ le tega naloga in dolžnost, da pr njim postopa « Dnevne vesti. V Ljubljani. 15. junija I — Naučno ministrstvo \M imenovanje profesorjev nj ljubljanski realki. Z ozirom J notico „ali je ljubljanska realka bJ niča za hrome in slepe" v n Narod J z dne 6. t. m. posredovala sta dan J državna poslanca dr. Ferjančič 4 Plantan pri naučne m ministru HartJ in mu odločno pojasnila, da nikakor ■ gre, da bi trdega Nemca, ki ne raz u J slovenske besede, in ki je hrom in ta^ kratkoviden, da skoro nič ne vidi, rj slal na realko v Ljubljano, katero ob skujejo skoro izključno slovenski dijaL Naglašala sta, da je tudi Slovenec, ] je popolnoma kvalifikovan za razpiraj službo, prosil za isto, da se mora tor nanj ozirati, pa bodisi Nemec Mac še tako izborno kvalifikovan. — Mir, ster Hartl je na to odgovoril, da Mandla že imenoval, ker je izvrsti kvalifikovan in ker ni iz dotičnega ak nikjer razvideti, da je bil kak ugov proti njegovemu imenovanju. Obžalov je, da ne more svojega podpisa umakniti in imenovanja preklicati in d se je na poročilo deželnega šolske* sveta popolnoma moral zanesti, ker bilo ugovora. Ne vemo, kaj in kako deželni šolski svet poročal, vsekakop je bila njegova dolžnost pojasniti ra mere na realki in povdarjati, da jj dijaki slovenskega rodu in da je treh se na to ozirati. Ni čuda, Če sede deželnem šolskem svetu možje, ki i bolj brigajo za to, da se prikupijo n vzgor, kakor pa na zahteve slovenske; naroda in njegove potrebe; taki mož seveda glasujejo rajši za trdega, p slepega in hromega Nemca, kako: rojaka Slovenca! Odgovornost za im novanje Nemca na naši realki naj \ prevzamejo isti člani deželnega šolske^ sveta, ki so zanj v odločilni seji gl sovali in ministru pomagali na Krat sko vtihotapiti jednega Nemca vt Slovenskim članom deželnega iolske| sveta pa svetujemo, v bodoče pri vsal priliki, Če propade kak za nas važf predlog, podati minoritetni votum. k se s tem opozori ministrstvo na vse os okolnosti, ki govore proti imenovanja smislu sklepa večine Šolskega svet Le tako bode mogoče preprečiti im novanje nemških profesorjev na K skem. — — Škandal v Postojinsl jami. V programu sijajno uspe slavnosti razvitja zastav »Čitalnice! in »S jkola« v Postojni bil je tudi I pol 3 uro popoldne določeni ogl« jame. Ta točka pa se je skazila. J: piter pluvius, kojega smo se ba nam je bil mil in se je mogel v vspored izvršiti lepše, kakor je bi. pričakovati po vremenu. A da 9 slavnos* vendar skazi, nastopil drugi "»Jupiter«, ki ima moč v poi zemeljskih postojnskih reg jonah. To je postojnski okr. glava Videl je ta mož ogromno mm zavednega slovenskega ljudstva J tem tudi istrske Hrvate! in odred je, da se mora jama obhoditi » einem Zug«, to je, da se občinstvi ne sme muditi na »plesišču«, kjd navadno ostajajo in se radujej setniki jame. To prostorno »ples je tudi kaj pripravno za »— dSlo venec« naznanja v telegramu iz Kranja od 6. t. m. slovenski javnosti in strmečemu svetu nezaslišano ter pretresujočo vest z naslednjimi besedami: »K ranjski liberalni narodnjaki so dali brezplačno peljati graške nem ške tehnike na Jezersko Živila kompanija!« Nečuveno, kaj ne? Slovenija! zakrij si svoje obličje in plakaj nad svojimi izprijenimi sinovi. Tako početje mora z gnusom napolniti dušo vsakega katoliško-na rodnega domoljuba. Ker je pa brzo jav precej lakoničen, naj še mi pojasnimo zadevo, da se črno »izdajstvo« spozna docela. Pospeševatelj ter odkritosrčen prijatelj slovenskega planinstva in častni član »Slovenskega planinskega društva«, graški profesor JohanesFrischaufje obvestil predsednika tukajšnje podružnice »Slovenskega planinskega društva«, da bo 3. junija njegov dcbri prijatelj profesor R u m p f pripeljal nekaj nad 20 graških tehnikov v Kranj, od koder se bodo podali skozi Kokro na Jezersko v svrho geologičnih raziskavanj ko-kriške doline. Naprosil je predsednika, da naj izvoli preskrbeti izletnikom prenočišča v Kranju in za prihodnji dan vozove do Jezerskega, i- rischauf je v svojem pismu tudi še omenil, da si bo