Leto UBIL Številko 28.
V UuWJanl v netfetjo 1. februarja 19Z5.
Ceno Din V
*feafa vsak dan popoldne, f v ti« asi nadeli« In pravnik«• — Inanratt c do 30 netit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, veCji iruerati petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda W D. — Popu it po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovesski Ifarod' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravntatvo: Knsünvn nllnat ftiaw. 3, prlttlolau — Telefon afer. 304. v Uredniatvn: Kosilo?* nlfon al. 5, L nadatropt*. — Telefon afer. 34.
w      Poitnlna plaCana v gotovini.
Slovensko kmetsko ljudstvo vstani!
(Bilanca šestih let.)
Sest dolgih let živi slovensko kmet« sko ljudstvo v novi državi! Še ni našlo svojega pravega pota, še tava brez kompasa!
Naj prvo je prišla zabloda avtono« mfje. Klerikalni voditelji so rekli: Ogra* dimo slovensko ljudstvo, ločimo ga od Hrvatov in Srbov, obdajmo slovenske meje s kitajskim zidom, ki pomeni po naše  carinske  kolce.  Separirajmo to ljudstvo od velike države, da ga znova obvladamo in zasužnjimol Kaj zato, če se med sabo prenapolnjeni zadavimo, kaj zato, Če nas kmet in naš meščan ne bosta deležna cenene banatske mo* ke, kaj zato, če ustvamio tovarne, od» pustimo delavce in zmečemo nedolžne otroke in žene na cesto ter hajdi po svetu, kakor lačni Italijani!? Kaj zato, če našega vina ne prodajamo in bomo ž njimi zalivali svoje vrtove, naj samo Gospodarska zveza v Ljubljani služi z dalmatinskimi   vini   rumene zlatnike. Kaj zato, če naraste brezposelnost in* teligence in vseh delovnih stanov in ne bodo več mogli naši ljudje na Hrvat* sko in v Srbijo po delo in zaslužek?! — Dajmo, ločimo slovensko kmetsko ljudstvo od velikega naroda in države, da ga lažje poženemo na beraško palico in ga potem lažje, na pol mrtvega in lačnega potolažimo z nebesi in onstran^ skim   življenjem!    Le   udrihajmo po državni in narodni misli, le teptajmo ualed  Beograda,  le  osovraiimo naše slovenske ljudi med Srbi. da nam dajo brco in da nas neki dan lepo odrežejo od velike domovine in da nas vržejo pod noge lačnega Italijana in krmežlja* vega. Avstrijca.  Kaj bo to slovensko kmetsko ljudstvo hotelo biti srečno! Kaj bo ona, nespametna čreda, strcmila k sreči in blagostanju! Pri nas, v naših kongregacijah in pri spovednici ima uvojo pravo srečo!
Skoro je naš kmetic tividel. da so ti glasovi peklenska goljufija in da koristi spovednica samo duši, politika in velika država pa telesnemu in tuzemskemu blagostanju in napredku. Ni res, da dobra kmetija pozabi Boga! Potem so prišli klerikalci z drugimi besedami. Rekli so: Dol z zemljo, dol z lastnino, ven z živino, razdelite si in vzemite si premoženja! Vsem enako, živela bolj' ševiška revolucija, zdravstvuj sov j et* ska Rusija. Kmet voliče sem, tu imaš delavec! Razdelimo zemljo, kaj trud in poštenost onih, kaj lenoba in zaprav* Ijivost drugih! Vse za vse?
Zopet je vstal naš človek m je spoznal sleparske limanice klerikalne agitacije   in   laži   krščanskega boljše*
Klerikalni voditelji pa so se Kaliva* lili. pobrali kroglice in odšli lepo v Beograd. Tam so živeli udobno in na r-so moč. povsod so razgrajali, ker je zgegarija pri polnem poliču in mastni klobasi najlažji posel!
Šest dolgih let so vpili in razgrajali, ube.^o slovensko ljudstvo pa je doma plačevalo, trpelo in prenašalo vse križe in težave povojnega Časa, Davki so rasti, vino je zastajalo v sodih, živina je bila od dneva do dneva cenejša. Ceste so propadale, zaman je čakalo nü nove železnice, klerikalni voditelji so grmeli in lenuharilL storili pa nič! šest let brezuspešnega dela pomeni na tisoče in tisoče milijonov škode. To; varne propadajo, delavci se odpuščajo, družine in otroci umirajo cd gladu. Kmctiču prede slaba. Povsod brezposelnost in nezadovoljnost! Kaj so storili tigri v dolgih šestih letih!, Odgovorite, ljudje božji! Prazno slamo so mlatili in se drli po salonih, doma pa je propa--dalo ubogo slovensko kmetsko ljudstvo!
Končno je tudi kralju presedala ta lenoba in je pognal klerikalne poslance domov. Ukazal je, naj si slovensko kmetsko ljudstvo izbere pametne ljudi, ki bodo delali, da bo narod zadovoljen z državo, da jo bo ljubil in da bo imel nekaj od svobode in ujedinjenja. Kralj je zapazil, da so ti poslanci jedli in pili in vlekli mastne dnevnice, storili pa nič!
Slepar ali varalica pa se vedno znaj* de! Ranjeni tigri£ ki sq prišli ob zalite j
Politična situacija.
Dvorni ples. — Sestanek opozicije. — Vladine odredbe glede
Hrvatske.
— Beograd, 31. januarja. (Izv. Ob 12.) Danes dopoldne sta prispela iz Sarajeva voditelja jugoslovenske muslimanske stranke dr. S p a h o in dr. H r a s n i c a. Prisostvujeta dvornemu plesu, na katerega so povabljeni vsi aktivni člani vlade, bivši ministri in večje Število uglednih politikov. Povabljenih je na ta ples 350 oseb. Dr. Spaho jutri odpotuje v Zagreb na sestanek načelnikov opozicijonalnega bloka. Ljuba Davidovič se ne udeleži dvornega plesa in je že danes odpotoval v Zagreb. Za jutri zvečer je napovedan sestanek načelnikov opozicije v Zagrebu. Značilno je, da se tega cestanka ne udeleži Nastas Petrovič in bo, kakor je videti, ta sestanek !e zgolj formalen. Vodja bosanskih muslimanov dr. Spalio je danes dopoldne vodil posvetovanja o nadaljni volilni taktiki z zastopniki Davidovičeve stranke in z zemljoradniki.
Z* danes dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta. Tej seji pripisujejo politični krogi veliko važnost. Poleg resortnih zadev sc sklenejo gotove vladine odredbe glede Hrvatske. Opozicija te zelo interesirana za to sejo. ker namerava nato na zagrebškem sestanku zavzeti načelno stališče proti vladi. Vsi se zelo zanimajo za to, kako namerava vlada rešiti vprašanje postavitve volilnih skrinjic HRSS. V Beogradu drugače vlada pravi politični mir. Danes zelo živahno razpravljajo o seji odbora za zaščito države, ki je bila snoči na dvoru pod kraljevim predsedstvom. Te seje so se udeležili ministrski predsednik NikoJa P a š i č, finančni minister dr. S t oj a d i n o v i č. zunanji minister dr. M. N i n č i č in vojni minister general T r! f u h o v i č. Zapisnik je vodil general Pečic. O sklepih te seje se varuje najstrožja tajnost. Znano ni niti n vsebini razprave.
Nemčija presenečena nad govorom Herriota.
— Berlin. 31. jan. (Izv.) Veliki zunanjepolitičen govor francoskega ministrskega predsednika flerriota v poslanski zbornici je vzbudil v Nemčiji splošno presenečenje. Ker ne zboruje državni zbor. je smatral državni kancelar dr. Lehter za potrebno, da takoj odgovori na ta govor na izreden način. Včeraj je državni kancelar dr. Luther povabil zastopnike nemškejra in irtw.emske-ga tiska k sebi ter i\m podal dali*« izjavo, v kateri državni kancelar polemizira proti mirnim in treznim izvajanjem francoskega ministrskega predsednika. Med drugim je državni kancelar izjavil, da je z londonskim sporazumom, po katerem ie Nemčija sprejela Dawesov načrt, nastopila nova doba za obnovo gospodarskega položaja Evrope, Dawesov načrt naj bi bil temeljni kamen za to gospodarsko obnovo. Na londonski konferenci se je prvikrat Nemčija priznala za enakopravno državo. Nadaljni dogodki, ki so sledili po tej konferenci, so Nemčijo razočarali. Razočaranje Nemčije, osobito radi vprašanja izpraznitve severnih porenskih krajev. Nemčija mora globoko obžalovati vse te dogodke. Nemčijo Se vedno smatrajo za glavnega krivca in jo še dalje obtožujejo.
NemSki politični krogi, k! so sedaj na vladi smatrajo govor francoskega ministrskega predsednika za provokacijo. Nemčija odklanja debato o kršitvi mirovne pogodbe.
ARETACIJA FERADA BEGA DRAGE.
— Beograd, 31. januarja (Izv.) Po poročilih iz Skoolja je politična oblast odredila aretacijo voditelja Turkov v Južni Srbiji Ferada bega Drage. Proti njemu so po poročilih iz Kosovske Mi-trovice vložili domačini obširno spomenico s predlogom, da se mora Ferad beg Draga zapreti. V spomenici navajajo domačinu da Je Ferad beg Draga za časa avstro-nemške okupacije bil glavni zaupnik avstrijskih oblasti in da ima na vesti mnogo človeških žrtev. Po južni Srbiji je organiziral Turke v takozvano organizacijo »šuckorjev« (Schutzkorps). Kakor znano, so avstrijske oblasti ob izbruhu svetovne vojne I. 1914. najpreje organizirale v Bosni in Hercegovini muslimansko prebivalstvo v oddelke, ki so jih imenovali domačini kratko ^šuckor«. Te muslimaa-
ske organizacije so med svetovno vojno zakrivile v Bosni in Hercegovini nečloveške zločine. Šuckorji so bili de-nuncijantje, ki so proti srbskemu pravoslavnemu prebivalstvu nastopali z vsemi nasilji in so pravoslavnega kmeta omajali avstrijskim oblastem. Sedaj so tudi prebivalci na Kosovem in v Me-tohiii vložili proti Feradu begu Dragi velike pritožbe, v katerih so navedhi, kako je ta voditelj makedonskih Turkov nastopal proti pravoslavnemu prebivalstvu.
LAŽI OPOZICIJOALNEGA TISKA O LJ. JOVANOVIČU-
— Beograd. 31. januarja, (fzv.) Opozicijorsalni tisk danes zjutraj razširja kot volilni manever in trik \esri o odstopu Ljube Jovanoviča kot predsednika izvrševalnega odbora narodno-radikalne stranke. Te vesti so v glavnem razširjene po Zagrebu in drugih krajih, da hi tako napravile zn.edo v vrstah Narodnega bloka. Vaš dopisnik se je danes dopoldne točno informiral na najmerodajn^jšem mestu ter ugotavlja, da so te vesti Čisto navadne* laži. Ljuba Jovanovič ni demlsJjoniral kot predsednik Izvrševalnega odbora r»a-rodno-radlkalne stranke, pač pa v zadnjem času boleha in mora cesto radi bolezni ostati doma.
NAPADALEC NA SLOVENSKEGA UMETNIKA V ZAGREBU ARETIRAN.
— Zagreb. 31. januarja. (Izv.) Policija ie danes aretirala brutalnega napadalca na slovenskega glasbenika Cirila Ličarja, frankovca in mesarja Ivana Zebiča. Ta ie snoči v svoji gostilni na Maksimirski cesti napadel Ličarja, ker je izjavil, da je jugoslovenski Sokol. Vrgel ga je na tla in začel suvati z nogo. Ličar ima več poškodb.
V ZAGREBU ZAPLENJENI LETAKI DAVIDOVICA.
— Zagreb, 31. jan. (Izv.) Danes dopoldne Je policijsko ravnateljstvo zaplenilo volilne letake, ki so jih izdali pristaši sporazumaške skupine, ki se zbira okrog »Slobodne Tribune*. Letak ima
BHHHBBBBBBB9I
dnevnice, so zarjoveti po slovenski zemlji in rohnijo sedaj o nasilju in brezpraviu. Povsod vidijo žandarje, potoke kr\i, ogenj in žveplo, teror in druge podobne reči.
Zopet debela laž, mesto krvi in na* silja vidimo mir in red, enakopravnost, svbodo in bratstvo. Nihče ni zaprt. No* benemu se ne dela krivica. Listi izha* ja jo, klerikalni agitatorji se dere jo na= prej. Pri nas in drugje o krvi ni ne duha ne sluha.
Zopet laž, laž in goljufija o nasilju in brezpravju!
Sedaj pa je prišel čas, da razsodi slovensko kmetsko ljudstvo: ali nova, dolga leta, kakor doslej šest let, brez uspeha, brez pribotjška, brez dela, ali pa poslance, ki se bodo brigali za po* vzdigp kmetijstva* za napredek obrh
nika, za delavce, za naše kmetsko Ijud* ötvo. za blagostanje in splošno srečo,
Topot bo slovensko kmetsko ljud* stvo reklo: Dovolj mi je šest let bridkih izkušenj, dovolj tega zapeljevanja, Iio* cemo kruha mi delavci, dajte nam do* brc ceste, gradite železnice, povzdig* nite z delom naše blagostanjel
Vi, naši poslanci: ne kričite o davkih, znižajte jih! Ne zabavljajte in ne pasite lenobe, delajte!
Dobro slovensko kmetsko ljudstvo pravi: dovolj mi je šest let bridkih izkušenj. Vi, naši novi poslanci: pojdite v Beograd in povejte našim bratom, da smo eno ž njimi, sporočite kralju, da ga ljubimo, razglasite, da slovensko ljudstvo hoče dela in napredka v veliki državi, da želi odslej pametno živeti od velika država     za veliko država! «
več velikih naslovov, ki so nsccrjerri proti sedanjemu ustavnemu položaju. Obenem je na letaku karikatura ministrskega predsednika Nikole DaŠiča in prosvetnega ministra Sv. Pribičcviča. Oba voditelja Narodnega bloka sta naslikana na vešalih. Policijsko ravnateljstvo je uvedlo preiskrjvo proti naroči-teljem letaka in proti tiskarni, kjer so bili tiskani.
Senzacijonalna suspenzija.
— Zagreb. 31. januarja. (Izv*.)*Tu je vzbudila veliko senzacijo vestTiz Suša-ka. da bil suspendiran načelnik ob» čine Sušaka. Jura j K u č i c. pristaš Lju= be Davidoviča in njegov srezki kandi* dat za volilno okrožje reško=modruško. Njegova suspenzija ie v zvezi z afero delniške družbe »Adriatica«, ki ima svoj sedež v Budimpešti, glavno skia» dišče pa na Reki, toda na Sušaku samo malo filijalko. Družba se je znala okos ristiti na podlagi st. margheritske kon« vencije in s pomočjo Juraja Kučiča. Gre za 130.000 lir. Proti Kučiču jc uve* deno kazensko postopanje radi golju* fije v smislu § 197. kaz. rak. in radi zloo rabe uradne oblasti v smislu § 101. kaz. zakona.
SESTANEK LJ. DAVIDOVIČA
— Bsograd. 31. januarja. (Izv.) Ljuba Davidovič nocoj odnotuje v Zagreb. Jutri prirede hrvatski republikanci za njega velikanski shod v Zagrebu. Agitacija za ta shod je v polnem teku. Po shodu se ima vršiti sestanek takoimenovanih načelnikov opozicijonalnega bioka. Voditelj klerikalne stranke v Sloveniji dr. Korošec prispe po poročilih opozicijonalnega tiska v Zagreb v nedeljo zvečer. Tja pride tudi vodia bosanskih muslimanov dr. Spaho. Za ta sestanek vlada zanimanje samo med radičevci, ki bodo tvorili večino na tem shodu. Brez radičev-cev bi Davidovič govoril pred praznimi klopmi.
NENAVADNO ODLIKOVANJE
— Zagreb. 31. jan. (Izv.) V nacijonalnlh krogih Je vzbudila vest o odlikovanju San-dorja Aleksandra, predsednika Trgovskega doma, živahno pozornost. Aleksander je bil odlikovan z redom Sv. Save I. razr. Aleks sander je bil za časa svetovne vojne zek> vnet organizator različnih akcli z:i korist avstrooKrske armade. Povsod je naglasa! svoje avstrijakanstvo in madžaronsrvo. Trde, da je to visoko odlikovanje izposloval trgovinski minister dr. Šurmin, ki se hoče prikupit! zaTrehškim židovskim trgovcem, da bi £a v Zagrebu volili.
KRIZA V PRUSKEM DEŽELNEM ZBORU.
— Berlin, 31. januarja. (Isrv.) V pruskem deželnem zboru izvoljeni ministrski pred* sednik Braun (socijalist), poskuša se»ta* viti vlado. Težkoče so velike. Od 441 glasov je dobil Braun 221. Volili so za njegu levi* Carji in katoliški centrum. Ker dr. Braun kot ministrski predsedmnik razpolaga z zelo ne« znmtno večino treh glasov, je pričakovati, d3 ne bo uspela njegova akcija z& sestavo delovne vlade. Politični kroi*i pričakujejo, da bo posledica ta, da se pruski deželni zbor v najkrajšem času razpusti. Novoizvoljen! ministrski predsednik Bravn sku&a pridobiti za sebe prusko gospodarsko stranko.
NADZORSTVO POLITIČNO NEZANESLJIVIH NA MADŽARSKEM.
— Budimpešta, 31. januarja. (Izv.) No« tranje ministrstvo je odredilo najstrožjo kontrolo nad vsemi inoxemei. Odredilo jc t'idi. da morajo politične oblasti strogo nad? žirati vse politične nezanesljive osebe.
REKORDNE ŽITNE CENE V AMERIKI.
— Pariz, 31. jan. (Izv.) Poročna iz Chi-catgm nagla Saj o, da so včeraj dosegle Žitne cene največji rekord. Cene prekašajo 3e one iz leta 189S. Posledica tega je, da ie vlada dovolila povišanje krušnih cen do. 1.50 franka.
BEG DVEH BEOGRADSKIH RAZBOJNIKOV.
Beograd, 31. jan. (Izv.) Danes ob 4. zjutraj sta iz beosradske kaznilnice po. b$£nila dva nasilna razboiuika Vučetič in Pera PoljubiSa v družbi 3) tovarišev. Oba sta bila pravi strah m trepet beogradski okolici. Do opoldne £h ;ii*o ronzu izslediti.
Pismo iz Prage.
1" 26. ianuurm.
• r«
Parlament sc je^sešel 2S/t.*m. bm dve seji, da/reši pripfavIjetie^prÄflojie, med kateriifii jc zakuri o kožitih' avkci-jah in o 'dovoljenju "delnih * zadolžme. katere ižMi mesto Brno v nominalni ^rednosti 5G_ini!. KO.
Tudi 'za'.puslansKi* zbornico jc določeno le .kratko zborovanje, v katerem se rešijo nekatere imunitetne stvari in zakon, po katerem se dovoljujejo carinske olajšave pri ::vozu strojev iit strojnih potrebščin, kolikor se jih mora naročiti v inozemstvu. V plenarnih sejah nastane do konca žebruana odmor.
Dispozicije &ledu celotnega parlamentarnega zasedanja moti odhod mi«, predsednika Švehle na ju^. Njegovo zdravstveno stanje se je zopet poslab-§a'o. tako da so* mu z J ravniki priporočili brezpogojno vsa.i štiritedensko bivanje na jugu. Za čas njegove odsotnosti jc izvolil ministrski svet za nje^a-vesa namestnika železniškega ministra Stribrnega. V politično »petko. dosleif republikanska stranka se ni imenovala Šveblovega zastopnika. Za čas nena-vzročnosti min. predsednika Švehle jc odloženo razpravljanje o najvažnejših parlamentarnih predlogah do njegovega povratka, torej do meseca marca. To so: obnova zakona v varstvo najemnikov, stavbinski zakon In zakon za kritje k ureditvi plač državnih nameščencev. V tisku so se že širile vesti, da pod*i finančni minister Bečkst iz zdravstvenih ozirom uemisijo. Res jc sicer, da je bil min Bečka boiehen, toda z. zdravljenjem v radiovem kopališču v Jachymovu je ze povsem okre val in pričel zopet u rado vati. Ni p*. J izključeno, da pride do rekonstrukcije 4 parlamenta v tej smeri, da bosta imenovana naučni in poštni minister, ker imata ta resorta sedaj le upravitelja.
Pismo slovaških lidovcev avstrijskemu kanclerju dr. Rankemu. v katerem se pritožujejo zbog" zatiranja« toda popolnoma brez povoda, hoteč tako samo podpreti svoje avtonomistično prizadevanje, je vsebovalo tudi trditev, da je imela takozvana Svetomartinskzi deklaracija z dne 30. oktobra 1918, s katero so Slovaki izjavili, da se prostovoljno pripojujejo k RCS, tajni dodatek, po katerem je bila enotna državna zveza Cehov in Slovakov sklenjena začasno samo na 10 let, kakor na poskušnjo. Tako bi mogli Slovaki v slučaju proglasiti tudi svojo neodvisnost. To trditev so znamenite slovaške osebnosti označile za neresnično, redaktor »Slovaka« Koza-Matejov pa pravi, da ima to trditev o lo-ictnem provizoriju od nekdanjega tajnika slovaškega narodnega sveta K. A. Med-veckega. Ta pa, sedaj prost v Dojnitih, fzjavlja, da je izrekel takrat v razgovoru z redaktorjem Koza-Matejovini samo svoje pričakovanje, da se tekom 10 let «rede naše notranje politične zadeve in ni govoril o nikakem dodatku. Po tem je bilo to čisto njegovo zasebno naziranjc, ker ni bil pooblaščen /a nikako izjavo. Jasno je, da no eksisti-ra nikak »dodatek« k Sveiornartinski deklaraciji, razven v fantaziji slovaških avtonomistov, katerih prizadevanja in sredstva, ki i>c jih poslužujejo. SO v marsičem podobna onim Radičevcev v Jugoslaviji. Pri nas pa nimajo niti z daleka takega pomena, kakor Radfcev-ci v Jugoslaviji, ker so redkoštevilni in malo veljajo, J. K. S.
—
Borzna poročila.
1    Ljubljanska borza danes of poelotüIü.
Zagrebška borza ni poslovala. V pro-jstem prometu so notirali: Cirili 11.875, Pra-za 1.S3, Pariz 3.35, Milan 256.50, London *>5,~. Ncwyork 61.50, Dunaj O.OSo75*
Inozemske borze.
— Curia, 3L jan. Daiušnju borz**: be,-iirad 8.425. PariE 2S.10, London 24-845, Ncwyork 518.10, Milan J1.Ö5. Pra*a 15.375, Dunaj 0.0073. i
— Trst, ot. jan. borz*; Beograd 3a.SU —oS.90. Pariz 129.50—130, London 114.S0--' 115, Newyork   23.90—23.973.   Curib 462 -46$,    Praga 70.75—71.25,   Dunaj 0.033JS-r* 0.03373.
Volilna borba.
Varanje LjubljaSanov z
»Narodno zajednico".
Kamenarovičeva klik«, ki jo v Ljub* Ijani vodi dr. Ravnih ar, računa s slepo* to Ljubljančanov in misli, da bo pri bodočih voli t vab z goljufivo firmo »Narodne zajednice« omogočila kleri* kalcem tudi v Ljubljani do mandata, kakor je sadnjič s razkolom naprednih vrst omogočila klerikalni režim v ljub« Ijanskem občinskem svetu. Dr.Ravnihar je toliko naiven, da pije ns medved«>vo kožo 2800 glasov, ki jih je zadnjič pri občinskih volitvah dobila. »Jugosloven* ska zajednica«.
Od leta 1922. pa do danes se je v Ljubljani dogodilo toliko političnih do* godkov, da Kamenarovičeva klika od 2800 glasov »Jugoslovenske zajednice« lahko šteje zase kvečjemu še 200 do 300 glasov. Ljubljanski naprednjaki so med tem zlasti spoznali, da je bila vsa Kamenarovičeva afera grda prevara. iVsc, kar je Kamenarovič pisal, je bilo obrekovanje in laž, preračunjena za njegove lopovskc banki; ^ke namene. Kamenarovič sedi sedaj že več mese* cev v zaporih tržzZkega sodišča kot slepar In goljuf, ki je spravil t goljufijo v konkurz tržaško banko Adriatlco ter bi bil skoraj popolnoma upropastil tudi slovenski zavod. Le dr. Ravnihar je tako omejen, da v-ruje, da bodo na« vzlic temu napredni Ljubljančani Se sledili ostankom Kamenarovičeve klike y Ljubljani.
V vrstah bivše »Jugoslovenske za* jednice« je nastopilo ogorčenje nad preverantstvom Kamenarovičeve klike in skoraj vse je že obrnilo tej družbi
' hrbet.
Tudi naš list je bil zadnjič zago« vomik »Jugoslovenske zajednice« in je M tudi med tistimi, ki so Kamenaro« vičeva »razkritja« smatrali za resnico. Na žaTost in na veliko škodo napredne stvari v Ljubljani pa smo bili tudi mi mistificirani in prevarani. ObŽHlovali smo to že neštetokrat tsr sklenili, da moramo veliko napako, ki sm >. jo ta« krat, ko smo se še zanašali na moža* tost in poštenje dr. Ravniharja, ob prvi priliki popraviti.
Sedaj je prišel čas za to in tisti, ki smo bili radi Kamenarovičeve afere, na kateri je dr. Ravnihar zgradil »Ju-goslovensko zajednico«, najbolj osle-parjeni in ogoljufani, moramo sedaj najbolj krepko nastopiti. Dovolj je razprtij v naprednih in narodnih vrstah in po tolikih bridkih izkušnjah moramo vsi, ki smo zares nenredni in narodni, na delo, da nri teh volitvah sijajno zrna-ga Narodni blok. Strnimo se vsi naprednjaki, kakor smo bili nekdaj strnjeni in je zato v Ljubljani plapolala napredna in narodna zastava. Obsodimo raz-diralce napredne in narodne fronte, po-"drtmo na tla črno in brezvestno kjerl-krdno zalego, ki grabi s svojimi umazanimi rokami po naši beli Ljubljani. 8. februarja mora biti Ljubljana bela! Zato vsi naprednjaki na složno delo za Narodni blok!
Klerikalno zadružništvo.
V današnjem »Slovencu« Čitamo nesramno, predrzno obrambo Gospodarske zveze v Ljubljani in bivšega klerikalnega poslanca prof. Šušnika, s katero bi rad ta list odvrnil slovensko javnost, da ne vidi ali da pozabi na nezaslišano goljufijo, ki jo je hotel storiti ta zavod in ta poslanec na Škodo slovenskega naroda in državnega eraria.
Vsa slovenska javnost pozna to afero. Dejstvo je, da je hotela ta Gospodarska zveza zaslužiti s Šušnikovo akcijo okoli 5 milijonov dinarjev, reci In piši dvajset milijonov kron in sicer za volilno namene odvratne SLS! To dejstvo stoji in še do danes ni bilo zanikano ali se vsaj poizkusilo izpodbiti. Gospodarska zveza v Ljubljani tudi priznava poizkus goljubije in bo v kratkem prejela zasluženo kazen. Prof. šu-Šnlk pa se je sam skesano izločil iz poštene dražbe In se skriva po zakotnih vaseh. Tako daleč je prišla SLS, da je pod firmo poštenega boja in demokracije poizkusila najbolj ošabno sleparijo, odkar živi in pamtl slovenski narod. Za 5 milijonov dinarjev aH 20 milijonov kron je hotela oslepariti slovenskega konzumenta, državo pa za vseh 40% znižane prevozne tarife.
V svoji grdobiji gre današnji »Slovenec« tako daleč, da Imenuje odkritje te goljufije in njeno ustavitev od nosno preprečitev — »brezvestno oškodovanje našega konzumenta.« Ali res misli »Slovenec«, da so naši konzumenti tako zaostali s pametjo, da ne vedo, kako pomeni vsak primanjkljaj pri železnicah odnosno povišanje davkov in da ie tisti glavni pritiskač davčnega vijaka, kdor jemlje državi njene redne dohodke in dviga Izdatke. Dragi »Slovenec «• to nf bilo oškodovanje slovenskih konzumentov, ako so se Ilm prihranili 20 milijoni kron in ako Je držaja prihranila odnosno  pridobila 40%
pravilne prevoznlne, ker v državnem gospodarstvu ar morajo stekati dohod-k' po določenem redu in če Izostanejo dohodki, se avtomatično dvignejo izdatki to je davki!
»Slovenec« se bo Se povspel do gorostasne trditve, da bi država lahko prevažala brezplačno moko iz Danata v Slovenijo, ne pomisli pa, d? je slovenska javnost vendarle toliko pametna, da uvidi, da mora v tem slučaju Slovenija nositi najmanj enako veliko množino davkov, kolikor znašajo brezplačne prevoznine iz Banata v Slovenija V državnem gospodarstva mora vladati red in pravičnost do vseh pokrajin in za vse!
Podlost prve vrste je, če »Slovenec« meša goljufijo Gospodarske zveze in prof. Šušnikovo korupcijo s poštenimi interesi slovenskih konzumentov, za katere nista "ba H dlčna bratca In člnitelja storila ničesar, pač pa skupno In složno pod praporom krščanskega socijaliznia ali zadružništva ta verskim patronatom ter vodenim blagoslovom ljubljanskega skorr r^'tkusl-hi največjo grdobijo in sleparijo, Vzr Jih • pozna zgodovina slovenske politike fci slovenskega zadružništva!
To je resnica o Gospodarski zvezi, prof Sušniku, o zvezi med dušnopa-stirskim delom in misijo katoliške cerkve v posvetnem življenju. Klerikalni akademiki, ali vzdržujete vaše krasno-slovne besede o cerkvi in njeni duhovni ter posvetni misiji tudi vpričo Gospodarske zveze in prof. Sušnika!
Hic Rodhus, hic salta!
Gosnodinjam, ženam in ' dekletom na kmetih!
