251. številka. Ljubljana, v petek 31. oktobra 1902. XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemam za avstrc-ogrsfce dežele za vse leto 25 K. za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, z& jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljenje r.a dom računa se za vae leto 2 K. — Za tuje deie'e to'tko vtč, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpošiljatvo naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stinstopne petit-vrste po 12 h, če so oznanilo je ienkrat tiska, po 1M h, Č3 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat al: večkrat tiska. — Dopisi naj se isvoJe fraokovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnlštvu naj s^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga ftt. 12.
„Slovenski Narod14 telefon št 34. - „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi praznika Vseh svetnikov izide prihodnji list v pondeljek, 3. novembra t. I.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, ka-Isrlm bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številka.
„SLOVENSKI NAROD
tt
jeija za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22 — j Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... ,, II"— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— j Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 52"   Naroča  se   lahko   z  vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. S3T List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ^Slovanskega Naroda".
Klerikalno demokratstvo v praksi,
Zadnja leta bobnajo klerikalci neprestano ob svoja demokratična načela in dasi ve vsak razumen človek, da ne more biti demokratična tista stranka, ka* tere pripadniki so predvsem dolžni brezpogojno pokornost duhovnikom in škofu, vendar so klerikalci na te limanice ujeli dosti delavstva ter ga po vsakovrstnih društvih nase privezali.
Delavstvo je v mestih in v industri-jalnih krajih glavna zaslomba klerikalcev. Zlasti se to vidi v Ljubljani in v Idriji. Ko bi tu klerikalci ne imeli precej delavstva na svoji strani, bi bili brez najmanjšega vpliva, ker pri drugih stanovih nimajo skoro nič zaslombe.
Klerikalci izkoriščajo delavstvo kar se le da. Delavci morajo za stranko agitirati, delavci so stafaža na klerikalnih shodih, delavci morajo hoditi na božja pota, delavci morajo demonstrirati, delavci morajo zlagati za maše — v vsem ostalem pa jih klerikalci zaničujejo tako, kakor kaj takega ni še videl
svet. Klerikalni delavci imajo vse polno dolžnosti, toda pravice nimajo prav nobene.
To se kaže pri vsaki priliki, posebno očividno pa se je pokazalo ta mesec na shodu zaupnikov klerik, stranke dne 13. oktobra.
Na tem shodu je bilo voljeno vodstvo stranke, ki poleg klerikalnih državnih poslancev obsega 15 članov. Tu se je pokazalo, kako klerikalci zaničujejo produktivne stanove. V vodstvo je bilo izvoljenih jednajst duhovnikov, pet advokatov, dva graščaka, jeden kapitalist, jeden napolgraščak in kot zastopnik trgovcev, obrtnikov, kmetov in delavcev — šentviški župan Belec!   To je že krvava ironija!
To vodstvo kaže, kaka ljudska stranka so klerikalci, to vodstvo priča, daje klerikalna stranka klika duhovnikov in dobičkalakomnih advokatov, katerim sta vera in politika sredstvo za dosego gospodstva in dobička in ki namenoma ne da nikake veljave ravno tistima stanovoma, ki sta ji glavna opora, kmetom in delavcem.
No, klerikalni kmetje so vseskoz ljudje brez zavednosti in brez razuma za politične in narodne zadev«. Klerikalni kmet ne vidi dlje, ko v svojo skledo in zato se je tudi tako lahko dal ujeti v kle rikalne zanke. Temu kmetu je pač vse jedno, kdo je v vodstvu stranke in v svoji brezmejni nevednosti misli, da j popolnoma naravno, da je vse vodstvo v duhovniških rokah.
Klerikalni delavci stoje duševno vsaj nekoliko višje kakor klerikalni kmetje in vsled tega je naravno, da so sčasoma začeli zahtevati, naj se jim da tudi nekoliko vpliva, naj se v stranki z dejanjem pokaže, da je demokratična, vsaj v toliko, da dobi delavstvo tudi nekoliko pravic in ne bo imelo samo dolžnosti.