profesor Rumpf — priznana kapaciteta — pri tej priliki lahko ogledal izvir Čemšenikarjevih studencev in glede zajemanja istih v vodovodne namene podal svoje izvedeniško mnenje. Podružnični odbor je rade volje ustregel Fri-schaufovi želji. Odborniki so prijazno sprejeli izletnike, preskrbeli so pre nočišča (celo v katoliškem hotelu pri »Novi pošti«) in za drugi dan brezplačne vozove. Kratkovidneži niso pomislili, da si bodo s svojo uljud-nostjo nakopali «.a glavo zaničevanje katoliško - narodnih junakov. Radovedni Brno, če se to ogorčenje radi strašnega izdajstva razteza tudi na češko podružnico planinskega društva, ki je vsled Frischaufovega po sredovanja dala tehnikom na razpolago Češko kočo pod Grintovoem. »SlovenAeva« brzojavka je v Kranju provzročila mnogo smeha. »Liberalni narodnjaki« pa, ki so dali nemške tehnike brezplačno peljati na Jezersko, si mislijo, da morajo biti ljudje, ki hočejo, da bi ptujce, potujoče v svrho študij po naši deželi, prezirali ali celo napodili s koli, da morajo biti ti ljudje res prav neuljudni, neolikani in neotesani — tepci! — Pogreb pok. Dragotina Žagarja je bil zelo svečan. Pogreba se je udeležila močna deputacija »Sokola« z zastavo, deželni glavar g. pl. Detela, deželna odbornika gg. Povše in Grasselli ter več drugih dostojanstvenikov, uradnikov i. t. d. Pred hišo in ob grobu so mu zapeli pevci društva »Slavec« ialostinki. Svoje preoej lepo premoženje je zapustil večinoma dobrodelnim namenom, posebno krakovskim revežem. — Cesarjev dar« Za pogorele© v Velikem Podlogu v krškem okraju je daroval cesar 500 K. — Vojaške vesti. Včeraj sta prišla v Ljubljano inspioirat divizionar fldmlt. prezv. bnron Malowetz pl. Malovvitz i Kosor ter poveljnik 3. artiterijske brigade, generalmajor Herman pl. Verrette. — Poročil se je v Belgradu tudi v Ljubljani dobro znani gosp. Miloš F r a n e o i s Doberlet zgo spico Zoro Emo Glax. — Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 21. t. m. izlet na Krim, po sledečem sporedu: Odhod zjutraj ob 4.54 iz južnega kolodvora z vlakom juž. želez., prihod na postajo Preserje 5.13, od tod na Krim, tam 1 uro odmora. Povrat Čez Iško vas-Studenec v Skoteljco, kjer bo ob 3. uri pop. kosilo pri gospodu Ogoreleu. Odhod iz Skofeljce ob 8. uri po dolenjski železnici, prihod v Ljubljano ob 8.44 zvečer. Radi uaročitve skupnega kosila, je neobhodno potrebno, da se izletniki prijavijo odboru najkasneje do petka 19. t. m. — Jelačićeve razglednice. Času jako primerne so razglednice, ki jih je ravnokar založil g. Jernej B a h o v e c v Ljubljani. Slika na razglednici kaže Jelačićev spomenik v Zagrebu, pod spomenikom moža s hrvaškim grbom ter jokajočo ženo, ki upira objokana oči k junaku s klicem »Jelačić —-- — —!a — Odgovor: »Pogum — — med vami sem in z vami!!«. Idealni ta pomen opraviči, da imamo z »umetnikom«, ki je izvršil s'iko — prizanesljivost. — Bralno društvo v Žužemberku napravi kegljanje na dobitke v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Kegljanje se je pričelo dne 14. junija t. 1. — Strela je ubila v Virčni vasi pri Novem mestu 24tetno ženo Jožefo Žagar Vedrila je s tremi svojimi otroci pod hraBtom tik njive. Otrokom se ni ničesar zgodilo, ker so bili od debla oddaljeni. — 481 j leta v ječi! Mino-lega meseca je zapustil kaznilnico v Kopru starec 65 let imenom Fran Bertom, rodom iz Poreča. Ta starec je večji del svojega življenja pre živel po ječah. Kakor 151eten deček že je v vojni mornarici v obrambi ubil dvojico svojih tovarišev. Čim je došel iz ječe, je ubil drugi dve osebi. — Za ta zločinstva je odsedel v temnici 481/* leta: 30 let v Gradiški, poslednjih 18Vi leta v Kopru. Ta zločinec gleda jako mrko. a je jako okreten. — Tatvine v gostilnah. Kamnoseku Josipu Salbergerju, sta-nujočemu v Trnovskih ulicah št. 3, je bila v gostilni »pri L*bu« v Ve govih ulicah ukradena srebrna ura s srebrno verižico, na kateri sta visela medajlon in ena stara petica. Salber ger je bil pijan in mu je v pijanosti tat izmaknil uro iz žepa. — Danes