Na vas bodo te dni prihrumeli klerikalni agitatorji in vas begali, da jc vera v nevarnosti! Resnica je, vera je 5 v nevarnosti! Zato morate 8. februaria 1 storiti vse, da se ta nevarnost enkrat za vselej odpravi in reši katoliška cerkev pogubnega političnega duha. Nevarnost prihaja od tod, ker se polašča katoliSke cerkve In vere čedalje bolj klerikalna stranka, torej politična organizacija, koje glavni cilji so okrepiti Gospodarsko zvezo v Ljubljani in Zadružno banko ter ostala pridobitna pod. jetja, da se na ta način z ljudskimi prihranki lahko maste popolnoma nesposobni in delamržni klerikalni kandidati in agitatorji v Ljubljani. Dognrno je, da živi od klerikalne politike v Slove-nijl najmanj 300 oseb kar najlepše brezdelno in leuharsko življenje, brez poklica tako samo od volilne sleparije z nevanostjo katoliške cerkve in verskega življenja v Slovenlii! Gospodinje, žene in dekleta! Pokažite 8. februarja tem agitatorjem fige na ta način, da agitirate od moža do moža. od brata do brata, od soseda do soseda proti kandidatom SLS, ki zapeljujejo katoliško cerkev in duhovščino, da zanemarja svoj vzvišeni cerkveni In verski poklic in da mesto vsečloveSkega evangelija razširja sovraštvo in mržnjo med ljudmi! Ravnajte se po pismenem navodilu Sv. Stollce in papeža v Rimu, ki je te dni Izrecno za branil iti gosto venski duhovšč*nf, da se ne vmeša v volitve! Pred vojno ste jim verovali, ko je raz prižnic oznanjala, da je cerkev in vera v nevarnosti, ako ne podprete Dunaja In cesarskih mogotcev, ki da so poslaniki božji! Med voino ste spoznali to goro-stasno sleparijo, ker ste se moral! poslavljati od svojcev, mož in sinov, ki so vam umirali na dalinüh polianah v glavnem po zaslugi klerikalnih izkoriščevalcev vere. Res Je. vera Je v nevarnosti in sicer radi tega, ker tisti, ki so poklicani, da jo Ščitijo, da Jo oznanjajo In da jo razširjajo, nimajo za to oznanjenje in razširjanje časa In se rajši posvečajo noliWnl **itac*i? ter dein za napojltev lačnih, delamržnih klerikalnih vodlteliev v Ljubljani. Vsi smo bratje in poklicani, da se zveličamo. Hinavstvo in farizejstvo prve vrste je. da se delajo razlike in da Izdajajo ene za angele, druge pa imenujejo brezverce in razbojnike, ker vi sami vidite, da ni razlike med nami, da je potreben cerkvenega in verskega poduka vsak, v prvi vrsti pa klerikalni agitator, ki samo z besedo poudarja svoje privr-ženstvo k veri, v resnici pa greši in laže, da je strah. Ali je Kristus zaukazal, da naj se z bojem pridobivajo duše za nebeško kraljestvo, aH pa z besedo, notranjim duhom In evangeljskim naukom? Nauk Je prvo v veri! Za nauk za vse ljudi se naj pripravljajo duhovniki, ne pa da izrabljajo cerkev in vero proti svojim sodeželanora, da Jih psu-Jejo z nejevernikl In brezbožnih!. Kajti kdo je nejevernik, kdo brezbožnlk, kdo popolen krlstijan? Recite, da hočete, naj se duhovščina odreče politik!, da se naj posveti samo cerkvi In ver! in naj prepusti posvetne stvari posvetnim strankam! Tako ravnajo n. pr. Skoll po drugih deželah, kjer odklanjajo pusto« lovce, da Jim predajo razprodajo m sleparsko prevaro cerkve In vere V . dosego  kandidatur  in  brezvestnega, J
_   üvUenJal Kje
hI dr. Korošec bolje koristil cerkvi in veri, v beogradskem parlamentu In s svojim sodaaflm brezdelnim življenjem, au pa v cerkvi ko* propovednik ta dobrohotni dnini pastir!? In vse to "elja tudi za ostale duhovnike — politik* ki mrze trnjevo in trudapomo kaptsnsko in duhovnMko življenj* po dežel! in M sp rajši naslajajo po hrzovlakih. po parlamentih in z mastnimi poslanskimi dljo+ami!
Vse to Je resnica in če so vam verski nauki in versko življenje na srcu, zlasti pa dobra vzgoja vaše mladine, pokličite te duhovnike na odgovornost.
recite jim, da nočete več hujskanja In delitve ljudi v brezvernike in vernike, kajti kdo je pred Bogom vernik m brez-vernik, kdo grešnik in angel?!
Storite bogoslužno delo in agitiraj-te dne 8. februarja in še prej od hiše do hiše proti SLS, proti klerikalizmu, ki pomeni odvračanje duhovnika od cerkve in vere k posvetnim stvarem, mesto evangeljskega oznanjevanja!
Volitve In državni vpokojenci.
Klerikalna stranka, — da bi rešila s potapljajoče se ladje, kar se sploh da rešiti — se je spomnila sedaj pred volitvam! tudi kar naenkrat državnih vpo-kojencev. Obeta jim, da bodo njeni poslanci poskrbeli za to, da se bo ratificirala takozvana »rimska konvencija«, ki ureja vprnSanje starovpokojencev.
Mi bi gospodo pri SLS vprašali, kako je to, da se za starovpokojence takrat niso Prav n?č brigali m prav nič mislili na »rimski pakt«, ks so bili na vladi? Zakaj niso takrat poskrbeli za ratifikacijo,^ zakaj so poslali poslance domov?
Zakaj takratni klerikalni pametni minister g. Sušnik, ki je imel sicer dosti časa za favoriziranje klerikalne Gospodarske Zveze, se ni utegnil brigati za prošnjo državnih vpokojencev glede priznanja neomejenih železniških legitimacij? Pustil jih je v svojem fa-moznem »pravilniku o voznih olajšavah« na cedilu s tem, da jim je dal samo pravico do letne trikratne vožnje, kar so imeli tudi že do tedaj, fn vendar so takrat naši listi, strokovni in politični, pisali dan za dnevom o državnih vpokojencih! Tako je samo naš list prinesel nad deset člankov o raznih vprašanjih glede državnih vpokojencev, tudi o rimskem paktu In o železniških legitimacijah. Ne glede na vse to pa v vrstah vpokojencev vendar niso samo — liberalci, marveč Šteje SLS tudi med njimi več ali manj svojih lastnih pristašev, ki so bili udarjeni — z »liberalci« vred in trpe na posledicah.
Sedaj, tik pred volitvami, so gospodje klerikalci kar naenkrat našli svoje srce za starovpokojence, katerih poprej niso poznali. Lej ga, kako čudno je to! A tudi kako prozorno! Menimo, da starovpokojenci sploh niso tako kratkovidni in nimajo tako slabega spomina, da bi ne vedeli, komu se Imajo zahvaliti, če imajo dane«; n. pr. le pravico do trikratne železniške vožnje, da ne govorimo o drugih takih »dobrotah«. Na take limanice se pač ne bo dal vjeti noben vpokojenec!
Shod Narodnega bloka v Šiški
Snoči se je vršil v veliki dvoran! restavracije »Reininghans« v Šiški volilni shod Narodnega bloka. Dvorana je bila nabito polna. Navzočih je bilo najmanj 300 do 400 volilcev. ki so z napeto pozornostio poslušali izvajanja posamnlh govornikov ter z navdušenim ploskanjem pritrjevali posam-nim posebno markantnfm odstavkom. Vsi so soglašali v enodušni sodbi, da je bila dosedanja politika pretežne večine slovenskih poslancev popolnoma zgrešena, ker ni dosegla nobenih koristi za široke ljudske mase, pač pa povzročila ljudstvu neizmerno gospodarsko škodo. Vs! so prišli do prepričanja, da je treba napraviti konec takšni politiki in izvoliti za poslance nove moči, osebe, ki se bodo predvsem posvetile rešitvi perečih gospodarskih vprašanj.
Shod je otvoril a. Svoboda, ki je iskreno pozdravil navzoče, se zahvalil za naravnost ogromno udeležbo, kar je dokaz, da se prečenja probujat! tudi Šiška, ter podelil besedo inž. S a p l j i, kot kandidatovemu namestniku. Govornik je oörtal pomen Narodnega bloka, orisa! zgodovinsko važnost sedanjih skupščinskih volitev ter dokazoval potrebo, da se vsi napredni volile! strnejo v eno falango ter kot en mož glasujejo za kandidata Narodnega bloka. Njegova izvajanja so izzvala vsestransko odobravanje. Za njim je govoril kandidat Narodnega bloka g. Ivan M o h o r 1 č. ki so ga pozdravili volilci ob nastopu z viharnim ploskanjem.
Govornik Je glavni del s volih izvajan) posvetil razpravi o delavskih vprašanjih. Obrazložil je Interes delavstva na našem gospodarskem napredku in opisoval na konkretnih primerih škode, ki jih trpi naše delavstvo vsled tega, da so mnoga vprašanja gospodarske politike vsled večnih kriz v parlamentu ostala nerešena.
Orisal le dosedanje delo naše drŽave v tocijalnopolitičn! zakonodaji ter važnost vpeljave starostnega In invalidskega zavarovanca za delavstvo. Nato jerazpravljal o krizi naše industrije ter e pomanjkanju zaščite za stroj no industrijo, ki bi se lahko razvila v LJubljani In okolici, za Industrije Železnih izdelkov ter poljedelskih strojev, za katero Imamo mnogo kvalificiranega delavstva ia vse ostale predpogoje in bi se lahko osnovala velika podjetja, ako nas ne
H inozemska konkurenca uničevala. Navajal ]e nato posamna podjetja v Sloveniji, k! krčijo obrate, odpuščajo delavstvo, ker ne morejo doseči ugoditve svojih utemeljenih zahtev Politične stranke, ki stojijo laven bloka, pa oganjajo demagogijo s raznimi dragimi gesli, namesto da bi se brigali za ta oereča vprašanja. V Jeseni bi bili lahko uveljavili zaščitno carino, ako bi bili imeli resne interese pomagati našem« delavstva.
Ob konca svojega poročila je Se omenjal važnost odškodninske konvencije, ki je bila sklenjena poleti v Beogradu za nafte primorske rojake, da se jim povrnejo škode, ki so jih povzročili.
Volilci so sprejeli njegova stvarna Iz* vanja z enodušnim odobravanj cm.
V Imenu delavstva Je govoril g. Lof-bek, ki le ugotovil, da se ie za delavstvo v arzenalu zavzel edino dr. 2erjav ter iz-poslovtl. da se le v tem zavodu zopet vzpostavilo delo. dočim so vse prošnje pri drugih faktorjih ostale brezuspešne. Važnost Narodnega bloka je iapidarno pojasnil g. B u f f o n.
Lepo zasnovan govor je imel g. dr. Nike 2 u p a n i č, min. n. r. Pojasnjeval je dosedanjo politiko v naši državi in dokazoval, da so se tisti, ki so doslej zastopali v Beogradu slovensko ljudstvo, hudo pregrešili, ***T so delali samo megleno strankarsko politiko, niso pa se brigali za gospodarska interese in koristi širokih slovenskih slojev. Označil je po zaslugi zločinsko delo tistih, ki hočejo razrušiti državo, ter pojasnjeval načrte onih, ki so to državo ustanovili in ki nikdar in nikoli ne pripu-ste, da bi ta država propadla in naj se proti nji zarote tudi vsi sovragi. Državotvorne stranke hočejo iz krvi najboljših ju-goslovenskih sinov porojeno Jugoslavijo Čuvati kot zenico v svojem očesu ter storiti vse, da postane silna in mogočna.
Na tej poti se ne dado od nikogar zavirati. Zvezo teh državotvornih strank pred stavija Narodni blok. Kdor hoče mogočno našo državo, ta se mora pridružiti Narodnemu bloku.
Govornikovim izvajanjem so poslušalci viharno pritrjevali.
Nato so še govorili gg. O r a Š1 č, R. Pustoslemšek, Noč, Dežman in Ctirerman.
Zborovanje le trajalo do 23. S pozivom, naj vsak pridno deluje za Narodni blok in pridobiva nove pristaše, je predsednik g. Svoboda zaključil sijajno uspeli shod. Volilci so zapuščali zborovanje v prepričanju, da se bodo »Kranjcem vremena zjasnila« le. ako na vsi črti zmaga Narodni blok.
•
— Da razgovaramo. Pepe, tisti, ki je v copatah že sijajno zmagal, je dobil od gospoda Korošca dovoljenje, da si nabavi novo volilno orodje. Vinta in copate in še limanice da nimajo pra* vega učinka, zato da bi rad Pepe še francosko kladivo in brumerang in to* mahavko takisto. Če ga gospod Koro» šec tako izdatno oborože, da je zmaga sigurna. Pepe je dobil kredit na raču<i ministrskih nabavnih prispevkov in meni, da je zdaj na konju. Copate, vinta, limanice, francosko kladivo, in« dijanski brumerang in še tomahavka povrhu, da mora spraviti na kolena vse, kar se Pepetu še unira. S franco* skim kladivom prokuje Pepe vse verige tolovajskega nasilja in terorja in grozo« dejstva v škapuTirje in rožne vence, da bo mir na zemlji in v njegovih copatah takisto. Tisto o zvonovih, ki jih je Pe* pe med vojno prelival v topove, da junaško brani svojo domovino, da zdaj ni več res. On je sila miro!juben in ga jc samo tolovajstvo prisililo, da se oboroži od copat in šarže pod vra* tom. Francosko kladivo je Pepetu pri» pomogl-\ da so ga gospod Korošec po* k'ca'i iz brrtovskih skladnlc na~aj v uredništvo. Dejali so mu, c!a je zdaj samo še teden dni do sijajne zmag-; in zato da mora kovati, kar je moč*. In Pepe kuje, da lete iskre na *se strani. Ne teror, pravi, marveč grozodejstva da so zavladala v onem generalnem štabu, ki plačuje po 1000 Din nagrade. Mnogo njegovih pristašev da drže v zaporih popolnoma nage pri odprtih oknih — o! Ponoči jih orožniki vodijo popolnoma nage na sprehod po dvori* šču v najhujši zimi in mrazu — grozno! Pepe se je ustrašil misli, kaj bi rekla njegova kuharica, če bi ga ponoči pe* Ijali mimo njene postelje popolnoma nagega na sprehod. Taki sprehodi da niso dostojni in zato da mora zmagati Pepetova vinta, ki jo vodi na sprehod samo podnevi in sramežljivo zastrto kakor turško ženo. Potem je dejal Pepe gospodu Korošcu, da bi kazalo prekli* cati paneževo sodbo o zmagoviti volilni bitki. Papež da ima svoje zlate Čolne in srebrno tiaro, pa mu ni do Pepeto* vih copat. Njemu da je vseeno, kaj dela Pepe v uredništvu, ker bo moral sam dajati za to odgovor na sodni dan. Gospod Korošec so mu pritrdili, naj kar udari s francoskim kladivom po fal* zifikaroriih. Samo pazi naj. da v naglici ne falzificira svojih copat, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi se kdo zmotil In vrgel kroglico drugam. Pepe je z brumerangom vse lepo razkrinkal in dobi zdaj od papeža tristo dni odpust* ka, ker jih tako sijajno zagovarja.
— Somišljenike »Narodnega Moka« opozarjamo na shod ki se vrši dne 3L febr. t, l. ob § zvečer pri »KoŠaku« v salonu na keg-Jlišču, Krekov trg It II. VoUicem poljanskega okraja se predstavi kandidat g. Mo» hortč. Na shodu govori tudi minister g. dr. Kramar. Somišljeniki, vsi na shod!
— Vodtratcanil Danes zvečer ob a priredi Narodni blok volilni shod v salonu
gostilne Dralček v Bohoričevi nlicl It 9. Govorita gg. Iv. Mohorlč In ing. Saplja. — Vodmatcani, odzovlte se polnoštevilno ter pripeljite tudi znane seboj.
ee
..DANTE
od 1. februarja naprej. KINO IDEAL.
Politične vesti.
= Kdo Je dr. Krämer? Pod tem
naslovom dolži škofov list bivšega ministra dr. Kramerja. dat je kriv ronesre-čene likvidacije na Dunaju, Češ da jo je on vodil, zadržavai in zavlačeval. CL dr. Kramer nas prosi zu konstatact-jo, da so vse te navedbe proste izmišljotine. On ni nikdar vodil likvidacije in vse, kar Je mogel v tem oziru storiti, je bilo, da je kot član vlade L 10I9 neprestano dresa! tedanjega min. predsednika Protiča in opozarjal na nujnost in važnost likvidacijskega posla. Gosp. Protič je bil protivnik likvidacije, ker je smatral, da Jugoslavija ne ho morala prevzeti del starih avstrijskih dolgov, ako se na likvidaciji desintereslra. Kar se je navzlic temu stališču predsednika vlade doseglo, Je Pa zasluga dr. Kramerja. K temu naj pripomnimo še to, da bi se bilo dalo morda še več storiti .ako bi bil takratni podpredsednik vlaJe dr. Korošec, ki ni imel nobenega resorta in bi lahko, vse svoje sile posvetil temu in enakim vprašanjem, storil svojo dolžnost. Toda dr. Korošec sploh ni kazal zanimanja za to stvar...
=r AH imamo obznano v Slovenlii? Kje, pokažite jo! Kje se zatira SLS, kje omejuje njena sicer brezvestna demagogija in zapeljava našega ljudstva? Nasprotno je res: take svobode SLS ni uživala Še nikdar! Danes lahko repu-blikanizira, njena Gospodarska zveza lahko slepari državo in narod za težke milijone, poslanci ä Ia Sušnik pa smejo prosto nositi po shodih in po slovenski zemlji žige običajnih državnih sleparjev in korupcijonistov! Prva posledica obznane so bile prenapolnjene ječe.c Kje vidite ječe prenapolnjene? Kje se ponavljajo vojni časi žalostnega spomina? Ne, dragi ^Slovenec«, danes se ne ponavljajo slavni časi žalostnega spomina, ko si ovajal napredne ljudi, če so kihnill proti Avstriji, danes niso napolnjene ječe z ljudmi, katere so ovala i e tvoje brezsrčne kreature! Napolnjenih ječ ni, n?t1 enemu klerikalnemu agitatorji se nI skrivil las, niti eden se ni zatvoril, dasi bi marsikateri zaslužil!
»Kot prva žrtev je padel voditelj vojvodinskih Nemcev dr. Kraft.« Ne, lopov, nI padel, Iskal je prepira z vojvodinskimi Srbi In nsšel v prepiru zasluženo kazen za svoje hujskanje nemškega prebivalstva proti vojvodinskim Srbom, mesto da bf pridigal složno sožitje in prijateljstvo! Ce se bo nemški agitator Schauer na pr. spri v kaki Štajerski gostilni in bo dobil bunke po glavi, zopet zavpije »Slovenec« o nasilju, das! Jo jasno, da Schauer ne bo oznanjal bratskega sožitja naših Nemcev z nami. marveč bo hodil po gostilnah, da lovi Izdajalce In renegate!
»Druga žrtev se vije v krčih vsled zastrupljanja z arzenikom.« To je baje srbski pop Džoka Popovič, o katerem laže »Slovenec«, da so ga zastrupili nasprotnik?, dočim ?e nasprotno res, da ga ie zastrupil katoliški duhovnik Iz katoliške redakcije v Ljubljani!!
»Koliko pa je nedolžnih žrtev«, vzklika »Slovenec*, ki si jih izmišljam in za katere ne jamčijo niti uradna, niti neuradna poročila. Vidite, tako izgledajo farbarije ljubljanskega ^Slovenca,* potem pa pretaka krokodilčke so'ze nad tako dokazanim (!!) »zločinskim in zverinskim početjem* sedanje vlade ter predrzno poziva, podkrepljen od dr. Ravniharjeve akcije, celo napredne kroge. d„i zakrlčljo 8. lebruarja: Živel dr, Korošec, živela SLS, živela Slovenija, Fej dr. Ravnihar!
= Iz narodne socijallstične stranke je izstopil, kakor nam poročajo, g. dr. Tone Jamar, zdravnik v Ljubljani. Svoj izstop je utemeljil V posebnem pismu, ki ga je včeraj poslal strankinemu na-čelstvu. Izstopil je iz stranke radi znanega nesramnega napada »Nove Pravde« na dr. Pivka in ker se ne strinja s protinarodno politiko, ki jo v zadnjem času dela narodnosocijalistična stranka. Tako zapuščaqo to stranko najboljši možje, ki so bili njeni stebri v času, ko je ta stranka še imela Ideale in se še ni prodajala vsakomur, kakor obcestna vlačuga. Tako pada list za listom, dokler ne zapusti »narodnih« socijalistov zadnji — poštenjak, saj pač danes že uvideva vsak, da v ti stranki za poštene ljudi ni več mesta. Kakor čujemo, bo sledila Vidmarjevcmu in Jarnarjeve-mu zgledu cela vrsta njiju somišljenikov. V družbi z dr. Ravniharjcm in klerikalci ostanejo samo še »narodnosoci-jalni» afaristL
Inserirajte v »Slov. Narodu"!
Stev. 26.
»slovenski NA r öü« dne !. februarja 19».
Ji
Julijska krajina.
— Senator M os coni o drugorodelh Italiji. Bavili smo že s knjigo bivšega generalnega civilnega komisarja v Trstu   senatorja Mosconija o drugo-rodcih. V obsežnem poglavju o Jugo-slovenih trdi najprvo, da   je država Habsburgovcev v Trstu, Julijski Krajini in Dalmaciji podpirala Slovane na vse načine. (To ni res! To laž so mu natvezli Tržačani, ki dobro vedo, kako je Avstrija gojila Italijanstvo v celem Primorju, oni pa so dosledno kričali, da protežira Slovane!) Hotela je s tem zadušiti italijanski irredentizem. (Ni res! Vladni možje so čestokrat najfinejše pojave irredentizma označali za   otročarije, na katere se ni treba ozirati!) Po nastopu novega režima so se Slovanom vzbujale prazne nade, v njih se je razvilo neko razpoloženje neprestane nemirnosti, grozeče in nevarno. Pri Italijanih je naraščria oziovo-ljenost, namen   reakcije   v obrambo lastne pravice. Dogodki v Splitu so izzvali ljudski izbruh do požiga Narodnega doma... Na te in druge dogodke in na valovanje med prebivalstvom si je Mosconi določil točne kriterije, da treba z dmgorodci postopati po zahtevi enakosti in pravičnosti, hkratu pa od njih zahtevati lojalnost in spoštovanje države ter italijanske narodne zavesti. Zavzel se je za pomirjevalno asi-milujočo politiko stare in superijorne civilizacije.   Jugoslovensko prebivalstvo je polagoma spoznalo potrebo, da se v svojem lastnem interesu prilagodi novemu stanju v deželi. Mosccni pravi dalje, da je v vsakem Slovanu narodni Qut globoko ukoreninjen in ga treba v pravičnih mejah spoštovati. Vsako sovražno postopanje bi ga samo utrdilo in poostrilo. Posebno tam, kjer Je dru-gorodna masa kompaktna, se ne more odrekati slovanske ljudske Šole. ki odgovarja globoko Čuteči   potrebi posameznih družin. In vsled zoPetne otvoritve slovanskih šol mislim rudi na kak srednješolski zavod. Mosconi hoče seveda vse ukrepe preplesti   z italijanskim duhom asimilacije, službeni jezik mora biti italijanski, ali priporoča vendar nekako približanje slovanskim zahtevam v svrho »pomirjenja in pobratenja«. Od fašistovske vlade pa ni pričakovati takih izprememb, na kakršne misli Mosconi.
— Kako se deli pravica v Julijski Krajini. Odvetnik dr. F. MikuletiČ v Ilirski Bistrici opisuje v »Edinosti« razmere na sodnijah, kjer vlada samo italijanščina. Slovenci dobijo v roke vabila in razsodbe izključno v italijanskem jeziku, katerega ne razumejo. Dogode se taki slučaji: Kmet iz Jelo-vic, 35 km od Bistrice, je prihitel na sodnijo z italijaskim vabilom, katero
pa sc je tikaio zapuščinske razprave, vršeče sc na licu mesta. Kmetica iz Koritnic je hodila po Bistrici z italijanskim vabilom, ko jo je sodnik čakal doma za zapuščinsko razpravo. Takih slučajev je polno. Po sodnijah jc polno zastanega dela, poleg drugih vzrokov tudi tega, ker vsaka mala pravdica, ki se je včasih opravila v pol ure, traja cel dopoldan. Sodniki nc znajo slovensko, stranke ne znajo italijansko, pravih tolmačev ni in tako se gode po sodnijah prave ko*obocije. Da ob takih razmerah trpi pravica, da imajo ljudje nepotrebne zamude in stroške, je razumljivo samo po sebi.
— Predstave. Prostovoljno gasilno društvo v Sežani priredi 1. m 2. febr. Tolstojevo dramo vMoč teme«. — V Pod m eleu priredi Kraetska Čitalnica igro »Deseti brat«.
— V Dolini pri Trsiu je umrla gospa Uršula Pangerc, soproga bivšega župana in poslanca gosp. Pangerca.
— Nasadi na bojiščih. Sestavljen je načrt za nasade po hribih in gričih, kjer so se vršiH hudi boji. Zavzelo se je za to misel društvo »Pro Montibus et Silvis« in gospodarski nadzornik inž. Fasan je sestavil načrt. Nasadi, ki se bodo zvali »sveU gaji«, bodo na Sveti gori, na Sv. Gabrijelu, na Kalvariji. v Panovcu, na Sv. Marku, na Rafutu. na mirenskem gradu, na Vrhu sv. Mihaela, na Fajtovem hribu in na Sabotmu. Nasaditi se ima 332.240 dreves, od teh pa 126.000 na »svete cone«, ki ostanejo nedotakljive in obdrže ono stanje, katero jim je pustila vojna. V teh conah bodo gaji okoli bojišč, drugod na vrhu hribov.
— »Mlltzla Adrtatica«. V Jakinu v Ttaltji so ustanovili udruženje z imenom »Milizia Adriatica«. Ta jadranska milica Ima v programu pospeševanje osvajanja Jadrana s strani Italijanov ter se tako dr?i programa reških legijonarjev. Organizaciji načeluje kapetan Evgen Coselschi (Kozelski).
— V Voloskem občuti ljudstvo vedno bot« potrebo, da bi ta mošnja posojilnica razširila svoj delokrog tudi na bančna posle. Polom tržaške Bank*» Adriatike je zadel marsikoga le radi tega, ker ni Mo doma denarnega zavoda. Naj se skliče glavna skupščina in zavod premesti v Opatijo.
— Z Goriškega poročajo: V Antrono-piani v provinci Novara se Je smrtno ponesrečil 28-tetnl delavec Rudolf Vončina iz Lokovca. S krampom je zadel na mino, ki je eksplodirala in ga ubila. — V goriški bolnili je umrl 28-lctni Fran Obid z Bukovega. Na sv. Štefana dan je bil v prepiru v neki gostilni ranjen na glavo; trpel Je cel mesec. — Prosluli Ptsenti, ki je vodil doslej najhujšo fašistovsko borbo proti Slovencem, je na zadnjem zborovanju fašistovske organizacije v Vidmu, kakor vse kaže, s svojo strujo pogorel. V odboru ga ni več. Mož je hotel z vso silo vstvariti med slovenskim ljudstvom tudi močne fašistovsko stranko, ki bi tlačila vse narodno čuteče Slovence, pa se je poizkus izjalovit Uspehi so bili tako neznatni, da Je nekaj časa tako velika Pisentijeva slava sedaj namah razpadla v nič.
DANTE
ocM. tabmarfa naprej. KINO IDEAL.
Škofu dr. Jegliču.
Odposlanci treh aakdemičnih društev *Zarje«. »Danice« in »Borbe« so Vam, gospod škof, izročili nekako spomenico, v kateri Vas bodrijo, da ne omagate v borbi, ki se bije med SLS in Nacijonalnim blokom. Ti akademiki so zaslutili, da se maja Vaš dosedanji temeljni princp, po katerem ste smatrali, da je cerkev poklicana, da vrši svoje poslanstvo ne samo v dušnopa-stirskem, marveč tudi v političnem ozi-rn s tem, da organizira posebno stranko :ca sprovedbo krščanstva v političnem življenju. Politični pogreškl, ki jih ie storila SLS v zadnjem desetletju, so Vas opozorili, da ne gre vezati usode In uspeha dušnopastlrske kot poglavitne misije katoliške cerkve s časovno omejenimi programi posvetnih, političnih strank! Sedaj prihajajo akademiki, da bi Vam zastrli pogled in Vas speljali ponovno v zmoto.
Ti akademiki se motijo že v prvem odstavku te spomenice, v katerem istovetijo svoje kulturne in socijalne zahteve ter politične pravice, ki so v tem slučaju identične s programom SLS, z zahtevami in željami ter taktičnimi potrebami slovenskega naroda! Zahteve par sto politikov in agitatorjev ali privržencev še niso zahteve slovenskega tmroda! Celo v slučaju, da bi število teh privržencev znašalo SO ali pa 100 odstotkov slovenskega ljudstva, še ni rečeno, da take želje in zahteve odgovar-ir.io tudi dejanjskim potrebam slovenskega naroda! Kajti kot dušni pastir razumete, da poedinec kakor narod lahko zahtevata tudi zmotne stvari in da ne obstoja vedno skladnost med zahtevo in realnim interesom. Ljudje in stranke imajo tudi zmotne programe (kakor n. pr. SLS). Zahteva ne zadošča, potrebna je še materijalna upravičenost teh zahtev. Z enako pravico torej lahko govori pristaš socijalistične stranke ali SKS o tem. da pomeni njegov program »borbo slovenskega naroda za svoje pravice in kulturne ter socijalne zahteve«. Omladina te spomenici: se moti že v tej bistveni točki in ne zna razločevati enostavnega dejanjske-ga stana, kaj še, da bi mogla reševati temeljna življenjska in politična vpraša-
nja, o katerih govori v naslednjih od* stavkih!
Preidimo h glavni točki te spomenice! Ti akademiki pravijo: da je naloga svobodne cerkve da vrši svoje poslanstvo ne samo v dušnopastlrskem oziru, marveč tudi, kar se tiče našega političnega in gmotnega blagostanja de-tovnih stanov in končno, da je v zmoti, kdor hoče omejiti cerkev na notranje življenje ter jo odrezati od javnega dela. Te površne ločitve in trditve utemeljujejo s tem. da ne gre. da civilna družba ureja medsebojno odnose državljanov in držav popolnoma sama zase, brez ozira na večne resnice samo v duhu modernega materialističnega poganstva in breznravstvenega kapitalizma!
Najprvo boste priznali, da je katoličan lahko monarhist aH republikanec, kakor pač zahtevajo razmere v poedi-nem narodu in državi. Zmotno je misliti, da se da iz naukov Cerkve izluščiti kako politično religijo, ki bi naj veljala za vse! Cerkev je tudi zgodovinsko vsaj v trenotkih razumnosti odklanjala poseganje v te probleme in jih prepuščala narodom, da jih rešujejo po svojih težnjah in željah. Pa ne samo za velika politična vprašanja velja ta dezen-teresma, odnosno to nadpolitično stališče Cerkve. Isto stališče zavzema ofi-cljelna tudi v gospodarstvu, kjer se ne identificira niti s fendatlzmom, niti s socializmom, niti s kapitalizmom, ker so to procesi, o katerih se ne ve. kako se razvijejo, in ker iih rešuje človeštvo po svoji uvidevnosti. Isto velja tudi za nacionalizem velja za vse probleme, ki niso striktno zapopadeni v naukih sv. vere in katalogizirani v dogmah. Ml mislimo, gospod škof. da bi tudi cerkev še danes storila pameten korak, ako bi se kolikor mogoče dezenteresirala na prosvetnem življenja, oe kakor da M hotela s tem reči, da se naj to življenje preuredi na neverskl podlagi, marveč take, da ne gre, da se vsečloveška cerkev In njena poglavitna nadzemeljska misija zanese v relativnosti tuzemske-ga življenja.
Kam pripelje tako vmešavanje, nam dokazuje svetovna vojna. Papež v Rima je imel priliko, da teta 1914. oda
kratko in jedrnato spomenico vsem katoliškim narodom in jim prepove aktivno sodelovanje v vojni. To bi bilo v duhu krščanstva. Nahajal se je razen tega v tedanjem trenotku na nevtralnem teritoriju, pa tudi, kaj zato, če bi bil ne-■ koliko trpel. In tudi Vi, gospod škof. bi I bili lahko leta 1914. zaukazali svojim
* vernikom, naj se ne odzovejo pradrz-\ nemu pozivu avstrijskega krvnika na j poboj lastnih slovanskih bratov! Zakaj
tega niste storili? Ker ste smatrali čisto v skladu t naukom, ki Vam ga hočejo dati duševno nezreli ljubljanski akademiki, da zahtevalo najvišji cerkveni interesi, namreč tisti, ki hočejo, da posegaj cerkev tudi v posvetno življenje, da se naj naveze slovensko krščansko ljudstvo na usodo Avstrije, da so \*rnci bližji bratje, nego Srbi ali Rud. da je v interesu slovenske keto-j llške cerkev, ako *e njena nepravilna. . od Vas ustanovljena politična organl-
• zaciia priključi Avstriji In vodi avstrijsko mednarodno In domačo politiko!?
