PoStnina piačana v gotovini. REVIJA-NOVE ZBOROVSKE *C LAS B E UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1934 LETNIK X « ¿TEV« i Pridobiš bogastvo O tvoriš si lepo trgovino Postaviš dom za svojo rodbino Zavaruješ si brezskrbno starost Preskrbiš hčerki doto in sinu opremo ako nalagaš svoje prihranke v LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULLCA 3 Ugodno obrestovanje ! Telefon 20-16, 26-16. rucena, Denar lahko pošiljaš s vsake pošte po čekovnih položnicah štev. 10.533 Vloge Din 420,000.000—. * Rezerve Din 12,000.000 — Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO je samo „ADLER" - „GRITZNER", ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA prevažanje vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili. Telefon interurb. 21-57. Masarykova cesta št. 9. (nasproti tovor, kolodvora) ocarinjenje vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezplačno. Telefon interurb 24-59. Vilharjeva cesta št. 33. (nasproti nove carinarnice) Telefon 29-13 ■!■ « S L A V I J A » — JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, == TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. m j m GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12 TELEFON ŠT. 2176 in 2276. ljubljana 1. februarja 1934 x. letnik Številka 1. GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore»: za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčcvc župe (Maribor) Štev. poStncčckovnega računa 12.134 Ivo Peruzzi (Ljubljana): Pevčeva sodba (Iz cikla «Mimoze».) Nekoč utihne speva mol... Izbranci vsi in neizbranci, vsi potniki in vsi pregnanci pred božji stopimo prestol. Za kruh grenak je ta trpel, in oni pal je za malike; za mamona izdihnil like — a drugi, ker je lastna pota šel... Lahak, o Bog, bo moj račun: Srce Ti vrnil bom goreče in v njem ne bo pozemske sreče, le žalna pesem iz razbitih strun ... Iz naših organizacij in društev Pevskim zborom Hubadove župe JPS. Na prihodnjem ž u p n e m koncertu, ki bo ob priliki proslave 50 let niče obstoja pevskega društva «Slavca» o binkoštnih praznikih letos, moramo po odloku ž u p n e uprave nastopiti tudi v skupnih zborih. V opozorilo vsem pevovodjem včlanjenih društev! Župni artistični odbor je izbral za izvajanje v skupnem zboru: 1.) Za moške zbore: E. Adamičevo skladbo «Oče naš», ki je izšla v založbi Hubadove župe JPS i n je bila tudi vsem društvom razposlana. Če katerokoli društvo nima not, naj se obrne zanje na upravo Hubadove župe. 2.) Za izvajanje v mešanem zboru je določena A. Foerster jeva skladba «Naše gor e», k i jo je ž upa že razmnožila. 3.) Ženski zbori bodo peli S t. Premrlovo «Smrečic a», p r i o b č e n o v «Zborih» v letniku 1932., št. VI. C e n a p a r t i t u r i 1 Din. Druga skladba za ženski zbor je p. Hugolin Sattnerjev «Dedek Kri m», objavljena v «Zborih» v letniku 1931., št. IV. P a r t i t u r a stane 10 Din, glasovi obenem še za tri ženske zbore so na razpolago po 2 Din izvod. Za skupne zbore bo treba pravočasno začeti in ne moremo dovolj opozarjati, da si društva note takoj n a r o č e in začno s študira n j e m. k e r bo skupna vaja s a m o ena. Društva, ki imajo le moški /.bor, naj vadijo Adamičev «O če na š», društva, ki imajo mešani zbor, v mešanem zboru A. F o e r s t e r j e v o «Naše gore», v ženskem zboru pa S t. Premrlovo «Smrečico» in p. II u g o 1 i n S a 11 n e r j e v o «Dedek K r i m». Nujno prosimo vsa pevska društva, da ta poziv u]) oštevaj o. Uprava Hubadove župe JPS. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BRATOM IPAVCEM V ŠT. JURIJU. Ipavčeva pevska župa pripravlja slavje, da se postavi trajni spomenik našim zaslužnim skladateljem, bratom Ipavcem, ki so s pesmijo prvi vzbujali narodno zavest zlasti na bivšem Štajerskem. Njihove pesmi so postale last ne le Slovencev, ampak tudi Hrvatov in Srbov. Da se tem možem vsaj nekoliko oddolži in počasti njihov spomin, si je župa ob ustanovitvi nadela po njih tudi ime. Letos pa namerava odkriti krasno spominsko ploščo na njihovi rojstni hiši v Št. Juriju ob južni železnici, in sicer dne 13. maja predpoldne. To odkritje pa ni samo zadeva Ipavčeve župe, marveč vse naše narodne javnosti in mora postati narodna manifestacija. Ta slavnost bo zahtevala poleg mnogega organizatornega dela tudi precej sredstev, predvsem za nabavo plošče in za kritje ostalih s tem spojenih stroškov. Ker pa župa, žal. ne razpolaga s takimi sredstvi, se obrača po tem potu na našo javnost, predvsem pa na premožnejše činitelje, da ji s prispevki pripomorejo, da se ta svečanost izvrši čim dostoj-neje. Prispevke zbira