ponoči je bila v gostilni »pri Lahu« na Rimski cesti št. 11 hlapcu Štefanu Gnusu, stanujočemu na Rimski cesti št. 16, iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imel tolar za 5 K in nekaj drobiža. — Z bicikelna vrgel je dne 13. t. m. posestnikov sin Jernej Vi-rant v Golem štev. 13 Perdanovega hlapca Josipa AntončiČa, ko se je peljal po Dolenjski cesti. Švignil je z bičem po njem in se je bič ovil okoli kolesa in ko je Virant potegnil za bič, je AntončiČ padel z bicikelna in se pobil na levi nogi. — Na južnem kolodvoru najdene reči. V času od 5. do 12 junija so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 2 para rokovic, 1 dežnik, 1 vozni list III. razreda in rujav klobuk. — Pretep maj ženskama. V Tesarskih ulicah št. 3 jc nastal danes zjutraj mej delavko M. P. in nata rico A. Z. zaradi pleskarskega pomočnika R. G. pretep in je prva udarla slednjo z metličnim držajem po glavi tako, da se je držaj prelomil. Vsled up it j a se je nabralo na ulici vse polno ljudi. — Zaprli so v soboto ponoči delavko Ano Potočnikovo, stanujočo v Cerkvenih ulicah št. 21, ker je bila sumljiva, da je ogoljufala deklo Marijo Skvarče v Radeckega vasi št. 8 za 60 kron obljubivši njej, da jej bode preskrbela službo v tobačni tovarni. Ana Potočnikova je to tudi takoj priznala, ko so jo prijeli. — Nepreviden kolesar. Včeraj popoludne je na cesti v Spodnji Šiško neki kolesar povozil dekliso Marijanu Laiigeiiluli. Deklica je neznatno poškodovana. — Dezertiral je včeraj ob 9 uri zvečer iz čuvajnice v brambovski vojašnici prostak Ignacij Prašnikar in je pobecrml baje proti Pulju.) — V Ameriko s« je odpeljalo dne 13. t. m. ponoči 98 izseljencev s Hrvaškega in 15 izseljencev s Kranjskega. — Iz Amerike se je pripe Ijalo danes zjutraj 58 oseb v Ljubljano; odkoder so se potem odpeljale v svoje domače kraje. — Zrakoplov. V nedeljo 21. t. m. popoludnn se bode na dirkališču zrakoplovec Leon Steftens spustil s zrakoplovom v zrak in z visočine s pa-dalnico na tla. — Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe. Mestni trg štev. 27. Te Jefon štev. 99. Od 5 do 11. junija je dela iskalo 16 moških in 30 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 12 moškim in 34 Ženskim delavkam, v 34 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 11. junija je došlo 1285 prošenj za delo in 1214 deloponudeb. V 761 slučajih je bilo delo sprejeti. Delo dobe takoj moški: 1 čevljar, 2 mizarja, 1 sodar, 1 kolar, 1 kovač, 1 oženjen majar, 11 konjskih hlap cev, 1 kovaški vajenec; ženske: 4 izurjene izdelovalke pletenin, 2 prodajalki, 5 raČunajcčih natakaric. 4 gostilniške kuharice in 7 kuhinjskih deklic, 1 orožr.iška kuharica, 9 deklic za vsako delo, 3 kuharice, 1 bona, 11 deklic k otrokom. S 1 u ž b e iščejo moški: 3 pisarji, 2 hotel ska sluga hi 1 vratar, 1 sluga, več trgovskih slug1, 1 hišnik, 1 mizarski vajenec; ž e r s k e: 3 prodajalke za četnice, 2 pobtrežki o ji Oddati je stanovanja z l do 4 sob ter več mesečnih sob Posredovanje letovišČnih stanovanj. * Najnovejše novice. V Priboru so obesili preteklo soboto morilce Karla Weisser, Friderika Her-mann in Jurija Ziegler. — Samomor. V Trientu je skočil skoz okno drugega nadstropja narednik Jaroslav Benes in se ubil. Vzrok nesrečna ljubezen. — Ponesrečil se je pri dirkanju z avtomobili iz Pariza v Madrid Lo raine Barrow in umrl. — Grozna toča je bila v soboto v Wildeuschwertu. Uničila je daleč na okrog vse poljske pridelke. — Zgorelo je v Gree-n o c k u na Švodskem sedem oseb, mnogo pa jih je težko poškodovanih. Gorela je neka pivovarna. — Burja je razsajala v noči od 8. na 9. t. m. v Hanovi. Mnogo domačinov je našlo smrt. Tudi več Evropejcev je poškodovanih. — Tri vlake je burja vrgla raz železuične tire v Nam-dinu. — Zaradi umora Neže Spaček v Marijinem Celju obtožena Kristina Ringl pride 2. julija pred porotnike. Obravnava je določena na 4 dni.