Kdo je tisti, ki sme imenovati kako svoje politično dejanje, da je v skladu z najvišjimi katoliškimi interesi ali celo z verskimi resnicami? Ali so morebiti tirade gg. Terseslavov, Gosarjev in Tomincev v socijalnem oziru zahteve — katoliške dogmatike!? Ali so mord* delavci v tovarnah gg. Polakov boljše plačani, kakor pa delavci v ljubljanski tobačni tovarni ali pa pri Strojnih tovarnah? Ali ni farizejsko, imenovati način organizacije in pa poi^rše-na sleparstva Gospodarske zveze ter neštevilna taktična in politična dejanja gg. Korošcev, Sušnikov ln drugih, da so v skladu s svetinjami katoliške cerkve? Na papirju se lepo čitajo blesteči izrazi, toda ali obstoja razlika med »katoliškim« »Slovencem« in kakim drugim zavratnim židovskim listom, n. .pr. med njim in »Svobodnim domom« Stjepana Radiča? Sploh, kje je razlika — kapitalistična, materijalistična poganska — kakor se izjavljajo ti mlečnozobni akademiki, recimo, med ravnateljem kake Trgovske banke in vodjo Zadružne banke v Ljubljani? Ali so tantijeme in dividende g .inž Serneca posvečene ln katoliške, tamijeme in dividende drugih zavodov pa nekatoliške, nenravstve;te in poganske?!
Razlika med SLS in drugimi strankami je v prvi vrsti ta: Ta stranka ima zmotne politične programe, v naši državi n. pr. protidržavno in protinacijo-nalno orijentacijo, nadalje zmotno politično   taktiko,   popolnoma zgrešene upravne in samoupravne ter gospodarske programe,   končno   absolutno nejasna   in   nedoločena socijama stremljenja! To je eno! Mi ne pravimo, da jc z zmotnostjo teh stremljenj in teh programov zadeta katoliška cerkev, vsaj programatično. Oškodovana je politično, v toliko, ker zadene   borba proti tem zmotnim programom seve tudi njihove zaščitnike in voditelje, ki se nahajajo v vrstah visoke cerkvene duhovščine. S tem se zadene seve tudi ob moralni položaj in ob poslanstvo vere med nami! Nam so naši politični programi, ki so eminentno samopolitičm in gospodarski ter socijalni, in ki se nikakor ne tičejo verskih resnic ln verskega območja, z izjemo nekih okvirnih zahtev, s katerimi odrejamo absolutno enakopravnost in svobodo za vsa vero-izpovedanja   In   svetovna prepričanja, ker smo pač mnogolični ljudje, z raznimi duševnimi ustrojstvi, v naši državi tudi z mnogimi verami   in izpovedanji itd. SLS pa si poleg zmotnih programov še nadeva nekako oblačilo verske stranke! Tu tiči njena največja pogreš-ka in škodljivost. Mi Vas ne razumemo, ako verjamete tem   mladim akademikom, ko Vam hočejo  dopovedati, da pomeni vlada g. Seipla ali pa Davido-vičev kabinet »obnovo človeštva v krščanskem demokratizmu. ljudovlado na načelih krščanske svobode   in morale« L t. d.
Vzemite Švico, gospod škof. poglejte, tudi tam imajo različne vere, tudi urejeno življenje! Nobenemu katoličanu ne prihaja na misel klevetati druge, da so poganski, da so breznarav-stven! kapitalisti i. t. d.
Če potegnete facit Vašega življenja, lahko sicer pokažete na Marijine in druge družbe, lahko pokažete na katoliške shode in druge take- manifestacije, lahko se ponašate z marsikaterim delom, ki je bilo tudi po našem mnenja lepo in vzvišeno. Toda v daši. kadar tako-le sam premišljate o svoji življenjski poti, morate priznati, da bi bili katoliško cerkev in vero lahko drugače mnogo uspešneje zavarovali odnosno ji izvojevali mnogo močnejšo pozicijo v našem javnem Življenju, kakor ste storili s pomočjo Vaše cerkveno-
Dnevne vesti.
V Ljubljani dne 3 L januarja. 1925.
Zdravo, brat Pivko!
Kakor električni tok }e učinkoval članek brata Staneta Vidmarja name, ki živim na stare dni v zatišju, daleč stran od Ijute volilne vihre. Pa ue samo name; vem, da jc napravil enak vtisk na vso staro gardo, ki smo v vseh borbah življenja visoko dvigali neoskrunjeni prapor sokolske časti in čiste nacionalne misli!
Ko sem cul, da prevzema brat Pivko kandidaturo za narodnega poslanca, me je obšla vesela misel, češ odločil sc je stopiti v politično življenje mož, ki nima madeža na sebi, nego ki bo slovenska veja našega narodnega debla ponosna nanj in ne bo nikogar, ki ga je rodila slovenska mati, da bi z radostjo ne pozdravil tega Pivkove^a koraka in da bi ne storil vsega, kar zna in more, da bi brat Pivko sijajno ne zmagal — ne Pivko samo kot Čl°vek, temveč Pivko kot reprezentant nase vzvišene nacionalne in državne misli!
Kolika prevara! Kristovi apostoli so imeli v svoji sredi Judo Iškariota, zakaj bi ga slovensko pleme ne imelo! Ne enega — več jih hoče imeti! Tem ni do Pivka, do moža čistega značaja, plemenitega hotenja in idealne požrtvovalnosti, tem ni do naše velike in svete stvari narodnega in državnega edin-stva — tem je do rušenja nacionalne in napredne fronte, tem je do tega, da ponovno dokažejo, da je tudi ta veliU čas zalotil majhne ljudi!
In ti majhni ljudje ne rujejo proti Pivku s poštenimi sredstvi, se ne borijo proti njemu z uma svetlimi meči, ne stopajo na mejdan kakor mož proti možu — ne, marveč s podlimi klevet-vami, s krajo njegove časti in s skru-njenjem njegovega čistega imena rokovnjaško delajo proti Pivku, ki jc za naše osvobojenje in ujedinjenje zastavil svoje največje imetje; svoje in svo-je rodbine življenje! —
Prosim Vas, bratje, ne mislite, da zanašam s tem politiko v sokolske vrste. Saj nam je brat Pivko pokazal sam pravo pot pravega Sokola, ko je — čim je sprejel kandidaturo — sam iz lastnega nagiba in po diktatu treznega preudarka odložil mesto staroste mariborske sokolske župe. Kot sokolski redov je stopil v vrste borcev za resnico in pravdo, da s tem vrže politiko iz Sokolstva in zanese sokolskega duha v politiko. In temu sokolskemu duhu udarjajo pečat jugoslovenskega značaja princip poštenega dela, princip požrtvovalnosti in princip socialne pravičnosti, k: jih podčrtava in vznaša nad vsakdanjost, povprečnost in samoljubje neizmerna in za vsako žrtev vedno pripravljena, globoka ln istinita ljubezen do naroda ln domovine!
Srečni in ponosni bi mordi biti, da če hoče mož takih svojstev, tolike delo-Ijubne volje in brezprimerno značajne preteklosti posvetiti delu v narodni skupščini, kjer hoče našemu plemenu in edinstvenemu narodu žrtvovati vse svoje fizične in moralne moči, ki so se mu razvile v trdi sokolski šoli ob gro-movitem ukazu plameneče zavesti ju-goslovenske duše, da je sreča in blaginja domovine naš najvišji zakon!
Blato, ki ga podle roke mečejo na brata Pivka, pada nanje nazaj, in vsaka teh rok naj usahne ob živem telesu, ker zasaja nož v blestečo čast enega naših prvih in najboljših bratov!
Vsaka krogla, ki ob volitvah ne pade za brata Pivka, je krogla našega samonbojstva, je neizmerno žalosten dokaz, da smo udarjeni z bedno slepoto, ki ne vidi veličine in resnosti sedanjih dni, ko nam je voliti samo dvoje: ali ostanemo, da napredujemo, ali se nam zemlja razleti na drobnjav. ki jo bo zopet morala iznova v celoti lepiti naša kri!
Bratje, nam odločitev ne bo težka. Nisem agitator in to tudi ni namen tem vrstam. Dal sem le duška užaljeni duši, ki na ves glas kJiče bratu Pivku: Zovi, samo zovU sv i če Sokolovi zate život dati! Črna zemlja pa naj pogreztit onega, ki odpade! Ne pogrezne — vrže naj ga iz svojih mej! V borbi na življenje in smrt smo in ostanemo do zadnjega med onimi, ki se borijo za življenje v ljubljeni domovini!
Pivko je naš bojni klic! Zdravo, brat Pivko!
Star Sokol.
* •
— Konferenca v fin. ministrstvu zaradi izenačenja predpisov o obdače-vanju delniških in sličnih dražb se je vršila dne 29. in 30 .januarja v Beogradu pod vodstvom generalnega direktorja neposrednih davkov gospoda Stoja-noviča. Prisostvovali so konferenci predstavniki gospodarskih korporacij iz Srbije, Bosne, Vojvodine, Hrvatske in Slavonije ter Slovenije. Razprave so se vršile na osnovi posebnega načrta, ki ga je izdelala vlada. Konferenca je bila jako važna in v toliko prva svoje vrste,
kS£ «n impf i aasfnpniki    f^r^rc^^A ^    S n   ^t^^^^T^t  ft[ r^č^š*.
krogov res priliko v Vsakem pogled« objasnitl obstoječi položaj, utemeljiti svoje zahteve in dobiti od poUicanega. moža potrebne informacije. Qre za delno reformo obstoječih davcnili predpisov v onem poglavju, ki je gospodarske* najvažnejše, osobito v času trde gospodarske krize. Obdačevanje dnvlb v po samnih pokrajinah je v resnici silno neenakomerno ter je obremenitev v Vojvodini, Hrvatski in Sloveni;i največja« Namera je priti do enotnega ca\ku v državi ter do ublažitve bremena, ki g^ nalaga država v zvezi z raznimi do-kladami. Breme je neznosno in uničevalno vsled tega, ker se prišteva vsako leto k izkazanemu bilančnemu dobičku tudi še v preteklem letu plačane davkt* s pribitki ter vse plačane, mestoma zelo visoke doklade. Za Slovenijo so frrt-sostvovali gg. šuklje, Windiseher, Ž^-gar. V splošni debati je govoril dr. C Gregorič u Beograda. Nato so opisali sedanji nevzdržni polozai v posamnih pokrajinah gg. dr. Božič za Hrvatsko in Slavonijo, dr. Pavluvic /a Vojvodino, dr, Windiseher za Sluvenijo, dr. Je-lavič za Dosno in gosp. D. Marki zu Dalmacijo. Sledila fe zanimiva podrobna razprav:: od določila do določila, v ku:en so sodelovali vsi zastopniki. Preči zaključkom razpravo je imenom ude* ležnikov izrekel c dr. Windiseher zahvalo gospodu fin. ministru ter gosp. generalnemu direkioriu cnojanovičti. -Tc dni je začela z delom komisija, na čelu jI delegat Kosp. dr. Šavnik, ki ima izdelati načrt za reformo fin. uprave v državi. Kakor čujemo, so predvidena po posamnih velikimi župjnijuh (oblastih) finančna ravnateljstvu. F. G.
_ Odgovornosti   za »Slovencev*
lopovščine noče več nositi Fran K r e m-ž a r, ker ga ne ščiti več poslanska-imuniteta, zato je izročil odgovorno uredništvo Viktorju C e n č i č u, ki bo odslej odgovarjal za grehe in zločine klerikalnih tigrov. Ko bodo volitve pri kraju, bo lopovščine škofovega lista zopet ščitil s svojo imuniteto eden izmed izvoljenih tigrov.
— Klerikalni škodljivci Ljubtjait*. Marsikomu jc še v spominu, s kako hudobijo in škodoželjnostjo je bivši klerikalni deželni odbor oviral pred vojno razvoj mesta. Vsakdo ve, s kakim trudom in žrtvami je odkupila mestna občina od tedanjega avstrijskega voja Škega erarja stavbni svet vojaškega oskrbovališča ob Dunajski cesti. Ko va je potem hotela posamne dele tega stavbišča prodati, je nastopil deželni odbor in na naročeno Stefetovo pritožbo prepovedal odprodajo sveta. Tako je ležad kapital z obrestmi vred mrtev v kupljenem svetu, dasi je imela niesi-na občina že pred vojno dvoje ugodnib ponudb za odprodajo. Priti je moraW šele vojna in prevrat ter likvidacija deželne uprave, da je mogla mestna občina prosto razpolagati s svojim imetjem. Takšni so bili klerikalci vedno napram Ljubljani, če so imeli inoč v rokah. Upamo, da so se Ljubljančanje zdaj že iztreznili!
— Pokojnine učiteljem in Proletariern. Prosvetni minister je odredil izplačilo kredita v znesku 1 S miljona dinarjev za izplačilo pokojnin učiteljem in profesorjem v Sloveniji.
— Vpoklic referatov leta 19ZS. Kek"ruu rojeni leta 1004 in starejši, ki so bili pri lanskem naboru spoznani za sposobne, bodo letos pozvani na odsluženje kadrovskega roka kakor sledi: dne 20. februarja 1925 prva partija neborcev, dne 20. Junija druga partija neborcev: dne 20. oktobra tretja partija neborcev; okoli 1. marca 1935: konjeniki kraljeve garde, artlljeriisti kraljeve gair riki kraljeve garde, aniljcrlski kraljeve j^.ir-de, ostali arti'Jeristi, retnontski depot, vozari i, bolničarji in peki: okoli 20. marc^ 1025: pesadija, peSadijski polk kraljeve
de, letale! pionirji, ponionirji. telexrartsti, železniška četa in profesijonisti; okoli 3'. marca prva partija mornariških cet: okoli 1. okrtobra druga partija mornariških Bet; okoli 20. aprila rekruti, prldeljeni «vtoko-mandt. Vsi rekruti se opozarjajo, ua počakajo poziv v svoji domovui občini; če se pa začasno odstranijo iz svoje občine, so dolžni, da svoj natančen naslov prijavijo županstvu, da jim le-to zamore pravočasno dostaviti poziv. Rcknnom-mornar-Jem nt treba nabaviti vojaškega kovče^a, ker za tega na brodovfh ni prostora. Vsak mornar dobi od države vrečo za shrambo privatnih in državnih stvari.
— Aprobacija šolskih knjig. Ministrstvo prosvete je sedaj s posebni tu odlokom ob-vesü'o vse prosveuic oddelke pri velikih župarHh, da je preSla pra\ica aprobacije učnih knji? izključno v področje prosvetnega ministra. To pravico so imeli dotlei dokleT so obstojali oddelki pri pokrajinskih upravah. Ker so ti sedaj odpravljeni, je trebn vložiti za vsako apTobaci;o kake učne knjige odslej dorično prošnjo pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu.
— Gospodarski uradniki: Pišejo nam: Ravnateljstvo drž. dobrodelnih zavodov v Ljubljani razpisuje 2 mesti ekonomskih uradnikov za ljubljansko državno bolnico, V razpisu je rečeno, da imajo prednost oui. ki imajo izpit iz državnega računovodstva. Večina prosilcev Je mnenja, da ?e t« v razpisu očividna pomota, ker bi se morak» menda glasiti, da se za ekonomsko službo želi ekonomski izpit, ne pa Iz račuuovod-
ftfcdnVs: In pa srni se v ekonomi]! oce rod! računovodstva in knjigovodstva, torej Je nepotrebno poudarjati, da se teli izpit iz državnega računovodstva! Inspektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani se torej opozarja ca ta razpis, ki se naj v toliko popravi, kolikor to ti mesti zahtevata!
—Promocija. Na univerzi v Zagrebu je včeraj promoviral za doktorja vsesa zdravilstva g. Adoli Ločniškar.
— Stanovanjska beda pa klerikalni pro» težiranci. Poročajo nam: Ko so bili klcri« kalci na vladi in na magistratu absolutni gospodarji, so nastavili po vseh zavodih vse polno svojih ljudi, poleg tega jim pa naka* zali udobna stanovanja. Tako ima neki za* grizeni Slomikar in njegova žena (ki sta brez otrok) prosto stanovanje s — šestimi sobami in pritiklinarni, po mestu pa se mo» rajo potikati oženjeni učitelji z družino po kuhinjah in šolskih pisarnah. Opozarjamo na to kričečo krivico stanovanjski urad.
— Zahvala pravoslavne cerkvene obči* ne. Upravni odbor pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem cen;, damam in gospodom, kj so bodisi z aktivnim sodelovanjem ali z materijelr.o podporo ter s svojim posetom pripomogli, da je letošnja Svetosavska beseda uspela v vsakem pogledu tako odlično. Odbor.
— Laiki zidarji bi radi prišli delat v Jugoslavijo! Iz Furlanije in z Goriškega sta dobila dva podjetnika zadnje dni pisma, v katerih poprašujejo, če bi jih vzela v tu darsko delo za prav zmerno plačo. Seveda sta podjetnika to ponudbo odklonila, ker je domačih zidarjev zdaj v izobilici.
— Krediti za mariborsko oblast Po poročila iz Beograda je notranji minister dovolil za mariborsko obiast kredit v znesku 300.000 dinarjev v kritje izrednih tekočih izdatkov.
— Združenje bivših pomorcev. Vsi bivši pomorci se vabijo na zelo važen sestanek, ki se vrši v petek 6. svečana 1925. ob 8. url zvečer v prostorih restavracije »Sestica« na Dunajski cesti. V Interesu vsakega po-samnika Je, ker je sestanek strokovnega značaja, da se ga sigurno udeleži 272—n
— Družbi Sv. Cirila In Metoda v Ljubljani prihajajo zelo pogosto prošnje iz obmejnih krajev in iz Prekmurja za mladinske knjige in za knjige za mladino, ki je šoli odrasla. Ker ic družba že oddala vso svojo zalogo knjig, prosimo rodoljubno javnost, da blagovoli družbi podariti kakih knjig, katerih sama lahko pogreša. Vsako v to svrho primerno knjigo s hvaležnostjo sprejme CMD v Ljubljani, Narodni dom.
285/n
— Družbi sv. Cirila In Metoda sta darovala o priliki zlate poroke gg. Zdravko in Klementina VonČina znesek 100 Din. —
iskrena hvala!
— /z Most pri Ljubljani nam pišejo: Gle» de pomanjkljive razsvetljave v Mostah ugotavljamo, da je bilo kemični tovarni nešte» tokrat javljeno, da ne gori na Zaloški cesti svetilka. Kemična tovarna je odgovorila po svojem slugi, da žarnice ne kupuje ona, češ da občina plača le okrog 100 Din za vso občinsko cestno razsvetljavo in da iz tega zneska ne moie še žarnic kupovati. T«*di je sluga kemične tovarne izjavil, da je dostavil županu Oražmu račun za žarnico, pa je ni hotel plačati; radi tega se mu z očitanjem ne dela krivice. Bilo pa je tudi občinskemu slugi naročeno, naj pove županu, da ne gori omenjena svetilka. Res je, da je vzdrževa* nje elektrike pod vsako kritiko, kar hoče« rao tudi dokazati. Dne 10. t. m. dopoldne je pregorela varovalka v tem okraju. Se isto dopoldne enkrat in popoldne trikrat so to telefonično sporočili kemični tovarni, pa g. delovodja je šele v nedeljo dopoldne po« vedal monterju, ki je nato šele v ponedeljek popravil napako. Prebivalstvo je bilo torej dva dni brez luči radi ene same varovalke, ki se lahko takoj nadomesti. Za vse te ne* dostatke seveda nosi odgovornost klerokum odsek Oražem*Mozetič»Bitenc.
— II. književna tombola. Jugosloven-ski Matici v Ljubljani je bilo vposlanih 227 tombolsklh tablic ki so zadele amho. Ker pa je dobitkov za ambo samo 150, se je vršilo dne 30. t m. podrobno žrebanje vseh Matili vposlanih tablic. Lastnikom tombol-skih tablic, ki so pri tem žrebanju zadeli dobitek se pošlje po ta pošti. Kdor pa ne prejme dobitka, naj smatra to kot znak, da njegova tablica ni bila izžrebana in igra naprej za njega Jugoslovenska Matica ter ga o event. naslednjem dobitku takoj obvesti po dopisnici. Vsakdo pa ima pravico, da se o vestnosti poslovanja prepriča v Matičm pisarni. Z Izžrebanjem Številk 45 in 90 so bile izžrebane tudi vse ambe. Danes Je bila izžrebana tudi tretja številka 4 (štiri). Pokrajinski odbor prosi vse one, ki imajo na svojih tablicah v eni vrsti številke 45, 90, 4, da jih pošljejo z natančnim naslovom na naslov Pokrajinskega odbora Jugoslo-venske Matice, da Jim pošlje dobitek, ki Je določen zz temo, t j. 10 knjig.
— Falsifikat! 100 dinarskih bankovcev. Po poročilu iz Zagreba je tamošnje policijsko ravnateljstvo zaplenilo 8 ponarejenih bankovcev po 100 Din rdečkaste barve. Ponarejevalcem 100 dinarskih bankovcev še niso na sledu.
_ Proces proti Androllčevl. Pri beo«
ogradskem sodišču je bil snoči končan proces proti znani Danici Androličevl. Proces je trajal štiri dni. Razsodba se razglasi v ponedeljek dopoldne.
— Narodna čitalnica v Šiški priredi v nedeljo I. svečana 1925. v dvorani pri Va-Ijavcu ^ Vodnikovo besedo«. Spored: Nagovor, recitacija, alegorija, petje čitalnlškega moškega zbora, solo-petje gg. Burja in Pavlica, burka »Dva gospoda in en sluga«. Sodeluje salonski orkester Šentjakobskega društva. Začetek ob 8. url zvečer. — Odbor.
277—n
— Kačah I v HrecegovInL V okraju Treblnje v Hercegovini se je pojavila tolpa Kačakov. ki so ponoči vdrli v hišo seljaka Rade Nikšiča v selu Ravna Rijeka. Roparji so Nikšiča in njegovega brata po kratkem boju ubili, nakar so hišo oropali Kačake zasledujejo močne orožniške patrulje«
Opozarjamo na oglas krojne Sole, Židovska 5,
— Ne omafovaihrfsso se! Jazosfarvtja te
Francija sta pripravili za letošnje leto več načrtov v svrho ekonomskega zbližanja obeh drŽav. Naša vlada podpre posamne akcije in jih bo tudi subvencionirala. Eden teh načrtov je reprezentativna jugoslovanska ekspozicija na vzorčnem velesejmu v Lyon a, ki se vrši od 2. do 15. marca tL Na-ža država plača najemnino za skupne razstavne prostore, nosi transportne in sploh vse stroške, tako, da se reprezentlra nai razstavljalec popolnoma brezplačno. Pozivu, da sodeluje na tej reprezentančni razstavi, se je odzvala industrija iz vseh krajev naše države, samo v Sloveniji, centrumu juge slovenske industrije, ie rezultat negativen. Naši pridobitni krogi motivirajo svojo pasivnost, češ za nas nima interesa. Taka trditev je nesmiselna! Namen te razstave pač ni ta, da bi se tamkaj pridobilo nov trg za našo produkcijo, razven morda za nekaj branž. Namen je pokazati Franciji našo sposobnost, Francijo zainteresirati za nas v svrho pridobitve njenega kapitala za našo industrijo. To je glavni cilj te propagandne akcije, katere naj se poslu ti Jo vsa na ša večja podjetja. Nečastno bi bilo za slo-venskonarodno gospodarstvo, da bi bile na Lvonskem sejmu zastopane vse pokrajine naše države, samo Slovenija ne. Ker je čir sila kratek, časa je namreč samo še en teden, je nujna odločitev potrebna. Interesenti dobijo vsa tozadevna pojasnila v uradu Ljubljanskega velesejma.
— Petlndvajsetletnlco svojega umetniškega delovanja slavi 5. svečana odlični naš rojak g. Minko N u č I č, režiser Narodnega kazališta v Zagrebu. V proslavo nje* govega jubileja se vprizori Shakespearjeva tragedija »Otelo«, v kateri igra naslovno vlogo g. Nučič. O tem jubileju še spregovorimo.
— Dež. zadruga konc. zabotehnlkov za
Slovenijo nam piše: Z ozlrom na notico »Vprašanje zobotehnlkovc ki je izšla dne 28. tm. v Vašem cenj. listu, prosimo vljudno za to-le ugotovitev. Ni res, da eni hočejo, da se jih smatra za obrtnike, drugi pa za zobozdravnike, pač pa stremijo zobotehnikt le za tem, da se njihovo vprašanje reši tako, kakor so ga rešile že vse kulturne države. Pripominjamo, da je nam bila dotična vest poslana fz Beograda.
VELIKI PUSTNI KORZO ;
„Siavceva" russkarada postno no delto ti. H. 1925 v hotela UNION
— Italijanski generalni konzulat noriva vse na Kranjskem, Štajerskem tn v onem delu Koroške, ki pripada kraljevini SHS, bivajoče italijanske državljane, naj mu čim najpreje pošljejo te-le podatke: Ime ln priimek, ime in priimek očeta in matere, rojstno leto, rojstni kraj, ime in prüimek žene. ako so oženjeni, imena otrok, rojstno leto otrok, številko potnega lista, kraj, kjer sedaj bivajo, in točen naslov. Te podatke je treba poslati na naslov: kr. Italijanski generalni konzulat, odd. C. v Ljubljani, Selen-burgova ulica 7.
— Bestijalen oče. V selu Kumanovo v Hercegovini je seljak Nikola Grgič zlorabil svojo 10-!ctno hčerko ki je očetov zločin nato izdala materi. Razjarjena žena Je planila s sekiro na svojega moža, ki pa Je pobegnil. Končno so ga seljaki prijeli in ga izročili orožnikom.
— Pri malokrvnosti, bledlčnostl. Izpuščajih, furunkljlh uravnava priročna grenčl ca »Franz-Josef« tako važno delovanje črevesa.
— Opozarjamo na današnji oglas tvrd-
ke M. Kukman, klobučar v Spodnji Šiški, Jernejeva cesta 58.
— Opozarjamo na Inserat Samobetlna. Najnovejši izum za pranje perila. Samobclin je najboljši, najcenejši in popolnoma avtomatičen aparat za pranje perila. Cena nizka ter se svari pred nakupom drugih dragih In ničvrednih perilnih aparatov. Informacije daje in sprejema naročila: A. Gun-drum. Cesta na Gor. železnico št. 20, Ljubljana. 286/n
— Poskusen rop v Utiji. V četrtek zve« čer je bil izvršen ns postaji v Litiji nena« vadno premeten in drzen rop, ki pa navzlic temu, da je bil premišljeno aranžiran, ni uspel. V Litijo se je pripeljal z vlakom, od= hajajočim iz Ljubljane ob 18.40 ravnatelj predilnice v Litiji g. Preis. Ravnatelj je Imel pri sebi veliko vsoto denarja, bilo je 450.000 Din. Na postaji ga je. kakor obi« Čajno, tudi topot čakal nočni čuvaj, s kate* rim sta šla skupaj s kolodvora proti pre* dilnici. Torbico je ravnatelj izročil Čuvaju. Ker je bii ns litijski postaji promet zelo velik, sta oba zavila preko tračnic, na ka# terih je stal tovorni vlak. Na nekem ugodnem mestu sta skušala preiti tovorni vlak. V trenutku, ko je čuvaj stopil na prislonje* no desko, je priskočil neznanee, desko iz» podnesel in čuvsj je priletel precj trdo na tla. Pri padcu mu je torbica padla iz rok. neznanec je bliskoma priskočil, jo pobral ter jo ubral v divji beg. Na krik čuvaja in ravnatelja Preise se je pojavil orožnik Se« menic, ki se je slučajno vozil z istim vla« kom. Orožnik jo je takoj ubral za zločin« cem. Ropar, videč, da ga zasledujejo in da ga bodo verjetno dohiteli, je torbico med begom obesil na neko drevo ob potu v na« di, da bo lahko kasneje prišel pon jo. K sreči pa je Semenič navzlic temi opazil nje« govo delo ter je torbico 9 polno svoto de» narja našel. Vrnil jo je ravnatelju Preisu. Roparju je u snelo pobegniti in ga do sedaj še niso izsledili.
— Bratomor Pred dobrim mesecem se le v Mosorinu v Banatu odigral žalosten slučaj. Brata Cveto In GJeno Posarov sta se radi posestva sprla in je med prepirom Cveto porinil Gjenu nož v telo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer ja v torek podlegel poškodbam. Zanimivo je« da do danes še niso morilca prijeli.
* Otvoritev Tatankhamnovega marko« faga. Dne 1. svečana se otvori sarkofag egiptovskega faraona Tutankhamna. Lord Carter se je sedaj po po! rtoma sporazumel t egiptovsko vlado In se je odrekel vsaki zahtevi na rrob In njega vsebino. Nasprotno pa mu je vlada dovolila duplikat vseh uroew
DETSKA MODA.   temno zelena plesna obleka za deco Im er epe de Chine. Obleka je zelo enostavna in praktična.
Iz Liubliane.
— Važno   za   ljubljanske volile«.
V<ak volilec mora predvsem vedeti, na katerem volišču voli. Ker je letos v Ljubliani 20 volišč, so se morali po-samni volilni okoliši precei izpremeni-ti, rato je neobhodno potrebno, d* se vsakdo z nabitih razglasov pouči, kje ima voliti, ker so tudi volilni lokali le* tos deloma izpremeneni. Na vse to je treba dobro in pravočasno paziti, da ne bo kasneje neprilik in nepotrebnega be-ganja od volišča do volišča. Poljanča-nje od Kodeljeva do Strossmayerjeve ulice volijo v II. drž. gimnaziji; od on-dot pa do Tranče v Mestnem domu: Stari -trg do šentflorjanske cerkve na Šentjakobski šoli; ostali del do Grubar-jevega kanala v mestni šoli na Prulah: TrnovČani volijo v Cerkveni ulici št. 21 v otroškem vrtcu. V šoli na Cojzo-vi cesti sta dve volišči za volilce iz Krakova. Mirja, Rimske in Tržaške ceste in sicer v dveh oddelkih; VI za črke A do L in VI a od M do 2. Na realki volijo volilci, ki stanujejo med Coj-zovo cesto noter do Kongresnega trga in do Nunske ulice. Opozoriti pa je na to, da voli Breg. Čevljarska ulica, Jurčičev trg, Židovska ulica in Židovska steza z Dvornim trgom na VIII. volišču na liceju. kamor spadajo vse ulice od Nunske ulice do sredi Aleksandrove ceste ter one izpod Rožnika. Na I. drž. gimnaziji sta dve volišči: za črke A do L IX ter za črke M do 2 — IX a. Semkaj spadaio vse ulice med sredino Dunajske in Aleksandrove ceste z izjemo Hranihnične in Vodovodne ceste, ki volita v Sp. Šiški v šoli. V justični palači volijo vse ulice in ceste od srede Dunajske ceste do Kolodvorske ulice. Le-ta in ostali del ulic noter do Res* Ijeve ceste volijo na ženskem učiteljišču. Na moško učiteljišče spadajo volilci od prej navedene ločilne črke do vštete Vidovdanske (prej Radeckega) ceste. XIII. volišče v šoli na Ledini obsega vse ulice na takozvanem Škofovem do sredi Ahacljeve in Martinove ceste do železniškega podvoza (sedaj Jegličeve in Kette - Murnove ceste), Vodmat voli v mestnem zavetišču v Japljevl ulici 2. — Predkraji Imajo svoje volišče (XV.) v vrtnem salonu pri Češnovarju. Volilci Iz Sp. Šiške z onimi z Vodovodne in iz Hranilnične ceste volijo v šišenski Soli in sicer XVI. volišče za volilce s črkami A do J; XVII. volišče za on K do P in XVIII. volišče za črke R do Ž. —- Objavljeni razglas vsebuie vse podrobnosti glede razvrstitve posamnih ulic k pripadajočim voli-čem. Morebitna pojasnila daje tudi volilni kataster na magistratu v popisoval nem uradu.
