Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo, i * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za nvstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2*10 Za Nem«jo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 143.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 26. junija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Angleški finančni načrt ali budžet.
O finančnem načrtu ministra Bilinjskega smo že povedali svoje mnenje ter prinesli tudi mnenje raznih poslancev ki so bila izražena tekom letošnje proračunske razprave. Vlada in nje večina le predobro vesta, da je ta finančni načrt delo neplodne glave in da ne prenese stroge kritike, zato si prizadevata proračunsko debato kolikor mogoče skrajšati in zaprečiti, da bi se o tem nestvoru obširnejše razpravljalo. Da bode pa našim čitateljem vendar le mogoče si ustvariti o njem piavo sodbo, jim podajemo vodilne misli finančnega načrta angleškega finančnega ministra s prošnjo, naj primerjajo Bilinjskega finančni načrt z „budžetom", ki ga je angleškemu parlamentu predložil Lloyd George. Iz te primere se bodo naučili več, nego bi jim bilo mogoče posneti iz okrajšanih debat v avstrijski poslanski zbornici.
W. T. Stead proslavlja Lloyd Ge-orgov proračun kot največji dogodek v političnem življenju Anglije zadnjih dvajset let in pravi tudi, zakaj tako sodi: „Ostri antagonizem med političnimi ambicijami držav ter socijalno in moralno blaginjo narodov je ostro in ijasno izražen v tekmujočih zahtevah na britsko zakladnico po Dread-noughth-ih in po starostnem zavarovanju, čimbolj jasna bode potreba socijalnih reform, tembolj neobhodno potrebna bode ona mednarodna država, katere pijonirji so bile konfe-rjnce v Haagu, ne da bi bile to same vedele, In vprašanje, do kod je dospelo spoznanje potrebe socijalnih reform, je smelo razvil Lloyd George v svojem bndžetu, s Katerim je pripravljen zmagati ali pasti".
Tako sodi T. W. Stead o angleškem „finančnem načrtu.". Sedaj pa čujmo, kaj, pravi minister George sam. Iz nje-
govega krasnega govora ne morem podati več kot par markantnejših odlomkov, nadjam se pa, da bodo že ti zadostovali, da izvabijo čitatelju tesno in plabo vprašanje: Kedaj vstane tudi nam kak George mesto Bilinjskega?
Nalogo vlade je označil George tako-le: ,.Naša dežela je majhna — menim, da najmanjša med velikimi državami tega sveta — pa mi še nikakor nismo izčrpali vseh njenih možnosti za zdravo in produktivno delo. Ustvarjati delo ne spada med vladne fnnkcije, pač pa je bistven del njenega posla skrbeti za to, da so nje sinovi z vsem potrebnim opremljeni, da napravijo iz svoje domovine najboljše, kar se da iz nje napraviti, da jim je dovoljeno napraviti najboljše iz nje in da jim, ako treba, tudi pomaga'napraviti najboljše iz svoje domovine . . . Država lahko pomaga s poukom, s poskusom, z organizacijo, z vodstvom in celo v nekaterih slučajih, ki stoje izven legitimne sfere osebne podjetnosti, s prevzetjem neposredne odgovornosti. Dvomim, da je še kje na svetu kaka velika dežela, ki potrosi manj denarja naravnost za tako delo, s katerim bi pospešila raz-vitek izvirov svojih dohodkov, kakor to mi delamo." S tem je Lloyd George napovedal boj vsem staroslavnim tradicijam iz angleške preteklosti ter se izrekel pripravljenega začeti novo dobo. Da to resno misli, o tem nam priča odstavek, v katerem zahteva, naj se ne odkladajo socijalne reforme na poznejše dobe, ko bodo patrijotje že nasičeni z bojnimi ladijami in novimi polki.
Minister George pravi: „Ali je mogoče; odložiti ves kompleks nadalj-nih socijalnih reform tako dolgo, do-kier bodo prenehale zahteve na ministra državnega zaklada po večjih oboroževanjih ? Pa ne samo, ali more biti to odloženo* vprašanje se ima glasiti, ali pa tudi sme biti odloženo? Ali
imamo morda tudi. najmanjše upanje, da ako bi odnesli uvaževanje te stvari, da bi za življenja ene cele generacije našli še kak trenotek, ki bi bil za rešitev tega vprašanja ugodnejši? Priznavam, da sem v tem oziru na strani pesimistov. Staviti si moramo nadalje tudi to-le vprašanje: Ako bodemo zavlačevali izlečenje teh socijalnih ran, ali se ne bode iz njih se porajajoče zlo tako razraslo in razširilo, da bode zguba, ki jo/bode dežela končno vsled tega vtrpela. neizmerno večja nego bi bili vsi troški/ za- njeno takojšnje le-čenje? Na stotispče mož, žen in otrok je v tej deželi, ki morajo sedaj prenašati stiske in nadloge, za katere bi jih "tndi najbolj strog sodnik ne delal odgovorne; nadloge, izvirajoče iz razmer, na katere nimajo najmanjšega uplrva — premene in fluktuvacije v trgovini ali v modi, bolezen in prezgodnja onemoglost ali smrt onega, ki je služil kruh rodbini. Vsled dogodkov te vrste, ki stoje vsi izven človeške kontrole ali vsaj izven upliva žrtev, je pahnjenih na tisoče in bojim se, da se ne motim, ako pravim, na miljone ljudi v največjo bedo in siromaštvo. Koliko je takih revežev v tej bogati deželi, o tem^has je poučilo število onih, ki so zahtevali starostno pokojnino. Je li to lepo, je li to pravično, je li to človeško, je li to častno, je li to varno podvreči tako množico moških in ženskih rojakov neprestanemu prenašanju vse te bede tako dolgo, dokler se bodo narodi dovolj zmodrili, da ne bodo več zametali svojih dohodkov za zgradbo teh velikanskih mašin za uničevanje človeškega življenja?"
Proti obda£enju življenjskih potrebščin se je izrazil Lloyd George prav odločno rekoč: „Kar me je v teh poročilih (o življen-skih razmerah onih, ki prosijo, naj se jim izplačuje starostna pokojnina) najbolj dirnilo, jo soglasna trditev, d» čim
siromašnejši so ljudje, tem bolj je njih hrana omejena samo na kruh in čaj ter da gre večji del cene tega čaja, ki je najslabše vrste, v davčno blagajno. Od vseh davkov so indi-rektni davki najslabši. Čim siromašnejši so ljudje, tem hujše so ob-dačeni. Čaj in sladkor so potrebščine za življenje, zato menim, da bi bil oni bogataš, ki bi hotel svojemu žepu pri-zanesti na troške praznega žepa revežev, v resnici umazan bogataš. Prepričan sem, da so enega mnenja z menoj celo oni sloji prebivalstva, katerim nameravam naložiti težka bremena, da morata biti vsaj ti dve potrebščini davka prosti tudi ako bi bili prisiljeni poseči po indirektnih davkih."
Načrt o socijalnem zavarovanju je v resnici vsega priznanja vreden. Na Angleškem izplačuje država od 1. jan. 1.1. vsem onim, ki so dosegli 70. leto in ki so za zaslužek nesposobni, po 5 šilinkov (6 K) državne pokojnine na teden. Kdor pa dobiva od občine ali kake dobrodelne korporacije kako podporo, je izključen iz uživanja državne pokojnine. Ti privatno podpirani reveži so državnim penzijonistom nasproti zelo na slabem, kajti privatne podpore nikdar ne presegajo dveh šil. (2'40 K) na teden. Vlada je stopila zato v pogajanja z vsemi občinami in korporacijami, katere izplačujejo onemoglim starcem, naj v bodoče izplačujejo te podpore državi, katera bode zato izplačevala njih ubožcem mesto tedenske miloščine po dva šilinka državno pokojnino v znesku 5 šilinkov na teden. „Ta pogajanja*, pravi George, „obetajo, da pridemo kmalu do sporazumljenja in upata, da bomo v stanu predložiti parlamentu, bojim se pač, da še ne letos, pa vsaj prihodnje leto predlog, ki nam bode omogočil dvigniti na stotiaoče vbogih, vrednih starih delavcev in de-
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 80
QeSki spisal Svatoplnk Čech, — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Janko od zvona? Ta je dal danes življenje svoje za resnico in domovino, ko se je odtrgal z nami Sta-romeščani iz Pofiških vrat in je bil smrtna ranjen v kratkem boju pod Vit-kovo goro. Ako si res Čeh in husit, kako moreš izustiti junakovo ime s temi ostudnimi usti, s katerimi si zatajil vsled ničvrednega strahu ravnokar svoj rqd in svojo vero?!"
„Zakoljite razbojnika! Ubijte mevžo!4 je zakričala okoli množica in je rinila na gospoda Broučka. Ta je hotel nteči, toda nekdo iz množice ga je zagrabil za plašč, ki se je vsled naglega sunka strgal raz njega, in gospod Brouček je stal naenkrat pred začudeno množico v svoji moderni obleki.
Napadalce je za trenotek prevzela
osuplost: tupatam se je oglasil tudi krohot.