— Veliki slepar, kanonik Rosenberg je bil iz Bejruta v Pariz prepeljan in je zdaj tam v preiskovalnem zaporu. — Zavarovan kralj. Kralj Aleksander je bil zavarovan pri neki pariški družbi za l1/., miljona frankov, katere bo morala zdaj družba izplačati. — D v o j n i samomor. Ustrelila sta se tehnik Ernst S. in natakarica Irma Scb. skupno v Hiitteldorfu pri Dunaju. Ljubila sta se le kratek čas. Vzrok samomorov je neznan. — Grška princezinja Niko lava je porodila hčerko, ki so ji dali ime Olga. — Dvanajsti svetovni mirovni sestanek se bo vršil letos v Rouen-u in sicer med 16. in 23. septembrom. — Zastr u pila se je v Trstu 221etna sobarica Antonija Kalanda. Vzrok ljubezen. Nemiri na Hrvatskem. Iz Varaždina pišejo : Narod je razburjen do skrajnosti. Na dan sv. reš. telesa zapalili so dvor madjaronskega štipendista lmbre Josipovicha, vlastelina v Jalkovcu, blizu Varaždina. Ta ma-djaron je bil pred petnajst leti največja telesna beda in kukavica, a duševno je še danes silno zarobljen, in vendar je postal hrvatski minister. To je le na Hrvatskem mogoče pod tako vlado.JJ— Radi dogodkov v Varaždinu izstopili so iz madjaronske stranke c. i kr. ko- morni k Halper ter brata grofa Kulmer. Pripravljajo se še nekateri drugi privrženci madjaronstva, da prestopijo k opoziciji. A madjaroni izdali so manifest kakor „hrvatski zastopniki.tf Varaždinski javni bilježnik, madjaronski Štipendist dr. Oskar Kiss, zahvalil se je za predsedniŠtvo pevskega društva „ Vile" in za Čast mestnega zastopnika, ker mu je ljudstvo razbilo vsa okna na hiši. A vendar se ni hotel zahvaliti za mandat v hrvatski sabor, katerega mu je ban pridobil z bajonetom. — V Varaždinu je silnega vojaštva. Pri zadnjih demonstracijah zaprli so dvanajst moških in šest ženskih. — Dne* ,13. t. m. so bili v Vinici krvavi prizori. Narod zahteva, da se odstrani vse vojaštvo, ker ni potrebno. Madjaroni, na čelu jim veliki župan Rubido, nečejo nič slišati o tem, in pošiljajo vsak dan nove čete v one kraje. Sam grof Bombeles je interveniral, da se ugodi volji naroda, a Rubido zatrjuje, da so vsjaki vsak dan potrebni. Včeraj je prišlo v Vinici do spopada med vojaštvom in kmeti ter so štirje mrtvi in deset ranjenih. Rubido je zahteval brzojavno od bana, da se nad Varaždinom in okolico proglasi preki sod, čemur pa Khuen ni hotel privoliti z motivacijo, da ne more dovoliti, da se proglasi preki sod, ker bi s tem potrdil, da so na Hrvatskem taki odnošaji pod njegovo dvajsetletno vlado nastali, da se more samo pod prekim sodom gospodariti. — Iz Zagorja pričakujemo vsak čas novih in težkih vesti. Iz Zlatara pišejo: Včeraj jc bilo poklicano vojaštvo iz kolodvora v mesto ; na kolodvoru je ostalo orožni-štvo. Danes je dobilo vojaštvo nalogo, zasesti nekatere vasi v MartinČici, v gori Ivančici. — V noči od petka na soboto došlo je do spopada med kmeti in orožniki in je en kmet težko ranjen. Iz B e d e k a v č i n e poročajo: Brzojavne žice, katere so šele v petek popravili, &o bile včeraj zopet potrgane. — V tvornico glinastih izdelkov v Zagorki poklicano je vojaštvo, ker se je bati nemirov* Med Velikim Trgoviščem in PušČo Bistro so na noč od petka na soboto napadli vlak s kamenjem. Čulo se je par strelov. Trdi se, da se je v istem vlaku vozil podban Krajčević. Vojakov niso mogli poklicati na pomoč, ker je bila brzojavna in telefonska zveza pretrgana. Med tem, ko se vrše poprave, vrše službo glasilcev ulanci in dragonci. Iz Zagreba poročajo: Atentat na bana se ni izvršil, pač pa je oni dan, ko se je ta vest raznesla, zavladalo v banski palači nekako nespora-zumljenjc in je bil en služabnik odpuščen. Grof Khuen je bil ineognito na Dunaju in je 12. t. m. došel v Zagreb. V četrtek namerava iti na svoje 'posestvo v Nuštar v Slavoniji. — V Dra-ganić-selu je nastal ogenj pri takozva-nem mestu Vrh; zgorel je gasilni dom. To je v tem selu peti požar v osmih dneh. RazpuŠčena je gornjegradska deška šola, kajti na novo došlo vojaštvo ni imelo stanovanj in se je moralo v omenjeni šoli nastaniti. — Vladimir pl. Halper hoče baje odložiti svoj mandat in se boče dogovoriti s svojimi volilci, da bi kandidiral kak