— Jubilej dela. Dne 1. februarja ti. preteče 30 let, odkar posluje g. Alojzij Pimat, trgovski potnik, pri veletrgovini A. 6t E. Skaberne v Ljubljani O. Plmatu. zvestemu našemu somišljenika in navdušenemu Sokolu želimo, da bi se mnogo let ob čvrstem zdravju tako marljivo kakor doslej deloval v prid firmi, še na mnoga leta!
— Pogrebi — dražji. Ljubljanski iapnl uradi so za novo leto zvišali kakor nam poroča, pogrebne takse za 100—200%, zvone-nje za 50%. očenaše za 50%, maše za 100% samo »nebesa« ie niso taksirana; »pekel« je pa Itak zastonj. Kiist pa It rekel: »Moja kraljestvo ni od tega sveta ...«
— Ustavljena zidarska dela. Adaptacij-ska dela v pritličju bivše Galle t o ve hiše, so se radi vloženega protesta začasno sistlra-la. Pripominjamo, da sta Imela v letih 1874. do 1880. v pritličja te hiše svoji trgovini i. Nagy ter J. Maček.
— Kako bosta urejeni noureil po po* gtobitvl UuMjanlčne struge? Kakor nra rotajo, pogrebna taksa aa 100—Joo%, ivone
nabrelü od sedanjega čevljarskega do Zmajevega mosta vrhu nabrelnih zidov razširita v celi daljavi za več metrov, zasadita ob robu s Kostanji ali lipami. napravQo terase In ves svet uredi za sprehajališča.
— Društvo »Soča« naznanja svojim članom is prijateljem, da danes v soboto predava pri »Levu« »o politiki v starem Cgiptn« univerzitetni profesor g. dr. Voje-slav Mole. Ura navadna. Vstop prost — Potem sledi poročilo našega rojaka dr. Krm-potiča iZ Beograda o vojnood^kodninskih zahtevah Primorcev. 282—n
— Cvetlična redu t a. Kakor že javljeno, priredi SK Prlmorje v soboto dne 14. febr. svojo običajno reduto v Narodnem domu, katerega velika dvorana bo dekorirana v dadajstičnem Stilu, kar bo za Ljubljano novost. Vstop strogo proti vabilu. Dostop dovoljen tudi okusnim maskam. Eventualne reklamacije vabil se naslovijo na g. Lado Sancin. cand, mont. Erjavčeva c. 24. 281—n
— Odprodaja konj. Mestna občina ljubljanska namerava odprodati za sedaj 3 pare konj Iz mestne pristave. Javna dražba teh konj se vrsl v sredo. 4. februarja 1925. ob 10 uri dopoldne na koniskem sejmišču pri mestni klavnici. 279—n
— V sredo, 4. Iebma-*a se vrši koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se Izvajajo skladbe: Adamiča, Lajovica, Sirole, ^k-\ in Mokranjca. Vstopnfce v Matični knjigarni. 278—n
— Občni zbor -Sploin^a ženskega društva« je v nedeljo 1ne l& februarja ob 4. popoldne v druStv^n'h prostorih. 283'n
— Veliki tehnttkl r'*s dne 3. februarja v veliki dvorani hote'^ Umon v prid strokovni knjižnici Akademskega društva |u-goslovenskih tehnikov v Ljubljani.        220/n
— Gostilna pH »Paimostru« toči sledeča Izborna vina: Stalersko belo 12 Din; Otelo 12 Din; Bireljsko belo 14 Din: Dolenjska Portugalka 15 DLn; Sladki Mosler. specialiteta Din 17 Iz graščine Ormož; Je-ruralemec stari Din 16; Plkerer letnik 1921. 2 Din. 276—n
— Podporno društvo železniških uslužbencev sk'icuje za nedeljo dne 15. februarja 1925. ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora; 2.) Določitev podpore in članarine; 3.) Volitev novega odbora; 4.) Raznoterosti. 271—n
_ Organizacije strojnih In stavbnih tehnikov se vrši jutri v nedeljo ob •. url pri Mraku.. Rimska cesta 280—n
Danes, v nedeljo, v »Narodnem doma« v Ljubljani
VELIK LOVSKI PLESI
Iz Celja.
—c Sprejem mariborske Glaser«. Matice. V ponedeljek, dne L februarja ob tri čert na 16. popoldne se vrši na kolodvoru svečan sprejem pevskega zbora Glasbene Matice iz Maribora. Vsa celjska kulturna društva prosimo, da se udeleže sprejema.
—c Olepševalno društvo celjsko priredi na pustni torek veliko malkarado v veliki dvorani »Celjskega doma«.
—c CeCskl šahovski klub ima svoj občni zbor 4. svečana ob 20. v klubovi sobi t običajnim dnevnim redom.
—c Nočno lekarniško službo Ima ta teden lekarna »Pri Križu* v Cankarjevi ul.
—c Volilno gibanje. V četrtek 29. jan. zvečer se je vršil v gostilni Puncer na Sp. H ud in ji dobro obiskan voltlrri shod Narodnega bloka. Zastopani so bili vsi sloji, posebno mnogoštevilno je bilo navzoče delavstvo. Po pozdravu predsednika g. Vinka Kukovca je dobil besedo srezki kandidat g. D r o I e n I k, ki je v lepem govoru navzočim zborovalcem obrazložil svoj program, ki je najprvo gospodarski. Govoril je o važnosti sedanjih skupščinskih volitev ter orisal pogubenosno delovanje klerikalnih »tigrov«. Za njim so govorili še gg. Ivan R e b e k, dr. B. V o š n j a k ter celjski župan g. dr. M r a $ o v e c. Vse govore so zborovale! z zanimanjem poslušali. Posebno ugoden utis je napravil govor g. Župana dr. Hrašovca. katerega so zborovale! med govorom z odobravanjem večkrat prekinili. Po končanih govorih je g. K u k o v e c zaključil lepo uspelo zborovanje. — Nato se je isti večer vršil shod Narodnega bloka v Skofji vasi, na katerem je srezki kandidat g. Drofenik obširno razpravljal o važnih gospodarskih in javnih vprašanjih. Za njim je govoril g. Prekoršek iz Celja, ki je v Iskrenih besedah razlagal svojim rojakom važnost in pomen volitev ter potrebe skupnega nastopa vseh stanov In vseh slojev za ureditev gospodarskih in političnih razmer v državi. Na shodu navzoči g. Mrmolja in njegov spremljevalec g. Llpovšek iz Maribora sta skušala med zborovalce zanesti zmedo in koristiti klerikalcem, ki so takih prerokov zelo veseii. škofja vas pa ni kraj za take poskuse. Naši kmetje, obrtniki in delavci, ki znajo misliti samostojno, pa bodo volili 8. februarja v četrto skrinjico.
Iz Maribora.
Stanovanjska oblast   za okrožja
Maribor — desni breg je sestavljena takole: predsednik: komisar M. Makart: zastopniki hišnih posestnikov: J. Očka, Tezno 98; J. Vekjet, Podbrezje, Zrkovska c. 28; J. Ma-glia, Tezno 6; Zastopniki najemnikov: H. Kefer. Studenci, Ciril Metodova ulica 17; S. S tangi. Studenci; A. Pire, sen. Studenci, Krekova ul. 24; S. šegula. Studenci, Aleksandrova ulica 45; P. Roškar, Studenci, So-kolska ulica 34: razsodišče za določitev najemnine: predsednik: M. Makar, okrajni komisar, M. Mulaček, okrajni glavar; M. VVri-scher, vladni svetnik; prjsednrki kot zastop-nihl hišnih gospodarjev: M. Holz, Pobrežje, Cesta na Brezje. J. Doliak. Pobrežje. P. PlieBer. Nova vas: zastopniki najemnikov: P. Korošec Studenci: L Kuster, Maribor; I. Vldmajer, Pobrežje.
—m Sala občinskega sveta. Peta redna seja mariborskega občinskega sveta sc vrši v torek dne 3. svečana ob 17. s sledečim dnevnim redom: li Poročilo šuoaaa; Z.)
Predlogi in vprašanja; 3.) Proračun za leto 1925.
—41 Ljudska univerza. V sredo, dne 4. februarja predava profesor dr. M. Kovačič o razvoju slovenskega pismenega jezika. Predavanje se prične ob tri četrt aa 20, v mali kazic&ki dvorani.
OB
134 T
l t k a
O B a t
op   mestni trg 3 .Oernatovic
Krvava zakonika drama v Zagrebu«
Snočl oko!i 18. je prišel na policijsko stražnico v PetHnjskI ulici v Zagrebu strojni ključavničar Janko Mlinaric, ki je Ime! ranjeno roko ter je uporno zahteval, da ga predstavijo službujočemu uradn4Ku. Prtšed-ši v sobo slu2I)ujočega uradnika, je Mlinaric izpovedal, da se je spr! s svojo ženo bi d3 ea je med prepirom z nožem rar.ila na roki. Uradnik je ukaza!, da Mlinarica obdrže na policiji, za tem pa je v njegovo stanovanje v Petrlnjsko ulico 73 odposlal enega Izmed kriminalnih organov.
Ko je detektiv vstopi! v kuhinjo se mu Je nudil grozen prizor. Tla so bila okrvavljena, kuhinjska miza je bila krvava, na mizi je ležal okrvavljen nož, pod mizo pa je ležala v mlaki krvi Magda Mlinaric, a polet nje krvava sekira. Bila je v nezavesti. Detektiv je pozval rešilno postajo, na kar je bila žena odpravljena v zakladno bolnico, kjer so ugotovi«, da so njene poškodbe življenjsko nevarne Na gTavi in ramah so se poznali znaki udarcev sekire. Mlinaric je na policiji dr. Spillerju opisal krvavo dramo tako-le:
2e dalje časa so mi ljudje, znanci tn so« sedje pripovedovali, da mi te žena nezvesta in da me vara z nekim slugom. Sprva nisem hotel verovati tem vestem, kasneje pa sem pričel sumiti o zakonski zvestobi moje soproge. Nekega dne so ml pokazati njenesa izvoljenca. Zagnjusllo se mi je. Ona. moja Magda me vara v enim slugum! Vendar vedno nisem verjel. Hotel sem jo zasačiti inflangranti ... To se mi je posrečilo včeraj. Vračajoč se okoli 16. domov sem opazil, da prihaja z mojega stanovanja sluga Ojuro K. Šel sem v kuhinjo ter naročil Masdi. da mi priredi večerjo Nisem mogel molčati, kar sem videl In sem ženi očital, da me sramoti ter da me vara s slugom. Začela mi je oporekati. keT se pa nisem hotel ž njo prepirati sem odšel v gostilno. Cez dobro uto sem se vrnil, žena pa me je nahrulila? >No, ali si se pritepel? Molčal sem. Rezala je baš meso za večerjo ter se pričela na novo ku-jati. Nato sem ji očital, da ima ljubimca ter ji povedal tuul njegovo ime, rekoč da je trapa. Magda je navalila name z nožem. Odvzel se p" nož. pri čemer me je težko ranila na levi roki. Za tem je pograbila sekiro ter me hotela udariti po glavi. V zadnjem trenotku sem jI sekiro vzel, popadla me je divja jeza, zamahnil sem po nji ter udrihal s sekiro kakor nor. kamor je priletelo. Ko sem vide!, da je okrvaljena padla pod mizo, sem vrgel sekiro proč ter odhitel semkaj, da prijavim kai se je zgodilo. Mlinaric je bii izročen sodišču.
Udruženje „Denar ali smrt".
Ve beogradu je ustanovljeni« več Izsiljevalcih družb, ki razpošiljajo raznim uglednim beogradskim meščanom izsiljevalna pisma. Potem, ko je policija Izsledila »Tolpo rumenih krizantem« in jo spravila na vamo, je biio nekaj časa mir. Zdi se pa, da se je sedaj zopet ustanovila nova tolpa, sestoječa iz elementov', ki hočejo na cenen način priti do denarja. Beogradski Ifsti poročajo o novem izsiijevalnem poskusu.
Pred dnevi je prejel beogradski trgovec Abraham Levi pismo, v katerem se zahteva od njega, da takoj odpošlje na gotovo mesto 6000 Din. v nasprotnem slučaju pa bo čez 24 ur mrtev. Pismo je bilo podpisano s sledečimi besedami: »Glavar družbe Denar ali smrt«. Levi sprva pisma sploh ni pogledat Nekega jutra, ko je pregledoval svojo korespondenco, je opazil med pismi modro kuverto, ki je imela mesto žiga mrtvaško glavo. Presenečen je Levi pismo odprl ln vide! je, da ie biio pismo zooet odposlano od tolpe »Denar aH smrt.* Zopet se je zahtevalo od njega 6000 Din, katere naj odda v hiši nasproti glavne pošte v Polncarejevl ulici na naslov Gjoka Popovi Č. Levi je bil silno v skrbeh in ves dan je bil nemiren. Ni vedel, kako naj se zavaruje pred tolpo. Ni se še odločil za nadaljno postopanje, ko je naslednji dan že prejel novo izsiljeval-no pismo, češ, da je to zadnji opomin: on (n njegova rodbina bodo morali umreti, če ne položi zahtevane vsote.
Levi se je silno razburil ln v smrtnem strahu se je odločil, da denar izroči na do* ločeno mesto, obenem pa je obvestil policijo. Svoj sklep Je res izvršil. Na njegovo prijavo sta odšla na lice mesta dva kriminalna organa. Opazila sta nekega dečka, ki Je sprejel iz rok Levija pismo ter odšel do hotela »Astoria«. Agenta sta mu sledila. V hotelu je deček pustil pismo v točilnici, rekoč, da je namenjeno Gjolti Popoviču. Detektiva sta se zatem vrnila na urad in se maskirala. Eden se je preoblekel v po-streščka, drug! se je spremenil v berača. Tako preoblečena sta se vrnila v točilnico, kjer sta ostala do poznega večera. Njuno čakanje ni bilo zaman. Nekako okoli polno* či je prišel v točilnico neki deček, ki je prodajal razglednice fn drug drobiž, zatem pa je pristopil k natakarju in zahteval od tega pismo. Ta mu je izročil, nakar je dečko Izginil. Detektiva sta jo bliskoma ubrala za njim ter ga na cesti dohitela. Deček je Izpovedal, da ga je neki Rus prosil, da ma pismo prinese. Na podlagi dečkovega opisa so Rusa prijeli, vendar noče ničesar vedeti, da bi pismo pisal on. Obdržali so ga na varnem.
Stev. 26
»SLOVENSKI NAROD« dne L februarja 1925.
Stran 5,
Sanje o novi Avstro-Ogrski
Ogrski državni tajnik dr. Hantos je imel v dunajskem političnem društvu predavanje o gospodarski razmakniivi srednje-evropskih držav, ki prinaša škodo vsem prizadetim deželam in je zaradi tega obnova Srednje Evrope mogoča samo potom gospodarskega sporazuma, po katerem odpadejo vse ovire, ki zadnje čase dušijo nekdanje skupno gospodarsko življenje. Dr. Hantos hoče carinske in gospodarske združitve, pa tudi novčne in prometne. Potem šele bi se oddahnili na Ogrskem in Avstrijskem in po teh dveh državah bi cvetelo zopet gibanje, segajoče proti severu in jugu, tako približno kakor v predvojnih časih. To zveni iz dr. Han-tosovih izvajanj, pa če jih je spravljal še tako v zvezo s svetovnim gospodarstvom, hoteč s tem pazno zakriti pravo jedro takih in sličnih predavanj in spisov, katerim se le predobro pozna namen
V zadnjem času čujemo kar neprestano prizadevanja po gospodarski enotnosti v nasledstvenih državah, v smeri, da si opomoreta Ogrska in Avstrija ne le v svoji novi sestavi, ampak da spravita pod svoj vpliv kolikor mogoče nekatere sosedne zemlje, posebno Slovaško, Banat, Hrvatsko ln Slovenijo. Razlag o nekdanji gospodarski skupnosti ni ne konca in ne kraja z ogrske in avstrijske strani. Kadar v Avstriji mislijo, da tako ne bo nič in je zaman ves trud. prično govoriti pa o priklopitvi k Nemčiji, češ da sami ne morejo živeti in da sedanja Avstrija nima nikake bodočnosti.
Iščejo si pritrjevanfa za svoje zaključke tudi pri priznanih evropskih politikih. In tako so poiskali te dni pod ZClribergom v Švici nekdanieea italijanskega ministrskega predsednika Nittfia. da jim pove svoje mnenje o Srednji fTv-ropi in o Avstriji. Govoril je tako, kakor je želel dunajski novinarski odnoslanec in kakor se je Nitti že poprej izražal o posledicah mirovnih pogodb za srednjeevropske dežele.
Nitti se boji, da se Avstrija v svoif sedanji obliki in ob sedanjih razmerah ne bo mogla vzdržati trajno. Dežela je premajhna. Versailleska in saintger-mainska pogodba sta ji vzeli življenjsko silo. Od nikake države pa tudi ni pričakovati, da bi se odpovedala vsemu, kar se ji je vzelo in da bi priznala sedanji položaj kot trajno, normalno stanje. Kaj takega slišijo posebno Ogri radi! Njihovi vodilni politiki trde, da morajo priti
pod krono sv Štefana vse nekdanje njene pokrajine. Nitti Je rekel o Avstriji dalje, da je bilo njeno enotno gospodarsko in carinsko ozemlje nasilno na kose raztrgano. Zato pa treba organizacije velikih carinskih ndruženj v prej enotnem gospodarskem obsežju. Nittije-ve besede se krijejo z onimi ogrskega državnega tajnika o potrebi nove gospodarske enotnosti.
Milanski »Corriere della Sera« prinaša z Dunaja dopis svojega poročevalca, ki govori o boleznih Avstrije in vprašuje, kaj bo z njo, ki ima 140.000 nezaposlenih, pri prebivalstvu 6.526.661 je uradništva 346.595 in industrija gre rakovo pot. Avstrija Je bila urejena na velik promet, sedaj pa je stisnjena. Sei-plova obnovna umetnost se ni obnesla, eksperiment se je izjalovil in sedaj se vprašuje: Quo vadiš, Austria?
Vse to in slično je preračunjeno v stremljenju po novi Avstro-Ogrski. To stremljenje iz Avstrije in Ogrske pa ima svoje podpornike tudi v sosednih zemljah, tako na Slovaškem, Hrvatskem in v Sloveniji. Trifolium Hlinka-Radič-Korošec Je zvest nobočnik prizadevanju za skrpanje nove Avstro-Ogr-ske. Tudi ti ljudje operirajo z gospodarsko enotnostjo, misleč pri tem na sledečo politično združitev in upostavi-tev Habsburgovcev. Med klerikalci se pogostoma čuje: »Nič se še ne ve, kako ho v prihodnje. Morda pridemo nazaj pod......avstrijskega orla.« Po klerikalnih hišah vise Še vedno slike Franca Jožefa in Fbzabete ali pa Cite in Otona, »bodočega kralja In resarja«. Ni to izmišljotina, ampak gola istina.
Avstriji in Ogrski se je priskočilo na pomoč z dobro preudarieno sanacijo, ki naj se izvede, obe državi pa naj se zajedno sprijaznita z novim položajem in z dobrohotnostjo s češkoslovaške in jugoslovenske strani. Pričakovanega raztrgania mej ne bo, ker Hlinka. Radič in Korošec nimajo moči za to. Mirovne pogodbe ostanejo, za dobro sožitje v Srednji Evropi in za ureditev medsebojnih gospodarskih in trgovskih odnosa jev pa ni težko priti do sporazuma. V tem oziru treba le dobre in poštene volje pri Avstriji in Ogrski! Vsa drugovrstna prizadevanja pa morajo takoj prenehati. To se zahteva z jugoslovenske in češkoslovaške strani in se mora doseči, če ne z lepa, pa z grda! To svojo zahtevo izrazimo tudi na dan 8. februarja s kroglicami za Narodni blok!
Ako bi zmagali Nemci...
(Dopis k pravilnemu pojmovanju osvobodi tve ter »agrarne reforme* med Slovani.)
zločin, ki zasluži trj&ojSnjo popolno uničenje, dokler je Še čas... »Prostor se mora narediti! Zapadni in Juž-
Kaj vse so Nemci nameravali, ako bi bili zmagali v vojni, o tem se jc že mnogo pisalo. Vkljub temu pa sc nihče med nami prerv ne zaveda, kakšna nevarnost je grozila odnosno nam še grozi s strani organiziranega, svoje naloge zavestnega nemštva vsem Slovanom, posebno pa Slovencem. Slovenci silno hitro živimo, zato tudi brzo po-zabljrzno na gorje in nevarnosti v preteklosti. Treba nam je torej cesto osvežiti spomin.
Vsenemški program ie precizno izražen že v pangermanski himni, ki izzveni v geslo: Deutschland über Alles (to je alle) in der Welt. Nemška nadvlada nad vsemi narodi nn svetu, to je bil končni cilj vseh Nemcev. Ta program so izvajali vsi. Kancler Bcthmann-Holhveg je slovesno proglasil, da je to rZGdnja odločilna borba Nemštva s Slo-vanstvomf* Napovedoval je torej pod-jarmljenje Slovanov kot prvo etapo v izvajanju velikopoteznega vsenemške-ga programa. Toda to ni bil progrrm prihodnosti, temveč dejstvo sedanjosti, ki je živelo v vseh nemških srcih — gori od Hindenburga ln Viljema I. R., pa do zadnjega cestnega pometača.
Ostanimo za enkrat pri eni — od mncrrih — jugoslovensketnu svetu doslej mendn povsem neznani knjigi, vsebujoči ta program, ki ga bom v glavnem podal v vrsti markantnejših citatov.
Leta 1011 je iz?la debela poljudna Izdajn knjige »Groß-Deut^cMand. Die Arbeit des zwanzigsten JrVirhunderts«. k? jo je spisal Tannenbeg in založil Bruno Volger v Leipzig - Raschwitzu. Je to poloficijelna »vzgojna« In propa-gandnopolitična knjiga za široko maso nemškega ljudstva o končnih ciljih velike vojne.
Tn knjiga bi že zdavnaj morala biti prevedena na vse evropske, posebno slovanske jezike. Znana pa bi morala biti vsem politikom in inteligentom. ne zato, da bi Slovrni osvajali, morili in ubijali, temveč. Ha bi se znali brcniti in v obrambi utrditi.
Predvsem preseneča v knjigi temeljita razprava o t.zv. poljskem vprašanju. To na I s^ži za dokaz, kako tudi »trda« politikn »počasnega« osvoje-vanla slovanske zemlje ne ustreza več potrebam nemškega naroda že zato ne, ker se je Slovanstvo jelo upirati, kar ie samoposebi v očeh Nemcev največji j
ni Slovani ali mi! Ker pa smo mi moč-nejši. izbira ne bo težka.« (Str. 75.) — »Nemški narod ima vedno pravico na svoji strani, k*r je nemški ln ker štej© 87 milijonov duš.« (Str. 2M.)
»Rusija je naš prvi sovražnik, Francija drugi. Rusija ima dati zemj*, Francija denar.* (166J »Denarja na Vzhodu ni dobiti, pač pa nekaj drugega, kar je več vredno kot dennr, goli denar, to je zemUa, zemlja za naseljevanje novonemških kmetov.« (143.) — »Na Francoskem pride na 1000 novincev 35 nepismenih, na Nemškem pa le 0.3. V tej bolestni točki so Francozi 117 krat močnejši.« (171.) Drugače jih zme-ljcmo v M dneh . . .
V velenemških načrtih seveda tudi za Avstrijo ni bilo prostora. »Avstrija se mora razdejati, ker je preveč popu-ščala(!) Slovanom in ker je »nemška kri preveč dragocena, da bi v tuji državi bila šele na drugem mestu, n niti ena kapi*a nemške krvi ne sme iti v izgubo.« (71.)
»Vojna ne sme premagancu ničesar drugega pustiti knt oči, da lahko rbfn-ku\e svojo nesrečo, Pohlcvnost bi bila naša nnjvečjn neumnosti.« (237.) »Sentimentalnost v politiki je bndalost. Človekoljubna čustvenost je blaznost. Z razdaianj?m dobrot se naj začne pri rojakih. Politika je krtnčiia. Pravica in krivica sta pojma, potrebna le v navadnem meščanskem Živijenju.m (231.) — Kdor hoče doseči velike cilje, ne sme tičati v starih navadah.« (73.)
»Mirovne pogodbe morajo biti veliko bolj učinkovite. Ce bi mi bili leta 1871. odporne ElzaČane pregnali in izročili Franciji v prisilno naselitev ter tako dobljeni prostor razdelili med naše hrabre voiake kot naseljence, bi se danes ne bilo več treba jeziti nad to'ikim francozenjem v deželi. Ako bi bili |e*a* 1871. odvzeli Franciji vse pokrajine ob rekah Mozeli in Masi, prebivalstvo izgnali in zemiMo na novo naselili, če bi nadalje bili Franciji nriožili mesto pet — 25 milijard, bi ne bili leta 1878. že zopet strVi pred možnostjo nove vojne s Francijo. Takšna izguba bi bila Francijo za večne čase onesposobila za pomnoževanje števila naših sovražnikov.« (84.)
Kaj ao torej namer «wall pote*«* ko
v najkrajšem času zmeljejo Francijo in Rusijo? Program sicer obsega skoraj ves negermanski svet, navedel pa bom v slavnem le to, kar se neposredno tiče nas in naših bratov Cehov.
»Pokrajine med Slezijo, Saško (ki ste seveda že nemški), Bavarsko in Avstrijo ne sme nemški narod nikoli prepustiti kaki tuji državi, niti ne sme trpeti, da se tu ustvari kaka majhna češka državica. Posest sudetskih pokra* jin je za nemški narod življensko vprašanje ter moramo vsako misel na kakšno drugačno rešitev kot očitno sovražno dejanje in sicer po potrebi z orožjem v roki najodločnejše zavrniti.c (42)
»Saško severno Češko bomo naselili v zahodnem delu z Turingijci, v vzhodnem s Franki... obe plemeni Turingijcev in Frankov z 22 milijoni ljudstva morata dati naseljence za »odkupljeno« češko zemljo. Ker ta del Ce* ške šteje okrog 2.2 milijona Cehov, bi to bilo le okrog 10% obeh v poštev prihajajočih nemških plemen.«
»Bavarska južna Češka se ima naseliti na zahodu z Bavarci, na vzhodu s švabi. Obe ti plemeni štejeta skupno okrog 21 milijonov duš. Ker mora južno Češko zapustiti le okrog 1.9 milijonov Cehov, odgovarja ta načrt približno načinu naselitve severne češke.«
»Pri tem bodo najbolj prizadeti Nižji Saksonci, ki so najštevilnejše nemško pleme in Štejejo 40 mili ionov duš. Njim pripada Moravska, Južna M rka in tfemško Primorje. Na Moravskem je treba 2 milijona Čehov zamen tati z Nemci, na jugu pa 2J milijona južnih Slovanov in Italijanov. Moravska Je v poliedelskem oziru gotovo enakovredna Češki, južni krati pa nisnt ker so tam le nekateri kraji okrog Gorice in med Savo tn Dravo rodovitni. Glavni del pokrajine zavzema pač nerodovitno apnenčevo pogorje Krasa. Pa tudi južno gorko podnebje ne bo Saksoncem posebno ugajalo. To pa nič ne de. N~i*i izseljenci so se v Kaliforniji in v Teksasu morali privaditi drugemu podnebju.« (69.)
V $ 2 posebne pogodbe »izjavlja Ija nemško cesarstvo svojo soglasnost s tem, da se po razdejanju Avstrije ustanovi novo cesarstvo Habsbur'a-nov iz kralievin Ogrske, Poljske, Romun iske, Srbije in Bolgarske« (257). § 1. tega ntčrta pa se glasi: »Rodbina Habsburg odstopa NemČiU vse zemlje, ležeče zapadnn od te-te črte: Od izvira Zale. ki teče v Blatno jezero, se meja obrne proti jugovzhodu in doseže Dravo ob izlivu s Štajerskega prihajajoče Mure. teče dalje ob Dravi do 10 km nižje Btrča. preseka Savo ch /g-llvn Une. katere porečje ostane na zahoda. Meja sledi da?;e jugovzhodno grebenu ln razvodin Dinarskih rlnnin doseže 20 km sferno od us:ja Neretve Jadransko morje* (257).
Vse, kar je zahodno od te črte, tvori tkzv. »Novonemš?:o Primorje* in ima biti takoj naseljeno $ čistokrvnimi Nemci severnih dežel ob Baltskem morju... *
»Hišno in zcmHiško posest Slovencev, Hn-aiov in Dalmatincev (!) b' do precenili izvedenci po ceni, ki jo je imela v prejšnjih Časih* (74\
I*to se bo zgodilo na Češkem glede zgradb in zemlje.
Francija bo morala naravnost »vrniti« veliko ozemlje in placa'ft 35 milijard zlatih frankov vojne odškodnine (notabene vojna se bo odigrali na francoskem ozemliu!), ki se porabi v same »dobre« namene, predvsem tudi za to veliko »preselievanje narodov«. *Ena milijarda se bo porah'ta v to. da se Čehom v Sudetskih deželah in Slovencem in Srbohrvatom ob j fžii meji naših nemških tal odkupijo hiše. Zemljišča jim izplačamo z n kazni rami na naše zahteve od Ruseje. Ta vsota je itak bogato odmerjena...* (Str. 243.) Vsi ti bi se morali takoi, čt treba tudi pozimi, preseliti v- Rusi'o peš ali eventualno po morju in to ob črnem kruhu in vodi, seveda na stro ške premagane Francije! (243.) (Ali so »voditelji slovenskega ljudstva« vedeli za ti načrt ko so Slovence gonili v strelske jarke in pod vislice? Menda so jim hoteli prihraniti trpljenje ob dolgem potovanju — v Rusijo!... — Uredništvo.)
•Slovan je pač ustvarjen samo za Mapčevanje, ne pa za vladanje.* (142.) Življenje narodov je pač le nepretrgan proces, da žro in požirajo drug drugega. (Stran 217.)
(Dalje prih.)
ZAKAJ TAKO TEČETE«
KO DOBITE VENDAR
' *<a:
V VSAKI TRGOVINI!
Sokolstvo
v v
naraščaj.
Colombo
CEYLON RA
Nt. I
»Sokolski Glasnik« objavila v I, letošnji številki pod naslovom »Na? naraščal« članek staroste .fSS br. r. G a n g I a, ki se glasi v slovenskem prevodu:
Naše moči in naša src* morajo biti obrnjena vedno in predvsem na naš naraščaj: oči, da gledajo njegov moralni in telesni razvoj In nr.prcdck. da pr^s^jnjo tijorovo moralno in fizično kakovost, da brojijo njegove vrste in ugotavljajo njega porast: srca pa, da ga objemajo z vso ljubeznijo, z Iskrenim, rekel bi z razburjenim čuvsrvom, ob s'a'nem izpraševanju, je ii so upravičene ali niso upravičene nase nade, ki j.h stavimo nanj!