Tu pa so delavci slabo naleteli. Bili so sicer jako skromni, a še njihova ponižna zahteva se je vladajoči kliki zdela pretirana. Delavci so zahtevali, naj se jim da v vodstvu stranke jednega zastopnika.   To  je  gotovo opravičena
zahteva, zlasti če se upošteva, kakega p o-mena sodelavci za klerikalno stranko in kaj zanjo store. Delavci so svojo željo pismeno naznanili zastopniku pete kurije dr. ŠusteršiČu, in ko bi bil ta le mignil, bi se bilo zahtevi delavcev tudi ugodilo.
In vendar se ni zgodilo. Tisti dr. Šustersič, ki sicer vedno tako širokoustno deklamuje o demokratičnih načelih in o tem, da mora ljudstvo imeti prvo besedo, tisti dr. Šu^teršič se omenil ni na shodu zaupnikov, da so mu delavci pismeno izrazili željo, naj dobe, ker so organiziran del stranke, tudi zastopnika v vodstvu. In tisti dr. Krek, ki se kar cedi demokratizma in obeta delavcem vedno zlate gradove, je tudi molčal kakor grob.
Pismeno izražena želja delavcev se shodu zaupnikov niti naznanila ni, kaj šele, da bi se upoštevala! Klerikalci so jo vrgli z zaničevanjem v koš. Kakor pri »G ospodarski zvezi« delavci nimajo nobenega zastopnika, dasi je prt tej zvezi kakih petnajst delavskih društev, tako ga tudi niso dobili v vodstvu stranke.
Shoda zaupnikov so se udeležili tudi takozvani »delavski voditelji« in tem se zdaj najbolj zameri, da nobeden izmed njih ni zastopal delavskih zahtev. Nam pa se zdi ta molk popolnoma naraven. Klerikalci so nastavili te ljudi in jim dali dober in lahek kruh, ne da bi zastopali koristi in želje delavcev, n e g o d a z a s t o p a j o koristi in želje klerikalnih ma-tadorjev. Ti ljudje so plačani in kup ljeni, da vplivajo na delavce po željah duhovnikov in advokatov, ne pa da bi po željah delavcev vplivali na stranko. Ko bi se kateri izmej njih predrzn'1 kaj storiti, kar mu ni naročeno od vodstva, bi ga nemudoma posadili na cesto.
Volitev vodstva klerikalne stranke je pokazala očitno, kako prazna fraza je v ustih te duhovniške in advokatske klike demokratizem. Demokratično načelo jim je dobro, da ž njim ljudstvo slepe in varajo, sicer pa ta klika nikogar tako ne prezira kakor produktivne stanove.
Mi si nikakor ne domišljamo, da b s tem pojasnilom količkaj vplivali na razmere v klerikalni stranki. Volitev vodstva sicer svedoči, kako cinično se upajo klerikalci varati kmete, obrtnike in delavce, a prepričani smo, da bodo ti — ne izvzemši delavcev — tudi to ponižanje mirno vtaknili, kakor so že marsi-kako. Navedli smo pa te posamičnosti, ker je iz njih razvideti, kako brezstiden humbug uganjajo klerikalci, kadar govore o demokrat zrnu. Če že s tem goljufajo svoje najzvestejše pristaše, naj vsaj razumno in neodvisno občinstvo ve, kaka je klerikalna stranka v resnici.
$ J31. oktobra.
Državni zbor.
Včeraj se je debata o nujnem predlogu v zadevi galiških kmetijskih štrajkov nadaljevala in zaključila. V imenu Malorusov je govoril posl. Nik. W a sil k o, kije navajal, da je maloruski narod Poljakom izročen na milost in nemilost, pri tem pa jih ne zatirajo samo v Galiciji, temuč segajo celo v Bukovino. V polemiki s poslancem Glabinsem je obdolžil tega govornik, da je očrnil maloruski narod pri dinastiji. — Posl. vitez Gni^e-wosz je zahteval od vlade, naj ne dopušča tudi v bodočnosti ne, da bi se veleposestniki izročali upornim kmetom na milost in nemilost. — Posl. 0 1 s z e w s k i je izjavil v imenu polske ljudske stranke, da bo ista glasovala za Daszynskega nujni predlog. — Grof D z ie-du szycki trdi, da štrajka niso izzvali kmetje, temuč hudomušni dijaki in nekateri obupani politiki. Končno besedo je dobil posl. Daszynski, ki je še enkrat ostro ožigosal pogubno gospodarsko politiko galiških ple-menitašev ter osvetil zapravljivce Potočki, Skrzenski, Borytowski, kneginja Radzi\vil i. d. — Pri glasovanju se sprejme prvi del Ro-mancznkovega nujnega predloga, ostali nujni predlogi pa se odklonijo.