opozicio-nalec. To je provzroČilo med madjaroni veliko razburjenje. — Razprava glede dogodkov v Zaprešiću je zopet preložena od 17. t. m. na 22. t. m. — 13. t. m. so zaprli žurnalista Ivana Benjamina; to je v zvezi z dogodki na Hrvatskem. — Včeraj je došla zanesljiva vest, da so v Spletu zaprli trgovca Stanka Brletina, ker je pri neki dunajski tirmi naroČil 10.000 pušk in samokresov. — General Čanić je šel v pokoj, a na njegovo mesto je prišel general Grba c iz Brna. Izhajanja časopisa „Hrvatski Radnik" je sodnim potom ustavljeno. — Sedaj vlada v Zagrebu mir. Trdi se, da je vsak čas pričakovati kake senzacionalno vesti. Srbi in Hrvatje se borijo složno proti madjaroni. — Iz zanesljive strani smo izvedeli, da Boris Safarov ni zastrupljen. Dogodki v Srbiji. Dogodki pred umorom. Kakor se šele sedaj doznava, je umorjeni ministrski predsednik C in-car -Marković eno uro pred zaroto d e m i s i j o n i r a 1. Kralj je namrtČ slutil zaroto ter pozval v usodni noči Markovića k sebi ter zahteval, naj voditelje vseh strank aretira ter vse potrebno ukrene, ker se boji zarote. Marković je izjavil, da tega ne more storiti. Ko je nato še kraljica ponovila zahtevo energično ter pri tem topotala z nogo ob tla. je Marković izjavil, da bo o tem premišljeval. Ko je prišel domov, je kralju telefoniral, da odstopi. Potemtakem je bil Mar« kovic nedolžna žrtev. Kralj je tudi umrl v mnenju, da ga je Marković izdal zarotnikom, kajti zaklical je, ko so zarotniki udrli v sobo: »Marković, tega bi ne bil od tebe pri ča k oval!« Kje in kako so našli kralja in kraljico. Ko sta kralj in kraljica spoznala nevarnost, zbežala sta v neko zatišje pod streho. Zarotniki so ju kmalu zasledili in izvlekli. Kralj je imel na sebi samo srajco iz ruđeče svile, kraljica pa pisano srajco. Zarotniki so se takoj začeli pogajati s kraljem. M i -šić je zahteval, naj se odpove prestolu ter zapusti deželo. Kralj se je uprl ter zaklical častnikom: »Jaz ni sem k r a 1 j M i 1 a n t e r se nedam od par častnikov ugnati. Razumete?« Nato je Mišić odločno zahteval, naj izžene kraljico Drago, nakar je kralj nalašč kraljico objel in poljubil ter zaklical, da ga ničesar ne more ločiti od njegove Drage* Nato sta bila eba ustreljena. Konak po umorih. Kraljev dvor je neprestano strogo vojaško zastražen. Vstop imajo le častniki. Notranji prostori so strašno razdjani. Tekli so potoki krvi in vse je okrvavljeno. Tudi pohištvo je razbito. Popolne resnice, kar se je godilo v oni strašni noči v ko naku, ne bo svet najbrže nikoli izvedel, ker so bili glavni voditelji vojski. Umor vojnega ministra Pav-lovića. Minister je trdno spal. ko so obkolili vojaki njegovo hišo. Častniki so ga poklicali ter mu svetovali, naj odpošlje ženo in hčer iz hiše. Ko se je to zgodilo, se je prikazal minister ter tridesetkrat ustrelil med častnike iz okna. Ti so z dinamitnimi patroni razstrelili vrata, udrli v hišo ter ministra ustrelili. Smrt ministrskega predsednika Cincar-Markovića. Zarotniki so poslali pred hišo ministrskega predsednika enega stotnika in več vojakov, da izvršijo ekse-kucijo. Stražo so takoj ustrelili. Marković se je prikazal pri vratih ter osorno vprašal: »Kaj želite?« — častnik: »Pridem v imenu kralja Aleksandra.« — Marković: »Lažete. Vi ne prihajate v imenu kralja!« — Častnik: »Da, jaz prihajam v imenu višje oblasti!« — Marković: »Kaj tedaj želite?« Tedaj je prišla ministrova žena, videla položaj ter se hitro odstranila. Marković je prosii, naj se dovoli njegovi ženi zapustiti hišo ter obiskati hčer, ki je bila ravno na porodu. To se mu je dovolilo ter sta dva vojaka spremljala ženo. Med tem časom je Marković zbežal 'ter se skril v kleti. Častnik ga je našel ter mu zaklical: »Sedaj te zakoljemla — Marković: »Jaz sem general in ministrski predsednik ter te bom dal ustreliti!« Pri ten besedah je planil nad častnika, toda ta ga je ustrelil s tremi streli. Obdukcija kralja in kraljice. Zapisnik, ki se je sestavil pri obdukciji, se g-lasi pri kralju Aleksandru: »Možgani so abnormalni, membrane so strnjene in neednako razvite, kakor pri slaboumni h« Zapisnik o kraljici pravi: »Z »rasle rane po žlezni operaciji, zastarele metritis in vsled tega gnojitev; v pljučih zarasle kaverne.