Ml stari Sokoli izčrpavamo svoje moralne in materialne moči za sveto sokolsko stvar z mladcniskim navdušenjem, ki se stopnjuje po intenzivnosti in žrtvovanju, kolikor je moralo in materijo sploh mo^no stopnjevati do najvišje mere in mcie. Toda, ko se spne nebeško solnce na veliki poldan in doseže kulminncijo moči in veliča-stl, se mu znčne spuščati zlata pot' proti zatonu, kjer se potopi v lastnih rdečcžur-nih valovih.
Tako se nagibljelo rudf naše ceste proti večerni strani ... Da bi jim svetila ob zatonu sijajnosl p'emenitrsi in zavest izpolnjenih zadač. ki smo Jim zvesto služili vse žive dni v prepričanju, da smo Izvrševali najodMčnejSo sokolsko, nacionalno in občečloveško dolžnost!
V praznino, ki se odpre po odhodu vsakega brata in vsrke sestre, morajo planiti tokovi mladega svežega življenja, da nadomestijo izgubo In še več. da Izbrišejo sledove smrt} s podvojenimi, s podesetorjeni-ml energijam! hitenja, volje in tvornosti!
V tem dopolnjevanju in nadomeščanju vulgarne nenadomestljivost?, ki je trdoži-vost soko'skega življenja ne pozna, je fz-do'hena brezdanja globina, iz katere teče studenec lepote, velikosti in ncizčrpljivo-sti soko'ske ideje. V zamahih nie pozitivno ustvarjajoče moči se preliv^ bežnost časa v stalnost in monumentalnnst velike stvari, se tninTjrvosi pretvarja v grandijoznost spomenika specifično slovanske življenjske sile In se drtbci in utrinki vrlin In kreposti, poskrili in razsipanj po svetiščih posameznih src, stekajo In osredotočujefo v značaj ni-šega jugos'ovenskega Soko'a In človeka, ki le — ponrsen na svoje pokoljenie — enakopraven In enakovreden član slovanske so-ko^ske rodovi ne!
V trkem spoznavanju sokolske misli živimo, a tako spoznavnnje sokolske mis'i moramo najprej prenesti vase kot bistve-nost svojega notranjega življenja, kot tega življenji s stavni del, ki nam izven poklicnih dolžnosti natoca dovolj poslov ln še več odgovornosti, ko kot Sokoli stojimo v službi naroda in domovine.
In tako spoznavanje sokolske misli moramo vcepljati, neprestano zajemajoč iz svoje duše, v srca sokolskemu naraščaju, zakaj samo sokolski nara'cnj je tisti, ki briše iz našega s'ovarja nenadomestljivost in ki z nJim dozoreva podvojenost in podese-torjenost energij hotenja, volje In tvornosti.
Komur so hladni pogledi le površno ošinili sokolsko idejo, ta ne zna ceniti njene lepote in važnosti, zato ne pomaga prJ vzgoji sokolskega naraščaja, temveč stoii rajši pasivno ob strani ali pa se udejstvuje in trati svoje moči pri kakšni drugi ncslo-vanskt, nam usiljeni mladinski organizaciji. Kar je lepega, dobrega in korismega po vsem širokem svetu — vse to Je mojrnče uveljavljati pri nravstveni in telesni vzgoji našega naraščaja. Razlika je samo ta. da ni soko'ska vzjroja postavljena na osnovo nacionalne brezbravnosti in na neopredeljenost, mlačnost in mehkobo značaja, knkor Je to opažati drugod, nego Je istina, da korenini vzgoja našega naraščaja v domaČi zemlji ln v lastni zgodovini in stremi za vzvišenim smotrom: dati In ohraniti narodu, kar |e njegovega, in to narodovo svojino dvigati do viška moralne in fizične popolnosti.
In v službi take nacionalne vzgoje so vodniki in učitelji našega naraščaja, ki moralo izmed dobrih soko'skih delavcev biti aajboUU, ker jim j« v skrb in vzgojo iaro»
Čen naš naldragocenefŠT materta!; £rl na5e krvi, naša radost In naš ponos!
V tem taboru je bodočnost SokolsKat Ta rečenica mora postati ponosna last v vsakem naraščajniku In v vsaki naraščaj-nicl komaj zbujen^, razvijajoče se in z ljubeznijo negovane sokolske zavesti! Tak naraščaj je naš najizdarncjšl In najvztrajnejši propagator! Ie temu naraščaju nalagamo dolžnost, da sam poskrbi za pomnožlte* svojlh vrst! Ko prešine vsakega naraščaj-nika In vsako naraščainico spoznanje, komu služi ln Čemu se Izobražuje v sokoVskem krogu, bo samemu sjbl zaobljubil, da privede v ta krog vsak posameznik vsaj š« enega brata In vsaka posameznica vsa. še eno sestro. Plod tega propagandnega dcia lokolskega naraščaja bodo mlade in zdrave ka!i našega pomlajenja v našem naraščaju. Iz tega naraščaja prihaja nadomestilo vsaki vrzeli, ki se danes prikazuie v naših vrstah ;iz tega naraščaja se izteka lek in ozdravljenje vsem boleznim, ki v moralnem in fizičnem pogledu slabč in trgajo edinst-vo našega naroda ln okužujejo njegovo državljansko zavest!
To je danes prva ln poglavitna naloga našega naraščaja: Delaj «am za povzdlgo ln pomnožitev svoje številčne ln nravstvene moči! A s to nalogo teče vzporedno enako važna in enako nujna dolžnost voditeljev snkolskcga naraščaja: Napoti vsak vse svojemu vzgojnemu delu poverjene naraščaj-nike in naniščdjnice do takojšnje Izvedb« te propagande, ki bo najlepši dokaz zmago* vitega učinkovanja sokolske vzgoje!
In tako nam bo lahko, da odgovorimo v pozi:lvnem smislu na vprašanje, da so upravičene naše nade, ki lih stavlja^mo T svej naraščaji
— LjubMan?kt Sokol razpošilja v prihodnjih dneh svojemu Članstvu poštnoče-kovne po'oJnice v svrho poravnave društvenih prispevkov. Prosimo brate In sestre« da vplačajo ali Din 25, t. j. Din 18 članarine za I. polletje in Din 7 Župnega in savez-nega poreza ali pa skupno za celo leto Din 43. Obenem prosimo, da vplačajo enkratni izredni savezni prispevek Din 30 oni bratje in sestre, ki tega se niso storili. Odbor.
284/n
— K VIII. vsesokolskem zletn v PragL
VIII. vsesokolski zlet, na katerega se češkoslovaško ?okoistvo že pripravlja, bo sicer organiziran po starem načinu, tako da bo vodsrvo predpriprav poverjeno posebnemu pripravlja'nemu odboru, vendar pa pride ob tej priliki prv:č do veljave princip sedanjega poslovanja COS. namreč stik s I članstvom potom žup. To bo organlzatorič-na novost zleta. Doslej so se obračali pripravljalni odbori neposredno na poedlne sokolske organizacije. Za pripravljalni odbor pomeni nov način organizacije zleta znatno poenostavljenje de!a. Mesto korespondence s 3000 sok. orftaniznci'aml bo odbor kore-
spondiral samo s 53 žunami. Tudi za lupe ima ta reforma svoje dobre strani, Z druge strani pa bodo imele Zaps neprimerno več dsla. Pripravljalni odbor je sicer obljubil, da jim preskrbi vse tiskovine itd„ ali s tem delo še ni končano. Bati se je, da nekatere organizacije ne bodo pravočasno pripravile članstva za zlet. Doslej je bilo lahko, zakaj če organizacija nI pravočasno odgovorila odboru, da je vse pripravljeno, je bila kratkomalo črtana iz seznama udeležencev zleta. Izključiti celo župo pa ni tako enostavno, ker trpi pri tem mnogo članov, ki niso ničesar zakrivi!!. Zato se bodo morale lupe same temeljito pripraviti na organizatorlčno delovanje pred zletom. ki bo v polnem teku že letošnjo jesen. Ostala organizacija zleta ostane tudi to pot nespremenjena. Poedini odbori bodo po svojih predsednikih zastopani v pripravljalnem o<l-boru, ki jim bo dajal vsa petrebna navooMla.
Darila.
Uprava naScga lista Je prejela za Društvo slepih Din 100, katere Je darovala g. Josiplna Selovin-Cuden, tu, mesto venca na krsto ee. Ane Gorupove v Trbovljah.
Srčna hvala!
Darujmo za sokolski Tabor!
sli an tf.
»SLOVENSKi NaROD« «ine t. reoruatja 192z.
štev. *k>
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani*
DRAMA i Začeto* ob 20. zvečer.
Sobot«, 31. januarja: »Pepeluhc Premi jera.
Izven.
Nedelj«, I. februarja: Ob 15. uri popoldne »Veronika Deseniska«. Izven.
Ponedeljek, 2. febra ja: Ob 15. uri popoldne. »Pepelu*«. Mladinska predatava. Irr Ob 20. zvečer »Cyreno de Berge rac«. Izv.
Torek, 3. februarja: »Izgubljene dušo«. B.
Sreda. 4. februarja: »Pepeluh«. Red A.
OPERA: Začetek ob pot 20. zvečer. Sobota, 31. januarja: »Jenufa«. Red A. Nedelja, 1. februarja: Ob 15. uri popoldne.
»Netopir«. Ljudska predstava pri smi.ši*
nih cenah. Izven. Ponedeljek, 2. februarja: Ob 15. popoldne.
»Rigoletto«. Ljudska predstava pri znU
sanih cenah. Izven. Torek, 3. februarja: »Lopudsko. sirotica«. D. Sreda, 4. februarja: Zaprto.
Šentjakobski sled. oder v LjoofafrL Začetek ob 2t.
sobota 31. Jan.: >Ljubezen in ljubosumnost«. Nedelja, I. febr.: »Ljubezen in ljubosumnosta
Dr. 'Anton Breznik:
Slovenska slovnica.
za srednje šote. 111. izdajo. Prevatje 1924. 5/r. 240. Din 34.— trdo vezani. (Mohorjeva družba.)
Potrebna je bila, kajti v knjigarnah je Hiši dobiL Od 2. izdaje je za dve strani krajša. Sprememb je precej, dasi ne preglo* bokih; ošobito skladnja je ugodno skrčena. Izraz, ki se poprej cesto ni strinjal z njega* vim Pravopisom (1920), je v tem pogledu popravljen, dasi ne vselej. Nekaj novih spretnih besed sem naüel za posamne stra* re: nehaj (kataleksis), Sesterec poleg šesto* meru v opombi, peterec (pentameter), irp* nih (pasif). ukrasi (figure) \. dr. Opozoriti nočem na nekatere dodatke ali pa izptistke.
Pri izreki (str. 18) berem: govori cer* Sttftr, rckew. ne eerku. reku. Cisti e dovo« liuje v tekmi, donm je v Pravopisu se po!" «Iasnik: tekma. Po dogovora s s'avisri na ljubljanski univerzi se je določil« knjižna izreka: palec, pawea, rilec-riwea (31). knjiž* oa oravim. drugače bi bito proti v je med § 39 in § 43. Nov je oristavek: / je onemel v besedi tolnce (str. 34). Nanaono je t?«t-«* na greda z czkim e, v resnici je širok (3°). nje enaka peta \7. prednje izdaic pa je upravičeno izostala. Glagol odgovarjati (J 65, b) oo svoji rabi ne ustreza zahtevi v Pravooisu! Med drugimi je predelan odsta* vek Premena § 79: zanimiva je razlaga n<r* ivpir iu nepotir in to iz nc — mVTTO : no* ptič; Ntnia sebe sc vam tudi p&wdi eti* mologija tepttr (metulj). Novo je Trojane iz Tfod?sn«\ lat Atrande (22).
Pri razlosovanjTi vidim primer sl&tičisca (nO), dočim Pravopis zahteva stedčtca. No» vost je pisava prislovom ponoči, podnevi, po rim i, poleti, da se ločijo od zvee, kakor: po iomi nastopi pomlad (63).
2elo pametna uvedba je debela črta ob »tweni odstavka, ki jih je predelati v prvem razredu,
Žal mi je. da je naš Grammaticua opu# stil opazko o mestniku in orodniku brez predloga: jeseni, pomladi, koncem, križem, saj ni brez pomena za poglobitev jezikov* nega umevanja (71). Prikladna pa je razlaga, rcdkod poimenovanja, kot «sjevska. Osjevska in »»jevska sklanjatev (74, 7o. 84). Slično pritrjujem dostavku glede sklonila oi\ ki ga prvotno ni bilo kot v besedsh otrok, inož, las itd.; izpuSčen je stari rodilnik mu ko« nec, lonec fT>©L\ röß (H!c<I). Tzrpnjščen je tudi dolenjski oča (75). Pri starinskem toz. mnoz. na / (sedaj e) bi še dostavil: v svati, v gosti iti. saj naletiš nanje v prvi čitanki (87). Kot jezikovno posebnost omenjam, da sera cul v Idriji dno*dnesa (87). Pri prideva niku rad, rajši jc omilil trditev, kakor da se ne bi rabila oblika raje (93). Istotam bi dodal šc kos ncsklonljivim pridevnikom; zvijača je sili kos. V III. izdaji sta docela povabljeni obliki dolenji in gorenji, dani se krepko živita na Dolenjskem (100 in 174). Pri zaimku opažam to novost, da je pisatelj opustil akcente in v dvojini dodal osebne* mu Baimku v 4. sklonu obliki: nju m nfffu Nekega urednika pa moram opozoriti, da je ponovno ostala oblika: porihdoh. posihmat —' cepr*v se po vežo te mestnikom (103). Pri nedoločnem zaimku je opuščenih več podrobnosti, n. pr. razlikovanje med ce/ in ves (106).
Daljša oblika oziralnega zaimka kateri (105) naj bi se dovolila v dvoumnih stav« kih: Mož, ki mu je* je dal, je odpotoval. Tu predstavlja ki bodisi imcnovalnik (kateri) ali pa da jalnik.
Pri glagolih 5. vrste (1T7) bi kazalo opo= ssoriti poleg zgledov grozitisogražati (str. 192 navaja ogroža H kot rusko posebnost), prositi^vprfišari se na to. da se nekdaj no* niški o upira tej spremembi: stopi ti /pošto* pati. soditi*obsojeti poročituporočati itd.
Pravopis ugotavlja, da se prislov pri* »Tov primernika glasi: meče, bliže, draže, la* že, niže, više, vendar izvedeno pa to geslo ni v primerih (97, 134). K 2. op. (140) bi Se mogel dodati koroSko obliko nati iz nehati. Trpnik je sedaj pregledne je obrazložen (140^—142). Pri pri si ovne m deležniku (L) na • ni prav jasno, od katere predstav se tvori: klečati<kleče, kazati*koraye, toda drugi na č pa kažoč (145). Nova je dopustitev oblik: zmrznjen, segnit itd. (147) ter izimenaki prislovi (H9). Rečenica: od lakote konec jemati je v Pravopisu prepovedana kot frone, nemško, kar utegne biti res, saj če jo alisi Dolenjec jo hudomušno razume: »sukanec krasti«. Enaka je 9 predlogom me* s/o (namesto, namestu). ki pa je vendar ostal (151). Ta nedoslednost zelo moti, po« sebno pri začetniki«* kjer so n. pr. ČrUnk*
ves. čas prepira z odobrenim Pravopisom! Tako je. pri mej kokoši (153).
Izpeljava je izpopolnjena z raznimi pri« ponomi (161, 163, 166 itd.). Svoje dni sem bil presenečen ob trditvi, da je luna, omeje* na n« tako ozko ozemlje, slovenskega iz* vora in ne vzeta od Latin cev (162). Na str. 161, bi dodal dol. aoizaj (slaboten izvir). Prejšnja opazka, da je pripona »man doma« ča, je odpadla; so li tujci: Rozman, Zor« man, hlačman, k racman, purman, ribniški curman (spoluverec hermafrodit) tako kakor furman in Haarmann? Pirh (171), v Pravopisu pa stoji samo piruh.
Pri sestavah je odpadel neznani piši* klin, zato pa je precej novih rgledov, n. pr. ziomek (iz: zlo*uraek), dodati bi se smel skočimož-možiceli vstajač (177). V novem dostavkn o sklopih (178) se grajajo nepra* vil ni pridevniki kot starodaven, mladozo*» ren. Str. 180. predlaga za frane. veiUe prek« murski navečer (namesto predvečer). Mrha se ne potika več med izposojenkami (190). marveč je med pristnimi tvorbami (170). Pri tujki barhant ono zorim, da slove na DoL por ha t.
Prislov jedva (192. 221) je Breznik po* vsem odklonil, dasi ga pomajo obmejni slovenski kra Ji. ter postavil na njegovo mesto komaj (iz nem. kaum). Samostalnik privrženec imajo slovničarjl za rusizem; ali ni mogoč" ix "pridevnika privržen, ki se rabi na Dol ? Afi nI nesoglasje, če čitas adjektiv smel med rr*kiml izrazi (192) in doma^mi (164. 2. orO?
Mde preprosto etimologijo je zanimiv mrfvoud (193) iz m rt vin pripone ud. Na* daljnji zgledi bi bili: lukamatifa (lokomoti* va), moto\il (avtomobil), dragetinsko meso (argentinsko), rženka (virzinka, kakor da hna rženo slamo), šepetal (bolnica, širita!, kjer smeš le potiho govoriti), kricelfn (g!i» cerin, celi razpokane roke), gomazin (maga» zm\ petrjol (petrolej, naslonjeno na vttri* jo!?).
Koristno je pog'avje o tjfcrssih (179). ki spadalahko v loifiko. Daialnik poldna (204) se rv^reSa v paradigmi (f>n 0V7>. So mar zafmJfc? tile Členki: li. aH, jell (208)? Za vzoren mož bi morda dodal mož vzornik; nova je slovenitev vetedelo za ch-f d*oeu« vre (211). Nova |e opomba (212). da se kof v ljudski govorici ne raM: Sel je prostak v vojsko in prosf/^k se fe vmll.
Ostanek 342. a (217^ se je oovsem nre* levil, iz to?ilni,'a je po**al rodilntV: zda i je pravilen SlonasTeov stavek v »Sekiri in d**rv* ju«: Drevja je b*1o strah smrtne?« orož/«. .Te Ii rjotemfaVrra rogresen stavek na str. 216, č) IT. izdaje: Groza io je? Str. 217 rab! glagol ubofati (iz nemščine folgen), ki ga Pravopis nadomešča s slovanskim sfuSati. Enotnost 1 i se r>rilej?aTa. saj je t»*di S tri ter* jev navedek (192) moderniziran. Boli opra« vičHiv ie citat na str 226 in 227. Čnd'*m se, da je Breznik 2e v tretiič zapisal nemškesa književnika, avtorja kozmt-Vnh pesmi v ob« liki Momberte. prav: Momhert fS'ovntra 68, Pravopis 30). Metrika je zdaj d^Ma Stritarjev naslov: mc^slovje. N. K.
•
— Ptemlrjera predstave z« n^So ir»fa-d?m» bo v fjubManski drami v soboto, dne 31. januarja. Vorizori se dr. Ivana Laha simbolična pravljica »Pepeluh^ s eodbo in baletom Začetek ob osmih, konec ob desetih.
— Nedelja in svečnlco v fjubllairsksm Sledalličn. V nedeljo 1. februarja popoldne ob treh se bo ijrrala v drami traeedija pesnika Otona Župančiča »Veronika Deseni-ška«, ki je dosegla pri \-seh dosedanjih predstavah te sezone največji in najpopolnejši uspeh. Popoldne ob treh se vprizori to pot zato. da bi omogočili vnanJiTi prijateljem gledaliSča, ki te odlične slovenske pesnitve še niso vtdeli, čim ugodnejši In primernejši poset. Na svečnlco popoldne ob treh bo prva repriza mladinske tere dr. Iv. Laha ^Pepeluh«, katere vsebina je posneta po narodni pravljici, ter skriva v svojem glavnem Junaku simbol naroda, k? se je osvobodil brezbrižja ln nedelavnosti ter se povzpel do samostojnosti. Igra nudi poleg tega mladim ln starim mnogo prisrčne zabave. Opremljena ?e tudi z godbo in baletom. Na svečnico zvečer ob osmfh se vprizori heroična komedija »Cyrano de Bergerac«, ki žanie od predstave do predstave večje in prisrčne!se uspehe. Naslovno vlogo igra 2. Levar.
— V operi so poje v nedeljo 1. febr.
ob treh popoldne velezabavna opereta »Netopir« in na praznik 2. februarja tudi ob 3. popoldne Verdijeva opera »Rigoletto« s Po-povorri v naslovni vlojji. Pri obeh opernih predstavah veljajo znižane ljudske cene.
— Simfonični koncert čeSke Filharmonije iz Prage priredi tekom letošnje spomladi pod vodstvom svojega odličnega, da. sve-tovnoznanega dirigenta Vaclava Taucha koncertno turnejo na jug in obišče na tej tumeit med drugimi mesti v Jugoslavin tudi Liubljano. Koncertna turneja bode o?-s«»-gala sledeče države: Avstrijo. Matf2ar?>c, Romunijo, Jugoslavijo in Italijo. To kot prednaznonilo.
— Ljudska visoka šola v Lhibfan? priredi v nedeljo, dne 1. februarja ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: ^Narodnost in Slove n c l.< Predava g. dr. H. T n m a,
—■ Zola: Rim. Medju izdan jima za gre-bačke »Moderne Knjižnice« upravo je iza-šao drugi dio velike trilogije slavno? fran-cuskog romansjea Lurd-Rim-Pariz, u kojem je opravo veličanstveno prikazan i opisan papinski Rim. Junak romana, svečenik Petor Premeni, pošto je o Lordu «a svoje oči vj-dio lordsko »raznovjerje i doživio jednu od najstrašnijih duševnih kriza, ko ju može da doživi jedan svečenik, došao je do osvjedo-čenja, da je za spas čovječanstva rteminov-no potrebno vrstiti se čistoči krščanstva, prožetf socijslno pitanje plamenom prave krščanske ljubav:. stvoriri na svijetu vlado demokracije i tako predusresti katastrofi, kola je zapriictlla čovječansrvn,   ledao je I
koja jo doflvjela otrev man nanje h, afi zboc sadržaja treba da do-dje pod indeks. Tako se Pet ar rroment na-šao u Rimu, da Hčno posreduj« i brani svojo knjigu. Zola je taj svoj Rim opisao opravo majstorsk!: njegovo historiju. njegovti kulturna sred mu, njegovo moderno i crkveno £3iamenovanje, njegovo cdjelo današnje društvo. Propadanje ideje cezarizma, ollčene a papinstvo, opisano je takovom snagom, da recimo opis Očnosti Leona XIII., opis smrti o koči kard!nala BoccaneTe i črtanje Ijubavi dvoje cpizodnili lica, kneza Darija i mlade kneginjc Benedikte spada medju naiveHčan-
stvenije stranice. Sto m itnshi napisane o
literatari. Dakako, da abbč Petar Proment nije u Rimu aašao ono, šlo je rražio: nadu o preporod katolicizma, j on se slom!jen i prevare« a najlepšim nadama vrača u Pariz, Zolma trilogija nije nikakovo protuvjer-sko djelo, kako se to obično misli: ali Zola stoji svojim nazorom o svijetu čvrsto i ne-obotlvo na bazi naprstka t prirodno i zdrave filozofije, koja je uostalom osvojila vee cijeli misaoni svijet. Cijena je knjiži Din 70. Narudžbe izvršuje: Hrv-atski Štamparskf zavod d. d. Nakladno od jelen ie, Zagreb. Ma-rovska ulica 30.
Sport
Sir ličar- vojak.
V članku, prierbčenem v sobotni številki Slov. Naroda omenja g- Šinkovec, da hoče izpregovoriti »O smuški tehniki in kar je b cjo v zvezi«. Ne motim se, če trdim, da se mu to ni doce!a posrečilo. Ker so ta izvajanja pred vsem namenjena nastavnikom >VoJaško-smuške^a tečaja«, zato hočem o teh nekoliko izpregovoriti.
V svoji razpravi o tehniki povdarja s. §., da sta »plug in plužni zavor« edino zveličavna smučarska spretnost, ki usposablja smučarja-vojaka, da se more sigurno kreta-ti po sneženih poljanah tn strminah naših gora. Odločno trdim, da temu nI tako. »Plug ln plužni zavor tvorita Še le podlago, sta elementarna minimalna smuška spretnost, katera pač omogoča vsakemu smučarja, bodisi vojaku sM samo športnikom, le zasilno, počasno tn naporno smučarjenje po gorah.
Naše goret raznovrstnost snežene odeje in vremenske neprilike zahtevajo od vsakega še precej drugih tehnikih spretnosti, katere nazivi ja g. š. kot nesigurne »ol-karije«. Kdor se je z resnim fn smotrenim vežbanjem povspel do teh »pikarij« In takih smučarjev imamo v naših vrstah ze prav lepo število — ta je že prvovrsten krmar. Krmari z lahkoto, brez napora, z vso sigurnostjo in kar je za vojaka še posebne važnosti, tudi s primemo hitrostjo tam. kjer se tisti, ki se niso povspeli nad »plužni zavor«, niti peš ne upajo.
Ponovno povdarjamo. da sta »plug in plužni zavor« neobhodno potrebna in prvi pogoi za dosego ostalih, hipnih lavo*. trJ^o za »Telemark, Kristjarrijo in prečni skok«. Nastavniki »Smuške edinlce« ne bomo zamudili niti najmanjše prilike seznaniti tisto vojake — smučarje, ki se bodo tekom tečaja temeljito priučili .plužni zavor* tudi s »pfkarsko umestnostjo«, kar pa nI umetnost, pač pa le s sistematičnim vežbanjem pridobljena spretnost
Da z enostranskim znanjem tudi v snegu ne pridemo daleč, mi bo potrdil vsak re» sen smučar, ki še krmari po naših Alpah ali pa samo po Golovcu, dasi ga svetovna vojna ni zanesla na Ortler.
Vsestransko popolnost zahtevajo pač različne vrste snega in rarnoličen teren. Pri komur se izurjenost v krmarjenju nI povspela nad »plužni zavor«, ta ne bo delal samo »pik«, pač pa tudi »klicaje« in vratolomne »salto mortale«. Vzrok tem nesamo-hotnlm kozolcem tiči le v tehniški nepopolnosti posamnlka, zato smo si stavili nalog, izvežbati naše vojake — smučarje do po polnosti ln doseZemo ta svoj cflj, ako nam le letošnja nima namete dovolj snega.
H konco naj Še omenim, da g. Badiurs v svojem »Smučarju* res premalo povdarja »dolžnosti smučarja do svojega tovariša«. To je tako važna točka, da fi bo treba po-
za Din. 3.— v ta namen, da se prične po preteka 6 mesecev tj. po 1. folija 1923. Izplačevati obvezna bolniška podbora obolelim članom. Tudi se je novemu odnru poverila nalogo, da se roj člane opozori, da v bodoče po možnosti redno plačujejo mesečno članarino, ker sc s tem obvaruje Zveza nepotrebnih stroškov, ki jih ima b razpošiljanjem opominov. Obenem se Zvezin odbor podpornim članom iskreno zahvaljuje ze poslan« zneske. 273—u
— Drsalna tekma na Bledo. Z Bleda nam poročajo: Blejsko Jezero |e popolnoma zamrznjeno. Vreme je lepo, temperatura pod ničlo, barometer pa kaže na 7,M. Jutri v nedeljo 1. februarja ao bo vršila na jezeru drsalna tekma, na kar opozarjamo občinstvo.
— Razne vesli. Patck, desna zveza praškega DFC ne gre na Dunaj, kakor javljajo dunajski listi, temveč ostane v Prasi. Nasprotno se je prijavil Straad (DFC) za Sportklub (Dunaj).
— Dunajska Hakoai se ie v torek vrnila s svoje turneje v Egiptu in v Palestini. Na povratku je Hakoah odigrala še tekmo proti vojaškemu teamu v Kairu in je igro izgubila e 1:0.
— Offslde. Danes v soboto se vršita v Londonu dve poskusni tekmi, pri kojih se bodo poskusila nova osiside pravila. Pri teh igrah se bo 40 5*ardov pred goalom potegnila povprečnica čez prostor, vendar bodo smeli napadalci prodreti 20 yardov daleč v nasprotno polje, ne da bi bil offside.
— Slmmerlng igra 10. aprila proti Grad-Janskemu v Zagrebu. Vienna ki Je ojačena z brati Konrad in verjetno tudi z Vrdjuko igra dne 15 .februarja proti praški Slaviji.
— Nesreča pri nogometa. V Carigradu sta igrali 23. t m. Galata Serail in Fener Bagtsche neodločeno 0:0. Tekma se ie vršila v štadionu Maskim. Med tekmo se Je zrušila nanovo zgrajena tribuna, pri čemer je bilo 3 oseb težko. 13 pa lahko ranjenih. Med gledalci je nastala panika in policija je le s teiavo vzdržala rad.
— Thomas Henry Brown, igralec londonskega kluba Luton Town, Je bil pred civilnim sodiščem obsojen na 5 funtov denarne globe, odnosno mesec dni zapora, ker se je pri odhodu z ierišča v prvem polčasu nemoralno obnašal.
Po svetu.
* 2to?instvo v Chlcagn. Ameriški listi se zgražajo nad naraščajočim zločnistvom v Chicagu. Tekom decembra je H1o umorjenih v mesto 2% oseb tn izvršenih je bilo 234 roparskih napadov. Ameriško časopisje pripisuje krivdo na zločl^stvn korupeiü :>ri policiji.
3 Zgovorni kapetan. V Franciji gestujc avstralsko moštvo rngbyja, AH Black, ki te
svetiti precej vrstic in je nikakor ni puščati j porazilo francosko reprezentanco s 51 :o kartako v nemar. Hozdeva se ml pa, da tn- ( točkam'*. Po tekmi je pristopil sportn* izve-
di z opazkami g. S., kakor: Golovški športnik in »Plkar« Se ne ozdravimo teh družabnih nedostatkov.
Z g. Š. sva bila več ali manj oba sGo-lovška športnika in »pikarja« posebno V Oni dobi. ko smo dijaki prepogosto nosili »kačo j v žepu«. Trdim pa, da bomo vsi tisti »Go- • lovčani«, ki smo se izpopolnjevali prepogo- j sto tudi v naših gorah, katere so v mnogih ozirih bolj zavratne, kakor vrhovi večnega snega, — vsaj toliko, če ne še boljše krmarili po Ortlerju. samo če nas kedaj zanese usoda tja gori.
Ob koncu koncev moram pa podčrtati dejstvo, da so ravno mnogi smučarji — vojaki, ki bi bili med prvimi poklicani razširjati smuški šport v naši državi, odložili z avstr. voj, suknjo tudi svoje smučke ua za-peček in se izogibajo skupnemu delu.
Smučarska ledina še ni docela zorana, zato rabi $e mnogo aKilnih ia nesebičnih krmarjev! I. Tavčar
ŠAHOVSKI MATCH DR. LASKER — DR. VIDMAR
Kakor poroča »Wiener Schachseitung« so končane vse predpriprave za šahovski mateh dr. Emanuel Lasker — dr. Vidmar. Match sc bo odigral v 10 partijah, od teh štiri v Bcocradu, štiri v Ljubljani in dve v Zagrebu. Borba med obema svetovnima prvakoma se bo pričela v maju in je raču* r^i, da bo trajala pet tednov. — K temu d^«-+avlja »Wiener Schachzeitung« poročilo o dr. Milan Vidmarjevih uspehih ter navaja ni<-*?^v uspeh v londonskem turnirju leta 10"?.. kjer je bil dr. Vidmar za Capablanco in Al;cŠmom tretji. List tudi omenja, da jc dr. Vidmar v Evropi edini nasprotnik, !;i prihaja v poŠtcv proti dr. Loskerju.