Dogodki v parlamentu.
Med vlado in posameznimi voditelji strank so se vršila zadnje dni pogajanja, da bi se nova vojaška predloga obravnavala čim preje. Navadno je bila vlada zadovoljna, ako ji jc dovolil parlament predlogo radi vojaških rekrutov vsaj do marca, sedaj pa se
LISTEK.
Vseh mrtvih dan.
Na tisto tiho domovanje,
kjer mnogi spe nevzdramno spanje,
nocoj se vsul je roj moCan,
saj jutri bo vseh mrtvih dan.
S. Gregorčič.
Katoliški cerkvi se mora priznati, da ni bila vedno pri svojem utrjevanju tako ozkosrčna in polna predsodkov, kakor je dandanes. Pri razdeljevanju praznikov in cerkveno - verskih spominov je upoštevala poganske običaje, letne čase in sploh človeška čustvovanja. Velika noč bi ne imela tistega povzdigujočega in vse prešinjajočega značaja, ako bi se ne praznovala ravno v dobi vzbujajoče se spomladi. In tako se tudi za - spominjanje mrtvih ne bi mogel izbrati primernejši čas, kakor je mesec november.
Umiranje v naravi kliče človeku nehote tožne spomine, da začne primerjati naravo s človeškim življenjem. Pri takem premišljevanju pa je zaključek vedno turoben, ko se dospe do — groba.
Proti paganskim naukom, da se po smrti nadaljuje, dasi izpremenjeno, telesno življenje v raju, je nastopila katoliška cerkev, ki je učila, da je usoda človeškega telesa, razpasti v prah ter se povrniti k materi zemlji. Novi katoličani pa se niso motrli naenkrat odreči staremu kultusu do svojih mrtvih. Poleg molitve za pokojnikovo neumrljivo dušo so se vedno posvečali mnogo pietete njegovemu telesnemu spominu. Da, celo temu paganskemu običaju, da se zamore pokojniku izkazati kako telesno ljubav, se niso mogli v novi veri popolnoma odpovedati. Kakor znano, so naši paganski pradedje polagali svojim mrtvim razna jedila in pijače na grob. Da, bili so tako uverjeni o telesnih po trebah onkraj groba, da so pri nekaterih plemenih pošiljali za možem tudi njegovo ženo na oni svet.
In paganski običaji so se ohranili do današnjih dni. Skoraj povsod po Slovenskem je navada, da postavljajo zvečer pred praznovanjem vernih duš kupico vina za verne duše na mizo. Seveda izpije vino po noči večkrat prav neverna duša. Po nekod nastavljajo tudi košček hrena, da se verne duše požive.
Pa tudi sicer še spominja mnogo vraž na pagansko vero, da blodi duša, ko se je ločila od trupla, še nekaj časa okoli. Da bi se ne potikala po hišnih kotih ter ne vznemirjala živih, je navada na Štajerskem, da takoj odprejo sirom okno, ko je kdo izdihnil dušo v hiši
Duše baje posebno rade obletavajo gozdno drevje, ako je blizu hiše. In če se ob vetru slučajno drgne veja ob vejo, da cvileče škriplje, se po nekod ljudje prekrižavajo z vzdihom: »Mir dušam«. Verujejo namreč, da ječć nemirne duše. Kadar posekajo drevo, ne smejo se pustiti iz panja štrlečih »skal« (treščice), ker se sicer trpinčijo ob njih verne duše. Ako se ubije kačo, iztrgati se ji mora želo; s tem se reši tri duše iz vic.
Te in podobne vraže kažejo, kako zelo še živi med našim ljudstvom pagan-ska tradicija. Da se ti nazori prilagodijo katoliški veri, odredil je opat Odilo v Clugny leta 998 p. Kr. vsled čudežnega doživetja nekega romarja, praznovanje, oziroma spominjanje na pokojnike na dan 2. novembra. Kmalu se je isto razširilo po vsem katoliškem svetu.