Ipavčeva župa JPS v Mariboru. Če se je posrečilo pred dvema letoma Hubadovi pevski župi, da je odkrila spominske plošče Davorinu Jenku in Miroslavu Vil-harju, upamo, da se bo tudi nam. S tem slavjem pa bo spojena tudi proslava 401etnice Celjskega pevskega društva, ko se bo dne 12. maja zvečer vršil njegov jubilejni koncert v Celju in bo dne 13. maja popoldne v okviru te proslave koncert Ipavčeve župe v Celju. Ipavčeva pevska župa JPS v Mariboru. Novosti Vincentius Vodopivec: G r a d u a 1 i a & Offertoria pro majoribus festia totius anni ad quattuor voces in enquales (soprano, alto, tenore, basso) canenda. Pars prima, Goritiae 1933. Edidit et opalographo multiplicavit Romanus Pahor. Ranziano (Gorizia). Cena izdaji je 7 lir, naroča se pri Libre-ria cattolica. Gorizia. Uporabna zbirka gradualov in ofer-torijev. Naročite jo lahko tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Demeter Ivan: «Zalaz Sunca», mješoviti zbor a cappela sa solima. Op. 43. Cena partituri je 20 Din. Za izvajanje je treba skladateljevega dovoljenja in manjši znesek za tantijemo. Skladba se naroča na naslov: Tvan Demeter, kompozitor in dirigent H. P. D. «Trebevič», Sarajevo, Skerliča ulica 12 a. Dokaj obsežna skladba, ki ji je skladatelj oskrbel tudi slovenski prevod besedila. Zorko Prelovec: «Zeleni prapor» (kmetska himna) na besedilo Griše Koritnika za moški zbor. Izšla v «Grudi», mesečniku za ljudsko prosveto. Posamezne partiture se dobivajo v upravi lista, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 1. Vžigajoča pesem v tempu koračnice. Josip Pnvčič: «Božično veselje». Tri ponarodele božične pesmice za klavir z besedilom. Izdaja Glasbena Matica v Ljubljani. Cena Din. Skladatelj J. Pavčič je našo klavirsko mladino že ponovno razveselil z mičnimi skladbicami za klavir. Te tri so ljubeznive, primerne za sveti večer ali božične prireditve. Deca jih pa lahko tudi poje eno- ali dvo-glasno. Klavirski stavek je zaznamovan s prstnim redom, da tudi šibkim pianistom in pianistkam- ne bo delal težav. Zelo priporočamo staršem v nakup! Partiture dveh starejših priljubljenih skladb, in sicer: A. Hajdrihove «Luna sije» za mešani zbor in H. Volari-čevega mešanega zbora «Ne zveni mi» ima na razpolago pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Cena partituri obeh pesmi je 1 e 1 Din. — Šibkim zborom priporočamo! Grlica. Revijalna zbirka omladinske muzike. Urejuje in izdaja Srečko Kumar v Zagrebu. Zagreb, Račkoga ul. 6/IV. Epohalna zbirka mladinske glasbene literature, pri kateri sodeluje nad 40 jugoslovenskih skladateljev. Vsak zvezek obsega 24 strani notnega tiska in književne priloge. V teku šolskega leta izide 10 zvezkov, ki bodo obsegali vse izbrano gradivo sodobne, doslej neobjavljene mladinske glasbene produkcije, iz katere je črpal snov za svoje koncertne nastope «Trboveljski slavček». Cena posameznemu zvezku je 25 Din, naročnina za pol leta 100 Din, za vse leto 180 Din. S svojimi mladinskimi skladbami so v prvem zvezku zastopani skladatelji: M.Tajčevič, M. Poza jič, E.Adamič, I. Grbec, M. Živkovie, J. Marinkovič in J. Štolcer-Slavenski. — Vsem našim ženskim, deškim in šolskim zborom zelo priporočamo, da se na «Grlico» naroše. Za svoje priložnostne in koncertne nastope bodo v nji dobili raznoličen pevski material. 100 Hrvatskih narodnih pjesama. Prvi zvezak 25 muških zborova. Posebni prilog «Sklada». Godina II., broj 6. Uredniki: Zlatko Grgoševič, Zlatko Špoljar, Rudolf Matz, Franjo Dugan ml. Odločili so se izdati 100 hrvatskih narodnih pesmi, prirejenih za zbor brez spremljevanja. Izdaja bo izšla v štirih zvezkih po 25 pesmi za moški, mešani in ženski zbor. Prireditelje je pri delu vodilo dvoje načel: 1.) očuvati stare obredne hrvatske melodije, čiste od tujih neslovanskih vplivov; 2.) praktični potrebi zadovoljiti tako, da dobe domači pevci literaturo narodne zborovske glasbe v tehnično enostavnih priredbah. V prvem zvezku je natisnjenih 25 kratkih moških zborov, ki so pisani v diatonskem slogu in so zelo pevni, dostopni tudi manj rutiniranim pevskim zborom. Zbirka je uvaževanja in hvale vredna, le ta nedostatek ima, da ni pri vsaki pesmi besedilo vseh kitic pisano pod note, kar bi bilo za pevce mnogo pripravnejše. Sicer se pa zbirka sama priporoča. Naroča se na naslov «Sklada»: Rudolf Matz, Zagreb, Mesnička 15. Zadnji zvezek «Sklada» objavlja Šest srijemskih pesmi (Žetalačka, Uz kolo, Svatovska, Koledarska, Bečarska, U mog dike) v posrečeni priredbi F. Dugana ml. Zvezku je priložena tudi književna priloga na osmih straneh. Naročite se na «Sklad»! Saša šantel: Belokranjska kolednica. Samozaložba. Cena Din. Priljubljeni skladatelj je priredil belokranjsko ko-lednico «Presveti trije kralji...» za glas s klavirjem. Preprosti narodni melodiji pa je vsaki kitici podložil drugačno, samoraslo klavirsko spremljavo. Izdaja ima ličen ovitek, krasno je litografiran in zasluži pozornost naših solistov. Dobiva se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zgodovino katoliške cerkvene glasbe, ki jo je pisal pokojni prof. dr. Josip Mantuani za «Cerkveni glasbenik», nadaljuje prof. dr. Anton Dolinar. Pokojni dr. Josip Mantuani je ostavil v svoji zapuščini rokopisa dveh glasbeno-zgodovinskih knjig: 1.) Splošna glasbena zgodovina, 2.) Jugoslovanska glasbena zgodovina. Želimo iskreno, da obe čimprej najdeta založnika. Vinko Vodopivec: Litanije lavretanske za moški zbor. Gorica 1933. Tzdal Roman Pahor. Cena 120 lire in jih radi priporočamo. Naprodaj so v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Breda Šček: V Nazaretu roža raste. 12 poljudnih pesmi Materi Božji za mešani zbor. Trieste 1934. Cena 8 lir ali 35 dinarjev. Tiskano kot zasebni rokopis. Naslovni list je narisal akademski slikar Tone Kralj. Tržaška skladateljica je silno marljiva in tudi zelo plodovita. V svet pošilja zbirko za zbirko svojih pesmi. Od dosedaj izdanih bo menda «V Nazaretu roža raste» najboljša. V melodičnem in harmoničnem pogledu pomeni za skladateljico lep napredek in razvoj. Cerkvenim zborom tudi na zunaj kar moč lično zbirko v nakup in izvajanje z mirnim srcem priporočamo. Solistom in solistinjam priporočamo v nabavo zbirko 15 samospevov za visoki, srednji in nizki glas skladateljev E. Adamiča, M. Bravničarja, J. Pavčiča, St. Premrla, Z. Pre-lovca, H. Svetla, M. Tomca in V. Vodopivca. Cena izdaji 30 Din. Naroča se na naslov: Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. «Pevec», glasilo Pevske zveze, ki je bil lani prenehal izhajati zaradi krize, bo letos zopet izšel. Cena mu ostane ista kakor prej, letnih 30 Din. Uredništvo je prevzel skladatelj Matija T o m c, profesor glasbe v Št. Vidu nad Ljubljano. V založbi knjigarne Kugli v Zagrebu, Ilica br. 30, je izšel Muzički k a le li d ar, ki ga je sestavil znani zagrebški glasbenik in skladatelj prof. Franjo Lučič. Koledar je praktično urejen. Cena Din. Naroča se pri založniku. Razno t Blago je Bersa. Ob novem letu je umrl hrvatski skladatelj in profesor Blagoje Bersa. Rodil se je leta 1873. v Dubrovniku kot potomec ruske rodbine. Oče je kot jurist služboval v Dubrovniku in Zadru, mati mu je bila Dalma-tinka iz znamenite rodbine Medicci iz Florence. Bersa je študiral glasbo v Zagrebu in na Dunaju, kjer je dovršil konservatorij leta 1899. Nato je bil dirigent «Trebeviča» v Sarajevu in «Zvonimira» v Splitu, eno leto pa je bil nameščen kot kapelnik v Gradcu. Iskal je nameščenje v Zagrebu in ker ga ni našel, je odšel leta 1903. na Dunaj, kjer ga je angažiral neki impresario za melodramske koncerte. Ž njimi je prepotoval Nemčijo, Švico in Češko. Nastopal je povsod kot dirigent svojih kompozicij. Ko je bilo ustanovljeno gledališče v Osijeku, je bil nastavljen tam. pa «e je kmalu vrnil na Dunaj. Leta 1919. je Bersa obolel. Po ozdravljenju ga je vlada imenovala za profesorja glasbe in do smrti je vse svoje pedagoške znanosti posvetil zagrebški Muzički akademiji. Napisal je tri opere: «Jelka», «Oganj», «Postolar od Delfta». Tinel pa je v rokopisu še mnogo drugih simfon-skih, zborovskih in inelodramskili skladb. Zaslužnemu jugoslovanskemu skladatelju, ki je svoje talente na čast naše domovine uveljavljal tudi v tujini, naj bo lahka domača zemlja! Starosta češkoslovaškega pevstva, predsednik P. O. Č., dr. Luboš Jefabek je v februarju dopolnil 70. leto svojega, za pevski napredek bratskega naroda prezaslužnega življenja. Jugoslovanski pevski zbori 11111 k jubileju najiskreneje čestitajo! Kdaj bo dobila Jugoslavija svojo novo himno? Imamo državno himno, ki je sestavljena iz treh himen: srbske, hrvatske in slovenske. Ali ta himna je z glasbeno-umetui-škega vidika absurdu 111, ker iz vsake himne je vzet samo prvi del, zato je motivično nesmiselna in tudi nima nikjer nobene modulacije, n. pr. na dominanto, medianto ali paralelni mol-ton. — Pri instrumentalni izvedbi se še da porabiti. toda pri vokalni seveda nemogoče. Pred nekaj leti je minister prosvete prepovedal peti poedine himne, ker niso primerne. Za šole in za pevska društva bi bilo itak potrebno, da dobijo novo himno, ali pa da eno starih proglasijo za državno! T. O. Orkestralno sladbo pod naslovom «Jugoslavija», ki vsebuje niz jugoslovanskih