„Glej, glej, kaj se je izvalilo iz nedolžnega plašča!" je zaklical poveljnik. „Ali hoče& še sedaj lagati, da si naš ? Zdi se mi prej, da spadaš k oni potepi nski križarski sodrgi, da si Sig-mundov ogleduh!^
„Prisegam, da nisem ogleduh! Sem Čeh in Pražan —"
„Ej; no, ako si Pražan, potem si pristojen naši sodniji. Zvežitega in ga peljite v mestno hišof^ Rabelj in vrv naj izvesta resnico od njega."
Ko je gospod Brouček slišal o rablju in vrvi, je postal bled kakor mrlič. Padel je zopet na kolena in v grozni stiski je jecljal: „Usmilite se! Nisem Pražan. Rojen sem sicer v Pragi, toda pristopil sem k Taboritom —sem cep-nik hetmana Hvala — sam Žižka vam to potrdi—"
„Ha, ha, Taborit — taka mevža!" „Sedaj nas še hoče imeti za norca!" „Pogin tebi, križar in razbojnik ostudni!" Taki in drugi jezni kriki so doneli gospodu Broučku na ušesa in kmalu
bi jo bil izkupil, ko bi ne bil znova poveljnikov glas ukrotil razkačene množice: „ Pustite! Ta grdun se je sicer spremenil pred nekaj časom iz Nemca in katoličana v Čeha in husita, sedaj pa iz Pražana v Taborit» in kdo ve, v kaj se še spremeni, in smrt zasluži že za te ostudne, mevžaste laži-, ker pa se izdaja za Hvalovega cepnika, ga damo taborski sodniji."
„Saj menda Žižka ravnokar jezdi skozi Gorska vrata v mesto", je zaklical nekdo izmed množice, ki je prišla sem iz Staromestnega trga.
Gospoda Broučka so torej le zvezali, vlekli in tudi suvali na trg.
Tudi tam so se že zgrinjale iz Ce-letne ulice in od drugog pestre trume ki so se živo razgovarjale, druga drugi pripovedovale nove podrobnosti o dokončali bitki, mnogi so od veselja vriskali ali peli zmagovalne pesmi.
Bilo je videti starčke, ki so klečali na zemlji in z dvignjenimi rokami goreče se zahvaljevali Bogu. Gospe so prinašale zelene mladike in sveže šopke cvetlic in so jih metale prihajajočim
vojakom na pot ali jih pripenjale na njih. čelade in čapke. Na vseh obrazih se je svetila neizmerna radost in v mnogih očeh so se svetile solze veselja. Celo so luce, ki se je že nagibalo k zatonu, se je zdelo, da sveti s praznično in radostne svetlobo in v katerem ao se svetile hiše kakor pri blaženem nasmehu.
Vse mesto je vriskalo in z njegovim vriskom se je spojilo zvonenje zvonov iz vseh praških stolpov v grmečo veselo himno,
Oboroženci so se vstavili z nesrečnim Broučkom na oglu Celotne ulice, kjer je bilo največ ljudstva. Na visokem ogelnem kamnu je stal nek udeleženec ali priča cele bitke in je ravno pripovedoval poslušajočim trumam, z daleč zvenečim, radostno ginljivim glasom njen srečni obrat.
Ubogi gospod Brouček ni imel) v svojih smrtnih stiskah žalibog smisla za njegov govor in zato navajam tukaj kratko le to, kar nam je zapisala zgodovina o slavni bitki božji na Vitkovi gori- —	Dalje prihodnji^
lavk iz močvirja pauperizma (ubožtva) v dostojnejši in ugodnejši stan državnih penzijonistov." Liloyd George je tudi za to, da se zniža začetek uživa-vanja pokojnine od 70. na 65. leto, saj bi tudi tako ne bilo pomagano niti vsem najpotrebnejšim. Ta reforma bi stala približno 15 miljonov funtov (360 mil. kron) na leto.
S tem pa bi še ne bilo storjeno vse, kar treba za delavstvo storiti. Lloyd George obeta, da predloži v kratkem načrt državne zavarovalnice za slučaj starosti, onemoglosti, bolezni ali smrti, živitelja rodbine, za slnčaj nezaposlenosti bodi si že zaradi propadanja industrije ali pa fluk-tuacij v trgovini ter pravi: „Ko je Bismarck utrjeval temelje novega Nemškega cesarstva, je bila jedna prvih nalog, katerih se je lotil, vstvariti načrt, ki bi zavaroval nemške delavce in njih rodbine proti najhujšim nadlogam izvirajočih iz teh navadnih nezgod v življenju. Bil je to di ven načrt. Pri-štedil je stotisočem neznansko veliko gorja, morda celo miljonom ljudi, ki niso gorja zaslužili. Kamorkoli sem prišel na Nemškem, bodisi na severu ali na jugu in kogarkoli sem srečal, naj bode delodajnik ali delojemnik, konservativec ali liberalec, socijalist ali član kake druge delavske organizacije, vsi so hvalili dobre učinke, ki jih ima ta velika naprava. Našel sem jih mnogo, ki so zahtevali razširjenje tega zavarovanja, nisem pa naletel na nikogar, ki bi zahteval naj se odpravi. Skušnja na Nemškem in v vseh drugih državah nas uči, da samo sistem obveznega zavarovanja daje upanje na dober uspeh. Pri nas smo do nedavno mislili, da bode tudi prostovoljno zavarovanje uspelo, pa skušnje s starostno pokojnino in z zavarovanjem proti nezgodam so nas prepričale, da je to nezadosten sistem. Kar nam še preostaje, je to, da se dvignemo Usi ono stopnjo, na kateri stoji Nemčija — in upam, da ne bomo z Nemčijo tekmovali samo v oboroževanju — ter da poskrbimo za bolnike, za onemogle, za vdove in sirote ponesrečenih vojakov industrije."
Lloyd George govori nadalje o načelih reforme zakona o ubožcih ter pravi, da treba predvsem začrtati črto, ki strogo loči one, katerih ubožtvo je posledica njih lastnih pre-greškov in zločinov od onih, ki so po nesreči prišli v pomanjkanje. Ta načela je razdelil na štiri točke, katere moram žal izpustiti, ker bi sicer poročilo preveč naraslo.
Kot zadnjo točko delavskega zavarovanja obeta Lloyd George predložiti v kratkem načrt zavarovanja proti nezaposlenosti,
katerega izdeluje Winston Churchill. Po tem načrtu bodo sprejeti v zavarovanje ne samo kvalificirani delavci, kakor se godi to sedaj pri društvenih in privatnih zavarovalnicah, ampak tudi nekvalificirani delavci. V to zavarovanje ne spada nezaposlenost, nav-stala vsled bolezni ali osebnih pre-greškov, ali vsled sporov radi dela, temveč samo ona nezaposlenost, ki se redovito pojavlja v mnogih strokah industrije ter dela položaj delavstva teh strok zelo nestalen. Riziko bo razdeljen na vse stroke delavstva, zavarovanju bodo podvrženi vsi odrasli delavci dotičnih izbranih strok. Prispevke bodo plačevali delodajniki in delavci, država bode pa jamčila za izplačevanje zavarovalnin. Zakonski načrt sicer ne bo še letos predložen, vlada pa dela z vsemi silami na to, da bode čimprej delo dovršeno in ves načrt tudi izveden.
Dalje prih.
Darujte za Narodni sklad!
Politična hroniha.
z Seja dne 25. t. m. Nadaljuje se razprava o četrti skupini državnega proračuna. Češki poslanec Stranska govori o potrebi drugega češkega vseučilišča v Brnu, ki je že neobhodno potrebno za kulturni razvoj češkega naroda in je dolžnost vlade, da tej nujni potrebi končno vstreže. Potem govori o postopanju justičnega ministra in njegovem govoru v proračunskem odseku, v katerem je nemške sodnike naravnost pozival, naj vstrajajo v svoji jezikovni praksi ter naj še nadalje odklanjajo češke vloge v hebskem okraju in na takozvanem „zaprtem" nemškem ozemlju ne ozirajoč se na jasne določbe Stremayerj°vih jezikovnih naredb. Mož, ki tako govori in tako očito poziva sodnike, naj se upro veljavnim naredbam in naj tako svojo uradno moč zlorabijo, je ne samo državni zločinec, ampak tudi navadni zločinec, proti kateremu bi se moralo postopati na temelju kazenskega zakonika. Ta mož, ki stoji na čelu sodne uprave v Avstriji, hoče tudi Galicijo razcepiti v čisto poljski in v čisto ru-sinski del. „Mi smo proti jezikovnim predlogam" pravi poslanec Glombinjski. „To bi še manjkalo, da bi bili za nje", odvrne Stranski ter nadaljuje v naštevanju Hochenburgerjevih krivičnosti pri imenovanjih sodnikov, katere izvaja popolnoma v smislu nemškega ministra-rojaka in nemškega narodnega sveta. Tako se vrše tudi imenovanja uradnikov v drugih strokah. Svoje trditve pojasnjuje z vzgledi iz zadnje dobe. Posi. Stapinjski pravi, da bodo Poljaki vedno na strani Čehov v boju za razširjenje deželne avtonomije in za ravno-pravnost vseh narodov. Poljski klub je v takih vprašanjih edin, ne glede na razlike v podrejenih vprašanjih. Posi Pucher (nem. rad.) zahteva, naj se v šolskih vprašanjih odstrani deielna avtonomija, ter da mora šolsko vprašanje postati državno vprašanje. V Avstriji treba delati tako politiko, ka-koršno zahtevajo koristi nemškega naroda. Jezikovni zakon naj pride na dnevni red, Nemce treba narodno od-odločiti od Čehov in jezikovne ranmere na Češkem urediti v državnem zboru (po nemškem diktatu!).