Z otožnostjo v umirajoči naravi se
spaja spomin na mrtve. Zemljani, ki se pehamo celo leto za potrebe živih, posvečamo ta dan v letu spominu svojih dragih pokojnikov ter razmišljamo posvetno minljivost.
Vzduh, ki veje nad umirajočo naravo, se strne nad »naselbino mrtvih«. Vršenje dozorelega in odletavajočega listja se spaja s tužnimi akordi, ki se razlegajo na pokopališčih v pozdrav pokojnikom.
Duh tisočerih sveč pospešuje mrtvaške iluzije. Potem evangelij o sodnem dnevu, grozovito slikanje smrtne pošasti in vseh podrobnih muk, ki jih je prestati dušam v dvanajsterih prostorih vic in pekla, kar točno priskrbijo duhovniki s prižnic! Rahlejše duše v živih telesih morajo nehote zapasti melanholičnim čutom. Človeku se zdi, kakor da preprega ves ta sicer živahni, materialistično pregrešni svet turobni vzdih:
»Memento mori«!
Knigge - liberalec.
Naprednjaštvo je zadela nova uničujoča obsodba. Ni bil sicer njihov prelat Drozd, niti kanonik Rosenberg, pač pa pokojni Knigge. Sreča, da nam niso
ji mudi, ker vojna uprava sicer ne ve, ali naj pošlje koncem novembra nadomestne re-serviste domov ali pa naj jih aktivira. Vladni predlog leži v zbornici že 13 dnij in ministrstvo želi, da pride na vrsto prihodnji mesec. Vlada gaje hotela izročiti takoj vojaškemu odseku. Ker pa so češki radikalci iu Vse-nemci ugovarjali, se to ni moglo zgoditi. Na Ogrskem se je pojavila najostrejša opozicija proti načrtu vojnega ministra. Če meni, da ima premalo vojakov, naj pomnoži število » rekrutov, nikakor pa ogrska zbornica ne dovoli, da bi se aktivirali nadomestniki. Pri pogajanjih z ministrskim predsednikom se je stavilo vprašanje, ali morda vlada ne misli zasedanja državnega zbora odgoditi, potem ko dobi rekrutno predlogo odobreno. Koerber je baje odgovoril, da se zasedanje ne odgodi, ako začne zbornica meritorno delovati in ako ne bo reševala le nakupičenih nujnih predlogov. Če pa se rekrutna [predloga odkloni, bo morala vlada ukreniti sama, da ji parlament ne bo več na potu. Čehi so imeli glede rekrutne predloge skupno posvetovanje vseh frakcij. Po končani veliki debati radi razmer v Galiciji se začne nova glede govora ministrskega predsednika Koerberja pri otvoritvi drž. zbora.Pri tej priliki se razvname obširna politična debata o vseh aktuvalnih vprašanjih, ki pač pojasni jazmerje strank do vlade in do jezikovnega, nagodbenega in proračunske   ga vprašanja.
Srbske razmere. „Peterburgskija Vjedomosti" so dobile iz Belegagrada dopis, ki podaja pojasnilo glede izpremembe ministrskega kabineta. Vuič je padel ne le radi izostalega potovanja kralja in kraljice na Rusko, nego tudi radi naraščajočih protidinastičnih struj, katerih Vuič ni mogel zatreti. Kralj Aleksander je bil trdno sklenil, poveriti vodstvo novega ministrstva ljubljencu generalu Cincar Marko-viću, a ker bi to novo posojilo onemogočilo, je svoj naklep opustil. Velimirovićev kabinet pa ostane le dotlej, da se sklene novo posojilo, potem pa se umakne Cincar Markoviću, ki bode revolucijonarne elemente pobijal, da „pripravi pot velikemu dogodku na Srbskem." Kaj pomeni ta zadnja fraza, ni znano. Morda se gre za prestolonasledništvo.
Ustaja v Macedoniji.