— Občni zbor zvez« šoferjev Slovenije. V soboto, dne 10. jan. 1925-, vršil se je v gostilni Novak na Rimski cesti redni občVu zbor Zveze šoferjev Slovenije. Iz poročil, ki so jih podali funkcijonarji. ie razvidno, d« se je Zvezin odbor zavedal svouh dolžnosti, ter po možnosti storil vse v korist Zveze in njenih članov. Blagajniško poročilo izkazuje, da je imela Zveza v preteklem letu skupno 22.744 Din dohodkov in 1136 Dm Izdatkov, ostanek v gotovini torej znaša 71.608 Din. Pri volitvi odbora bili so izvoljeni po veČini dosedani odborniki. Od predlogov, ki so bili na občnem zbora spre« jeti, opozarjamo člane zlasti na dva.. I.) Da se naj spremeni v § 4, točka 3. 2J da se mesečna članarina s 1. januarjem ti. zviša
stitelj h kapetanu avstralskega moštvo. Razvil se je kratek razgovor:      Sp. izv.:
Kaj nravtre o «a8 reprezentanci? Kapetan: ???? Sp. izv.: Igra je bila živahna, kaj ne? Kapetan: ??? Sp. zv.: Vaše mošiva igri divno! Kapetan: ??? S p. izv.: Zakaj pa molčke tako? Kapetan: Ker rJmarn k^j dati!
* Lvedbo zračnega prostega o*ed Ah-gKjn in Indijo prončava ang1.ešvi .iz^čnr.-promerni mtnteter Braneker, ki se mudi *e* daj v Indin. Promet bi se otvoril že le<* 1927.
J Burna proslav« novega leta v Chcl-cago. Tudi Chicago je slično kakor Dunaj, Berlin. London, R!m itd. burno proslavilo novo leto in is ta proslava zahtevala več človeških žrtev. Ko so ure odbile polnoč, jc nastalo v mestu nepopisno tuljenje siren, žvižganje, streljanje in razbijanje to bilo skorai oglušaio^e. Pri streljanju i? bilo več oseb smrtno zadetih, med drugim sta obležala mrtva Wiliam Goldman ln John Ose-los: mesečina je povzroči1^ smrt Jamesa OnnoTJv In Matonslsa Mezanslcl DaUe je bil v prepiru ustreljen črnec .Tames M. Mar In v chicašks bolnice so prepeljali 33 oseb. ki so se zastrupile s preobThn vživanjcni vtihotaplicneci c!kohota. Na novoletno jutro ob .i., -4. in 5. je bil avtomobilski pro-mtt tako velik, kakor podnevi. Bilo je mnogo avtomr.bilskili nesreč, nekatere s smrtnim izidom.
* Izdatki ameriškega »Rdečega Vrifa.i Od leta 1917. do 1922. jc izda? amerilkj Rdeči križ na podporah 386 ;• Ionov d -lariev, predvsem v Kvropu za pomoč ruskJ bedi je bilo do 1927. leta nabranih - m ionov dolarjev.
* Ker je smrdel p« čeMil?. .. Ve. > irski ^Tstl po-oča!"> 't or-' !*v ' x; :\i V na. Miss M?.r^arffe Brunrrer hs !- *iT1?e-losa se je Vočila od svojega moža fc) ;e navedla relo tehten vzrok. V tožbi ta 1.^č:tev zakona je Brurmer;eva navedla, d i ie njen mož vsako jutro pojedel cel doca* komadov čehn1e ln :o nato poljubil. Zato . i T*oi:':A. trpet:. Sodišče je tožbi M;.*> Bri'ünerieve usodno. Sedaj re bo dohala čebole.
* Pivo v preparirajo^ praških. Kakor oporabliamo danes rarHčre preparate in surogate živil, rncrj terri r.-Jani preparat ca juho. tako poročajo iz Münchena, da je tamkaj iznašel neki kemik prepir::: r>:va. M.it prašek te izr^?*dbe zadošča. i-V ?1 v kozarca čiste vode tri da se •trarer.-'CTi: v pru-vo sveže pivo. Srečki tonajdüeti p.i rv>enem objavlja v časopisih, da svoJe iznajdbe ne bo uporablja! v Nemci*, marvt*: Ja bo pr^-Ske preparirane::* piva izvažal v Afrika
* Največja amr/eška podmornica M uporabi v Sred ~* carske m morju. Pravkar so se z zadovoljivim uspehom dokončal poizku.snc vežbe največje n-^j^-^nvec sveta. Podmornica se s feb'-aariom prfkijoČi **redorcmski anzleški floti.
o Oskrunil 25 otrok. Iz Borim a nrlhnja« Jo čedalje pogostejša aoročHa i dortbah mladoletnih. Pred dnevi so saprU neko delavko, Ki je vabila s slaščicami Jcklct.i ^ svofe »taTrOvairjc ter ilh tunika i oddajata propalim starcem. Otroci so jedil slaščice ter rrfč hudega sluteč zabavi v stanovanv zapeljivke, kjer t»o i^«;«bllali najlopal c\c.* svojih mladfh telesc. Sednj poročajo, da *c policija zaje!a nekega Čevljarja, ki -4a dolžc, da je v neštetih slučajih oskrunil mladoletr« deklice. Doslej je In prizna?, dd Je :yvr?;' te zločine na 25 deklicah starih cd 9 do r* let. Zločine je izvršova! že nad leto & ZajeU so sa v trenotku. ko >e ra\mo oskrunil mlado deklico Madalfe ic ivlicija 3ar>TTu nekega 60 letnega ze!ezničara — voV*-jenca in *icer v trenorky, ko napeljeval mlado deklico. TučI ra je 2z nriKnal, da r »lorabn večje število otrok. I.eoe rasmem!
-r- B -J
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠLK.
Odgovorni urednik: VLADIMIR KAP'
Zahvala.
Za V9C dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobieaa očeta, g05pCdl
Franc Ketteja
izrekamo za mnogoštevilno spremstvo «a blafopokojnikovi zidnji pdti našo najprisrčnejso zahvale.
Št. Vid-Ljubljana, dne 31. januarja 1925.
368 Globoko žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem, ki so nam povodom težke izgube našega dobrega, ljubljenega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Josipa Vrtačnika
izrazili svoje sočutje, se najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo prečastitim oo. frančiškanom za njih tolažbo v najtežjih in bridkih zadnjih urah. Pevskima zboroma »Ljubljanski zvon" in ,Slavec* za srce trgajoči žalostinki, Zadrugi umetno trgovskih vrtnarjev za Slovenijv za častno spremstvo, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in končno vsem onim, ki so tako mnogobrojno spremili našega nepozabnega pokojnika k večnemu počitku.
Vsem našo najiskrenejšo zahvalo!
Globoko žalujoče rodbine: 301
VrtaCnik. Viktor Bajt, Oton Filipek.
Štev. 26.
»SLOVPNÜK!  NAPOT).  dne 1. februarja 1925.
Stran 7.
Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti prerano umrlega bratranca in strica« gospoda
Jeona DoMta
.k. In
»teJfci
izrazili svoje sožalje.
Osobito se zahvaljujemo gospodom kolegom rajnkega, železn. prometnemu osobju, godbi Zveze jtigoslov. železničarjev in gosp. strojevodju Rupmku za genljiv poslovilni govor ob odprtem grobu. — Hvala tudi vsrm onim, ki so pokojnika tako mnogobroino spremili na njega zadnji poti in mu ob rakvi položili krasne vence in šopke.
Ljubljana, dne 30. januarja 1925.
309 Žalujoči ostali.
Mehanično umetno vezenje
rsiernih In plesnih toalet m zlatom In e •rebrom, Izdelovanje vsakovrstnih  belih In plesnih vezenin-er.tlanje, predtiskanje.
MAT CK. Llubliana,
poleg hotela „StrukolJ".
Mofko prrflo, naramnice, kravate I. dr. po izredno nizkih cenah.
Za plesne toalete
priporoča damam okraska Iz krzna v vseh
barvah 300
L. ROT, Gradišče 7,
Mfflll
lunin mik ■
lajnjlaa eetlk MablJan.
Stari trg M. H
ki
19 let
priznane ■ Larssoln" pflnle naj-Ogomeje ozdravijo kapa vito (Tripper) — Dobiva ae po vseh lekarnah po 20 Dn skatlja. Po polti rstposi fa lekarna Bin mf Subetlce. 15 L
LMikuš
tajlS
franift ntja nsfi drla kov m satatel-kav ter sarMalaj» paic
» ^ i.-.r.j.l. «-■- ■ l> Pipnnji ** ummjtp WM B
Oprema
sa 'sd
Izložbe.
RUDOLF RLAMPER,
Wt'i VI.. Manalniff straase K.V ftitilea ircnrtitM.      Kiji n wo; iti.
relov, hrastov. *aq-n Iti okrogel* aa titoi v Fran*
cijo, ee kupi. Pnmtdbc v alnvenskem ieziku ie nasloviti na:
M. Olrsrd, commerce de bols
r o u r o o n sur Rhone (Franci ja) Najstsrelsa alovenska
pleskarska i ncanfta
delavnica
'osa Brleeli. Daaiika e.tl,
«e priporoma. Izvrlltev točna c*ne zmerne. 179«
Proda se motor 322
18 k. s. za surovo olje, oinamo-motor z »oltr.mefrom za luč, vra-tilo (vela) 10 m dolco, jennenlce in je. mer-,.-", stružnica za železn vrtalni stioj. \se za pogon, maji ns pre&a na vre eno (Sp ndel presse) In razno orodje. G'eda se laliko od 9. do 11, in od 2. do 4. ure na
Cesti ne Rožnik 29.
Je Sf jepušin
= Sisak =
preporuča najbolj« timburt, lice, pirt tura t ostale potrebJtlne za sva glaz-bala.
71 L
J
l
TeorJ. Korn. Uubüana
Poltanaka regln it, a.
krovec stavbni galanterij in okrasa« fciooej  tnstalacla oonnoen.
lanrtn stralirtdet. Itsrfite kMaakajnsrm Izdelovanje posod iz pločevine tp
tirnež. barvo, lak in med vsake velikosti kakor Tudi posod (Škatle)
3245
za konzerve.
Edino nrave „Gor ser" čevlje 'n lovske čevlje dnbte le v novo urejeni  rpovin' in delavnici
Ja Braier
Llubliana 3396
Turjalkl trg (Breg) 1.
Istntam sc »zdelujefo vseh vr«t čevlji po meri n vse vrs*c trenili cevi ev.   —   Trnove! popesM
Cene soHdne I Postrelba točna!
ie S5 let oblastvena konc. vodnjaski mojster 318
Ljubljana, nekega m 32
naznanja, da je v Slovcffi ed no le on upravičen napravljati vod-n ake ter vodovode. — Ker so se fazni lind je. ki n;so HI v vodnjar-ski s'ioki zadostno izobražen*, pri napravi vodnjaka smrtno ponesrečili zaradi leea se mora svariti vsakega, da odda samo n|*mu vod-nj?rska dela v izvršitev.
Gostilna
i neVal noseat om in posnodar-skim po«lop rm. «f 1 m'nut od 'udnik», se »»roda. Poizve se nri lasin'ci FrenjI Orga** v Zagorju ob Savi. 7347
eeeeeeeeeeeeeeeieeeeeeeeeoooeo
tile toclel-
an
IY1HLIOGLHSI
Zen:tve, doeleevanl«
strogo treov«
ter oq atl •keqa znaA«L
boa^da Oin I*—, najmanj«! znesek Oin lO
I
Pianino,
prvor*ten. poceni na pro» daj. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«.
Trije skoraj novi
pletflni stroji
it. 8 ae ugodne prodajo. — Naslov pove uprava •Slov. Naroda« 14/L
Eletrični motor
za ljubljanski tok. 1 HP. se ugodno proda. — Isto« tam nova spalna oprava iz trdega lesa naprodaj. Velkavrh, mizar. Ljuhtja* na. Krakovska ulica it. 7
304
Radi preselitve
se proda kompletna na< prava električne luči, in
*i«~er: I bencin motor tri HP.  1  generator (Dvna*
mo) lin pol HP. 1 predt loga (Vorleger) a potreb* nimi jermeni, I minnnr. rata oVska. stiskalnica z amper in volt metrom ter razni materija!. Fvent. se proda vsako posebej. — Naslov pove uprsva »S» Maroda«. 205
Crepe de Chine
in
Crfipe Georgette
v v«eh barvah za o'es-e obleke po skrajne anlžanlb cenah pri
JOS. PODKRAJ&EK
Lfubllana, Jurčičev trg
Surove svile v vs^h htrvah 00 ena široke meter a Din 120.
hitro prpravf rnnofjo preizkusen' .NEOKRATO-INV 2 na;bo';šim uspehom ga roraW'a o pii malokrvnosti, bledicnosti, or*eSan:u živcev, malodtt$nosti. ponoc*rirn oolue lam, razdraženostl. tesnobi v srcu. afksuslnt n*vra«teniii. omnljl. 'mpotenci. iipadaniii telesnih moči ter pri odpornosti, ne-r>r vlažnost* ter ne(*u'nostl pri 'enskah. Zavoj stane D'n fi#— Proti vpoolatvi denarfa napr | 's -i«moml ter ra vno^ i j al ne s*ro$kr 15 Din razpoSifja Gesellschaft fOr chemische nnd metallu»P'*che Ind tstrlen m. b H Wien XIII >. Wiss? Insasse 5. 157 T
Oklic
prostovoljne dražbi?
ka'era se v t SI 316
13. februarfa ob 3. nop. v Smohucu itev. 23.
Naznanilo.
Vale d opttatitve trr»o. vine proda iam srebnino,
zlatnino, ka' or: ure. aa* peatnice. ihane. prstane. tirc«bud?!ke. Po«»bno pri» poročam j^dit^o ^»-odje v ka«etah (PeX kakor tudi lepa dar:,a za *eni« ne in nevest" — po zelo znižanih cenah. Zahte* vaite cene? Oglejte si *r!oJ?ho. — .tos. Sttniln» r^itd^n. Li"bljara, Mest« nI trn It. 13. 303
Strašen zloein
|e Izvršil nekdo, kjer je umor I na stotine živih bitij. Zasledovalo se ga je dolgo časa. Sedaj se je pa posrečilo jra naffi in sicrr na P"!j*n<W cesti 12 v Ljubljani pod naslov m .KONCESIJONIRANI ZAVOD ZA LN1ČEVAVJE
ŠČURKOV PODGAN H M S«V 15M"
Kuharica,
dobro izvežbana, sred« njih let. vajena vsega g * spodinjstva, i5če mesta pri kakem boljšem sta* rejsem samskem gospo« du. — Ponudbe pod >Ku* harica/311« na upravo »Slov. Naroda«.
Vrsnn gazdarlcu Gosoodinjo
(Küchenwirtschaftcrin'). izvrstna, se i5če za prvo* -azredni hot»*l. — Ponudb Ke a naverlV»o p'ace in nrentsi sprrocval je po. slati na: Palscc hntel »Thcrapia«, Crikvcnlca.
204
I
Službe
I
Natakaric*.
(računska) — dobi takoj službo pod pogojem, da vloži 4O0C Din kavcije v gotovini. Anton Maver, gostilna, Ahacljeva cesta St. 5._320
Do sada najavile
su 63 osobc
da tn pirtem pnrrg iti dr"goß broi*» »FORTl T# VE«, lista za natječaie t posredovanje namjeSte* nia (administracija Osi« jek T.) naMi odgovaraju» če namjeStcnie. — Bca« platne ogledne primter» ke ne sVjemo. — Po«r*»« čc .sključeno. — Po jedi« ni broi 10 dinara. m te« sečno 35. a četvrt god?*«
10/L
Proda^la se bo le h la in zraven vpada i /e pa »cele rod vi. *t. 87. kat. ohč. Dos ovtt 5t. 100^ ^avnik. 1006 nf va, 10o7 sadn rt ter zraven arad^joe srnjake | "ie 100 dinara ^ravice H*sa obstoji iz 9 seb, kuhinje, ki- ti. hleva Itd., je na lepi solncni legi. r'lpr*vna za vpeko* jence al* letoviSrarie.
Izk'lcna   cena  Dn 40.C00»—. Natan^nejiEi  dra'beni pogoji <n   na   vpog'ed    rj*   i upa« stvu Brearire, \ol\* Zlrovrlca.
Skladiščnik
neoporekliive preteVlosti. '•nenji^n. z večletno p-akso, ve5č vs^h mnni' nnlacii a okroglim in rr» »anim lesom — se sprej* me. — Lastnoročno nir «ane ponodbe z navedbo oogoiev na: »Ptimn zerr* ''n tvnrnica parke tov V. ScafnetH.  L iuhlianm.tr —
1<fo1*m :e sprejme pr»frr fikent. 2T<i
~*%  fioydno posestvo na Dolenjs^rm — Hčcm za nesljiv-ga. poštenega in '•eAčcga
öozdr«^^ čuvaja,
H ie z> bil v enaVi si"?* ^i. Dobi prosto stanova* •*♦«?, «i-m'^atsk-o zemtjiT See 9 6 tflavami ztvtn^ poleg *ga pla^o po dor rtovoni. Ponudbe s spri* "t-v^M na t s** n^?'ieio nn nohtni predal 153, Lr-b-liana. 2!?
Odda se lokal
z že vpeljano trgovino na prometnem kraju v Ljub« Ijani — proti odkupu in» vjntarja in blaga. — Pi> smene ponidbc pod »Lo« kal 6e 307« na upravo »51. Naroda«.
Trgovino
aH trgovski lokal kupim.
znosno prevzamem, cv. pristopim  kot družabnik.
V'erziran v vseh strokah. Ccnj. por."dbe z naved* bo potrebnega kapitaki na upravo lista pod «H^» <i«;*rnca«. 276
Išče se lokal
z izložbenim oknom, pri«
■"•reu za trgovino, v 5rr* dini Ljubljane, t. j. So» l^nbnrgova. Prc?*rnova, Düna ista cesta do kavar* ne Evropa  ter AIcksan*
• Irov* rc*s*a »io R^ctbov^ noye ulice. Ponudbe pod KTV pa upravo Slove**
da ae prične novi tečaj za pouk v krojnem risanju in prikrojevan ju clamskih ob!ck — 10. fe» bruarja 1925. — Pri^lase ta tečaj spr-i^mam do S. febra^arja 1925. — Koza Medved, strokovna 'ičitelfica. Mestni trg 2\, Ljubljana. 3H
Učni teč?}
rn risanje krojev tn za "i^anje   niznov r-.t!''h oK
'ck. kostumov in plaščev. Sprejemam dime v pr.ik>
t■«"■»" n pouk ter ure<c •jcrr t^'di obleke. pri*^r i**:'»» 7* i7f»-»tovitev. — Mo'ltii isn» «opisi na razpolago. — F Schlchan, konces. šoli za -isnnie kroi"v in šivanje Jamski!) oblek. Ljubli*« na. Stari trg 21,1. 79
skega Naroda.
2S0
-remicmne
i
Lekarna
ra dalmatinske«!! otoku ^° Protla n'' da v fajem. — Pojasnila ve dobe fri: Terko Bučfč, notar na Mvaru v Dafmaeiti 2*»3
I   Stanovanja |
Lisičje kožo
in drugih divjačin — V»»-nuje vedno O. Zdrnvič. frjjovtn8   usnia,   L Izbija na, Florijanska ulica št Q
_lO^L
Lovska puška
se kupi. — Pon"dbe pod Šifro »L. D   100 na rpravo  »Slov Naroda«.
Koze divi^cin,
divjih in domačih zajcev. b"sic. kun, dihurjev, pob hov itd. kupuje po najr vižiih cerah Peter Sem« ko, Liubliana Križevr«*-5ka ulica 7 17 L
Stanovanje
v novi hiši (dve sobi. ku* h*rjja. predsoba, balkon •n pritiküne> — se odda.
— Vre se p«..zve v upravi ■»Sle v.  Narodu«. 9(J
MeS!ovana soba
v sredini mcstA se odda.
— \Ta.«lov pov«» uprava •»Slov. Naroda«. 315
i
Razno
I
Rečna dela
izvršuj* po naročilu Mirni Kruh, Kranj.
Inserati v »Malih oglasili«
>mafo neoporečno velitt ttpeh v »S/ov \Tarodu*±
Perje,
kokoije, račje in gosje, puh. oddaja vsako mne iino po zmerni ceni —. tvrdka E. Vajda, Cako* vce 52/T
Sprejemam
vsakovrstna motorna ko* lesa, dvokolesa v emajli* ranje in ponikfjanjc po najnižji ceni. — Josip Prusnik, mehanik. Kam* nik 7S61
Društvom in
zasebnikom
prevaja  in  prepisu*!? spi« »POSREDOVALEC*. Ljubi iana   Sv. Tetra cc^ sra 23. 16 L
Prostovoljna javna dražba
dveh kompletnih skupin
^pclne oprave ter enc po« str 1 je se vrši v torek 3. februarja ob 2.  uri popv
v skladišču Ranzinger. 2-3
Zdravniški zavod
Vila Dr. Pečnik, penzija z zdravnikom. Scčevo. po* Nta R'-eaMca Slatina. Pri*
ietno bivanje po zimi. V ^oran Zagorja. Za lahkr bolc/ni. poacbr.o pljučne.
139/T
Strojno pletenje.
Točna in lepa izdelava. Nizka cena. — Zeljarska ulica 11/1. 273
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v srcebni m^sta — i*HTem — Ponudbe na naslov: Rasto P u s t o s 1 e m Sek, g'avni urednik »Sloven» skega Naroda«. ILnaflje« va ulica 5/li 306
Inkasiranje
tcrj.itev prevzema »Po* sredovalec, Luibljani, Sv.
Pctr«» cesta 23. 16/L
Na hrano in
stanovanje
se sprejmeta 2 dijakinji. — VTa?fov rove uprav,* »Slov. Naroda«. 3C5
PREMOG
tiboveljski, Ibojski, črnomaljski
dm, irairrtW Mi, ajfc Urinske Biikate
dobavlja ILIRIJA
Kn'ji Pitn trg fl
Tek 2:0. — Plačilo tudi na obroke. ts*r
Lovska puška
re je izgubila. — Kdor jo je n*šel, se prof si, da jo odda proti na« «j-adi v up**Tvi »Sloven* s'-ef»a Vr orla pod »Ste* vilko 207,247«.
Dvokolesa
sc ponolnorna prenos ira jo cmajiirajo z otoiem, po» nikliaio in shraniio »sreko zime v oskrbo. — Tribu* na F, B L.. Ljubljana, ♦■ovarna dvokoles in otro* skih vozi "kov, Karlov?'-a cesta št. 4. 162 T
»uOll«,
nov preizkusen In edino sißuren lek proti kapa« vid (triper) ter zastore* Vmu   (kroničnemu) tri*
perju ter vnetju mehur* ia Za popolno ozdrav« ličnic treba Sest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 On — Proizva* ja in po poŠt! razpo$ilje tudi ra zdravniški pred* pis lekarna PeniJ. Zanre-prešič. Hrvatska, . 99/T
Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
lani r M
NAZNANILO.
Slavnem* nb?lnstvu vi udno naznanjam,  di tem ntvoril v Spod* Sliki. Jrrnejeva c SM, popolnoma na novo preurejeno
klobučarsko delavnico.
Izdeloval h^era najboljše In na j so idacjSe klobuke Ur spre jemal tudi popravila.
Priporočam st ccnj oMnstvii ter beležim z od1, spoštovanjem 26* M. KUKRIAN, klobučar.
Zubarski atelje
kompleten, morlerno nampšten, na lepom zgodnom me?tu u Novom Sadu u Vojvodini p?odi|a aa radi bolest. U citati kol oglasnog zavoda .Schmolka", Novi Sad, FutoSki put 2. 293
Samobelin
313
Zakonito »varovano v vsoti drlavatu
Peri s samobelinam!
Najbolj5i, najcenejši In popolnima avtomatičen aparat za pia* nje rerila.
Samobelin opere In sne*n-»r*e!o oč st* vsako množino reri'a, čipk, zaves, o *ej porolnoma avtomati« Čno in to brez truda v najkrajšem čas«.
Cena nizka a koristi trajna.
Svarimo pred nakupom dragih In ničvrednih pralnih aparatov.
Informacije daje In sprejema naiočJla:
Glavne zastopstva
A. GUNDRUM,
Čuta n er. itltwco Ste*. M Llubliana.
NOVO t
A
Novo I
Sanatorium Dr. K. Szeso
za odraslo I djoco. — Abbazla (Italija).
Dietno lilečenje za debfjanfe I krepi len Je. Prvorazrrdn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenjn žila. — Prem ene (Stoffwechsel) sa ženske I iivčane bolesti.   Djeca od 7 godma pri maju se i bez pratn;e. 69 T
IUAN ZAROTNIK
Telefon 379
LJUBLJANA
Otmalska usta St. 4$
mestni tesarski mojster    Teleton 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hi5e, \ile. tovarne, cerkve In zvonike;   stropi, razna tla sapnice, led nlec, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov.
Kdor ne teriama p»ll ae ne ve, na| se lo Naina prepričat* gre, da prodaja
* Ivan Krošelj
na Martinovi cesti št. is (pri tunela)
ravno dolle railčne  moške srajce, zgornje In spodnje rdace. Stole, cajge, oksforde. cefirie, kambr ke, belo p'atno. 3;fone itd. kakor tudi ženske tn moške nogavice, rokavice, kravate, inte ter vse druec potrebščine po znatno znižanih cenah. 300
Blago trpežno«
Postrežba točna.
Farno žaga.
1s1 T
Tovarna furnirja.
Razpolillalnica
Josip Ivsniii
LJubljana. MIMoliCava casta It. 4.
Spoetjotno aotoeja vsaltovretnaga tolstega In anofoaiiofja eattna. - VoPka latslra vseh vrat podloa sa ntoatso oblaka. — Prodala eo no voaaio so aooso po naOotJae sovavnltklh conah.
Oglejte si zalogo t        NaroČite vzorce!
latnrve'ü "st. Izum.
lavrstne novost.
IfiS
B.O.B. lvorn?t3 lielrn. tlaguli
- al. d. Vukovar —
Brzojavke Bob, Vukovai — Tel. tot 5G Proizvodnja in rtdnrsvi rtakovrateib
blege*n Iz feklebntone omar ze t*rkumtntt
treeeralh vrat Itd. Itd.
▼ ni-irpii in najtoHdnejii IrdciavC
Gtavno  zastopstvo  fr  tamnprodaja za celo Jugoslavijo  firmin <3 o Id stein, egentura in komlsiionalci trgovina Vukovar
Zs.btopitvo ia depot: Matador, 2«7reb IHca itev. 5. 39 T
BrezpvBjvju« aigumoet proti oirafa. Na)večja »iifcrnott prati vlomu
I) letno jamstvo
najpopolnei&l STOEWEB ŽU vafnl e troji e pegreatljlvlm i anaoorterjem (rjrebelio) | « enostavnim premikom jo pripravljen sa etoaonje, «§• zanjo ali šivanja
LUD. BARAGA
LJUBLJANA i
Soloburgova utlca eVt.   t ta T
32
Ed. Rice Barroashs.
War%anoo stn
65
Potovala sta vso noč in ves prihodnji dan, toda ljudi Hansonove karavane nista dohitela. Meriema je kaj hitro spoznala, da v teh krajih že več dni ni hodila človeška noga. V goščavi je sicer izsledila veliko število človeških nos:, toda vse to je bilo že staro in ne more pričati o Mansonovih ljudeh, ki so bili pred njimi komaj en dan.
Meriemi se je polagoma pričelo zdeti vse potovanje sumljivo. Spremenila je svoje vedenje napram Hansonu. Opazila je tudi, da jo zasleduje z lačnimi, strastnimi pogledi in prihajalo ji je v spomin, kakor da bi tega moškega že od nekod poznala. Občutila je pred njim odpor pomešan z grozo. Hanson se že več dni ni obril. Gosta brada je pokrivala njegov obraz. Prava prejšnja podoba Škandinavca je postajala vedno jasnejša in izrazitejša.
Svoj sum je Meriem zatajevala do prihodnjega dne. Ta dan pa je jasno izrazila svoj dvom in nezaupanje. Hanson se je trudil, da jo pomiri in zagotavljal je, da je njegovo taborišče le še nekoliko milj proti zapadu oddaljeno.
»Morala bi jih pravzaprav že včeraj dohiteti,« je rekel, »toda oni so oči vidno veliko hitreje no-
I tovali. kakor sam jaz sam pričakoval«
»Oni vendar tu sploh niso mogli iti,« je govorila Meriema. »Sledovi po katerih hodiva, so že več tednov stari.«
Hanson se je nasmehnil.
»Ali res?« je zaklicaL »Zakaj pa mi tega niste preje povedala in jaz bi Vam mogel to takoj razjasniti. Midva ne hodiva v isti smeri kakor oni, torej tudi po isti poti ne, toda čez nekaj časa pridemo na pravo pot, dokler se z njimi ne srečava tam, kjer smo dogovorjeni.«
Meriema je spoznavala čimdalje bolj, da se ji ta mož iz neznanih razlogov drzno laže. Kdo bi mogel verjeti, da je v džungli mogoče dohiteti druge ljudi, ako ti ljudje hodijo po popolnoma drugih potih in v drugi smeri, kakor on sam. In vendar jo je hotel ta sumljivi Škandlnavec o tem prepričati.
Meriema je premislila o vseh teh okolnostih in se odločila, da pri prvi priliki uteče, ako se ji posreči, da se od njega tako oddalji, da je ne bo mogel neposredno zasledovati. Zato je stalno opazovala njegov obraz, ker ga je hotela presenečitt
In zopet so jI njegove poteze postajale znane. Kje ga je prvič videla? Oh kakšni priliki ga je videla preje, predno ga je zazrla na farmi velikega Bwana? V duhu se e spomnila na vse bete ljudi, s katerimi se je srečala v slojem življenju. Ni jih bilo veliko. Nekaj jih je prišlo nekdaj v vas
njenega očeta v onem času, predno se je srečala s Korakom. Ni jih bilo sicer veliko, toda vendarle nekaj. Da, — tam ga je morala videti. Že se je skoraj spominjala vseh okolnosti, toda že v naslednjem trenotkn ü je izginilo vse iz spomina.
Bilo je že skoraj poldne, ko so prišli iz džungle na breg široke in mirno tekoče reke. Na nasprotni strani je Meriema končno zagledala taborišče, okoli in okoli obdano z močnim tmjevim plotom.
»No, sedaj srno končno vendarle tn«, je 20 voril Hanson in z revolverjem izstrelil v zrak.
Taborišče na nasprotni strani reke je takoj oživelo. Črni moški so prileteli od vseh strani in bežali k bregu. Hanson jih ie klical, toda o Mo-risonu Baynesu ni bilo ne duha ne sluha.
Hanson jo črncem na nasprotnem bregn ukazal, da sedejo v čolne in priveslajo k njemu. Hanson je Menemo dvignil v čoln in istotako tudi sam stopil v*nj, svoje konje pa je izročil dvema črncema, dokler ne pride večji Čoin in jih ne prepelje na nasprotna stran.
Ko je Meriema prišla v taborišče, je najpreje vprašala po Morisonu Baynesu. Ker v taboru nikjer ni videla mladega Angleža, ki hi mogel biti njen edini varuh, je postajala nemirna. Hanson ji je pokazal mali šotor, ki je stal sredi taborišča.