Govorili so še razni poslanci med njimi tudi Krek in Šusteršič. Ta je povedal, da je načelnik hipotekarnega oddelka bosanske agrarne banke pisal svojemu uradništvu, da bode začelo izplačevanje posojil za odkupovanje kmetov dne 8. oktobra t. 1. Govornik je fin. ministru očital, da bode njegovo postopanje v tem vprašanju prizadelo kmetom v Bosni in Hercegovini in celi deželi ogromne škode. Na to je sledilo še nekoliko stvarnih popravkov ter je še spregovoril glavni poročevalec Steinwender zaključni govor. Proračun finančnega ministerstva je bil na to sprejet.
Nato so bila sprejeta še ostala poglavja državnega proračuna in finančni zakon. Na dnevni red pridejo: predlog posi. Schmida, da se znižajo carine na železo, posi. Weidenhofferja, da naj se odpravi obročna trgovina z žitom na Ogrskem, poslanca Lukscha (nemški agrarec), naj se odpravi carina na železo, železnino in stroje. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. Sprejetje zadnjega predloga, za katerega so tudi soc. dem. glasovali, je nemško večino silno razburilo. Ta predlog ne bode sicer nikdar izveden, pa vendar je že to boli, da se je sploh stavil in sprejel. Ako bi se odpravila carina na stroje, )i propala vsa avstrijska strojna industrija; tako tarnajo danes glasila industrijalcev. — Tako klaverno je končala ta žalostna proračunska debata. Ne vlada, ne nje večina se ne veselita
preveč dosedajnega „uspeha". Prih. seja bo v sredo.
d Slovanska jednota bo baje vložila nad 50 nujnih predlogov, da za-preči razpravo o pooblastilu era zakonu in drugih vladnih predlogah. „Korresp Centrum" poroča, da ni še storjen o tem formalni sklep, ker so Mladočehi in Zveza Jugoslovanov proti tej ob-strukciji.
d Rusini so sklenili poslužiti se vseh parlamentarnih sredstev, da za-prečijo razpravo o pooblastilnem zakonu.
d Pri ožjih volitvah v Pragi je bil izvoljen narodni socijalec dr. Šviha proti Mladočehu dr. Funku z 2078 glasovi proti 1967 glasom. To je vspeh Bienerthove gonje proti radikalnim strujam in procesa proti protimilita-ristom.
d Dalmatinski poslanci Ivčevič. Biankini, Vukovič in Perič, ki so se vzdržali glasovanja o proračunu, so izstopili iz Zveze Jugoslovanov, bodo pa kot posebna skupina ostali v Slovanski jednoti. (Na jesen prestopijo v Šušteršičev klub, to je nekak sramežljiv in lepo pokrit začetek velikega „prenovljen ja v Kristusu".)
d Ogrska kriza. Stranka neodvisnosti baranta z vsemi in vsem ter si krčevito prizadeva, da bi dobila, ker že ni mogoče celega ministerstva, pa vsaj večino v bodočem kabinetu. Pojavljajo se vsak dan novi načrti in novi predlogi o razvozljanju krize, ki vsi pričajo, da Košutovci, Justovci, Hollovci in Wekerlovci licitirajo z de-minuendo.
Dnevna hroniha.
d Za rektorja dunajske univerze
je izvoljen za 1. 1909/10 profesor teologije dr. Henrik Swoboda.
d Cesarjevi milosti je priporočen
morilec gališkega namestnika Potoc-kega, Sječinjski.
d Dvorni operni pevec Burian v Draždanih je po neki svoji častilki podedoval 800.000 mark.
d 150.000 K je sporočila kardinalu knezoškofu dr. Koppu v Vratislavi neka ekscentrična dama Hedvika Egge.
o Zopet potres. V noči od 24. na 25. t. m. so v bližini Mesine in Regia čutili 14 močnih potresnih sunkov. — Prebivalstvo je prestrašeno prenočevalo na prostem.
o Palača za poljsko ministerstvo. Grofica Mier je kupila na Dunaju palačo Königswarter na Rennwegu in jo je sporočila poljskemu ministerstvu.
o XII. mednarodni protialkoholni kongres se vrši od 18. do 24. julija letos v Londonu. Predsedoval mu bo maršal vojvoda Conaught.
o Notarijat nameravajo v kratkem uvesti tudi v Bosni in Hercegovini.
o Demisija reškega guvernerja.— Reški guverner grof Nako je v četrtek brzojavno podal svojo demisijo.
o Za novega rektorja lvovskega vseučilišča je za leto 1909/10 izvoljen državni poslanec dr. Glombinjski.
o Nova avstr. bojna ladja. 3. julija spuste v Trstu v morje novo bojno ladjo „Radecky". Slavnosti se udeleži tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand s soprogo. Nova bojna ladja obsega 14.457 ton in ima 20 tisoč konjskih sil na razpolago.
o Jeden „veleizdajnik" izpuščen na svobodo. Iz Zagreba poročajo, da so izgustili iz preiskovalnega zapora veterinarja Žarko Dragojloviča, katerega so „Narodne Novine" okrivile, da hoče iz Markovega trga z bombami napraviti drugo Mesino, in o katerem je pisalo „Hrvatsko Pravo", da gre z bom-)ami proti Hrvaški.
o Razkritja o vohunu Nastiču. Dalmatinski deželni poslanec Mitrovič
priobčuje novo razkritje o Gjorgju Nastiču. Dr. Mitrovič piše, da je 1. 1906 dobila cesarjeva kabinetna pisarna pismo s podpisom „eksekutivnega odbora bosansko-hercegovinske revoluci-jonarne stranke", v katerem se zahteva, naj cesar takoj izda ukaz, da Avstro-Ogrska zapusti Bosno in Hercegovino, sicer bo stranka z bombami uničila vseh 80.000 avstrijskih podanikov, ki se nahajajo v Bosni. Pismo je bilo poslano neposredno po proti-hrvaških demonstracijah v Sarajevu 1906, ki jih je vodil Gjorgje Nastič. Bil je radi tega obsojen na 200 kron globe, katere ni nikoli plačal, kar dokazuje, da je Nastič te demonstracije izzval po nalogu vlade. Dr. Mitrovič zatrjuje, da je imel original omenjenega pisma v rokah in ga primerjal z drugimi Nastičevimi rokopisi ter se je prepričal, da je pisal to pismo Nastič, agent-provocateur. plačan od avstrijske vlade. Pa se še upajo avstrijski patrioti zgražati nad rusko vlado in Azevom!
Dopisi.
d Od Sv. Barbare v Halozah. Ker se v zadnjem času naše društvo „Naprej" v „Straži" tako sramotno napada, treba je, da se stvar nekoliko pojasni. Društvo obstoji sedaj deset let in se je ustanovilo s pomočjo prejšnjih tukajšnjih duhovnikov, kateri so društvo tudi podpirali, bili odborniki ter z učiteljstvom složno delovali za izobrazbo ljudstva, vsled česar je tudi po fari vladal mir. A vse drugače je postalo, kakor se je to že Večkrat pisalo, odkar je prispel semkaj mali Jakec. Prav dobro se uresničijo na njem znane besede: Zbero si palčka, pa on je skakavček Natihoma leta priliznjen hinavček Ljudstvo le draži, unema prepir In z fare izginil je ljubljeni mir.
Takoj po prihodu začel je snovati novo izobraževalno društvo. Ni pa imel za to potrebnih sredstev, plačal je torej nekaj fantom udnino sam, drugi so pa bili brezplačni; tudi malo knjižnico je naročil iz svojega žepa, za poslovanje pa ni dobil prostora, zato so se delili časopisi in drugo v cerkvi in v šoli. Pozneje nekaj časa pri Korenjaku in v kaplaniji. Vse to se mu je pa vsled velike nerodnosti prepovedalo. Letos je izgubil tudi vodstvo; s 5. glasovi proti 19. je prevzel vodstvo gosp. župnik in vse sedaj v farovžu mirno spava.
Bralno društvo „Naprej" ima tudi dobro izvežban pevski in tamburaški zbor. Žalibog pa da nam je usoda vzela lansko leto vzornega vodjo gosp. V. Šerona, ki je bil v obče duša celega društva. Na vse pretege se je tedaj trudil Jakec, da bi društvo razpadlo. A dosegel je ravno nasprotno; čim je imelo društvo lansko leto le 60 udov, jih šteje letos že 82. Društvo tedaj le napreduje in ne, kakor se v Laži-Straži piše, zginjava ko lanski sneg. Tamburaši sedaj res nimajo usposobljenega vodje, a znajo brez istega sami več dobro prej priučenih komadov igrati. To priliko hoče torej porabiti zopet naš Jakec, ki je naročil iz svojega žepa tamburice, da bi se s pavovim perjem bahal ter vabi na vse kriplje naše tamburate k sebi. Ali fantje bodo bržčas toliko pametni, da se ne bodo vsedli na limanice ter šli 29. t. m. tamburat v sračje gnezdo, kjer bi se sraka bahala s pavovim perjem, a se s tem pokazali društvu skrajno nehvaležni, ki je imelo toliko požrtvovanja in truda ž njimi. Kar se pa društvenih časopisov tiče, povemo Jakecu le toliko, da je sam naročen na „Nar. list", ter sam sebi najbolj v obraz pljuje, ako pravi, da je to blago za nepoštene kristjane.