« Volitev novega kralja. Cela Evropa nestrpno zre na današnje zasedanje skupščine, v kateri se izvoli novi kralj Srbije. Najprej bo skupščina glasovala o bodoči vladni obliki. Ako se sprejme kraljestvo, se bo eden kandidatov proglasil kraljem. Srbija republika? Med zmernimi radikalci se agitira za republiko. Isti trdijo, da bi Karagjorgjević s svojim obširnim sorodstvom takoj postal nepopularen v Srbiji. Ako se ne doseže republika, bilo bi po radikalnem mnenju najbolje, da se pokliče tuja dinastija. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15. junija. Ministrski predsednik dr. Korber je bil danes poklican v posebno av-dijenco k cesarju. Ogrski ministrski predsednik Szell je po avdijenci pri cesarju dalje časa kon-feriral s Korberjem, Golu-chovvskim in Szechenvijem ter se na to odpeljal v Budimpešto. Predsednik magnatske zbornice grof Csaky in predsednik poslanske zbornice grof Appo-n y i se istotako pokličeta k cesarju. Pričakuje se važna odločitev. Budimpešta 15. junija. V poslanski zbornici je danes izbuk-nila dejanska obstrukcija Opozi-cionalci so zahtevali hrupno, naj se predsednik izreče o položaju. Grof Apponvi je nekako sarkastično odgovoril, da stori to jutri. Na to so se vsi poslanci opozicije oglasili k besedi. Predsednik je le nekaterim dovolil govoriti, kar je znova izzvalo hrup. Budimpešta 15. junija. Szel-lovo ministrstvo odstopi najbrže že danes, a jutri že dobi grof Csaky nalog, da sestavi novo ministrstvo. Predsednik poslanske zbornice grof Apponyi postane baje predsednik magnatske zbornice. Beligrad 15 junija. Radikalci so imeli včeraj daljše posvetovanje ter sklenili med drugim, da privolijo v kraljestvo le ped pogoji, da kralj ne bo vrhovni poveljnik armade, in da vojaštvo ne priseže kralju, temuč ustavi; ustava iz leta 1888 se mora obnoviti. Mi nistra Živković inStojanović sta tudi izjavila, da takoj odstopita, ako se ne sprejmejo zahteve radikalcev. Beligrad 15. junija. Novi ministrski predsednik je pozval poveljnika žandarmerije, majorja Niko lica, naj odloži orožje. Ni-količ se je udal. (Kakor znano, je Nikolić ustrelil lansko leto znanega zarotnika Alavantića ter bil zato povišan.) Beligrad 15. junija. Danes ob 1. uri popoldne so zagrmeli topovi s trdnjave ter se je s tem naznanilo, da ima Srbija zopet kralja. Kraljem je enoglasno izvoljen Peter Karagjorgje-v i 6, za prestolonaslednika je proglašen njegov sin. Peterburg 15. junija. Car se je baje jokal, ko je zvedel za grozni dogodek v Srbiji ter vzkliknil: „Rusija bi bila morala kralja bolje stražiti!" Karagjorgje-viči niso na Ruskem posebno priljubljeni. Sin Petra Karagjorgjevića je svoječasno študiral v ruskem vojaškem zavodu na ruske državne stroške, pa se mu je pozneje štipendij odvzel. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. fjradni kurzi dnnaj. borze 15. junija 1903. Kaložbenl papirji. 4'2°/(. majeva renta . . . §-2° o srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . £°/c „ zlata „ a°/0 ogrska kronska „ 4°/0 „ zlata „ . 4% posojilo dežele Kranjske £*/,*/• posojilo mesta Spljeta a1/,0 obos.-herc. žel. pos. 1902 4%, češka dež. bansa k. o. ž. o. zast. pis. gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10° •j 10 & 41/ 5/ ti /o c pr.....* 41/«*/« zast. pis. Innerst. hr. 4.*/ »i „ ogr. centr. deželne hranilnice §*/,•/• sast pis. ogr. hip. b. DeD&r 100 30j 100 10| 100 50 120 80| 9935 120'70i 9975; 100—1 100- — 101— 1 99*63; 99-60 101 — 1C6 75 101 — 100 50 100- 100 — 100 — 98 50 99*0 308 25 101 — 170 — 182 50 245*— 155 75 276 — 269-257'— 88 — 125 50 18 85 437 — 8425 75 — 70 — 54 50 26 50 68-77 — 448 — 79-676 50 1624 — 661-60 727 — 25150 651 — 376'— 1623 — 462 — 375 — 350 — 142 — 1132 1906 2346 23 94 117 17 95 20 253 26 Blago 100-50 10030 10070 121 — 99 55 120-90 10190 99 90 100 10 10125 10775 102 — ior— 10070 41 Ž/o obl. ogr. lokalne Se leznice d. dr. . 