Iz Carigrada poročajo, da je Ibrahim paša 14. t. m. začel s 14 bataljoni in 5 top-čarskimi baterijami v sandžaku Serres preganjati ustaške čete. Dosegel je doslej le ta vspeh, da so bolgarski ustaši deloma pobegnili preko meje, deloma so se razpršili. Pogajanje je obteževalo slabo vreme in gorato ozemlje. Zadnje dni se je vršilo nekaj prask. Največji boj je bil pri Vinici dne 24. t. m. Padel je baje tudi polkovnik Jankov (?) iz Vinice. Istega dne se je vršil boj pri P etri ću. Ustaši so se razkropili. Turki trdijo, da so ustaši nasilni proti meščanom. Vendar se bolgarsko prebivalstvo vrača v zapuščene vasi. V Carigrad privažajo ranjene turške vojake in ujete ustaše.
Chamberlein v Južno Afriko.
V Londonu se je vršila 28. t. m. konferenca burskih voditeljev. Buri so potovanja v Južno Afriko veseli. Le Leydsova stranka je proti  temu posetu.  Izvolil se je odsek
klerikalci že poprej zalučali tega s'raš nega argumenta, temuč je storil to, Slovenec« šele ob 1501etnici Kniggoveg* rojstva. Tukaj se vidi, da imajo klerikalci ven dar-le še precej tolerantnosti in doraorod nih ozirov, kajti kaj bi bilo z liberalno organizacijo, ako bi bil »Slovenec« takoj ob pričetku naznanil svetu novico, kakor jo je povedal šele zadnjo soboto: »In liberalen je bil rajni Knigge, pristen liberalec« Sedaj je svetu vse jasno, zakaj so se klerikalci že od nekdaj izogibali občevanja s Kniggejem, zakaj so se odmi-kali njegovi knjigi »Občevanje s člove kom«. Pojasnjeno pa je tudi, zakaj je imel Knigge vedno varno zavetje pri liberalcih, ki so se celo ravnali po njegovih grešnih naukih o dostojnem in lepeai vedenju,
Klerikalcem pa je bil in ostane v tem oziru priznana in priljubljena avtori .teta samo sveti Liguori. Kdaj bi bili s Kniggejevo pomočjo dobili Drozda, brata Fridolina, Žitnika, Žlindro i. dr.! Za vse te se imajo zahvaliti edino le svojemu moralistu Liguoriju. Zato pa proč z hbe ralcem Kniggejem!
Zato kronologično iznajdbo Lampeta celo zavida muzealni historik Koblar. Saj je dobil Lampe z razkritjem, da je bil
Burov, ki bode Chamberleina povsod spremljal ter mu podajal najtočneje informacije. Chamberleinu se izroči spomenica. Poveljniki Fonche in Jonbert sta v svojem in Kruitzin-gerjevem imenu izrekla svoje prepričanje, da bo potovanje Chamberleina najbolj utrdilo mir ter da mu popolnoma zaupata. Dewet se jutri, v soboto, vrne v Južno Afriko, Botha in Delarey pa ostaneta še nekaj časa v Evropi. De Villiers, tajnik generalov, upa, da se bode Chamberlain sam prepričal, da je Burom treba večje podpore.
Najnovejše politične vesti.
Povišanje pokojnine častnikom ter za zboljšanje prispevkov častniškim vdovam in sirotam so predlagali posl. Derschata in tovariši. — Zaroka nad vojvodi nje Elizabete Amalije, hčere nadvojvodinje Marije Terezije in pokojnega nadvojvoda Karla Ljudvika, z ritmojstrom princem A. Liechtensteinom se je izvršila nedavno v gradiču pri Sv. Jakobu. — Nemcev v Z e d i n j e n i h d r ž a v a h je po najnovejšem štetju 10.656 mil. izmed 76.304 mil. prebivalstva. — Italijanski vseučilišč-nikiv Inomostuso izročili rektorju osorno protestno pismo, v katerem izjavljajo, da ne bodo s protesti prej nehali, dokler se ne pripozna vseučilišču dvojezičnost. — Dunajska odvetniška zbornica je sklicala na dan 6. novembra plenarno sejo, da se posvetuje o zboljšanju odvetniškega položaja. Zahtevala se bo sprememba pravdnega in odvetniškega reda ter ustanovitev preskr-bovanja odvetniških uradnikov za starost in onemoglost. — Opustitev ruskega poslaništva v Belgradu se baje namerava vsled napetosti med imenovanima državama. Oba poslaniška tajnika in vojaški ataše so že odpotovali iz Belgrada. — Vstaja v Južni Ameriki. Predsednik Castro je zasedel s 5000 možmi La Victorio. — Poveljnik 13. voja v Zagrebu postane flmlt. H. vitez Pitreich. — Pomiloščenje. Srbski kralj Aleksander je pomilostil vse visokošolce, ki so bili izključeni zaradi demonstracij zoper senat. — Na otoku Por-torico je prišlo do političnih nemirov. V San Lorenzu so bile tri osebe ubite, 15 pa je ranjenih. — 200 finančnih uradnikov odstavljenih. Ruski finančni minister je pri svojem nadzorovanju v vzhodnji Rusiji odstavil nad 200 uradnikov zaradi velikih nerednosti. — Francoski senat je sprejel s 163 glasovi proti 90 izjavo, s katero se odobrava postopanje vlade. — Predsed-ništvo češke umetniške galerije, namreč grofa Harracha, dr. Barnreitherja, vseuč. prof. Wieserja in dr. Kramara je sprejel cesar v avdijenci. Cesar je izrekel željo, da bi na tem polju obe narodnosti složno delovali.