Da smo Naprejevci in Plojevci, tega pa nas ne bo nikdar sram. Saj je le nam znano, koliko sta gg. dr. Jurtela in dr. Ploj žrtvovala za naše društvo, vsled česar ju bomo tudi vedno zagovarjali.
J. Stumberger,
predsednik, o Od nekod. Gospod urednik, gotovo mi boste dali malo prostora v Vašem cenj. listu, da dam duška svojemu veselju, ki me je prešinilo, zve-
devši, da ni samo vzbujena misel, ampak se bo tudi v kratkem storil začetek organizacije napredne mladine. — Bral sem v „Narodnem Listu", katerega naročnik sem, članek „Naše bodoče ualoge". Trem nalogam boste v bodoče posvetili svoje delo: gospodarski povzdigi naroda, širjenju izobrazbe med ljudstvom in slednjič — združitvi napredne slovenske mladine. Da, lepe naloge, lepi — cilji! Mene, kmetskega < mladeniča, samo ob sebi nmevno, najbolj zanima tretja Vaša naloga. tretja točka: organizacija slovenske mladine. Mislil sem, da še pa to ne bode kmalu prišlo med širšo javnost, toda glej — ko prejmem to tedensko številko „Narodnega Lista", zapazim pri notici o obč. zboru Zveze narodnih društev tudi točko: „O organizaciji slovenskega kmečkega naraščaja na Spod. Štajerskem". Torej, začetek je — tu ! Na dan s podrobnostmi! — Združitev narodne mladine, to je za nas velike važnosti, to ni le nekaj prekoristnega, temveč nekaj pre-potrebnega. Klerikalci bi nam sčasoma lahko izvabili v svoja nazadnjaška „katoliška" bralna društva, v Zvezo „krščanskih" mladeničev vso mladino. Saj žrtvujejo v ta namen tudi na raznih socijalnih (beri hujskajočih) kurzih, kak glažek vina ali plačajo kak obed. S tem hočejo mladino privabiti ter si zagotoviti bodočnost. Nekaj mladine jim gre seveda na roko, saj „če gospod rečejo, moramo Že pristopiti" itd. Toda ne vsi! Veliko nas je, ki se ne damo od njih komandirati ter delamo po svojem prostem mišljenju. Seveda smo jim trn v peti. Sedaj, sedaj pa se snuje tudi za prostomislečo mladino organizacija, organizacija, ki mora daleč prekašati klerikalno, ki bode moč-neja ne le po številu, temveč tudi v njenem delovanju. Napadali in blatili bodo našo organizacijo, toda to nas ne VBtraši popolnoma nič. Laž in obrekovanje, to je glavno orožje naših klerikalcev in z njimi seveda „krščanskih" mladeničev. Klerikalci pomnite, da laž „ima kratke noge" in tudi vi ne bo-dete dosti ali pa nič opravili. — Ti pa, draga slovenska mladež, kmalu izveš podrobnosti o svoji organizaciji, tedaj pa na delo! Vsak zaveden mladenič, vsaka zavedna mladenka, naj pristopi k organizaciji, naj pa tudi slednjega svojega tovariša (tovarišico) pripelje zraven. Veseli boste gotovo, ko boste videli, da vaš trud ni bil zastonj. Razširjajte po slovenskem Štajerskem misel, našo prosto, narodno misel! To Vam kliče Vaš tovariš mladenič.
SloVenci, zazgfte V nedeljo, dne julija po Vseh hribih Krese in nabirajte za (iril-jtietodoVo družbo !
ŠfajersliB novice.
o Nečuveno postopanje komisije pri odvetniškem izpita. Preteklo soboto je delal g. dr. Štefan Rajh odvetniški izpit. V tozadevni prošnji je zahteval, naj se ga izpraša v slovenščini. Samo ob sebi umevno in v zakonu utemeljeno je torej, da sestavi predsednik nadsodišča za njegov izpit slovenščine zmožno komisijo. Toda, glej čudo! • Ekscelenca Pittreich je določil le deloma za ta izpit usposobljene ko-misijine člane, namreč kot predsednika dvor. svet. Tomšiča, kot člane nadsvet-nika Wagnerja, nadsvetnika Elsnerja, a po celi štajerski, kranjski m koroški deželi ni našel drugega slovenščine zmožnega odvetnika, nego gra-škega odvetnika dr. Greistorf er j a. Če Ii je prišel le-ta le po zaključju v komisijo ali če je imel pri tem predsed' nik nadsodišča že prej zahrbtne- na kane, to se do sedaj še odteguje javnosti. Nas za sedaj ne zanimajo toliko osebe kakor dejstvo: Dr. Greisdorf er je že mnogokrat interveniral za slovenske stranke in vedno povdarjal svojo zmožnost slovenščine. Kaj pa se je zgodilo pri izpitu? Odvetniški izpit je brezplačen. To omenimo radi — seveda ne brezplačnih — intervencij dr.
Greistorferja. Da dela, oz. hoče delati dr. Št, Rajh svoj izpit v materinščini, to je moral dr. G. že prej vedeti in bi se moral pravočasno ganiti. A ti asi mu je moralo biti to znano, dasi ga je opozoril oz. bi moral predsednik nad sodišča opozoriti na slovenski izpit, vstane dr. Gr., ko je bila komisija že zbrana ter izjavi, da ni zmožen siediti slovenskemu izpitu, češ, da se mora odstraniti, ako se ne rabi nem ščina. S tem, da se odstrani, bi bil seveda tndi izpit zaprečen. Nehote se je moral kandidat udati milosti in nemilosti dr. Gr. in je delal izpit prej že pismeno v slovenščini in pred komisijo ustmeno v nemščini. Zanimivo je vprašanje, če se rabijo pri zastopanju druge postave in drugi §§ kakor pri odvetniškem izpitu in istotako, če more kdo slediti pri obravnavi, proučevati in razmotrivati slovenske akte in varovati na vsak način pravo in interes svojih strank, ki ne more slediti vprašanju in odgovoru pri odvetniškem izpitu? Ne manj zanimivo je pa tudi vprašanje na predsednika graškega nadsodišča. kako da spravi v komisijo člana, o katerem ve ali, bi moral vedeti in ki sam izjavi, da ni zmožen slediti izpitu. — Gospodu dr. Št. Rajhu srčno čestitamo k dvojnemu z dobrim uspehom napravljenemu izpitu, to tem bolj, ker se je pripravljal zanj v slovenščini, a bil izpraševan v nemščini Zajedno poživljamo vse slovenske pravnike, da se prijavljajo k praktičnemu izpitu edino le v materinščini. Na to nečuveno dejstvo pri gra-škem nadsodišču pa opozarjamo občinstvo in naše državne poslance in zahtevamo, da store v tej stvaripotrebne korake.
v <jC. naročnikom („Narodnega Dnevnika" ! Današnji številki smo pri ložili poštne položnice in prosimo vse tiste, ki so z naročnino zaostali, da isto poravnajo ter da plačajo naročnino tudi še za drugo poletje. Podjetje je mlado in izpostavljeno silnemu sovraštvu in navalu domačih ter tujih nasprotnikov. Dolžnost je zatorej vseh narodnih krogov, da ga podpirajo in mu pomagajo ne le do sigurnega obstanka temveč tudi do razvoja. Zavedajmo se vsi neizmerne važnosti dobrega dnevnika za narodno in napredno stvar na Sp. Štajerskem! Naročajte in priporočajte „Na rodni Dnevnik"!
a Ježovnikov govor v proračunski razpravi začnemo priobčevati v pondeljek.
v O mojstru Janu Husu, njegovi dobi, delovanju-itd. bode predaval dne 6. julija, na dan kostničke tragedije, vsled splošne zahteve celjskih in okoliških Čehov g. K. J. Gruber, ravnatelj Zveznih podjetij v Celju. Kraj in ura se bodeta še naznanila.
v Občni zbor polit. dr. „Naprej" v Celju se vrši v soboto dne 3. julija v Nar. domu po običajnem vsporedu.
v Narodni kolek. Naše poročilo o tozadevni aferi v Celju je ponatisnil „Slovenec" za reklamo nekemu duhovniškemu koleku, ki služi za podporo umazanemu klerikalnemu časopisju. Na rodnjaki rabijo samo narodne kolke C. M. družbe.