domovinskih koračnic, je zložil višji kapelnik v pokoju dr. Josip Čerin. «Muzičar.» Glasilo saveza muzičara v kraljevini Jugoslaviji prinaša zanimiv članek: «Savez Muzičara i pitanje a u t o r s k i h p r a v a», v katerem se odločno izraža za UJMA. V tej organizaciji so včlanjeni najpomembnejši skladatelji naše države, ki se ne bodo pustili izrabljati v korist raznih posredovalcev. Apeliramo na vse jugoslovanske skladatelje in avtorje, da se zavedno držijo UJMA. «Muzičar» priobčuje pod uredništvom skladatelja Ž. II i r s c h 1 e r j a uvaževanja vredne članke o glasbi, pa tudi skrbi za zabavo glasbenikov. Slavni skladatelj povsod popularne opere «Cavalleria rusticana» Pietro Mascagni je letos doživel 70. leto življenja. Njegova najpopularnejša opera «Cavalleria rusticana» je prejela nagrado založnika Sonzogneja. Mascagni je bil direktor zavoda Liceo Musicale v Pesaru, potem ravnatelj Scuola Nazionalc di niusica v Rimu. Komponiral je precej oper, orkestralnih del, komorno glasbo, vendar ni nobeno njegovo delo doseglo toliko priznanja in slave kakor opera «Cavalleria rusticana». Za ravnatelja državnega konservatorija v Ljubljani je bil po upokojitvi mojstra Mateja H ubada imenovan bivši član dunajske in inonakovske opere, dolgoletni član ljubljanske opere, odlični koncertni pevec, basist Julij Bete 11 o. Njegovo imenovanje je vsa naša javnost iskreno pozdravila in iz srca mu želimo tudi pevci mnogo uspeha na častnem pa tudi odgovornem mestu. Naše prisrčne čestitke! Našemu uredniku Zorku Prelovcu je ob koncu decembra umrl v Ljubljani oče Franc Prelovec, sodni nadofici-jal v pokoju, doma iz Idrije, kjer je skoro pol stoletja služboval na sodišču in mnogo let vodil znano Prelovčevo gostilno nasproti šole. Na zatonu svojega življenja se je preselil najprej na Sušak. potem pa v Ljubljano. Svojo številno rodbino je vzgojil v narodnem duhu, vse otroke spravil h kruhu in 77 let star po kratki bolezni legel k večnemu počitku. Blagemu možu blag spomin! Anton Kosi, šolski ravnatelj v pokoju v Središču ob Dravi, je praznoval v januarju 701ctnico rojstva. Uveljavljal se je mnogo tudi kot skladatelj, zlasti mladinskih pesmi in spevoiger. Odličnemu kulturnemu delavcu k jubileju čestitamo! «Jadran», Maribor. Pevski zbor društva «Jadran» v Mariboru se je po mnogih letih vendar odločil prirediti samostojen koncert, in sicer dne 13. decembra 1933. v kazinski dvorani. Na sporedu so bili: Foerster, Jenko. Vilko Novak, Mirk, Adamič in drugi ter nekaj narodni pesmi. Izkušeni pevovodja Josip Lah vodi ta zbor prav uspešno in z veliko ljubeznijo, o čemer je pričal tudi gmotni in moralni uspeh koncerta, ki je bil vsekakor nad povprečnostjo, le sodobnosti je bilo premalo. Svetovnoslavni umetnik igre na goslih in pedagog Oto-kar Ševčik je v visoki starosti 82 let umrl. Med njegove učence spadajo poleg Kubelika najznamenitejši violinski virtuozi sedanjosti. Slovensko pevsko društvo «Triglav» v Merlebachu, Moselle v Franciji, prav pridno deluje in nam stalno poroča njegov tajnik Ivan Mav, doma iz Dola pri Domžalah, o društvenih uspehih. — Prejeli smo izpisek nemškega poročila o delovanju tamošnjih jugoslovenskih društev, ki ugotavlja, da je «Triglav» stalno v zvezi z domovino in da pozna samo gojitev petja. Poleg slovenskih zborov vadi tudi nemške in francoske pesmi. Z drugimi nemškimi in francoskimi društvi živi v lepi slogi. Na zadnjem očnem zboru «Triglava» je članstvo izvolilo naslednji odbor: predsednik Ivan Moreše (Rajhenburg ob Savi), podpredsednik Ivan Lampret (Ruše-Maribor), tajnik Ivan Mav (Dob-Domžale), namestnik Franc Slak (Trbovlje), blagajnik Josip Bregar (št. Lovrenc), namestnik Ivan Klavs (Velike Lašče), revizor V. Moltaza (škocjan). Rojakom v daljnem Merlebachu želimo, da bi tudi v bodoče pridno gojili našo pesem in se pri tem spominjali domovine. MARIBORSKI SEZONSKI POROČILI ZA 1931/32 IN 1932/33. A. Koncerti. 1931/32. 1.) Orkestralni. Že več let nimamo v Mariboru več samostojnih orkestralnih koncertov. Po potrebi se vsako leto enkrat skličejo razpoložljive orkestralne moči in po nastopu spi spet vso spanje pravičnega. V prostorih Glasbene Matice pa priča ogromna omara, napolnjena z raznimi simfoničnimi in komorno-glasbenimi skladbami, o gojitvi te glasbe v prejšnjih dobah. Samostojna orkestralna koncerta sta priredila orkester kraljeve garde (17. oktobra, dirigent Pokora) in Slovaška Filharmonija iz Bratislave (19. decembra, dirigent Folprecht). 2.) Komorni in solistični koncerti. Vsako leto nastopa pri nas Brandlov trio (6. novembra), slišali pa smo še ljubljanskega opernega tenorja Ban ovca (9. novembra), ki je nastopil v okrilju Ljudske univerze. 