»Tam!« je pokazal Hanson in io spremljal k šotoru. Meriem je vstopila in sr 'coli in okoli aaaaaaaaaaaaaaaaaaawai—u——»i     tit Tiiiamaaaai
ogledovala. Šotor je bil prazen. Obrnila se ie k Hansonu in na njegovem obrazu opazUa nasmek.
>Kje je gospod Morison Bayncs?« ga ic ostro vprašala.
»Zares, njega ni tu,« je govoril Hanson z nasmehom. »Vsaj jas ga ne vidim, ali Ka morda vidite Vi? Pa mesto njega sem jaz tu in jaz sera vendar rr.*tno lepši moški, kakor ta prokleti než~ ni gosposki tujec. Vi ga ne boste več potrebovala, saj imate mene in to Vam mora zadoščati,« in Škodoželino se je nasmeiaL
Meriema je planila po konci, da bi odšla te šotora, — toda bilo je Žc prepozno. Hanson jo je zagrabil okoli pasu s svojimi mišičastimi rokami, jo vzdignil in odnesel v kot šotora, kjer je ležala cela množica odej m blazin. Njegov obraz se je tesno dotikal njenega obraza. Njegovo dihanje ie bilo nemirno in neenakomerno in iz oči mu je sijala zverinska strast. Meriem se ie branila r vsemi svojimi silami. Ker je tako imel* priliko ga razločno opazovati in ugotavljati vse njegove posebne poteze, se je spomnila, od kod pozna tega odpornega in surovega moža. Bil je to Šved Mal-bihn, ki jo je že enkrat preje hotel posiliti, tisti, IrJ je ustrelil svojega tovariša, ker je hotel to preprečiti
Obupno se je borila in branila ter klicala na pomoč, toda danes ni bilo Bwana, da bi jo rešil
Razširjajte .Slow. Narod'1
Najboljši  šivalni stroji
m aaaa. so eamn ie
Josip Petelinca
znamk«
Gritzner in Adier
za rocSblwstto in obrtno rabo
9 L Lnbljana
blizu Prešernovega spomenika
Vsčlstna varčne!!* • Pevk ▼ vessnfa trn*plačan
Od ministrstva
trg. In Enal, koneaaljoni
krojna ftola, äSSSTn
otvori s 4. februarjem spomladni krojni tečaj za krojače, šivilje in za dame, ki se žel!jo izobraziti za svojo uporabo. — Poučevalo se bode poleg vsega splošnega krojenja tudi že prve pomladne
modele*
MT*    Pouk bode večeren in dneven! ~W
Vpiso\*anje dnevno od 8. do 12. in od 2, do 6.
Evečer ali potom pošte. 31»
Vratislavski semenj
(Braslauar Mene)
15a-17. marca 1925
Vzhodne Evropa najvaill bla-
govni »omeni, 2000 razstavilaIce v vtek otrok.
Priakrtoita al Ura p raj potni Bat ha
OTONU ettUf STEINtl, >, StariavUav Inj t«.
r«o| da|«
MESSEAMT, BRESLAU.
Poskusite enkrat s terpentinovim milom ,,GBIGlSM. ?ol
Kanditar
I3če mm vodltalja »prstnega labaranta, Id ie ure« livaC ter
dovriei ox\ čokoladi, desTtin in spccijalitetah. Ponudbo z navedbo plače  je poslati na oglasni zavod .Schmcfre", Novi Sad, Futoški put 2 pod šifro .LABORANT*** 399
Živo perutnino
kupuje stalno v vsaki množini in oioers pohance, kure za peči9 kure in purane ter plača po naj-
boljiih dnevnih oenah
E. VAJ DA, CAKOVEC, MEDJiMURJE, telef.59,3,4.
i
Popolnoma varaa naložite denar v
i
Telefon štev. 9.
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima ie nad 10,000.000 Din jamstvena glavnloe«
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuj*
najugodneje.
Stalne vloge 2 odpovednim rokom obrestuje po dopovoru. Sprejema v inkaso fakture In eeslje terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
23 L
Telefon Stcv. 9.
Prometni zavod za premog d* da
v LJublj
ni
prod
2E L
:: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
• Osram-Nitra-žarniee-opal S ne jemljejo pogled. •
vseh kakovosti, v eolih vagonih po originalnih cenah premogovtrkov aa domačo np' rabo kakor tudi Mi   industrijska   podjetja   in   m z pečava   na debelo
Inozemski   premog  in koks
vsake vrste in vsake ja izvora ter priporoča rosetmo prvovrstni čeikoskovaški in angleški koks za livarne ia do« nnačo uporabo, kovaški premog, erni premog in br»ketc
o Prometni zavod za premog d. d«
Naslov:
a Ljubljani,  Miklošičeva oesta IS I.
Compound poni SlrOj
od praike tvornice strojev d. d. preje Risten & Co iz leta 1902, pri dveh cilindrih 250 HP 10 atrn. pritiska, 100 obračajev na minuto. Cilinder na visoko napetost z Radovanovič krmilom, cilinder za nizko napetost 7 rilig za pogon z vrvjo se proda radi preureditve jako poceni ali pa zamenja za drugi 80 do 100 konjski 2 cilinderski parni stroj.
Vprašanja odnosno ponudbe na KONZERVNO TOVARNO .GLOBUS- D. DM Vrhnika pri Ljubljani, asi
ROYAL MAIL. LINE
Kr- asgleiki poltna oarobroJna Hnfja — Generalno r^noptfa-o ra kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. 1. Stev. 17. ?Söö
Redoviti »otafikl »-rsmcti
Hamburi-C^erbcurg-Southamptan *
New York in Kanado
Charbourg-L'verpool-Southamptoii v
Jutno Ameriko.
— — Rio de Janeiro» Santo«, Montevideo. Bueno« Airee, Sanpaole* mm — Odorava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabisa tretjega raxreda s dvema ta iti rimi posteljami.
Podzaotaaatva:
Bcorrad, Karasjerg^eva ulica 91. — Ljublana, KolodvoRrtca urica 3u. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4 — BltoM. Bulevtrd Alexandra 1«.^, Brsojavai aaalav za gori navedena podzutopatva nRa|aasi1|ia04t.
Za Baaao» Heroen»vino. Onlaaaoija Ia Craannrai
Srpska Prometna banka v Sarajevo to Orani. Brzojavni naalov: „Prometu* banka".
Doplaovattje v sseh Jaalklau "98
Lastnina in tisk  »Narodne tiskane«,
Stev. 26
»SIOVrNSri NAROD«  d*e 1. fcbraarfa !92fc,
Stran 9.
To in ono.
Umetni razkroj atomov.
Tekom dolgih stoletij je poizkušala *:e-mlja izpremeniti nečiste kovine v čiste in zvariti na primer iz svinca zlato. Poskusi alkimistov, iznajti kamen modrijanov In ž njim proizvajati «Vase kovine, so se izjalovili. Ti brezuspešni poskusi so končno vendar fe koristili v toüko, da sc je utrdilo splošno spoznanje, da se kemični elementi ne dajo izpreminjati. še danes smatra kemija stavek o neizpremenljlvosti temeljnih snovi tvarine za svoje izhodišče, das! se je v najnovejšem času dokazalo, da ta stavek 5Ü pravilen.
2e pred iznajdbo radfaktivnosti na kon-cn prejšnjega stoletja so neki znanstveniki trdili, da obstoja neka prasnov, iz katere se sestavljajo vsi elementi. Iz tajnosti peri-jodičnega sistema elementov so nekateri sklepali, da morajo imeti raznovrstni atomi nekaj skupnega. V tem oziru je značilna hipoteza angleškega zdravnika W. Prouta, ki je Že 1. 1815 trdil, da obstojajo vsi atomi iz atomov najlažjega elementa, torej iz vodika in da so atomske teže v direktnem razmerju s težo vodika. To poslednje ne drži, vendar pa je obveljala Proutova ideja o vodiku kot prasnovi.
Pravo revolucijo v tej smeri sta v kemiji izzvala šele angleška kemičarja Ru-therford in Soddy I. 1912, ki sta razložila tedaj pravkar odkrite pojave radiaktivno-sti. Ta učenjaka sta trdila, da izhajajo pojavi radioaktivnosti iz razkroja elementov. Danes je ta nauk potom natančnih eksperimentov povsem dokazan. Radij n. pr. razpada počasi in se izpreminja s tem, da izžareva pozitivne atome helija in neke tako-zvane emanacijske elemente. Jzrreminjanje radijoaktivnih elementov se vrši popolnoma prostovoljno. Danes še ne pozna kemija sredstva, s katerim bi mogla ta razkroj pospešiti ali zadržati. Hitrost teca Izpreminja-nja ostane ista, pa naj elemente postavimo na pr. v temperaturo 200 stopinj pod ničlo sli pa 1000 stopinj nad ničlo.
S pomočjo radioaktivnih pojavov se pa Še niso dali umetno ali namerno izpreminja-ti elementi kot taki. S temi poskusi se je Je razjasnila in razložila le notranja sestava atomov. Na podlagi teh izkustev trdimo danes, da je vsak atom nekak solnčni sistem. Ta solnčni sistem Je tako majhen, da lahko spravimo sto milijonov teh atomskih svetov na razdalo enega centimentra. Atomski svet ima svojo sredino, ki je pozitivno električna. Okoli te sredine krožijo mali planeti z negativnimi električnimi delci, ki se imenujejo elektroni. Ugotovili so, da obstoja atom helija iz ene sredine in dveh elektronov. S pomnčjo nekih kemičnih eksperimentov se je posrečilo odvzeti poedine elektrone atomom in tako ostaviti atom s samo sredino, ki so ji dali ime ion. Na svoje veliko začudenje so kemičarji ugotovili, da s tem še niso razbili atoma, marveč da je treba v to svrbo razbiti atomovo središče, torej ion.
Pri radioaktivnih elementm so nadalje ugotovili, da se atomsko središče samo od sebe razkraja. In sicer t nekakimi eks-plozijajmi. Pri teh eksplozlah se pojavljajo velikanske energije. Izračunali so na primer, da proizvaja radij, ko se razkraja, toploto, ki je stotisočkrat večja, kot pri enaki količini premoga. Nosilci te energije, ki jih sredice atoma meče iz sebe. so mali drobci, ki odlete nekoliko centimetrov daleč in nato obstanejo. Ce zadenejo ti drobci na površino cinkovega sulfida, zapazimo pod mikroskopom razločno bliskanje, ki ga kemi-čarjij imenujejo scfntilacija.
Z radioaktivnostjo potem takem lahko razkrajamo atome In obenem omogočamo razkrajanje atomskih središč. Iz radioaktivnih atomov izžarcvani delci vsebujejo zelo močno koncentrirano energijo. S pomočjo teh dc'cev in te energije se je kemikom posrečilo razkrojiti na umeten način atome nekaterih elementov.
Leta 1918. je n. pr. Ruterford dokazal da se dušik izpremeni v vodik, ako ga bombardiramo z delci radija C. Ti delci letijo z izredno brzino. Ce zadenejo v središče drugega atoma, ga kratkomalo razbijejo. Cim razbije tak delec atomsko središče dušika, se razvijejo atomi vodika. Tako nastali vodikovi atomi letijo z izredno brzino naprej.
Pozneje so učenjaki izpopolni!! eksperimente Angleža Ruterforda in t njimi razbili atome, kojih atomska teža je manjša od kalija. Značlno je, da pri razkraju atomov niso naš'i drugih ostankov kakor, vodika. Lani sta nadalje dva nemška učenjaka objavila senzacijonalno vest. da se jirra je posrečilo izpremeniti živo srebro v zlato, česar pa do danes še nista dokazala pred znanstvenim svetom.
Sanje alkimistov so se torej deloma uresnič le. Danes že lahko razkrajamo atom, dočim je sestava novih atomov iz starih še «tvar bodočnosti.
Prelivanje krvi.
Berlinski profesor Teodor Brut je priobčil v reviji »Die Woche« zanimiv članek o zdravstveni sili prelivanja krvi Iz enega organizma v drugi. Ta zdravniška metoda za lečenje nekaterih bolezni ie zelo stara, kajti že v XVII. stoletju so jo poznali ang'e-Ikf zdravniki. Francoski zdravnik Jcan Denis je napeljal leta 1667 s pomočjo cevke kri iz jagnjeta v žile nekega bolnika. Toda Prenašanje živalske krvi v človeški organizem Je brez pomena, ker se raznorodna krvna telesca v človeški krvi razkrajajo ter povzročajo razkrajanje rdečih krvnih telesc v človeški krvi. Prof. Tardie je priporočal prenašanje krvi iz človeka na človeka. Začetkom XIX. stoletja so poskušali nekateri zdravniki vzbrizgavati venozno kri v zgornji del roke in so dosegli zadovoljive »spehe.
V novejšem času je zn^no. da je treba Preprečiti strditev rdečih krvnih telesc, če hočemo, da bo prelivanje krvi uspešno. V nasprotnem slučaju lahko bolniku samo škoduje. Pri tem načinu lečenja pozna moderna »tdjcina dve opaznosti; ta sicer takozva&o
Isoalutlnacijo, t. J. strditev rdečih krvnih telesc v hipu, ko se dotaknejo krvi drugega človeka. — in isohemozacijo t. j. razkroj rdečih krvnih telesc. Prvi pojav je zelo zanimiv zato, ker lahko razlikujemo štiri skupine ljudi — razdeljene med rtzlične narodnosti pr gotovem načinu, ki so ustvarjeni za prelivanie krvi. Za prelivanje krvi n enega Človeka v drugega lahko vzamemo samo osehe, kf pripadajo eni in isti skupini. Važno je tudi, da poznamo količino snovi, ki razkrai? tujo kri. Tudi v tem oziru morata dva Človeka harmonirati. Ce je kri zdravega človeka v pravilnem sorazmerju z bolnikovo krvjo, nam preostane samo še vprašanje načina te operacije in količine potrebne krvi.
Prelivanje krvi lako prepreči težke muke ali celo smrt v onih slučajih, ko bolnik izgubi mnogo krvi. Važno vlogo igra ta metoda pri porodu in slabokrvnoMi. Prenašanje krvi iz enega organizma v drugi se vrši na dva načina. Prvi je »ako ;vano r.e. posredno prelivanje iz vene v veno, iz arterije v arterijo. Pri drugem na«* u rabijo zdravniki brizgalko.
ASQUITH. znani vocfja angfcške Uber rine si ranke, ki je doživel pri zadnjih volitvah velik poraz. Kralj mu je dal naslov grofa Oxfordskega. Plemstvo je dedno, tako da preide po Asquithovi smrti na njegova ne* čuka, ker je izgubil sina v svetovni vojni.
Jgvo Caruga in njegova smela.
Brez božje volje, pravijo krščanske duše, da še las ne pade z glave. Naš Jovo Caruga je deležen te božje volje. S svojim športom si jc zaslužil siromak bridko smrt na vislicah. Dolgo je ku!tlvir->t milo našo domovino tam doli na jugu. hodil je nepon-ljeni tolovaj Iz kraja v kraj in učil mlad no, kako huda je borba za obstanek. Nehvaležni svet ni razumel njegovega plodonos-nega dela in so vtaknili Jova za mrežo. Potem je zaslovelo njegovo ime sirom zemlje. Staro in mlado je govorilo samo o Carugi In ženski spol je kar tekmoval v Izrazih simpatije in sočutja z žalostnim zatonom Carugove zvezde. Ce bi Jovo vedel, koliko src je ogrelo in razvnelo njegovo tolovajsko junaštvo, koliko zaslužka je dal repor-terjem in kako imenitno se ujema njegovo javno delovanje z duhom našega časa, bi mu bilo lahko sedet! za zamreženim okencem. AH siromak vsega tega nI vedel In zdaj mu preti resna opasnost. Tilnik mu nameravajo zlomiti, oni junaški tilnik, ki se ni nikoli uklonil pred nasilnikom.
Nehvaležnost je plačilo sveta. Roka pravice se nI zmenila za njegove zasluge, nego ga je prijela in obsodila na prerano smrt. Kar tako na lepem je hotela pretrgati nitko tolovajskega življenja in poslati Ca-rugovo dušo brez odveze na oni svet. Ubogi Jovo je apeliral na javna in privatna plemenita srca, kajti še ni bil dovršil svoje visoke misije, pa ni hotel s tega sveta na oni. A mu ni bilo pomoči od nikoder. Smrt je trkala na duri njegovega novega stanovanja in Jovo se je pripravi!, da zapusti dolino solz in se preseli k dobrim znancem v raj. Vse je šlo v najlepšem redu, telo se Je pomirilo s Črvi, ki so že komaj čakali na tečno tolovajsko hrano in tudi duša Jove Mirosavljeviča je hočeš nočeš koprnela po ločitvi od telesa. Cafuga je bi tako pripravljen na vse. da ni rarreraval niti z očesom treniti, ko bi mu krvnik vrgel zanko okrog vratu. Junaško je hotel umreti, kakor je junaško živel. Da ne bo razočaranja v srcih, ki so se vnela zame, si je mislil, ko so mu sporočili, da ga nameravajo skiniti s hrane.
Toda ni sreče v nesreči in Jovo je imel menda prvič v življenju smolo. Krvnik je začet štrajkati. Niso mu plačali zakonite takse za onega prejšnjega obešenca in tudi predujma mu niso hoteli dati. Kakor se koscem streže, tako se travca reže. Krvnik je tudi Človek in mora jesti In piti takisto. Pa mu na kredit nihče ne da, ker nima stalnega zaslužka. Zato je napovedal štrajk in ne obesi Caruge dotlej, dokler ne poravnajo dolga in ne izplačajo predujma. Lahko njemu štrajkati. ker je v strokovni organizaciji sam, ali težko Carugi čakati zdaj. ko Je že vse pripravil. In imamo novo krizo na polju krvniške industrije. Zastoj, povsod, kamor se ozreš. zastoj. Tudi smrt noče brez honorarja na zemljo.
AH za tem Strajkom nekaj tiči. CasI so zdaj taki, da oče ne sme zaupati sinu in bi bilo javnosti štetf v zlo, če bi zaupala gospoda krvniku in njegovemu štrajku. Zadeva je sumljiva in ne kaže stavke kazitl x zakonom o draginjskih dokladah. nego je treba to reč poveriti strogemu uradnemu očesu, da jo preišče. Kaj pa, če je prišlo gospodu krvniku na misel, da bi kazalo lova Mirosavljeviča Iztrgat! koščeni ženi Iz rok in pustiti za pleme? Krvniški poklic je sicer brez večje konkurence, ali tolovajskega naraščaja mu primanjkuje In je njegova eksistenca potem takem ogrožena. Recimo, da dobi gospod krvnik svoj* dolg In prel-ujem in še nabavni prispevek povrhu, pa da spravi Caruga na on! svet. Kaj bi se utegnilo pripetili? Da gstano sirota dolga Jota
brez zaslužka, ker tolovaji tudi ne padajo kar z neba. Ce pa ostane pri svojem sklepu In bo štrajk al vsaj deset let, mu lahko Jovo M i rosa vi je vič bogato poplača to reč. ženske ga imajo jako rade in mu ne bo težko v 10 letih poskrbeti za tolovajski naraščaj. Ko pa opravi svoje posle, bi krvnik nehal štrajkati in Jovo bi zleze! na vislice.
Bogme, Ideja nI napačna In lahko gospoda
krvniku samo Čestitamo, če jo res Ima v glavi. Vsak stan mora gledati, da mu ne poide zaslužek, pa bi bilo jako krivično odrekati to pravico baš krvniku. Naj torej mila naša domovina upošteva to reč in ne sfl! gospoda krvn:ka. da se pregreši zoper svoje stanovske interese.
NAJVEČJE ORGLE NA SVETU. Slika kzžc največje org'e sveta, ki jih ima seveda dežela tehničnih čudes — Amerika. Crfle so last  Velikega gledališča v Pifldburgj.
Ovojni umor na Dunaju.
Poročati smo v predzadnji številki »SI | Naroda« o krvavem dogodku, ki se je odigral v sredo zvečer na Dunaju. Danes navajamo nekoliko podrobnosti o slučaju samem, kakor o predz^odovini te tra'relije.
Dogodek se je odigral v Ren^lgasse št. 30, okraj Meidling. V omenjeni hiši je stanovala pri svoji sestri "2 letna zasebnica r3Ii-zabeta Vida, ki je bila ločena od svojega moža Oeze. Od ločitve dalje Je Vidajeva živela skupai z Amerikancem dr. Henrvjcm Wagncrjcm iz San Francisca. Gena Vida je težko prenašal ločitev svojo žene, jel jo je še bolj sovražit« in sovraži! je tudi njeno sestro Ano Stöckinger.
V sredo popoldne je pr»>el okoli 17. k Svoj? ženi na stanovanje, a je ni našel doma. Čakal je potrpežljivo, končno pa je za-čul v veži korake. Vračala se je njegova žena. Di'o je okoli pol 23. ko je hišnica Sam-tova ču!a več strelov, padlih v stanovanju Stocklngcrjevih.
Takoj po detonaciji Je od'la v stanovanje imenovanih, kjer je našla Vida je vo mrtvo ležati v enem kotu. v druzem pa je ležala vsa okrvavljena njena sectra Ana. Preko nje je ležal Vida s popolnoma okrvavljenim obrazom. Samtova je takoj obvestila policijo. Na lice mesta je takoj prispela policijska komisija, ki je ugotovila, da sta obe ženi mrtvi. Oeza Vida je bil še pri zavesti. Ko so se možu približali varnostni organi, je prijel divje suvati okoli sebe In morali so ga zvezati, da mu je zdravnik lahko obvezal rano.
Med vožnjo v bolnico je Vida pri polni zavesti izjavil, da je hotel samo sebe usmrtiti, ker ljubavnega razmerja Amerlkanca s svojo ženo ni mogel trpeti. Da je streljal na obe ženi in jih usmrtil, o tem ni h^tel morilec ničesar vedeti. Stanje Geze Vide je zelo resno h ni upanja, da okreva.
O predz^odovini umora poročajo dunajski Rstf: Zakonca Vida sta prišla po padcu Bela Kunovega režima leta 1919 na Dunaj. Od česa sta živela, ni znano. Vida e nekaj časa opravlja! posle blagajnika v reki stojnici v Pratru, bil pa je kasneje radi nekaterih deliktov odpuščen. V splošnem je
bil mož pi;anec in Igralec fn je prišel dnevno pijan domov. Vsi sosedje ga slikajo kot s'arcja človeka. 2ivTjenski potek zakoncev Vida je žalostna slika moralne propadlostl. Vida in njegova žena sta sedela vsak večer po kavarnah in drugh zabavPČah. Mož je ženi posredoval znanstva moških, in nato odšel domov, dočim je žena ostala sama s svojim novim znancem. Ko Je prišla zjutraj domov, ji je mož odvzel ves »prisluženi denar« in če ga ni dala prostovoljno, jo ie pretepel. Sosedje ?n hišni stanovalci so M'i večkrat priča divjih prizorov, ooigravajočih sc pr! Vicajevfh.
2ena jc od mo*a večkrat pobegnila k roditeljem, vendar jo je nasilni človek vedno zasledovnl ter jo pregovoril, ali z grožnjami prisilil, da se je vrnila k njemu. Nekoč je žena obolela in v bolnici se je seznanila z amerikanskim zdravnikom dr. Wag-nerjem, ki ji je obljubil svojo pomoč. Svetoval ji je, da se loči od moža ter ji obljubil, da jo bo v tem boiu podpiral. Vida je pristal na ločitev zakona, zahteval pa je od žene tedensko odpravnino v zne*l:u 409.000 avstr. krcn do dneva ločitve. 2cna je te nristojMne možu plačevala, dnkTer ni sodišče odredilo ukfnienie tega izplačila. Vida je zato v po-ledn'em času pogosteje pose-čal svnjo ženo ter jo opominjal na odškoj-nino. Tako Je prišel tudi v sredo. Čakal je kot že rečeno do večera, okoli pol 19. pa je nenadoma stopil v stanovanja StocklTnger-jeve ter bliskoma oddal dva strela. Zatem je orožje naperil proti sebi. Pn strel je šel mimo. druga krogla trn je obtičala v glavi. V sobi sta bila navzoča tudi oba otroč"Ča ge. Stockfnger. ki sta prestrašeno kričala »mama, mama«.
Vidova je bila od krogle zadeta v prsa. njena sestra t>a v glavo. Obe sta bili takoj mrtvi. — Vida se sicer dela nevednega, da je umoril obe žeri, vendar je jasno, da je dejanje premiš!;eno Izvršil, kaiti prodal Je vse svoje pohištvo in tudi posteljo dan popreje In na vprašanfe svoie gospodinje, kje da bo spal. je odvrni!, da ne bo več potreboval postelje...
VAJE LONDONSKE POŽARNE RR AMBE SA TllEMSL Na sliki vidimo gasilski ladji »Betom in »Gamo« ponoči, ko gasilci velbejo z gorečimi bakljami.
O. S. Mardern
Uspeh in sreča sf a tudi za tebe.
Kdor si v svojem duhu vedno predstavlja siromaštvo, ostane vedno siromak.
Ako kdo zajde v razmere, ki duše vsako njegovo stremljenje in v katerih mu grozi nevarnost stalnega siromaštva, ne sme, dokler ie še sposoben za samostojen nastop, dalje ostati v teh razmerah. Njegovo spoštovanje do samega sebe odločno zahteva, da se osvobodi teh razmer. Njegova sveta dolžnost je, da si pribori ugled .n neodvisnost, ki bi mu dovoljevala, da bi prestal tudi težavne Čase brez pomoči prijateljem in da bi obvaroval pred bedo vse tiste, za katere mora skrbeti.
Gotovo bi ti mogel vsak bogataš povedati, da Jc največje zadovoljstvo In največjo srečo užival v onih dobah ko se je začel Iz tesnobnih razmer dvigati k boljšim, ko je spoznal z razkošjem, kako so se viri njegovih prihrankov začeli stekati v stittge bogatit ia da mu aa ao «4 ta#a
trenotka beda nič več vezala nog. Takrat je začutil v sebi moč korakati naprej In stopati kvišku, se odlikovati v svetu, ter dati svojim otrokom boljšo vzgojo, kakršno jc imel sam.
Mnogo Je dokazov za to. da smo poklican« za velike stvari, za visoke cilic. za obilico in ne za siromaštvo. Siromaštva In bede nI Bog podelil človeku. Pa prav v tem je napaka, da niti približno nimamo zadostne vere v dobro, ki nam je namenjeno. Nimamo poguma, da bi si ga fcleü iz vsega srca in da bi se dali voditi od božjega glasu ter prosili neomejeno za prebitek, ki je naš upravičen delež. Mi prosimo le za malo, pričakujemo le malo, ne pripuščamo k sebi obilice, prebitka. Naš duh je tako stisnjen, da naše misli niso sposobne za drznejši polet.
Ona moč, ki nas Je ustvarila In ki nas vzdtfaia» da*a vaaaem« darcaluvo, v «44»
lostl, brez pridržka In več. kakor rabt Stvarnik ne obuboža, ako usliši naše prošnje. Spada k njegovemu bistvu, da nam v obilici podc'juje vse, kar si iz vsega srca želimo. Je kak^r solncc, ki pošilja svoje žarke na vse strani In ki vse obseva in vse ogreva. Svetloba se ne zmanjša, ako ob nji prižgeš druso svetlobo. Tako tudi ml ničesar ne Izgubimo ra svoji ljubezni, ako druge obdarujemo z ljubeznijo, nssprotno, povečamo jo.
Ena izmed največjih življenjskih tajnosti je prav v tem. kako naj naravnamo k sebi ves vir božje sile in kako ga raj najbolj učinkovito Izrabimo. Kdor pozna :a za* kon prenašanja božja s:'c, ta tisočkrat oo-množi svojo lastno moč !n postaja i>o2.; s^>-velike obili:? Kcskorčnost: in se pro»:* delavec in njegov sostvarnfk.
S^le ko smo spoznal!, da vse izvira h» pretaka v nas, ko smo stepili v popolno soglasje z Neskončnostjo, ko smo premagali v sebi zverinstvo, ki je bilo v r.as, \i ka so nas zapustili zadnji znaki neidkritasrčno-sti. sebSčnnstt in nečistosti, šc-le potem moremo zag'ecati Roga, kajti le človek čistcia srca more pogledali na lioca.
Ko iz;;i.ie iz našega življenja vsaka nepravičnost, vsako b< .en.j oslerariti kakorkoli svoje brate in sesire, šele pntem so približamo lloz.i v taki meri, da vse dol-ro vesoljnosti pride k nam samo po sel!. (k>-tovo ti bila napaka omejevati ta pri!:od dobrega s slabimi Čini in slabimi mislimi,
Vsako slabo dejanje je takorek^č za-stor, ki se spusti pred naš po-led tn r.am brani, da bi videli Bosa. tri je Dobro. Vsak nepravilen korak nas oddaljuje od njesa.
Elitni plesi
In d-uge bo! še plesne zabave predplsn:e!o sntok fr.ik. — Po n*jmodarnei5cm kr< |u Ii f nega an^l*.Skega sukn.i in po ze'o nfikili cenah si ga mere vcak nabaviti pri tvrdki    cfi t
Drago Schwab, Ljubljana.
Pospeševanje rasti z umetna svetlobo.
Znanost se že dolga leta peča s problemom pospeševanja rasti s pomočjo ntietia svetlobe. Poskusi so dokazali, da jc mnogo-če rast nekaterih rastlin pospešiti, čj ;ih izpostavimo čez noč vplivu umetna svetlobe.
Tak slučaj so imeli nedavno v f$ri llcv Baccii blizu New Yorka, kjer so priprivlja'1 razkošno igrišče za tennis. Ko je bilo ze vse pripravljeno in tudi klub kraj Igrišča dograjen, se je bližala otvoritev klu^a !ti lastniki so bili v velikih skrbeh, ker r»o ho teli povabljene goste presenetiti z z »leno livado okrog Igrišča, pa posejana trava nI hotela uspevati. Tedaj so sklenili poi«'< "^iti z umetno svetlobo. Nad prazen prostor, ki je zavzemal 19) m2, so obesili v vl.sinl 1.20 m na žice 24 električnih žarnic, vsaka po 1000 voltov. Žarnice so gorele 23 čr.L Trava Je pognala v petih dneh in vsa p'o-skev je ozelencla, dočim je začela trava tam, kjer Je sijalo solncc. poganiatl Šele čez 7 dni. Cez 20 dni je bila trava na umetno razsvetljeni livadi že 10 cm visoka. Poskus se je sijajno obnesel. Društvo je napeljalo žice z električnimi žarnicami tudi nad ostalo! klubove prostore in tako jc bilo v dvca secih vse pripravljeno za otvoritev. ■  • *
• Indijanska   prlncezlnfa Pocahontas.
Dan 5. jan. 16T9. označuje dogodek v arnc« riSkl zgodovin!, kl je da! povod popularni ameriški legendi o indijanski princezinji Po« cahontas in kapetanu John Sniith. Ta-le jo bil eden Izmed angleških »gentlemenov*. ki so se L 16P6 vkrcali za Ameriko v svrho cksploracije Virginije. Smith jc bil vojak-srečclovcc, ki je prepotoval mnogo sveta 1*4 doživel marsikatero pustolovščino. V aprila 1. 1607 so pustolovci zagledali obal novega sveta in pripluli v Cbesapeake zaliv. Tako| se je krdelo pod poveljstvom Smitha podala v notranjščino v svrho »cksploracije*; upati so najti polno zlata. BVi pa so ujeti od In* dijancev in predvedeni pred poglavarja Powhatan. Indijanci so hoteli pokončati Smitha s svojimi bojnimi sekirami, ali poglavarjeva hči, Focahontas, je skočila vmea in s svojim telesom zaščitila ogroženega belokožca. Izposlovala si je njegovo reš tev Smith jo je poročil in odpeljal s seboj na Angleško. Ta dogodek je bil večkrat obde*. lan v literaturi In slikarstvu.