v Poslanec Marckhl za'Celje. Celjani imamo znamenitega poslanca. Imenuje se Marckhl in ga je slišati pov sod, kjer se gre za kako hujskarijo proti Slovencem. Stvarnega dela pa pričakuješ od njega zastonj. V Celju ima mo naravnost škandalozno sodnijsko postopje; zaduhli in premajhni prostori mučijo uradništvo ne le pri okrožni temveč tudi pri okrajni sodniji. Dočim imajo toliko razvpita kranjska „gnezda" večinoma primerna in nova sod-nijska poslopja, ima napredno nemško mesto Celje sodnijsko poslopje, ki je
podobno kaki stari kaznilnici kje v Sibiriji in ne sodišču v moderni državi. Tolažijo nas, da se bode kmalu zidalo novo poslopje; so baje tudi že dovoljena sredstva in predsednik graškega nadsodišča se je že celo „zanimal" za stavbo. Zakaj se pa še zmiraj ne zida ? To je Marckblova hvaležnost za uradniške glasove, da jih mirno izroča boleznim in pa stari mizeriji! Kaj-pa je s stavbo novega gimnazijskega poslopja ? Seveda, ker bi se morala postaviti potem tudi slovenska gimnazija in ljud-skf, šola — zato se ne zida ne jedno ne drugo. Trpimo pa vsi skupaj; mi Slovenci seveda smo še na slabšem ko Nemci. In vse zaradi nemškonacijonalne zagrizenosti nekaterih celjskih nemšku-tarjev. Kako dolgo še? Uradnik.
z Občni zbor narodne založbe Načelstvo narodne založbe v Celju je sklenilo sklicati občni zbor na dan občnega zbora zveze narodnih društev in sicer 11. julija ob 2. uri popoldne v Celju. Ponovno poudarjamo, da je nujna potreba okrepiti narodno založbo in utditi gmotno podlago našega časopisja. Vsi somišljeniki na delo takoj za naše časopisje!
a Kadar se psu na rep stopi.. Graški „Arb." je imenoval pred kratkim celjske „Nemce" zelo opravičeno renegate. Zaradi tega se je graški „Tagbl." zelo razburil in je zaradi te stvarne in popolnoma resnične opazke podolžil socijaliste — zveze s Slovenci. Če se celjski „Nemci" res tako zelo boje renegatov, zakaj so pa volili Hansa (pi.) Woschnagga, ki je bil vendar še pred kratkim navdušen Slovenec ?
a Za družbo sv. Cirila in Metoda je darovala gdč. Minka Grobelnik cigarne odrezke in rabljene znamke. Hvala!
a Iz davčne službe. Prestavljeni so gg.: prov. davčni asistent Alfonz RFbi č iz Gornjegagrada v Radgono, ofičijal Alfred Drobnitsch iz Radgone v Marnberg kot kontrolor, asist. Frid. T i č a r iz Ormoža v Rogatec. — Davčnemu asistentu Jos. Wresniku pri okr. glav. v Ptuju je odkazana služba pri davkariji v Ptuju; na njegovo mesto je prestavljen od davkarije v Ptuju Simon Föhrer.
o Članka „Narodnega Dnevnika" o justičnih razmerah na Spod. Štajerskem (glej št. 114. N. D.) in o postopanju sodnika Gränitza v Marnberku (glej št. 129. N. D.) je priobčil ugledni praški dnevnik „Union".
o V proračunski razpravi je spregovoril 28. jun. o različnih zadevah svojega volilnega okraja in spod-nještaj. slov. ljudstva sploh drž. posi. Vinko Ježovnik.
v Policijske pse m eljejo še tekom tega leta v Gradcu.
v Prestavljen je železnični urad nik Čeh Jndra iz Slov. Bistrice zaradi hujskarij tamošnjih nemškutarjev. Vest „vahtarice", da je Jndra odstavljen, se veda ni resnična.
Hans (pi.) Woschnagg-ova slava se razširja že preko štaj. mej. Praški dnevnik „Union" je priobčil naš članek o Woschnaggovem nemštvu in dostavlja: „Radovedni smo, kako bode nemški" poslanec Hans Woschnagg alias Janez Vošnjak opral svojo „nemško" čast in dokazal svoje „nemško" pokoljenje. Šoštanjčani so res lahko ponosni na svojega znamenitega „nemškega" župana! Za dr. Mravlagga v Laškem trgu pa se kaže potreba še enkrat sklicati odsek za preiskavo Vo-šnjakovega nemštva.
v Dokaze „Nar. Dnevnika" za nemštvo H. (pl) Woschnagga priobčil tudi graški klerikalni „Volksblatt". H. (pl.) Woschnagg ven z dokazi, da niste bil čitalničar in slovenski sokol!
z Iz Poljčan. V Peklu stanu jočem delavcu Ranuzingerjn je povila žena 24. junija štiri otroke naenkrat, sama zdrava in čvrsta dekleta. Rodbina šteje sedaj devet otrok in živi v jako ubožnih razmerah.
z Iz Drave je rešil v Ptuju pri železničnem mostu tovarnar Pirih s smrtno nevarnostjo trgovsk. pomočnika Hutterja. Reka je tam silno deroča.
z Zaprli so v Gradcu 19 letnega tehnika Verstovšeka zaradi različnih tatvin na škodo svojih tovarišev.
z Za častnega doktorja je imenovalo vseučilišče v Cambridgu na Angleškem ob priliki Darwinove stoletnice graškega vseučiliškega profesorja dr. Graffa, ki zastopa na slavnostih graško vseučilišče. Dr. pi. Grafi je predstojnik zoologičnega zavoda na graškem vseučilišču in je napisal že več znanstvenih zoologiških del.
v Mrtvo so našli v postelji gospo Laibacher, soprogo davčnega upravitelja v Ptuju. Zastrupila se je s fos-forom. Umrla je mati 2 sinov in 2 hčerk. Najmlaiše dete je mirno spalo poleg mrtve matere.
z Mariborski Nemci so v nedeljo zvečer po mariborski okolici kurili svoje „Sonnwendfeuer". V odgovor za-žgimo po vseh gričih lepe mariborske okolice kresove v nedeljo, 4. julija na predvečer slov. apostolov sv. Cirila in Metoda v znamenje, da še so tukaj Slovenci, katerih še ni uničilo nemško nasilstvo.
z Mariborski Slovenci! Bi li ne kazalo, ako bi se v nedeljo 4. julija popoldan priredila v kakem kraju mariborske okolice veselica, kjer bi se na večer kuril tudi kres? To vpraša
slovenski okoličan, v Iz Maribora. Učiteljice v mariborskih dekliških meščanskih šolah. V nekaterih razredih teh šol se gode v zadnji dobi take reči, da jih ni mogoče več zamolčati. Tu se prodajajo kar javno nemške narodne znamke in predmeti „Südmarke" ter „ Schul vereina", nemška dekleta hodijo v šolo s plavicami in ni človeka, ki bi nastopil proti temu. Učiteljice vedo in — molčijo. Zlasti se odlikuje učiteljica Ida Dant kot slaba vzgoje-valka in dobra politična agitatorka. Javno govori v šoli o uspehih in neuspehih nemške politike in je stavila vprašanje, kako je to in kdo je kriv, da ni v Avstriji miru. Neka učenka je odgovorila: „Daran sind nur die verfluchten Windischen schuld". (Tega so krivi le prokleti Slovenci). Učiteljica Dant ni zavrnila niti z besedico dotične predrzne učenke ampak je samo čakala, kaj poreče razred k temu. In ko so nemške učenke pritrjevale, je molčala naprej. Pri tej priliki se spomnimo še gdč. Kudrlička (kako krasno nemško ime!). Lani je pri francoskem pouku zakričala nad slovensko učenko, ki ni pravilno izrekla francoske besede, zelo duhovite besede: „So das Maul verziehen kann auch nur eine Windische !" Pristojne oblasti vedo, kakšen duh vlada na teh šolah, a trpe vse. Menda jim je po volji.
v Nova stavba tehnične visoke šole v Gradcu. V poročilu proračnn-skega odseka se izraža nujna potreba po stavbi novega poslopja tehnične visoke šole v Gradcu. Število slušateljev je narastlo od 300 v 1. 1896 na 703 v letu 1908. Kaže se zaradi pomanjkanja prostora potreba, da se upelje „numerus clausus", dokler ne bode nove stavbe, ki bi stala okroglo 4 in pol miljona kron. —
v Konsum jajc v Gradcu. Uradna statistika kaže, da so snedli Gradčani leta 1908. 21 miljonov jajc, kar pome-nja povprečno za vsakega prebivalca 140 komadov. — Ljubljana je rabila 1'6, Praga 29"6 miljonov jajc.
Rorošhe novice.
a Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico
je bil nepričakovano dobro obiskan. Družbia potovalni učitelj Beg je govoril o žalostnih slovenskih šolskih razmerah na Koroškem in o pomenu družbe sv. Cirila in Metoda. Radi preobširnega delokroga beljaške podružnice se sklene ustanoviti novo podruž nico v Bačab.
a V Št. Vidu v Podjuni je postal poštni upravitelj g. Val. Picej.
Primorske novice.
d Včerajšnje volitve v Trstu.