3.) Dva vokal n o-instru mentalna koncerta je priredil stolni kapelnik Gašparič, in sicer 18. novembra s C e c i 1 i j a n s k i m društvom v proslavo petindvajset-letnice in pa s pevskim društvom Maribor. Prvič se je izvajal Rossinijev «Stabat mater» (18. novembra v stolnici) in drugič pa Haydnovo «Stvarjenje» (4. maja). Ljubljanska «Sloga» je (13. oktobra) izvajala v Unionski dvorani Händ-lov «Samsom» (dirigent Svetel). 4.) Vokalni koncerti. Ob priliki Novinarskega koncerta (1. decembra) so nastopili zbori, ki so se združili v Ipavčevi župi, in domači pevski solisti. «Svoboda» je imela svoj koncert (12. decembra, diregent Faganelj) in oglasil se je Trboveljski mladinski zbor (13. decembra. dirigent Šuligoj). Zbor Glasbene Matice je priredil dva koncerta. Prvi je bil «Večer veselih pesmi» (9. februarja), drugi pa je obsegal odlomke iz Musorgskega Borisa Godunova (2. marca, dirigent Mirk). Zbori, včlanjeni v Ipavčevi župi, so nastopili posamezno in skupno ob priliki prvega župnega koncerta (17. aprila). 5.) Akademije. Jugoslovansko-češkoslovaška liga je v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika priredila matinejo, Ljudska univerza prav tako v proslavo svoje desetletnice, pri kateri priliki so nastopali domači solisti. Akademije so še priredili: Pravoslavna cerkvena občina, Jadranska straža, Narodna odbrana in delavska pevska društva. Pri akademiji Pomožne akcije so nastopili domači solisti in ad hoc sestavljen orkester (3. februarja, dirigent ravnatelj Hladek). 6.) Od mladinskih prireditev je omeniti koncert u č i t e 1 j i š č n i k o v (dirigent prof. Pahor), dva večera slovenskih narodnih pesmi zbora Fierialnega saveza (dirigent prof. Schweiger), koncert klasične gimnazije ter šolski nastop Glasbene Matice (obenem kot llavdnov i proslava) in violinske šole Brandlove. B. Muzikalne predstave v gledališču. Repertoar: Lehar: Zemlja smehljaja (lökrat), Kaiman: Cirkuška princesa (4), Zieller: Ptičar (10), Abraham: Viktorija in njen huzar (16), Odran: Lutka (6), Millöcker: Dijak prosjak (8), Verdi: Traviata (5), Sancin: Casanova (5), Herve: Mamzelle Nitouche (2). Ob priliki mariborskega tedna se je na Trgu svobode proizvajala dvakrat «Prodana nevesta». Obisk muzikalnih predstav se je nasproti prejšnji sezoni dvignil. Povprečno je posečalo poedine predstave 3 9 6 oseb (nasproti 344 v prejšnji sezoni). Tudi predstav je bilo več: 69 : 63. (Dramske predstave, katerih je bilo 85, je obiskalo povprečno 300 oseb). Za obe predstavi Prodane neveste je bilo prodanih 4906 vstopnic. a ir 1932/33. A. Koncerti. 1.) Orkestralni (nobenega). 2.) Komorni i 11 solistični koncerti. Narodno gledališče je priredilo koncertni večer violiniste Rupla in opernega basista Rusa (10. oktobra) in mladega violinista Viher ja (3. februarja). Pod okriljem Ljudske univerze je nastopil Belgijski godalni kvartet (19. novembra) in Ljubljanski godalni kvartet (7. marca). Dvakrat je koncertiral Brandlov trio (20. novembra in 5. aprila). 3.) V o k a 1 11 o - i 11 s t r u m e n t a 1 11 i koncerti. Pevsko društvo «M a r i b o r» je v stolnici izvajalo llavdnov oratorij «Sedem besed» (7. aprila, dirigent Gašparič). S tem delom je nastopalo tudi drugod. 4.) V o k a 111 i koncerti. Zbor Glasbene Matice je v zvezi z Ipavčtevo župo priredil Zgodovinsko besedo v proslavo 701etnice prvega slovenskega petja v Mariboru (6. novembra) in cerkveni koncert v frančiškanski baziliki (7. decembra, dirigent Mirk). Od tujih zborov smo slišali: Trboveljski mladinski zbor (16. oktobra, dirigent Šuligoj), Učiteljski pevski zbor (5. novembra, dirigent Kumar), koroške pevce (14. januarja), C i r i 1 - M e t o - dov zbor iz Zagreba (14. januarja, dirigent Komarevskv), Akademski pevski zbor iz Ljubljane (2. maja, dirigent Marolt) in zbor Šestnastke iz Olomuca (8. julija). 