Dopisi.
Iz Idrije. Predstava igrokaza : „Otok in Struga" pokazala je, da zamorejo imeti tudi salonske i.ure, ki navadno nimajo efektnih prizorov, vspeh, če se igrajo dobro. Z glavo se je zmajevalo, ko se je čulo, da vprizori tukaj^ue dramatično društvo igro Otok in Struga, ki je salonska in povrhu še
Knigge liberalec ter da je tudi njegova knjiga polna nevarnega liberalnega duha, nepobitno pravico, predlagati papežu, da se vendar že enkrat dene njegova knjiga »Občevanje s človekom« na indeks. Kolika moralna nesreča je s tem odvrnjena od »dobrega katoliškega ljudstva«! Pomislite: Ako bi se razširili nauki pregreš nega Kniggeja, bi se katoliški konzumarji ne vsekovali več med dva prsta, temuč bi si kupili liberalne žepne robce. Odkrivali bi se tudi učiteljem in drugim zaslužnim možem, pri čemer bi bil zapostavljen duhovniški ugled.
Najhujše pa se je zameril Knigge, ker je poučeval, kaj bi bilo spodobno pri farški mizi. Odpraviti je hotel majolike, katero primejo duhovniki z obema rokama ter pijo, da nihče ne vili koliko. Namesto teh je pa hotel vpeljati male prozorne kupice! Priporočal je nadalje liberalne predmete, kakor zobotrebnike, glavnike, krtače in ščetke. Priporočal je tudi umivanje, kopanje, snaženje čevljev, trkanje pred vstopom v sobo itd. itd. Kam je hotel zavesti katoliško ljudstvo! Kaj bi bilo postalo iz oŽlindranih rok! In vse to je še srečno preprečil »Slovenec«, ko je brcnil Kniggeja z njegovo knjigo vred nazaj v liberalni tabor.
igrokaz. Bilo je do sedaj prepričanje, da pri-jajo našemu občinstvu le burke in lahko umljive narodne igre. Mislilo se je zategadelj, da je vprizoritev te igre ponesrečen poskus. Predstava pa je vse te predsodke ovrgla. Gledališče bilo je zelo dobro obiskano, lože so bile vse oddane. Občinstvo bilo je s predstavo popolnoma zadovoljno, vse je hvalilo s priznanjem lepo igro. Vse uloge so bile v sigurnih rokah naših marljivih diletan-tov. Da je igra tako lepo vspela, je v prvi vrsti zasluga predstavljalcev glavnih ulog Konstantina (g. D. L*.) Serafine (gca. D. L.) Egona (gd. J. K.) Prvi je bil vsekako g. K. Pogodil je grofa Egona izvrstno, sosebno v 3. dejanju. Boljšega Egona si ni bilo želeti. Gospića D. L. je igrala težko vlogo Serafine dobro, le tu pa tam je bilo želeti več stopnjevanja v izražanju notranjih čustev. Konstantin je ugajal, le oprava ni bila njemu primerna. A tudi igralci manjših ulog so mnogo pripomogli k celotnemu uspehu igre. Pred vsemi gca. A. L., ki je predstavljala blazno baroneso Zoro. Ta uloga je pač najtežja v igri in zahteva obilo igralske zmožnosti. Imenovana gospica je igrala to ulogo dovršeno. Ploskalo se ji je ob odprti sceni in v 3. dejanju izročil lep šopek. V dobrih rokah je bila uloga grofice Ane (gdč. R. V.), oskrbnika Igle (g. A. L.) Lucije (gdč. K. T.), dobri so bili Elira (gdč. N. J.), Bontouse (gd. N. J.) Trd (g. B. J.) in Nebelberg (gd. A. P.) Služabništvo je vrlo dobro rešilo svojo nalogo, sosebno gca. I. T. v ulogi Sofije. Igralo se je točno brez večje neprilike.