Včeraj 25. t. m. je volil I. razred v mestu in okolici. V okolici so v vseh 3 okrajih z 8 kandidati prodrli Slovenci, in sicer tudi v II. okraju (Sv. Ivan), ki je bil v veliki nevarnosti, ker sega globoko v mesto in so Italjani postavili v osebi dr. Cimadorija jako nevarnega kandidata. Izid v o k o-lici: I. okraj: Slovenca Sah-cin 271, dr. Wilfan 270 glasov; Italjani 91 (84), Nemoi 8 in soc. dem. 4 glasè; II. okraj: Slovenca: dr. RybaF 205 in dr. Sla vik 19 9 glasov; Italjan dr. Oimadori 160 glasov, Nemec 16; III. okraj: Slovenci Gorjup 437, Martelanc 43 7, Martinis 429 in dr. Pertot 436 glasov; Italjani 102 in 114, Nemci in soc. dem. nič. — Izid v mestu : I. okra j : Italjani 99, Slovenci 17, Nemci 31, kršč. soc. dr. Depangher 18; II. okraj: I. 44, S. 6, N. 3; III. okraj: I. 188, S. 31, N. 39, K. s. 11; IV. okraj: I. 184, S. 24, N. 17, K. s. 12; V. okrajj L 146, S. 22, N. 19, K. s. 9; VI. okraj: I. 45, S. 9, N. 2. — Tako so tudi v skupini najvišjih obdačencev v mestu samem Slovenci pokazali, da predstavljajo moč, ki se ne sme podcenjevati. — Sedaj ima voliti le še trgovska ini obrtna zbornica.
Najnovejša brzojavna in telefoničnajoročila.
Gosposka zbornica.
a Dunaj, 26. junija. (Brz. „N. t).-). Gosposka zbornica razpravlja o državnem proračunu.
Obstrukcija v poslanski Zbornici.
a Dunaj, 26. junija. (Brz. „N. D."). Prihodnjo sredo se bo vložilo v poslanski zbornici 50 nujnih predlogov, da se onemogoči razpravo o vseh predlogah, katere so v zadnji seji klubovih načelnikov označili vlada in nekateri zastopniki strank za nujne.
Poslanec Šušteršič o vzrokih obstrukcije.
o Dunaj, 26. junija. (Brz. „N. D.u) Stisteršič se je o vzrokih, ki so napotili njegovo stranko in češke agrarče do obstrukcije, sledeče izrazil: Naša skupina se je zmiraj zavzemala, da se-proračun reši sporazumno a vsemi strankami in ko se j« to zgodilo,' smatramo delovno nalogo parlamenta za to poletje za izčrpano. Mi smo mnenja, da se o vsaki stvari mora razpravljati sporazumno z vsemi strankami. Vloži' tev nujnih predlogov naj prepreči, da se začne razpravljati o kateremkoli predmetu prez sporazuma strank. Mi Jugoslovani imamo poseben namen, da pod nobenimi pogoji ne dopustimo, da bi se obravnavajo o italjanski pravni fakulteti, ne mogoče da bi bili nasprotniki italjanskih kulturnih teženj!, temveč, ker stojimo na stališča, da se to vprašanje mora rešiti sporazumno z Jugoslovani.
Hrvaško srbska koalicija za sklicanje ogrskega državnega zbora.
a Zagreb, 26. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Hrvaško srbska koalicija je v svoji včerajšnji seji sprejela to le resolucijo: V očigled temu, da je okrajna oblast v Brodu državnega poslanca Novosela na podlagi nekega avstrijskega patenta obsodila na 14 dnij ječe in pri tem popolnoma ignorirala njegovo imuniteto, je sklenila hrvaško srbska koalicija, da bo delala na sklicanje ogrskega državnega zborft in že v prihodnjih dneh tozadeven dopis vročila predsedniku zbornice.
Ogrska ministerska kriza.
o Dunaj, 26. junija. (Brz. „N. D.") Danes ob 11. uri predpoldan je cesar sprejel v posebni avdijenci bivšega ogrskega finančnega ministra Lukacsa.
o Budimpešta, 26. junija. (Brz. „N. Dn.") V ogrskih političnih krogih se zopet govori o možnosti, da cesar pokliče Kossutha v posebno avdijenco in se sodi, da to ne samo da ni izključeno, temveč bi politični položaj zdatno zboljšalo. Kakor se namreč sliši iz krogov, ki stoje Lukaču zelo blizu, bo ta tudi vladarju to priporočal, ako bi ta sprejel njegove nasvete.
Budimpešta, 26. jtinija.fBrz. „N. D.")
V	vodilnih krogih stranke neodvisnosti se govori, da se je Kossuth raje izrazil, da mu bode cesar v prihodnji avdijenci poveril sestavo ministerstva in stranka neodvisnosti si bo razdelila vse portfelje. Njegova ministersKa lista se glasi: Predsedstvo in trgovina Fr. Kossuth, notranje zadeve Justh, pouk in bogočastje Apponyi, pravosodje Hollo, poljedelstvo grof Teleki, finance dr. Wekerle, ali kak ''rng zaupnik krone. Predsednik poslanske zbornice bi pa postal Bela Barabas.
Sestanek ministrov trozveze.
o Dunaj, 26. junija. (Brz. N. D.) Neka lokalna korespondenca poroča, da se koncem julija snidejo v Ischiu ali Bad Gasteinu ministri trozveze, baron Aehrenthal, knez Biilow in Tit-toni. Razpravljalo se bo o važnih političnih zadevah posebno po nasvetu kneza Bfttowa o razmerju trozveze do Rusije po zadnjem sestanku cesarja Viljema s carjem Nikolajem.
Navdušenje za vojsko z Grško.
z Solun, 26. junija. (Brz. „N. D.")
V	tukajšnjih mladoturških in vojaških krogih zmiraj bolj raste razpoloženje za vojsko z Grško.
Kancelar Bülow v avdijenci pri cesarju Viljemu.
z Kiel, 26. junija. (Brz. „N. Dn.") Bülow je danes dospel sem in se nato takoj podal na jahto „Hohenzollern", kjer ga je cesar Viljem sprejel v posebni avdijenci.
Teleizdajski proces v Zagrebu. 82. dan razprave.
11.	p r i č a Rothgerber Jurij, trg. pomočnik v Cagi. Pravoslavni iz Buča so baje govorili, da bodo vse katolike pobili. Obtoženi Podtanavac je nekoč rekel: „Ne udajmo se! Bodimo priprav- I, ljeni, da pride čas. Orožja imamo dovolj." Podunavac je največji srbski [ propagator. Sestanki so se prirejali pri gostilničarja Zukanoviča in dr. Marko-viču. Radi njegove agilnosti v širjenju stbstva so ga imenovali „pop Gapon". Slišal je, da pravoslavni kličejo: „Živila Srbija", „Živijo kralj Peter Ka-ragjorgjevič" in „Abzug Franjo Josip".
12.	priča Rothgerber Josip, trg. pomočnik t Pakracu. Pripoveduje, da so obtoženi in preparandisti prepevali pesem „Oro klikče" z refrenom Ka-ragjorgjeviča. Profesor Kneževič, da je imel v svoji hiši sliko kralja Petra. Obtoženi Jagnič je govoril, da je zadosti pušk V Bakracu za boj.
13.	priča Grčič Anton, obrtnik, pravi, da je obtoženi Podutìavac nà' shodu v Starem grada govoril, da se
morajo boriti, da bo vse kakor v Srbiji, da se uvede cirilica kot uradno pismo i. t. d. Leta 1906. je videl, da je v gostilni „Sevastopol" neki neki preparand Jvanovič s palico udaril po sliki kraljice Elizabete.
Dr. Ivkovič prečita glede sramo-titve slike kraljice Elizabete od strani prepagandov rešitev sodnega dvora, ki je videl dotično sliko in javlja, da se je kazensko postopanje moralo ustaviti, ker ono ni bila slika kraljice Elizabete.
14. priča Diette Vekoslav, mizar v Pakracu. Izpove, da je mržnja med Srbi in Hrvati nastala šele po prihodu obtoženega Podnnavca. — Pravoslavni kmetje so baje govorili, da je njihov kralj Peter. Obtoženi so imeli večkrat tajne sestanke. Jurij Rothgerber mu je pravil, da je Podunavac rekel nekemu kmetu: „Ne udajmo se! Bodimo pripravljeni, da pride čas! Orožja imamo dovolj." Pravoslavni pojejo v pesmi „Oro klikče"-Karagjorgjevič mesto Mi-letič. Obtoženi Jagnič je imel v svoji hiši sliko kralja Petra, ravnotako dr. Markovič, prof. Kneževič in obtoženi Zukanovič. Pakraško preparandijo obiskujejo tudi dijaki iz Srbije in črne „gore. Za spora avstrijske monarhije s Srbijo da so pravoslavni govorili, da že vedo, kaj bodo napravili v sfučaju vojske. Streljali bodo najprej na avstrijske časnike. Na vprašanje dr. Iv-koviča, kako je deloval Podunuvac, da je prišlo do mržnje med Srbi in Hrvati, ne ve odgovoriti.
Nürnberg (Bavarsko), dne 23. junija 1909. Včeraj se je vreme spremenilo; zvečer začelo je po malem deževati, danes zjutraj pa dežuje neprenehoma. Če pa bode le-to mokro vreme nadaljnemu razvoju hmeljske rastline ugodnejše, kot poprejšnja vročina, se še ne da povedati.
Skupitz (žatežko okrožje), dne 26. junija 1908. Rastlina je polna uši in medene rose, ktera škodljivca jo žugata popolnoma uničiti. Izdaten dež in tople noči zamogle bi še nekaj pomagati.