5. Akademije. Slomškova proslava pevskega društva «Maribor», Ljudskega odra in Katoliške ©mladine v Narodnem gledališču (24. septembra, dirigent Gašparič). Večinoma pa so bili isti prireditelji akademij kakor v prejšnjih sezonah. Nekaj novega je bil Prekmurski večer Ljudske univerze, ki je bil narodopisnega značaja (20. maja). Tudi mladinske in šolske prireditve so kazale običajno lice in število je tudi ostalo v splošnem isto. B. Muzikalne predstave v gledališču. Repertoar: Lehar: Friderika (12krat), Suppee: Boc-caccio (8), Lehar: Zemlja smehljaja (7), Benatzky: Pri belem konjičku (16), Abraham: Viktorija (4), Kalman: Grofica Marica (10), Gounod: Faust (7), Offenbach: Orfej v podzemlju (5), Benatzky: Adieu Mirni (3). Obisk je v primeri s prejšnjo sezono padel. Pri poedinih predstavah je bilo povprečno 3 24 obiskovalcev, predstav pa je bilo kakor v prejšnji sezoni, namreč 6 9. (Dramske predstave so izkazovale povprečno 270 obiskovalcev in njih število je bilo 76.) Osebje: Barbičeva, Gorinškova, Savinova, Udovičeva, Gorinšek, Harastovič, Kovič P.. Medven, Rasberger, Sancin, Skrbinšek, Terbuhovič. (V obeli sezonah skoraj neizpreme-njeno.) K a p e 1 n i k : Lojze Herzog. Gostovali so: Vesel - Polla, Zame jičeva, Neralič in Rovhe v sezoni 1931/32 ter Gjungjenac, Herzogova, Lubejeva, Peček in Povhe v sezoni 1932/33. II. Druzovic. GLASBENE ŠOLE V MARIBORU V novejšem času se kaže v Mariboru ogromno zanimanje za glasbeno izobrazbo. Poleg glasbene šole Glasbene Matice se je že v februarju 1933. otvorila glasbena šola narodnega železničarskega društva «Drave», ob začetku novega šolskega leta pa je tudi društvo «Mladinski dom» postavilo svojo glasbeno šolo. Takisto naznanja godbeno društvo «Lira» v Mariboru svojo šolo in tudi pri delavskem pevskem društvu «Svobodi» se goji misel na otvoritev take šole. Šolo «Drave» vodi od septembra dalje in organizira preizkušeni glasbenik in šolnik prof. Druzovič; za glavnega učitelja vijoline je šola pridobila praškega konservatorista Tarasa Poljanca, a že od lanske sezone poučujejo na nji tudi tržaški konservatorist Ubald Vrabec in vijolinista Mo-horko in Vokač. Vodstvo šole «Mladinskega doma» (ki je nastal po razpustu «Omladine») je poverjeno čelistu Ludoviku de Comelliju; za učitelja sta napovedana med drugim tudi Taras Poljanec in pianist H. Frisch. Šolo «Lire» vodi društveni kapelnik Alojzij Polič. Šola Glasbene Matice pa je zašla v krizo. Preu ranjeno bi bilo govoriti točneje in gotovo o vzrokih, ki so dovedli do tega. Vsekakor je bilo njenemu vodji Josipu Hladku-Bohinj-skemu služba s 1. septembrom odpovedana. Prav tako je izpadel iz nadaljnje kombinacije vijolinist Franc Serajnik. Šolsko vodstvo je odbor začasno poveril Ubaldu Vrabcu, ki poučuje vijolino obenem s Tarasom Poljancem (torej ta kar na treh šolah), čelo poučuje ljubljanski konservatorist Oton Bajde, klavir pa dosedanje učiteljice Liza Serajnikova, Marija Finžgarjeva in Ema Vrabčeva. Profesorja Vasilij Mirk in Karel Pahor sta pa izstopila iz učnega zbora matične šole že ob koncu prejšnjega šolskega leta. Koliko gojencev ima vsaka šola, točno ni znano. Vsekakor daje mnogo misliti že sama okolnost, da zaradi cepitve ne more nobena šola priti do zaželenega števila. Kako se bo ta šolska pestrost vzdržala v majhnem Mariboru, ki ima poleg tega mnogo privatnih glasbenih učiteljev, je vprašanje, na katero je težko odgovoriti. Pojav nikakor ni zdrav in vzbuja precej skrbi in ugibanj za bodočnost. Igor Stravinski je dokončal svoj balet pod naslovom «Per-sepona». Prihodnji mednarodni glasbeni festival bo leta 1934. v Flo-renci. Završanov pevski kvartet (Pelan Vlado, Završan Dušan, Završan Janez in Skalar Josip) je imel v zadnjem času zopet nekoliko posrečenih nastopov. Tako se je odzval vabilu odbora za prireditev pokrajinskega sokolskega zleta in je zapel nekaj navduševalnih in narodnih pesmi 30. septembra, 7. oktobra je imel svoj koncert pod okriljem Glasbene Matice v Ptuju, kjer je že več let stalen in dobrodošel gost. Tudi tokrat je bilo navdušenje veliko in dvorana do zadnjega kotička zasedena. 28. oktobra je imel kvartet svoj 42. nastop v ljubljanskem radiu in je glede na čas trgatve prepeval samo vinske pesmi. Tudi ta nastop je bil zelo posrečen ter je dobila uprava radijske postaje več priznalnih dopisov, med temi celo iz daljne Tuzle. 11. novembra je kvartet nastopil pri proslavi Ganglove 60letnice na Taboru, kjer je s svojim petjem navdušil številne zastopnike sokolstva iz raznih krajev naše kraljevine. Iz uredništva in upravništva V glasbenem delu prvega zvezka letošnjih «Zborov» objavljamo iz glasbene zapuščine pokojnega skladatelja Oskarja Deva dve harmonizaciji goriških narodnih pesmi «Bar-č i c a», «O j, m o j š o c j a je š o u ...», za moški zbor, narodno «Kam pa, fantje, dre v' v vas poj de m o?» v harmonizaciji Antona Jobsta in F. Juvančev moški zbor «Zjutraj». Mešanim zborom pa sta namenjeni I. Ocvirka domorodna «Ujedinjena domovina» in V. Vodopivca koračnica «Kadar se čez gor e». Zaradi skrčenega lista smo bili prisiljeni že v prvem zvezku izpustiti rubriki «Koncerti» in «Opera», ki ju bomo uvrstili v prihodnjem zvezku, če nam bo moči iziti zopet na 8 straneh književne priloge, kakor običajno. M. A. v T. in vsem novim skladateljem, ki so nam poslali svoje skladbe v objavo in oceno! Prosimo potrpljenja, odgovor prejmete kmalu! A. R. Vse v «Zborih» priobčene skladbe so naprodaj pri upravi po ceni 1 Din za 2 strani. Cena je tako bagatelna, da društvom in knjigarnam popusta dovoliti ni mogoče. ~Ob vstopu «Zborov» v deseto leto svojega izhajanja je, zavedajoč se svojega težkega finančnega položaja, vložil na.