4*/,o/t „ Ceske ind. banke 4c/o prior. Trst-Poreč iok. žel. 4°/0 M dolenjskih železnic 3°/o „ inž. žel. kup. Vi Vi «*/**/• av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . h » » 1860»/, . . „ „ 1864 .. . tizske...... zemlj. kred. I. emisije „ m n. „ ogrske hip. banke . „ srbske a fra. 100 — „ turske..... Basilika srečke . . Kreditne „ ... InomoSke , ... Krakovske „ . . . Ljubljanske a ... Avstr. rnd. križa * ... Ogr. „ n » . . . Budolfove p * r . Salcbur&ke , Punajake kom. „ . J>elnic*. Južne žeieznice:] . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske a * Živnostenske „ ^ . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez, ind. dr. . . Rima-M oranji..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe ČeSke sladkorne družbe . Valute« C. trr. cekin ...... 20 franki....... 20 marke ....... Sovereign8...... Marke........ LaSki bankovci..... Rublji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 15. junija 1903. T«rmln. Punica za oktober . . za 50 kg 101 — 101 — 99 75 31025 102 — 176 — 184*50 250-— 167-75 280-— 273 — 261 — 90 — 126 50 1985 441 — 88 25 79 -75'— 5550 2750 7150 81 — 453 — 80 — 677 50 1633 — 662'50 728 — 262*50 655 — 377 — 1633 — 463 — 385 — 351 — 150 — 11*36 1908 2350 24 — 11737 9540 254 25 Rž Koru&a it Ovee oktober. julij maj 1904 oktober . 60 „ BO n »i 50 50 5 vinarjev ceneje. 764 638 630 630 542 Poslano. ^ Znanemu gospodu v Radovljici. Sam imam uzrok in premnogi tukaj šiii davkoplačevalci so me naprosili, da naj začnem zoper Vas akcijo v svrho Vašega premeščenja, kar Vam je gotovo znano. Ker pa nikakor nočem, da bi letel na me tudi le kak sum, češ, da sem Vas zahrbtno denunciral, povem Vam tu javno, da bom s pridobljenimi dokazi dotično akcijo pričel. Stvar je resna in pardoniranje bi bilo v očigled taki stroki v kateri „uradnjete" neumestno ter škodljivo. Če bi si pa Vi stvar primislili ter odšli prostovoljno kam drugam, kjer se lepše vidi po svetu, kakor okoli Zasipa, potem bi odpadel meni ta sitni posel. Akcija pa se bode sicer pričela, naj si ima potem uspeh ali ne, da se vsaj zadosti pravičnemu reku: Fiat j u s t i t i a, p e r e a t m u n d u s ! e. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Meteorologično poročilo. Vw.ua nad morjem 30o*a. Srednji «.r_..zika. Obiralo 8h bod« le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 9. junij* 1903. ^* *^ ^* «y» •■# vim «t* »■'• • • »v* *•» m evova * m znamka registrovana v vseh kulturnih državah, LSiuenjteiij c. kr. dvorna založnika PRAGA VII. f^ft Ovratniki manšete pg^srajce Na drobno se ne prodaja. Dobivajo se v vseh boljših trgovi nah z modnim in platnenim blagom za gospode. Ljubljanski ZVON Leto XXIII. jttesečnik za književnost in prosveto Izhaja 1. vsacega meseca Naročnina: Celo leto 9 K 20 v.; pol leta 4 K 60 v.; četrt leta 2 K 30 v. Za inozemstvo stane (1) 11 K 20 V. (978) Posamezni zvezki po 80 v. Upravništvo »Ljubljanskega Zvona" v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. T T T T T Jfugon Jjirolla Jfatin/(a Jfoffmann c-^-^i/z^ zaročena, ^^-v—5 U Zagorju ob Savi (1591) dna 15. junija 1903. T* 0 © o (D oq P o" H t-" P O <\ o Zasebno službo iftče c. kr. penzionist, star 30 let, ki je vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. (1589-1) Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda". Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljan preskrbuje dobre liurmoiiije domaČega in amenkanskega sestava, kakor tudi at iss \ i f-j nlne in plHaln« Ml roje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 6 brezplačno. 1294 lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega ke-uično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. l*it* «*«IiJ*~v» želo tir t Inklurn krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—9) Pic*c*ollJevo železnalo >lno h uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poilittrska steklenica 2 K !"iceoi5J-* i »trupi iz molili ali tamurlnde dajo z vodo pomešani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30. Zunan|a naročila po poštnem povzetfn. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Ces. kr. avstrijske $Š3 državne železnice, C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod Iz LjTihtjane ju5. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vla<\ v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausf,. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5" uri zj osebr. vlak v Trbiž od 1. juliji do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 rj zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6l Selzthal v Solnograd, Inomost, Cqz Klein-Reiliing v Št,eyr, Line, Budjevice, Pizen, Marin-vare. Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfe^ Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteia, Zeli ob jezeru, Inomost, B. gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Mariju vare, Heb, Francove vares Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razrj, Lipsko, Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, PrmnaefMfMl Inomost, Monakovo. t Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v N070 mesto m v Ecce Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur: 5 m popeludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Pnhoi v Ljubij > juž. kol. Proga i* Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, W nakovo, Inomost ^direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Soinoijrai, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak \z Trbiža. - Ob ll. n 16 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in razr), Karlove vare, Heb, Manjine vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Par; Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, št. Mot Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobm vlak z Dauaja, Ljabna, Selzthala, Beljak . Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Poatabla. — Ob X. uri 51 m zvečer os vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Ceiovca, Pontabla čroa Selzthal iz Inomosta, čez Ki Reiiling iz Steyr, Linca, Buajevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobm vlak iz Lesce-Bied saino ob nedeljah in i nikih od 31. rnajd. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembi ob nedegah in praznikih. — Proga 1» Novega mesta in Kočevja. Osobm vlaki. Ob 8. uri 44 m ■ iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kul. v £ainau Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol ti Zamoika. MeSam vlaki : Ob b uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludae, ob 6. ari 10 n m ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (lj 6 Naznanilo! Podpisana s tem slavnemu p. t občinstvu in gg. popotnikom najuljudneje naznanja, da je at ctaem Junija I« prevzela znani „hotel k jagnjetu" v Zagrebu, na vogalu Nikoličeve in Gajeve ulice ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z najprimernejšim komfortom. Za dosedanjo naklonjenost in obisk v .hotelu Liebald" se zahvaljujem in ob enem obečam, v sedanjem hotelu z izvrstno Uulttnjo, najbolj m i m vinom ter Budejeyieklni pivom proti zmerni eenl in z najtor-nejtfo postrežbo vat reči. (1588-1) Velespostovanjem udana Doljan prej „hotel Liebald". „LJUBLJANSKA Akcijski kapital K 1,000.000— 14 upu Je In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. KREDITNA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. BANKA Zamenjava In ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in 25a.-s7-str-u.3e srečke ^rotl vnovČuje zapale kupone. 3c-clxzzx1 lzg"abl. Vinkuluje in devinkulujo vojaške ženitninske kavcije. Eakompt In Inkiumo meni«. Tt2Q DLsT Bonna uMručiln. ItM Podružnica v SPLJETU. C2^= ltenarne vloi^e m |» reje nt a =5^0 v tekočem računu ali na v«ožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložen denar obrestuje od dne vloge do to o vzdiga. ^2975-81) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik : Dr. Ivan T a v i a r. Lastnina in tisk -Narodu« tiskarne". ^■HnVnnl 31