Kalbensteinberg (blizu Špalta na Bavarskem) dne 22. junija 1909. Hmelj je vsled bolhačev in mrzlih noči zelo zaostal v rasti; vrh tega je poln mrčesa in tudi črna rosa se prikazuje. Če hodo zanaprej noči še mrzle, pridelali bodemo le malo hmelja. Vse je od vremena odvisno.
Niederlauterbach (Hallertau - Vir-temberško) dne 22. junija 1909. Spo-mladno mrzlo vreme ni prijalo hmeljski rastlini in videli smo hmeljnike, o katerih smo mislili, da bode rastlina popolnoma zaostala; kar je zrastlo, to So pa uničili bolhači. Danes so hmeljniki prav različni —'nobeden ni prav lep.
„Allg. Brauer-u Hopfen Zeitung" Korimberk.
Društvene vesti.
z V Vubergu se priredi 18. julija velika veselica sšaloigrama: „Dr. Vse-znal in njegov sluga Stipko Tiček" in „Bratranec" v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Prosijo se vsa društva v bližnji okolici, da na ta dan ne pri-rede veselic, da bo gmoten uspeh tem boljši. Natančneji vspored se še naznani.
Narodni gospodar.
Bastava hmelja v Brnu.
C. kr. kmetijska družba za Spodnje Avstrijsko priredi od dne 29. septembra do 3. oktobra t. 1. razstavo ječmena? in hmelja v Brnu. Razstave se bode udeležilo tudi hmeljarsko društvo v Žalcu in se vsi p. n. hmeljarji vže sedaj opozorijo na njo. Za povzdigo našega hmeljarstva je neobhodno potrebno, da bode udeležba spodnješta-jerskih hmeljarjev prav mnogobrojna in zastaviti moramo vse sile, da do-vedemo naš hmelj do zaslužene veljave. Poseben poziv k udeležbi razposlalo bode društveno vodstvo svojim udom in tudi drugim hmeljarjem pravočasno.
Poročilo o stanju hmeljske rastline drugih krajev.
Žatec (Češko) 22. junija 1909. Vreme je bilo do dne 20. t. m. razvoju hmeljske rastline neugodno, ker ostri, osušujoči vzhodni vetrovi, zelo vroči solnčni žarki in vendar mrzle noči ne prijajo rastlini. Od nedelje pa so noči toplejše in tudi deževalo je nekoliko. Stanje hmeljske rastline je še zelo različno;- lepo je Te v najboljših legah. Uši dosedaj še niso škodovale; izdaten dež lahko še vse popravi.
Bratje Girschick.
Poročila o stanju hmeljske rastline drugih okolišev.
Horimberk, 21. junija 1909. Najnovejša poročila^o stanju hmeljske rastline so slabša, kakOr pred osmimi dnevi; ona je v rasti le slabo napredovala in škodljivi mrčes se je povsod pomnožil.
Au (Hallertau), 20. 6.1909. Hmelj je pri nas in v okolici prav različen; v nekaterih hmeljnikih je rastlina dospela do % visokosti drogov — v drugih pa se komaj privezuje na drog, ker so jo bolhači skoro uničili. Pričakujemo komaj 1/3 lanskega pridelka.
Unteröwisheim (Badensko), 20. 6, 1909. Raznovrstne bolezni so se letoS lotile hmelja, kateri je v rasti zelo zaostal.
Vendenheim (Alzacija), 20. junija 1909. Hmelj se razvija prav počasi in je zrastel komaj do V3 — tuintam do 1/2 visokosti drogov oziroma žic. Listi so polni mrčesa.
Dub (Češko), 19. 6. 1909. Od zadnjega poročila se je rast hmelja zbolj-šala. Mrčesa je v veliki množini in bili bi močni nalivi v otrebljenje istega potrebni.
„Allg. Bauer- u. Hopfenzeitung".
Horimberk.
Celjani in okoličani se najvljudneje vabijo, da se udeleže Guten-bergove Veselice, ki jo priredijo tukajšnji tiskarji jutri, dne 27. t. m. aa vrtu v „Skalni fcleti". Zvečer ples v dvorani. Kegljanje na dobitke se prične dopoldne ob 10. uri in se zakrjuči ob 8. zvečer. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
309 i	Prireditelji.
Tržne cene.
25. junija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 32"— za december 3125, za mare 31'25, za maj 31'50. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'90, nova kampanja K 22'90. Tendenca mirna. — Vreme: lepo.

Javna zahvala.
Dne 1. junija 1.1. pogorelo je nama podpisanima troje poslopij, katera sva imela zavarovana pri ogrsko-francoski zavarovalnici („Franko Hongroise" v Gradcu.
Ista je takoj, ko sva požar prijavila, škodo cenila in nama jo tako točno in kulantno brez vsakršnega odbitka .izplačala, da naju veže dolžnost izreči tej zavarovalnici najiskrenejšo zahvalo ter priporočati jo najtopleje vsakomur, ki se želi zavarovati.
Gorčečjavas, dne 20. j ani ja 1909, Anton Kovačič m. p., priča.
Janez Nleke m. p., Marija Meke m. p.
Občina Cerklje na Dolenjskem,
žapan: B. Marinšek m. p.	308 i
B n d i m p e š t a, 25. jnnija. Pšenica za oktober K 13'62, pšenica za april K 13'96, rž za oktober K 10"20,!oves za oktober K 8 02, kornza za julij K 7'80 koruza za avgust K —'—, ogrščica za avgust K 14'50. Premet 8000 m. st.
Budimpešta, 25. junija. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke 144 do 146 vin.; zaloga 29.014 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 169.—, namizna slanina 142.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 25. junija:
Promet v vsakem oziru rezerviran. Posebno v pšenici in rži se ni mogla razviti nobena kupčija, dočim so ostale cene in tendenca nespremenjene. Tudi v krmilih so se cene držale. —
a „Revček Andrejček", narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Slovenske „Talije" št. 24. drugi popravljeni natis.
—	Cena 1 K, s poštnino 5 vin. več. Založila Goriška tiskarna Andrej Ga-beršček v Gorici.
a Emil Zola, Dve noveli. In sicer: „Jacques Damour" in „Nais Micoulin'1.
—	Cena 1 K, s poštnino 10 vin. več. Založila Goriška tiskarna Andrej Ga-beršček v Gorici. _ ^
a „Naša bodočnosti" štev. 6 je izšla že urejena na način kakor je večkrat želel „Narodni Dnevnik" in vsi prijatelji našega narodnega naprednega naraščaja. V rubriki „Mladinskem glasniku" kateremu bode sledil tudi „Vestnik sokolskega naraščaja" se pravi: „Doslej je bila (Naša bodočnost) le list za šoli odraslo mladino, odslej pa hoče biti glasilo te mladine. Ne samo izobraževati, temveč tudi vzgajati in organizirati hoče odslej. V sokolskih, delavskih in sličnih društvih že organizirani mladini hoče biti voditeljica in vzpodbujrteljica.." To vzvišeno nalogo je začel list lepo vršiti s članki „Ustavoznanstvo" Ferda Plemiča, „Tehnika" Karla Hnmeka, „Skozi puščavo" ki nndijo krasno'poučno pa tudi predavateljsko gradivo. Povrh tega so še v lista „prirodoslovni paberki" in listek. „Našo bodočnost" najtopleje priporočamo osobito našim izobraževalnim, bralnim in sokolskim društvom, mladeničem in dekletom. Sezite po njem in ga pridno berite!
Razprodam
vsled preselitve več hišne in vrtne gostilniške oprave, kakor tudi ene lične sanke in voz.
66 i	Ant. Maloprou „pri kroni".
Slov. trg. sotrudniki!
T Št. Jakobu v Rožu na Koroškem se odda stara dobro idoča trgovina z zalogo In nekaj zemljišč. Promet velik in ugodnost tudi za na veliko prodajat. Tozadevna pojasnila daje „Slov. trg. društvo v Celju.
zaradi bolezni popolnoma nov urejen
kinematograf
s 3000 metri slik. Obloònice (Kalklicht) in elektr. žarnice.
Stal je poprej 9000 kron, sedaj samo 1200 kron.
À. Beker, Zagreb
PreradoviČeva ulica, št. 3 na dvorišču 307 3-1
HM
n«c
Se sprejme od poštenih starišev v trgovini mešanega blaga
Pavel Košenina, Gomilsko.
Prednost imajo oni, kateri se že nekaj časa učijo v isti stroki.
L________306 1'
.........................lUiwwmww»
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame. najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Posestniki, žnpnijskiin občinski uradi!
Potniki moje tvrdke bodo začeli obiskovati slovenske vasi z različnimi podobami, kakor so že preteklo leto. Moji potniki so sami domačini in Slovenci in se radi tega vsakdo lahko zanese nanje, posebno še ker moja tvrdka vsakemu vso škodo, katero naredi moj potnik povrne,
Klatijo se agentje različnih drugih dunajski!), toda nemčurskih tvrdk z slovenskimi in hrvaškimi listinami ter goljufajo kmete, da je grdo. Taisti pravijo, da so podobe blagoslovljene, ali da se v Jeruzalemu in Betlehemu berejo sv. maše za vsakega A ti. Seveda je to samo sleparija in kmetje se dajo ujeti na limanice. Ne verujte sleparjem in napodite jih. Vzamejo po 2 ali 3 K, tudi več na račun, a kmet ne dobi nič.