š list ponovno prošnjo na ministrstvo prosvete za stalno letno podporo iz državnega proračuna. Navedel je vsa dejstva, ki ogražajo izhajanje lista. Prošnjo so v ugodno rešitev priporočili s svojimi lastnoročnimi podpisi vsi senatorji dravske banovine, na čelu jim minister n. r. Ivan H r i b a r, ki je lastnoročno nesel prošnjo v Beograd. Njemu in ostalim senatorjem bodi v imenu «Zborov za ljubeznivost in blagohotno priporoči te v izrečena najiskrenejša zahvala. Žal. ministrstvo prosvete prošnji ni ugodilo. Dne 19. januarja 1.1. je prejelo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» kot založnik «Zborov» naslednje pismo: K r. banska uprava Vas obvešča, da je ministrstvo prosvete z odlokom P. br. 44520 z dne 5. decembra 1933. Vašo prošnjo za podelitev podpore reviji «Zbori» odklonilo, ker nima za to potrebnega kritja. Po pooblastilu bana: Načelnik prosvetnega oddelka. Trkali smo, pa zaman. Ne preostaja nam drugega, kakor da se postavimo na lastne noge. Listu bomo morali pač obseg v glasbenem in književnem delu skrčiti, ker so nam tudi ugledni zavodi inserate za letos odklonili, večina naročnikov pa ne poravna niti delne naročnine. Izprašajte svojo vest, če ste naročnino obnovili ali ne, pa ne samo z dopisnico, marveč tudi s plačilom naročnine, ki znaša letno le 50 Din! Številka poštnega čekovnega računa «Zborov» je 12134. «Zbori» so nedavno pomotoma poročali, da vodi pevsko društvo «Oljko» iz Celja učitelj Ciril Pregelj. Pevo-vodja «Oljke» je že več let Mirko Videčnik. S tem' pomoto popravljamo. Podpirajte «Zbore», pridobite jim nove naročnike, podpirajte pa tudi «Pevca» in «Cerkveni glasbenik»! Urednikov zaključek dne 10. februarja 1934. LetnikX. Zbori ^ J034 /Si. la, Barčica (joriékct narodna. Harm . ^Oskar IJc V (MariborJ > J> Moški zbor 2. lanye skup se zbi - j~a- jo izinabowct-co se 2. fíarci- ca od Jera-ja gre, jzztica. br¿- se si d Barči- ca po morju gre, jub'cipo -ka sr da- jo. ,/jje sol - zé. „Ojy le ce. j.O stan i - ce p Let- vaj, p?xi- vaj, bau*-čt - ca,proč od 7tiqj-ga. sr - ae - ood*f brc- s¿, bri-si se sol - ze, saj ¿ud'me -ni fe - ¿ko je/" zBo - gom,zBogoi2t, ju,-bi -ca, večne bo-va se vi - de - la/' j, O/, če „Ostani tí LebizkX. Zbori - J,934 F O/, moj šocja Je soiz... (j oris/v a narodna Barm. t Oskar Bev (3fccribar) f p, i ■ ffSU ¿ i sr Moški zbor metém "T A>. ¿.1J- U J 7 / \ v. ' v-1 1. U7jmo7 so - c/a je sovt, da. bt s/co - ra/pn-soit, z. no slo-vó je je -motu, 22xje za ir - dno de-jotu, č. Ko-der ho - di in gre, da bo mi - sltt na-mtp, jotm, se o - b/a mi — slu. rta. -me, ko - der Jto ce mi zve - sió spet pri - rte šci nad g o - ro in ti kot >-j) J^-J) , J i $ D ¿ F? 5 ce ga dot jbo detsr-kogebti- a - me - ya se. — di in gre. - se do - mó. že do- mó. V ' r ^gf I/einikX Zbori - 1<934 pSi. 1 c Kam pa, fctnfje,drev'v vas po/demo? Ifccrm.^nion t/obst ( Žirij JP JVa.ro olrb a Moški zbor t Q. i wf > _t, P=T í. Jl^ampa, Pean - pe, drev' vvas poj-demo nocoj? Jro - m M s —--------¿y ---- ---------JL X/ ------------ XS - — — ñ-De -h¿e-ia, Jbo-do od-pi-ra- lapollc-enca irt o -Penca nocoj. JVo - X »rf JP mimo__- —%,zvo\ . . . . ti$i H i J ¿i U^-í t üfn T v v t> v —p k v—v—i-v—v—t—p-p—, cojje tak lep ve - čer. , r JiY • j 7 f - ¿va vas, rwc vas, na, veos, rtxz vas, no, vas, na, vas, na FE Y vas, na vas, na J>1 mj_ ¿J ./• -f—p p l' ''—W—t—V—\h¿—V~ > fr n^ m inio, -pocctsi —— ftrejo/ia K K mmno H •Oi'u'if^iVffiVfrr - JVa va>s,na vas ¿ta vas,na vas,na vas,na vas,na vas, na vas,na vas,- Z/einik X. Zbori - 1934 dSi.lč Pevskemu dru siv u „ 0rct£ihct "vJjjublfccni Zjutraj France Zhasnik Jvahn o, jb o fj grifo črto JhrcZo ifzzuomec (I/jizh Zja.it ocj Moški zbor * Vl^t KsJL CV* y /V V ^ ______, I , ^^ — TOT ¿zw. C C i y___ _z_ ___ i - • w , 7 r,. 