• Sedemtlscč županov je pogostil španski kralj Alfonz XIII. cb proslavi, njemu v čast prirejeni. Ob tej priliki jim jc pripovedoval, da se smatra skrbnega očeta vseh Spancev in pozval jih je na delo, da prisije solnce Španije na vrhunec slave. Govoril It tudi diktator De Rivera in razlagal dobrote, ki jih vživa ljudstvo pod njegovo vlado. Govora sta bila potom brezžičnega brzoja*. va razposlana po vsej Španiji.
• RabelJ. ki se poru a. Neki bivši du« najski rahel) Je poslal puljskj vladi pismeno ponudbo za spreiem v poljsko službo. RabelJ utemeljuje prošnjo s tem, da mu }t zmanjkalo v Avstriii, kjer so odpravili smrtno kazen, posla. Svoji prošnji rabeQ prilaga prvovrstne reference in priporočila izza delovanja v bivSl Avstriji. Na kr,nca pripominja, da le pripravljen brczphčna dokazati svojo rabeljsko spretnost, ako mu vrnejo potne stroške tretjega razreda a Dunaja na Poljsko.
• Odkrite zlata v Kafifornfn. Jamea llson A\arshall je dne 24. Jan. 1S18. odkril; zlato pri Culmunu ob rek! America:» River' v Kaliforniji. Gradil je mlin ob reki. ko Je po golem naključju našel zrna zlata. Sam se je le malo okoristil s tem odkritjem, ail | vest o zlatu se je urno razširila po vsem svetu. Začel je zgodovinski naval za zla*, tom: mnogo tisoč ljudi na vzhodu je ob prvij vesti poletelo v daljni in divji zapad. Naj-; večje število zlatolovcev je odšlo v Kalifornijo L IS49 in ti so znani v zgodovini pod imenom »Fortynrners«.   Odkritje zlata ]a: kmalu privedlo do naseljevanja Kalifornijo,; ki je bila 1. I&SO sprejeta v U4*> kot va,
Stran 10.
»SLOVENSKI  N A R OD« dne 1. februar?« 1925
Stev. 26.
Gospodarstvo.
Klsm Mesa sistema
V četrtek je pričela poslovati v generalni direkciji neposrednih davkov v Beosradu anketa, ki je za bodočnost nase&a narodnega gospodarstva emi-nentne važnosti. Razpravlja namreč o obdačenju vseh organizacij, ki moraio polagati javne račune. Med te organizacije spadajo tri četrtine gospodarskih podjetij. Skoraj vse banke, celokupna industrija, uvozna in izvozna veletrgovina večina manjših trgovin z domačim prometom in slednjič tudi delniške družbe.
Konference so se zato udeležili delegati trgovskih in obrtnih zbornic, zveze denarnih zavodov, zveze industrij-cev in trgovcev iz Beograda, Zagreba. Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva, Splita, Skoplja in Subotice. Zavedajoč sc važnosti in posledic te konference bodo zastopniki našega gospodarskega življenja gotovo spravili na dnevni red vse, kar teži in ogroža poedine granc našega gospodarstva. Od njihovih predlogov bo mnogo odvisno, kako se uredi v bodoče davčna politika in reformira dosedanji način obdačenja. Po dosedanjem sistemu ni bilo mogoče ohraniti potrebno trgovsko diskretnost, ker je bil pretežni odstotek dobička Tako obremenjen z državnimi in komunalnimi dajatvami, da so davki cesto absorbirali ne le dobiček, nego tudi poslovno glavnico. S tem ie naravno oškodovano tudi podjetje samo, ker se uničuje njegov kapital in onemogoča napredek potom rezerv, fondov. Prizadeti so tudi delničarji, ki ostanejo brez divi-dend in rent od vloženega kapitala in morajo mirno gledati, kako se njihov kapital sistematično krči in izgublja vrednost. Jasno je torej, da vsa ta davčna bremena odbijajo široke kroge od sodelovanja v gospodarskem življenju, da je od dne do dne manjše zaupanje prebivalstva v domača podjetja, ki na našo nesrečo prehajajo v tuje roke.
Na konferenci v Beogradu se je prvi dan r~r?ravtjajo o nekaterih problemih naše davčne politike, danes pa pride na dnevni red načrt, po katerem naj bi se davčni sistem v celoti spremenil in reformiral. S tem bi bil storjen prvi praktični korak k prepotrebni sanaciji naših gospodarskih razmer in ublažitvi krize, ki jo vsi čedalje bolj občutimo. Zato upamo in pričakujemo, da pride na konferenci do konkretnih zaključkov In da izdelajo naši gospodarski strokovnjaki v sporazumu z ministrstvom trgovine in industriie načrt, po katerem bi davčni vijak odnehal vsaj tam, kjer neposredno ogroža eksistenco naših podjetij in vodi narodno gospodarstvo ▼ neizbežno katastrofo. Konferenci Je olajšano delo s tem, da je finančno ministrstvo samo že opetovano naglaŠa-!o potrebo temeljite remedure davčnega sistema.
• • •
Mm Inptve hm Mi
Svetovna vojna je povzročila, da te je občutno zmanjšala nabavna nmč svetovnega konzuma. To čtiti tudi industrija Slovenije, ki se narmia v pretežni večini v stagnaciji, kateri Je treba iskati vzrok v prvi vrsti v pomanjkanju konzuma. Naša podjetja obratujejo z omejitvami, višina produkcije znatno zaostaja za polno učinljivostjo, cene se še nadalje polagoma rušijo ali pa kažejo tendenco ustalitve na nizkem nivoju. Omejujemo se danes skoraj samo na konsum Slovenije, kar pa ni v skladu z razvojem industrije. Potreba nam je ekspanzivnosti, in ker jc pri na-
ših razmerah to za inozemstvo danes skoraj nemogoče, si moramo poiskati širši krog odjemalcev v naši državi, in to zlasti v pokrajinah, kjer je industrija še nezadostno razvita. 2e se opažajo pojavi, ki se smejo morda smatrati kot oznanjevalci boljšega razvoja. Predejo se niti, da bi se upostavile ali pa sploh šele ustvarite vezi, kf naj omeji* pc razno rušenje cen, izvirajoče iz občega boja vseh proti vsem. Pisalo se je Že o akciji Ljubljanskega velesejma v Makedoniji, kjer se namerava prirediti Stalna razstava vzorcev v Skoplju. — Zanimanje za to akcijo je med našimi industrijalci veliko, kljub temu, da ekonomskih razmer Makedonije skoro da nepoznamo. Interesantna jc oficijel-na statistika trgovske industrijske zbornice v Skoplju o produkciji surovin v letu 1924.:
Pregled prometa v letu 1924 trgovsko-lndustrijske zbornico
Proizvodi
1. pšenica
2. ječmen
3. koruza
4. seno (stfs.)
5. fižol drob
6. fižol debel
7. krompir
8. čebula
9. češenj
10. riž
11. makovo
12. opium
13. bombaž
14. janež
15. susan
16. koko-ni
17. tobak
18. orehi
19. kostanj
20. jabolka
21. hruške
22. češplje (slive)
Količina 50,000.000 kg 25,000.000 » 30,000.000 » 10,000.000 » 1,300.00 . 4,000.000 » 5,000.000 » 4,000.000 * 50.000 . 8^0.000 » 200.000 » 25.000 » 120.000 » 500.000 * 200.000 » svlloprejka
500.000 > 12.JO0.OO0 » 110.000 » 450.000 » 733.000 » 1SJ.000 »
se.
▼ ©bmoČ-n v Skoplju.
Vredn. Din
96 000.003 62,000.000 75,000.000 10,000.000
5,200.000 40 000.000 5,000.000 6,000.000 800.000 4,000.000 2,000.000 40,000.000 6,000.000 7.500.0CO 2,000.000
36Ö00.0C0 500,000.000 700.000 1,8^0.000 3,650.000 72J.0CO
	451.000 »	6,750.000
23. prediva	100.000 »	3,000.000
24. vrvarski izdelk	i	
	120.000 »	4,200.000
25. ovni	137.500 kom	50,600.000
26. ovce	100.000 »	24.0OO.0C0
27. koštruim*	48.000 »	1S.0O0.0OO
28. koze	28.000 »	5,000.000
29. 1-let jagnjeta	56.000 »	15,000.000
30. voli	30.000 »	77,000.000
31. konji	15.000 »	42 000.000
32. bivoli	600 »	1,800.000
33. mezgi	663 »	2,100.000
34. osli	4.500 a	5,100.000
35. piščanci in kokoši		
	160.000 »	1,650.000
36. jajca             5,170.000 »		5,000.000
37. kaškavat sir	650.0CO kg	25.000.000
38. navadni sir	150.000 »	3,700.000
29. maslo	140.000 >	7,000.003
40. zajčje kože	70.000 »	l,2o0.0G0
41. lisičje kože	12.000 .	7,440.000
42. kože od kun	1.210 »	1,900.000
43.   •    od vider	300 »	360.000
44.    »     od jazb.	1.2 JO »	153.000
45.    »     od divjih	mačk	
	1.000 »	120.000
46.   m    od dihur.	500 >	75.000
47.   »    od podlasic		
	230 »	50.000
48.    »   od jagn.	320.000 »	9,600.000
49.   »    od koštrunov		
	160.000 »	€000.000
50.   »    od koz	50.000 »	2,000.000
51.   »    od ovac	100.000 i	5,000.000
Iz te statistike je razvidno ogromno bogastvo Južne Srbije, razvidna pa je tudi produkcija surovin, katere bi se mogle predelati v fabrikate v naši in. dustriji, deloma že obstoječi, deloma v novo se snujočih podjetjih. Opozarjamo samo na makovo seme. opium, bombaž, janež, kokone sviloprejk, predivo, volno, kože drobnice, kože divjačine itd. Tukaj je naši industriji odprta široka pot in njeni interesi so v polnem skladu z našimi občimi narodnogospo-
darskimi interesi Naj bi se vse te surovine predelavale doma, namesto da se izvažajo in da potem podlegamo interesom tuje industrije. Tako bi se naša industrija navzlic svojemu do skrajnosti težavnemu položaju zopet dvignila in si ustvarila tako dolgo zaman pričakovani preokret na bolje.
Predočena statistika nam tudi jasno kaže, da so to vse produkti, ki se na svetovnem trgu prav lahko spravljajo v denar. Ce npoštevamo, da ima ta del naše drŽave okrog dva milijona prebivalcev in da ti vsi rabijo za svoje Življenje neobhodno manj ali več industrijskih izdelkov, katere pa sedaj dobivajo v pretežni večini iz inozemstva, smo mnenja, da bi si naša industrija lahko pridobila na tem trgu velik kr-,g konsumentov.
Kolektivna reklama.
Pred nekako petimi leti so se združile tovarne za barve In lake v Združenih državah ter razpravljale o novih tržiščih za barvne proizvode. Tovarne so sklenile storiti vse, da podvojijo notranji konzum v 10 letih. Koncem leta 1923. se je dvignil promet že za 64% in koncem leta 1924. je nemara dosegel 100% povišek. Ta skoro čudežni uspeh so tovarne dosegle s sistematično vporano kolektivne reklame.
Zveza barvnih tovaren je prvo *eto izdala nad 100.000 dolarjev, pozneje mnosto več In sicer za reklamo v korist barvne Industrije kot take. Slo ie za to. da se občinstvo ne zainteresira za proizvode poe-dinega tvorničarja ali pa kako skupino tvor-nic, marveč splošno za večjo vporabo barvnih proizvodov. Zveza je razpela nagrado za najboljše geslo, ki bi na najpopolnejši način predočevalo vporabo barv^. Posledica tega razpisa ie bila krilatica aH po angleško »slogan«, ki jo danes pozna vsak otrok: »Save, the surface and you save ali*. (Reši površino, da zaščitiš celoto). Izdatki te propagande so bili za poedinesa rvorničaT-ja razmeroma majhni. V sk'ad za skupno reklamo je moral vsak tvorniča- vDlačati eno osrrinko letne razprodaje, veletrccovec eno petindvajsetino odstotkov in detajlist eno petiro odstotkov. Ta akcija ni pomenila samo velik uspeh v finančnem oziru, marveč je privedla do novega interesa In zanimanja za notranjo dekoracijo. Razvem te^a se je na podlag? te reklame razvil v mnogih mestih in selih »Clean up and palnt up« — pokret.
Veliko je industrij, ki laVko mnogo pro-fitirajo od skupne reklame. Taki skupni reklami nasprotuje danes samo še ozkosrčna, konkurenčna zavist. Predno Industrija sk'e-ne skupno reklamo, se mora poedini tvor-ničar toliko osamosvojiti, da vidijo v konkurentu zaveznika, ne pa sovražnika. Dobrobit in napredek poedine tvornice zavisi končno le od napredka in razvoja celokupne branehe. Mesto da konkurira poedinec poe-dincu In mu skoša odjesti naročila, stori industrija bolje, da vpliva skupno In složno na potrebe občinstva, da na ta način pomnoži celokupni konzum doričnega predmeta. Marsikateri proizvod ne pride v promet, kakor zasluži, ker občinstvo ne ve zanj. V mnogih slučajih je treba kupcu pokazati, kako se pravilno vporahljajo proizvodi. To pa je težak ln drag proces, ki ga poedini tvorničar ne zmore. S kolektivnim in složnim postopanjem, s skupno reklamo, se dajo doseči željen! rezuTtati z razmeroma malimi žrtvami. Zaradi tega se je v amerikanskem gospodarskem Življenju že utrdila kolektivna reklama In njen krog raste dnevno.
Tipični primer take reklame nam nudi pred kratkim pričeta kampanija odnosno reklama z geslom (soglasom): »Hrani se z morskimi ribami«. Amerlkansko občinstvo je namreč iz neznanega razloga ali presod-ka doslej odklanialo morske ribe. Te predsodke so mnogo let pobijali producenti ln trgovci v Gloucestru, kjer se nahaja središče te Industrije. Vendar brez uspeha. Pred časom pa so ustanovili družbo, k! naj bi navaja'a potom inseratov gospodinje cele drŽave, da uvrščajo redno svoje tedenske jedilne liste morske ribe. Na teh Inseratih so obenem opozarjali na nove In Štedljive načine prirejanja rib. Danes vidimo, da se nahaja Industrija In trgovina z ribami v naravnost sijajnem položaju!
DrugI primer, kjer so uporabljali kolektivno reklamo, da odstranijo predsodke, nu-
toŽa Vereni:*}
Prisodilo se je vse to pred leti, takrat, ko so imeli Hali jen i zasedeno Gornjo Koroško. Bilo je na dan sv. Petra in Pavla. Pevci in pevke so into-nira'i »Pange lingua«, pred cerkvijo je zasvirala godba in procesija se je razvrsti. Učenci z učiteljicami, možje in mlnimiči, godci, mladenke, deklice s cvetlicami, ministranti, baldahin z zlato monštranco, ženske...
Lenka Verginčeva je hodila med mladenkami. Lepa je bila kot jutranja zarja. Ves trg je ljubil to dekle. Pobožne ženkice in slaboverni gospodje. Štela je že eno ali dve leti nad dvajset in še vedno je živela sama pri svoji materi, stari vdovi. Preje so še prihajali snubci, a ker so videli, da je brezuspešno, so polagoma izostali. Govorili so, da pojde v samostan. Škoda, so rekli fantje, zakaj pred njeno krasoto so obledela najlepša dekleta. A Lenka se tega ni z:ivedala, ali pa se ni zmenila mnogo za to.
Procesija se je pomikala po trg«... Pred gostilno so stali laški častniki in vojaki in so gledali. Prišli so učenci možje, godci, dekleta... In prihajala je sedaj tudi Lenka, čista in sveta kakor
lilija, s povešenimi očmi. Samo za hip je dvignila pred gostilno trepalnice in jih hitro zopet povesila. A zadostoval je ta hip.
Po procesiji je bila še služba božja. Lenka je klečala in molila kot Se nikdar. Kakor veliki čudež se Ji je dozdevala današnja masa.. Orgije Še nikdar niso tako pele, sladko kakor vijo-line in njenemu srcu je bilo, kot bi se sprehajala po rajskih vrtovih ... In dvoje temnih južnih solne ie žarelo . . .
Zvečer je Lenka sedela sama pred hišico ne vrtni klo^i in vezla rdeče rože v beli prt. Popoldne se je njena mati odpeljala na pogreb in se vrne šele jutri. Sama jc sedela na klopi in šivala in mislila. Oleandri so cveteli ob njenih nogah, opojno je dehtel jasminov grm in večer se je vlegel počasi in tiho po dolini... Ko je dvignila Lenka oči, je stopil italijanski častnik pred njo. Dvoje temnih, nepopisno lepih oči je zaža-rclo •. •
Drugi dan popoldne Je Sla Lenka materi na kolodvor nasproti. Prišla je tudi materna šesta, Lenkina teta. Lenka je bila izpremenjena in sestri sta mislili, da je bolna.
Naslednji dan se ie peljala Lenka v mesto. Rekla je materi, da pojde k zdravniku... Zvečer je ni bilo nazaj.
Drugo jutro je potrkal poštni sel na duri in oddal gospe Verginičcvi brzo-
javko. Gospa se je tako prestrašila, da ni mogla citati .Prišla je njena sestra in Čitali sta strašno vest:
»Helena Verginc, mrtva, hetel Arko.%
V hotelu so slišali v sredo proti jutru v sobi strel. In ko so zaman trkali, so vrata s silo odprli in našli v postelji mlad par, oba mrtva. Poklicani zdravnik je konstatiral, da je dekle s tanko iglo zabodeno v srce, on pa ustreljen. Iz papirjev so pesneli imena: Helena Verbinc od Sv. Petra in tenenie Attilto Rocco iz V er one. Zdravnik je zatrjeval, da še ni videl lepših teles.
Med Lenčkinimi prrpirji so našli Še pismo, naslovljeno na mater: »Moja mi- j la mama! Ne žaluj po meni! Neskončno srečna umrjem! Par trenotkov še... Užila sem ljubezen, po kateri mi ni več moči živeti. Lenka.«
V St Petru je ta novica učinkovala kakor z jasnega. To bi naj bila storila Lenka Verginčeva, to tiho in pobožno dekle?! Niso preje verjeli, predno niso pripeljali mrtve Lenke na dom.
Mati je zasadila jasminov grm In oleandre na Lenkin grob. In ob Času, ko jasmin cveti in dehti, hodijo še danes dekleta skrivaj na pokopališče, trgajo cvetje in ca nosijo svojim dragim.,.
11 mahagonska Industrija. Med občinstvom je prevladalo krivo naziranje. da je maha-gonl izredno drag les. Potfk 9 skupno reklamo je imel neposreden nspeh. Zveza produ-centov »Southern pine« lesa je dosegla sijajne uspehe. Izdatke kolektivne reklame so st interesenti razde'ill na podlagi letne produkcije. Družba je vpoiabila časopise ln revij«, da dvigne konsum. Razventega je družba izdala knjigo »Moderne hiše«, ki je stala 50.000 dolarjev ln ki so jo razširili po nizki ceni preko cele države. V knjigi so se nahajali natančni načrti zgradb pri katerih se Je uporabljal les te družbe. Danes prekaša število zgradb, ki so se zgradile na podlagi podatkov v tej knjigi, 40.000. Družba se je nadalje udeleževala razstav gridbene-ga materijala Ln je tudi na teh vzbujala interes in javno zanimanje za lesne proizvode. Enako so postopale opekarne. Ta zveza je imela pri svoji reklami to prednost, da zidajo v Ameriki večinoma lesene hiše. Zveza je z reklamo opozorila na ugodnost, ki jo imajo gradbe Iz opeke pred onimi iz lesa z ozirom na nevarnost požarov. Prodaja opeke je narasla v enem letu (1921.) za 11 odstotkov v naslednjem (1922.) pa za 62%! Cvetličarji s slogom »Sav it with Towers« (Izražaj se s pomočjo cvetk) in pa trgovci z usnjem s sloganom »Nothing takes the place of leather« (Nič ne nadomesti usnja) nudijo nove primere uspešne kolektivne re-k'ame. Po mestih so se združile lokalne banke in s pomočjo skupne reklame razvijajo Čut za Štedenje. Naravno, to delajo iz interesa in iz želje, da izvabijo is občinstva vložke. Obenem pa vplivajo v koristni meri tudi na moralni čut. Zelo koristna je bila nadalje kolektivna reklama za poljedeljske proizvode. Najlepši primer je dala xveza kalifornijskih producentov orani. S pomočjo širokopotezne reklame, kl je sta'a milijone, je spremljala oranžo, ki je dotlej veljala za razmeroma redno vporabljen desert, v na-nacljonalno jed in oranžni sok v nacijonalno pijačo. V celostranskih inserat:h ,e opozarjala prebivalstvo na zdravstven učinek oranže. S pomočjo razkošno ilustriranih !n barvanih knjig s podrobnim! recepti, ki so se razdajale brezplačno, je zveza opozorila na nove načine vporabe oranže v tnočnatih jedeh, v salatah In drugih Jestvinah.
Po'je kolektivne reklame jc neomejeno. PomisMmo samo na uspehe, kf bi jih lahko dosegli zdravniki ali pa izvozne industrije. Skupna reklama se vedno ne posreči, ker se najdejo poedinci, ki nočejo deliti izdatkov in ki hočejo živeti na račun ostalih. Na splošno pa so uspehi tako veliki, da to zlo ne prihaja v poštev.
Lastnikom vrednostnih papirjev
Ministrstvo trgovine In oddelek za kreditne zavode In zavarovanje razglaša": »Pri pogajanjih z Madžarsko o ureditvi Se obstoječih (n v starih avstro-ogrskih kronah nasta'ih dolgov in terjatev je za ministrstvo trgovine in industrije važno vedeti, kateri vrednostni papirji madžarskih emisijskih zavodov so bili 1. januarja 1919 v rokah naših državljanov in se se sedaj nahajajo v njihovi posesti. Ministrstvo Je z razglasom z dne 8. aprila 1924 pozvalo lastnike takih papirjev, da jih prijavijo.
Zdaj se pozivajo vsi lastnik! vrednostnih papirjev, izdanih po zavodih, ki imajo svoje sedeže na Madžarskem, zlasti pa papirjev, izdanih na temelju zakonskih členov 36:1876, 32:1897, 23:1893 bivšega skupnega ogrsko-hrvatskega sabora, to so zlasti založnice (hlpotekarne), komunalne zadolžnice, obl'gacije itd., da izroče te vrednostne papirje najkasneje do vštetega 1. marca 1925 proti potrdilu p prejemu pri Hrvatsko-S'a-vonski Hipotekami banki v Zagrebu. Obenem morajo navesti te-le točne podatke:
1. Vrsto dotičnih papirjev, emisijski zavod. Številke in serije ter pripadajoče kupone:
2. Ime In naslov sedanjega lastnika !n kolikor se je od 1. januarja 1910 spremenilo, dalje po možnosti imena in naslove vseh onih oseb, ki so bile v tem času lastniki teh vrednostnieh papirjev;
3. V kolikor se nahajajo ti vrednostni papirji v inozemstvu, pa jih do določenega roka nI mogoče izroČ;ti Hrvatsko.Slavonski Hipotekami banki morajo zainteresiran:! dati omenjeni banki podatke pod 1.) m 2) obenem ji pa dati pooblastilo, da sme dvignit! In prenesti papirje v našo državo odnosno v svoj depo. Potrebne tiskovine daje banka na zahtevo interesentom na razpolago.
Ti papirji ostanejo še nadalje last dosedanjih lastnikov, ki lahko z njimi razpolagajo. Če bi jih pa do določenega roka ne izročili omenjeni banki ali če bi jo pravočasno ne obvestili o podatkih pod 1) ln 2), da more v inozemstvu dvigniti vrednostne papirje, se na te papirje ne bo moglo ozirati pri ureditvi dolgov in terjatev, nastalih v starih avstro-ogrskih kronah, ko bo sklenjena med našo državo in Madžarsko zadevna konvencija. Lastniki vrednostnih papirjev naj torej ne zamude določenega roka, ker bi to ne bilo v njihovem interesu.
—K Poz'v prldWtntm krogom Slovenije. V dnevih od 2. do 15. marca ti. bo na velesejem v Lyonu tudi reprezentativna razstava Jugoslavije. Vsi se lahko popolnoma brezplačno reprezentirate s svojim! proizvodi in v našem skupnem interesu je, da bomo, kar najbogatejše zastopani s svojimi fabrikati in surovinami tudi mi iz Slovenije. Vsak naj sodeluje pri tej akciji za ekonomsko zbližanje med Francijo in Jugoslavijo, ki je za nas največjega pomena. V poštev prihajajo papirna Industrija, karto-naža, lesna industrija (polfabrikatl ln fabrikati) sodarstvo, kemična, strojna, kovinska, tekstilna ia usnjarska Industrija, da^e deželni pridelki, gozdni produkti, zdravilna zelišča. Poživljamo naše pridobitvene kroge, naj se tozadevno Čimpreje prijavijo pri ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma.
—C Stanje narodne banke dne 22. lan. lf2S. V tretjem tednn Januarja je Narodna banka znižala eskont in Iombard za 16.3 milijona Din. Obenem se je pa znižal tudi žiro in druge bančne obveznosti za 90.3 milijonov Din. Državni dolgovi so ostali UU. do-
čim so vse terjatve v znesku 14.739.524 Din Izčrpane. V kovinski podlagi je ostalo za 72,346.254 zlatih dinarjev zlata, 17,457.516 Din v srebru, dočim se je zaloga tujih valut m deviz znižala za 6,916.875 Din, tako da je znašala 22. ian. nasa podlaga v novčanieao skupno 455, 673.218 Din v zlatu po predvojni pariteti. Radi «eh sprememb je padel obtok novčanic za 52 465.6J0 Din. 22. januarja je znašal 5.S34.673.293 Din. Obrestne mere so ostale neizpremenjene.
—g Reparacljskl materijal za priTatna
podjetja. Ko je prišla na krmilo vlada Na-cijonalneca bloka, je beogradska obrtna zbornica ukrenila vse potrebno, da pride čimprej do materijala, ki ga jo naročila na račun reparacij že v juniju 1923. Vlada je je šla na roko ln tako je začel te dni prihajati materijal Iz Nemčije. Za privatna podjetja je prispelo že 5.0—600 met. stotov železa, večja množina bavarskega orodja in strojev, 950 šivalnih strojev. Drugo blago je na potu.
—g »Industrija Vojvodine«. Alcks. Sta* nojlovič i Milan Damjanovič. Ovom knji* gom završena jc velika serija opisa cjclo» kupne naše industrije po pokrajinama, koju je pokrenuo urednik Jugoslovcnskog Lloyd* g. Josip Lakatoä, a izda1a uprava Jugo^lo« venskog Lloyds u Zagrebu. Kao što su prijc toga izaile knjige o: 1. Industriji Slovenije. 2. Dalmacije, 3. Bosne i Hercegovine, 4. Ur* vatske i S'avonije, 5. Srbije i Črno Gore, tako je i ova šesta knjiga o Industriji V o j* vodine u mnogom praven izr.cnadila nase privrednike, koji niso bili objvje$tcni o zamjernoj mno^obrojnosti vojvodjanskih ind'istrija niti o velikom objainu mnot^og od tih poduzeča. koja po prod'.fkciji, po bro» ju radnika i po svojem uredjaju gpadaju medjj prvorazredne ctablizmane n:iše zem* 1 je. — Vojvodianska tnd-strija u gtamome je polioprivredna. Mlinovi baČtd i banatukt kao I bralno iz tih mlinov* tiživaju svjetski renome. Sečerane su prvorazredne. Osim to« pa Jaka je Jos I proizvodnji šnirita, piv*, kodelfe Itd., t ima i priličan broj ostalih industrija. — Sve su one strane pis*c* grj. Stanojlovi(5a i Damjanovih* savjesno pH';** zane p* tvore jedan portzdan I tofan *dre* sar produkcije ove pokrajine, koji Intere« suje trgovca. novČaM. o«.i£'ir. zavode, razne druge industrije, lifcrantc itd., p« sc pro» poruča svima njima nabava ove knjige, kao 1 ostalih knjiga ovc serije. T* kolekcija prt« kara nebi smjcla manjknti u niiednom po* slovnom knmptnam, * trcnaln hi da ju po* sjeduje svaki t*-o se bavl privredom ! na^tm privrednim prilikama. Dieti iza$la au kao sto atno navell u nakladi JugoslovensVog Lloyda d. d., Zagreb, koji je ovim IzdanJV ma n veliko zad"£io nn^u nrivrrdmi javnost, a stoje: Industrija Vojvodine Din 45: Tnd'i« strija Hrvatske i Slavonije Dtn 10O: Tndu« strija Slovenije Din 50: Tndostriia Dalma« cife Dtn 30: Industrija Srbije i Črne ffona Din 60. — Knjige laljti se p^uzedem uz prU računanje faktičnog trojka za omot 1 porto. — Dobiva ju se u svim bol jim l'nüza'-srna u zemlji te kod Jugojiovrnakog Lloyda v Zagrebu. Marovska ulic* 21.
—g Po!Tska gospodarska kriza. Gospo-daTskl položaj se je na Poljskem v zadnjem času neprimerno poostril. Splošno vlada silno pomanjkanje gotovine fn kreditov. Po podatkih stat;stičnesa urada prekašajo Izdatki za življenjske potrebščine 147.4^ predvolne Izdatke. Na ta način ie Potiska naidra^ja država na svetu. (Potiska uporablja kakor znano r'nte. to je valuto, ki se orijentlra oo dolarjih). Lanska žetev je sl?-bo obrodila. Pričakujejo radi teca da bt novo teto posebno težko. Plnančni krogi računalo, da bo varšavski vladi zelo težko obdržati primerno bldžetno ravnovesje rn s tem valutno višino zlotega. Vlada preprečuje Izvoz žta, kar pa ni zmanjšalo žitnih cen na poljskem tržišču. Poljska je danes najdražja dežela industrijskih proizvodov. Tudi industrija, ki predetiuje razne surovine, ne more naprej, ker je stalo železo septembra meseca na Poljskem 71 dolarjev, v Nemčiji pa 50 dolarjev na Češkem pa 37 dolarjev. Poljska knžna industriji zaposluje danes samo 4200 delavcev, dočim je rabila pred vojno 5700. V prvih 9 mesecih prošteza leta prekaša poljski uvoz, izvoz za 107 milijonov zlotev.
—g Delovnik v Nemčiji. Nemška delavska zveza si je poskrbela podatke o delovnem času v državi s poizvedbami za teden od 3.-8. nov. 1924. V poštev ie rr»>Io 51.166 obratov z 2 362.820 zaposlnih oseb v rednih industrijskih ln obrtnih panigah. Pod 48 ur je delalo 97219 oseb, 48 ur 973.368. nad 48—51 ur 157.523. nad M~ M ur 662.663, nad 54 ur 252.409, za Kratko delo je bilo zaposlenih 219.875.
ia tnplcto warnt n myr Inka. trnki tBaulib olilcv * ktUnht
Kanroloinnl streli
^.r toll lili; u ^ "    MAMI *
■i
LUDWIG
HINTERSCHWEIGER&C0
MAS0HINtNfA8RlKvre[NGIESS{RE! C M
I I
ELS.,0.
ICHTE
ttev. 17«.
Iiihnft n tajtnh. bnfti ti Jifn*aTl!i AUGUST LECHNER, GRAZ
•nj
M1M9IWI49. L StKt
i J