Moja tvrdka podpira uboge zapuščene otroke z malimi zneski in imam dovolj dokazov.
Župnijski in občinski uradi naj bi tfpli-vali nato, da se goljufivci iz občin Kapode in ljudje goljufivih agentov varujejo. Geslo naj bode „Svoji k svojim" in vsakdo naj se drži moje slovenske tvrdke.
Vsaki zaboj je posebej kolekovan z „narodnim kolekom".
Županstvo tržke občine Rečica na Štaj. piše tako :
Tvrdka A. Pliberäek na Dunaju.
Potrdim prejem 2 K. katere je vett-zaslužena tvrdka A. PliBeršek, Dunaj VIII ; Langegasse 44 za razprodane križe z godbo za nbogo deklico nakazala.
S tem činom darežljivosti se tvrdka A. Pliberjek naj topi je je priporoča.
Županstvo Rečica, dne 4. februarja 1909.
Župan : Anton Turnšek 1. r. Št. 163.	Vaše blagorodje!
Potrjujem sprejem 2 K. katere ste blagovolili nakazati za ubogo deklico KoproVšek Ano ter se Vam za dar srčno zahvaljujemo. Razumeva se, da bodemo Vašo tvrdko povsod priporgčali.
Županstvo Kokarje.
Župan: Josip Praamik 1. r. G. A. P1 i b e r š e k , Dunaj! Izvolite mi poslati 1 križ ž godbo za 12 K po poštnem povzetju.
Spoštovanjem
Ivka Lipovac 1. r. Naročajte tedaj le od moje tvrdke in priporočajte jo povsod!
Ana Plibersek
trgovka
Duna} 9111., Langegasse 44.
Repno seme
kranjsko in bavarsko se dobi vsako množino pri
A. KOLENCU v Celju,
„Narodni dom'- in Graška cesta
Solnafe ureče
kupi vsako množino
A. KOLESC v Celju.
Zabukouski premog
na cele vozove se dobi po ceni pri
A. KOLENCU v Celju.
čevljar v Celju, Graška cesta
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnega obuvala za gospe in gospode, kakor tudi za otrokè. Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. 62 12-5

kot blagajničarka se sprejme v
Y trgof Ski hiši
R. Stermecki, Celje. SŠSsSSSSSSSSSS
Pomožna moc
uporabna za sodelovanje pri večjem mlinskem podjetju in vestna pri kmetijstvu, pridna, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi — erentuelno absolv. ekonom —š temi lastnostmi se sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe je nasloviti na uredništvo „Narodnega Dnevnika".
301 2-2
ÜMHMM«*
mm^mm É m
Dijaki
mariborskih šol se sprejmejo pri
boljši slovenski rodbini. Lepo stanovanje in dobra hrana. Več se izve pri trgovcu Berdajsu V Mariboru.
302 3-3
MMN
Popolnoma zastonj
vsakemu
uro z verižico.
Da našo firmo in naše nove žepne ure za gospode in dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za stroške (tudi v znamkah) krasno uro z verižico in naš ilustrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdko ur: 285 26-8
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.
Oddati je
več mest, potnikov, uradnikov in pomočnikov železninske stroke.
Oziralo se bode samo na ponudbe te stroke popolnoma veščih reflektantoV, zmožnih slovenskega, hrvatskega ali
češkega iti ^nemškeg:a jezika. Ponudbe pod „Železo in jeklo", Celje, poštnoležeče. 304 5-1
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno	m	po	36 v
Slovensko platno	„	„	40 „
Savinsko platno	„	,.	44 „
Vojaško platno	„	„	46 „
Domestik-platno	„	„	48 „
Gorsko platno	„	„	60 ,.
Istrija-tkanina	„	„	54 „
Holandska tkanina „	„	60 „
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
.»O ^	iilJSS
Gostilna
KOLSKIDOM
v Gaberju pri Celju
Je öttropjena.
!
Pristna vina. Vedno sveže pivo. Dobra kuhinja.
Za obilen obisk se priporočata Karol in Pepca'Perc.
MM

Staro samostansko
296 6-3
pristno slivovho
letnik f^ 1876	s kleti pok. srbskega
patrijarha JURIJA BRANKOVICA v Karlovcih (Srijem), dobiva se v originalniMmteljkahpri tvrdki
Iv. Ravnikar in Milan Hočevar, Celje.
najboljši
po zelo nizki ceni, kakor tudi vse druge statbftiske potrebščine priporoča - -
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdiž, Celie.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^SNI Ol	Kupuje in
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ■F/2 Om papirje
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu.

Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali, hidravličnimi vidri. Vse po tovarniških cenah.
1 24-13

so?;?«?!?"?;*» i*»:'!»*»*;*)?;** 'xw'A'^ìjiwìmww
Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna
]ahob Založnik
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: „ predmestje 26 Zunanja naročila točno! 7s 24-11 Cene nizke!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ #



Že dolgo let dobro znani
stroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za Tezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni st.oji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah
vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih (tudi na obroke).
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; dopiduje se v slovenskem jeziku. — Prekupci in agenti zaželjeni.
Ivan Schindler, Dunaj III-,
Erdbergstrasse 12. 192 10-7

žage in tovarne za parkete
287 6-6
ležeče na reki Sori, nre od Škofjeloke in 3U nre od železnice oddaljene, z vsemi stroji in napravami. Vodna moč 60 do 80 konjskih sil. Naprava obstoji iz 5 navadnih, 5 cirkularnih žag in več drugih strojev. Ob enem se proda zaloga izdelanih hrastovih deščic 1. vrste. Kupci naj se oglasijo pri
Ignaciju Gusell « Skofji Loki.
u Celju
ima v zalogi izvrstna spodnještajerska vina vseh vrst po zmernih cenah. — Vzorci so na razpolago.
Klet se nahaja
v Soholshem domu v Gaberju pri Celju.

Izvrstne
za rabo na roko, vitelj ali gepelj in vodno moč.
Vitelje ali geplje vseh vrst, gonilna kolesa in verige
mesto jermenov, za vodno moč pa žične vrni, čistilnice (veternice) navadne in take s 6, 7 in 8 sitami, najboljši trijerji, ki delijo žitne vrste in so neobhodno potrebni za čiščenje deteljnega semena, sadne in grozdne mline, vinske stiskalnice ali preše prodaja po tovarniških cenah
, Mer to', P. Majdič, Celje.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430-97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposkih ulicah štev. 12.	26i 32-6
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah!
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
Največja in najcenejša izbex>
v *' in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
rm_____f Predno si knpite uro,
*%»M.%MWm i oglejte si mojo veli-, kansko zalogo pravih ivioarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, 1 budilk, verižic, toplomerov,očal, daljno-' {.'ledov itd. — vse po najnižjih cenah.
R*^ Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
JL
H 52—94
Rafael Salmič
• *,>•.■: ■;.	v	. • 1	T
« Celju, ,Narodni dom'.
„Narodna založba v Celju" |
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celjn"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj. Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„IJvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1^09"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
IVAN RAVNIKAR,
Telefon št. 17.
Graška cesta št. 21.
Telefon it. 17.
priporoča svojo bogato zalogo Špecerijskega blaga, suhih ln oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshiibler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-26
Prodajam in razpošiljam tudi jako okusne brusnice (Preiselbeeren) kg po K 120. Imam v zalogi pristno, več let staro vinsko žganje, katero se posebno rabi za namočenje višenj, orehov itd.
Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter
se za njih kaljivost jamči. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
: •
Yelika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon St. 48. -
99
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
LASTNI DOM"
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
©©©
Uradu je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©0© dopoldne, ooo
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge rali ne, na tekoči račun ali [na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun O O O O O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
P1P1P1P1P1S
Edino narodno frmnotófy podjetje V Celjn.
H ?rta jttžnostajttsHa Kamnoseka
Stavbena in umetna kam« noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih dels kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.
BruSenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
SnJy<4«Miil/a JmmSVm Brzojavl:,Kamnoseška in- SJsajU
minila arnzoa. dust^« d^a cw.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobi£6
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseli oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. :;;
SUOJI K SUOJIM!
Schillerieua
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, Itoncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela ln jih Izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem v uk učenca.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od L 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odMfctotk« ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedbe okraje.
Slovenci, poslužujte se
Y lastni hiši „Narodni dom
Telefon štev. 22.
HRAIULNC VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2'% — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%. 51/2°/0 in 5% ohrestovanju.
POSOJILNICA V CEUU, 14 je bila leta Ißafc ^ ip»-omejeno zavezo ustanovljena, Šteje sedaj nad 4$00 zadružnikov, kateri imajp vsega n^d 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
j i Poštne hranilnice ček. št. 9579 ==
Kad 340.000 Kron rczerVn. zaklada
Jtad 6 milijonov Ijron hranilnih Vlog
■;y,	. .	.,..- .>- ■ ._______-
OawMiik in izdajatelj: Narodna založba v Celju,
riak Zvezne tis.'karse v Celju
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.