23e- Za Jko-- ca, zla-iapo - Zja in*~~ze-¿e - na Jbrajdi- ¿□Ei^ rj i .h.JH n ra j> ■ ^— i m it p rf r j ■ J A rJ-^ motjo jyoJiiêi ùtnccra^jQa . ríi\* -.i f fF" j c 1-i- c« : v Jto-ci C—T LF-Hü ät - čkcc- na de IÜ [J U.HLJ 'i Ï^-U-I 0 ^ cJsr r 1 « ijzoJe o____ » V- u"r "r _7— —------.z. __ O-čJcarjense z/idra/ drei— c?a ,mo-ja Afaj - di - cec. * j npj—ri bJ r ^pt^-) • - aŽS 0e JBcur Hon m. rvf —=- p B f> ^ rj- t—h _ _ L/ r „ ____Vsccpoiomljenaje igen se zyzdrajoddi, no - - če uglavo2zuL,panoče\ JliirOj OC¿¿OCJZ â -¿a, oc - li pošljemo samostan Ze/' dîoï v xctçeïhu m p te » . j tfoc&jja, ¡LJ CJ* ci_- yzo vpesuse sme - jem : ,,<9 -ojka, o hO- - oka, sla-ba sa - la/" in ra- Bp ft fl fi ; f m1 ' f I/efnik X. Zbori - 7.934 ¿ŠUd_ Ujedin/en a domovina Ii~arijo T^eubaizen dvori OcvzrJc Mešani zbor j*J Ll&ey2~0 -m t rv /r* -------K ^ C^dJ ij J fT1= r. ^ p —if—r f - .sVA &ia>s, po- - dov ii pni je \ftfijjz 1 r^g / — re, <¡1 J -H ncc —f— -1—^ u f-r-br zdravja src ie. rta-sik jcas, ** p r . iV gcd, boacd, Jco siianasje se to - či^^Jtordbtizcfctičen jai, Jco si — Zancos je se ¿o - oc - ¿a,, Jco ni bi up nrt rji i /1 -Li1 J nat. Oe h z,bradam, zhra-iaaiitral,)co ni bilzjružezizbra, ■i 1 ti '¿i i i. «i»! 1 A-_ _ i _ f f ^ iombnad. i i. fr'/ / »t / "H ± . . ^ r. — Z cl, se bol/ gro-ne, ki - pe — jnr^j so bi - let j sn - ca . . .r, ■ MU ¿ n -i tt Ii CT r u t r i«r M i 3toan i ^PČepre/'so ¿bi - ti* J. Ji j Jul = rr,. , i^n 1 CA r, r1 r p »r t zda/, po vsem si do -m . r , , i 0 - vi -na sve — ta, nas 6 \Âi f-f *» r— r .1 f ß 1 g t r 1 'kupni ne-lo - & i 1 " --1-1-* 1 ' V W V 1-1—MH-1- zda/\2iamzda/, ko vsem,si do -mo - vi-na -1-Ud—I- E!L—_fL J i n rl J =d= 1J^—J J1 ft CIJ: --p-H-1 ^J j % jj-p - bra-tj e, kot 0 -broc £e vf^M i Wf= -te - -&en J J o -—±- It p r 11' p p p r =£= neloch'winoà. p r —è— ?" H ghi kle-paimo svoj oZ02 m kle-pojmo svoj cCoizi - - S2ZO, mu vso po - sve - ti - mo tja- m ^o - kle -paj'mo svoj' ctoïzi te -snof$f Jr—J»J|<| gfc r-L^p r 'r ^ '-H'^ oen,lep m sla. - S sk .„¿T, ¿e - en, da sne r~H) r M M* /• - ve«.- -r ö5z iTihQ'-J allctr&Gtfrdo «re > - cen,lep in sla-ven i sne cen,_ čep. jri i-^j. A- m sla — — ven bot Letnik X. Zbori 1934 jŠt.le Mešani zbor Ti adar zora se čezgrore... /Simon, Cjregorcic Viziho Vodopivec (Kromb ergj JfrcjjJza irt^Gvrsižo Jeoi Jtorctcrtioct n, J j & > r"^ r * ■ /fa - dan zo - na se cez 7" -e i c/o - ne nam pri. - J_ f=f ran, J j ŽEEEk i' J J J nun, |,J: iN "ž/* r r 'r r 1 r; ng =a=r^=^=*f ■¿> - ne zna, - do - si/o nam duh r L r= — Cez zo .J _i nam daji na. JU_J - vda,. ez> JL £ r f 'r r ' r r ¥ n -mf j |ip J—J j Ji j g^fr^r v jt r 'O- trrr-rl 5=) 1= 7 " i' i.1 y T g g P' P P P C ' Ce& dc-li-ne se razgrinja,ce&oco-h-ite se razgrinja, v 5/tči M iJ 2 na-sch, n asih t J ,Jp J- p J c__r' cja* r^-r v f •^iui m me-ne pa s ¿a - dko spo - mi - ti/a: X ^ A_J i ' I t1 ft i MET b M P e e p,'p, P me-nepa sladko spominja'. Oi-dijuavi, s t je,, •1 iu,-di o/ naših,gor ^Shlejj Trio - Zim dom o - /Spa - -som zla - i im — - ja,iejzme jzizz* Jce - sni - ¿>2TUZ,. Z> ¿GC - í¿ doztv o - vi - J ce, le - zizrti ma Joe - sni o - jbnaz, up-neun v da-so vZi — - - J ce, da neun Ze — psi vsla - ne up neazv v diz - so z>Zi - Ja, otee jrtexm — pse vsla-xte o as. Z a-na/zn la - - - do Iv oje Ii - - - ce nam ne. Zo -na/mía - -do Iv o Je Ii čas, vslane cas. mlet - - do Zi cas. ~ J* - ce 7nam ne skrii se skrij se p ,; IKmi.iI .¿aM J J . .l-^j- /v r i I fj. ¿ J, J j j h 1 i' j Mr r ^ P O cl xctceîJtct do /Š2tl&p>ct ^ AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENi, OBRNITE SE NA KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 106 CEMAZAR JOSIP LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 Litografija Offsettisk RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. GLASBENE PRILOOE „ZBOROV" SO NATIS-NJINE V LITOO RAFIJI ČEMAŽAR JOSIP o. z o. z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEOICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov za brzojavka: GROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na vseh mestih tu- in Inosamstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk Najugodneje kupite Telefon 29-13 nogavice, rokavice, srajce, naramnice, ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO Obrestovani« vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih * vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, prediemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. itd. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon it. 3781, 3782, 3783, 3784 in 3785 IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopja) izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delclika tiskarna, litografira čemaiar Josip. Letna naročnin za kraljevino Jugoslavijo SO Din, za Italijo 25 lir. za Ceikoslovaiko SO Kč. za Ameriko poldrag dolar. Pomnotevanje partitur, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le drnitvea. ki so narotila notni aaterial dotiine pesmi za ves zbor.