S to igro je končala letošnja igralska sezona. Dramatično društvo je delovalo letos pridno, kakor že dolgo ne. Vprizorilo je narodno igro: „Deseti brat," igrokaz „Otok in Struga," in več manjših iger. Vse predstave so imele najlepši vspeh. Splošnja je želja občinstva, da bi se igralo vsaj vsak mesec jedenkrat. Pričakuje se, da odbor dramatičnega društva ugodi tej želji v prihodnji sezoni. Stem bo društvo izvrševalo najbolje svojo kulturno nalogo.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
»Vsa sigurnost mejnarodnega prava temelji na jasnem, ostrem razločevanju med vojno in mirom. Vladar, ki po bira davke po vseh državah, ki razpolaga z armado diplomatov in tisočimi duhovniki, ki si lahko vsak čas dovoli izdatne sovražnosti proti drugim državam, katerega pa vzlic temu po določbah mejnarodnega prava ni mogoče poklicati na odgovornost — tak vladar je pravna nemožnost.« Tako je že pred 20. leti pisal znani nemški zgodovinar T r e i t s o h k e. Taka pravna nemožnost je danes klerikalni Vatikan in ker ima sam mejnarodni značaj, se mu bo dalo versko formo samo z mednarodnimi sredstvi.
Ko bi se vse evropske države po-razumele, bi bilo klerikalizmu hitro konec in papež bi bil načelnik konfesije, ki se ne vlači v blato političnih bojev. Pa na take mejnarodne korake ni upati. Saj je celo mogoče, da pride med Avstrijo ia Italijo do vojne poglavitno zaradi tega, ker naš cesar iz ozirov na papeža neče v Rimu obiskati italijanskega kralja.
Ko bi se mogle države zjedin;ti na solidarno postopanje, bi kmalu zavladale boljše razmere. Rim bi se sicer branil in provzročal viharje ogorčenosti — a kaj za to! Kolikrat je Rim že kaj tacega vpri-zoril! Preklel je najvažnejše uredbe. Pre kleta je bila angleška magna charta in preklet sta bila nemški Sachsenspiegel, proklet sta bila avgsburški in vestfalski mir, preklete so bile sedanje avstrijske šolske in druge postave, a kdo se danes še meni za to? Papežke bulle plesnijo po arhivih. Kadar je Rim naletel na trdega in neustrašnega nasprotnika, se je papeški »Non possumus« še vedno premenil v ravno tako papeški »T o 1e r a r i p o t e s t« in »T emporum r a t i o n e h a b i t a«. Še ni trideset let tega, kar je Icalija naredila konec papeževi drža-'i — a kje je danes tisto ogorčenje, ki so ga duhovniki netili leta 1870. na katoliških shodih? Obnovitev papeževe države se sicer zahteva s papirnatimi resolucijami katoliških shodov, sicer pa se tej zahtevi ves svet na glas smeje. Ko so na zagreb škem katoliškem shodu govorili o obnovitvi papeževe države, je neki hrvaški prelat rekel nekemu slovenskemu duhov niku: To je oslarija.
Kar smo povedali doslej, je imelo samo namen, pojasniti, da je klerikalizem mejnarodna sila in da se mu more samo z mejnarodnimi sredstvi  narediti konec.
Zaradi tega pa je potrebno, da vsak narod sam stori, kar je v njegovih močeh, da se klerikalizma otrese, kajti na skupno
postopanje vseh prizadetih držav še dolgo ni računati.
Ako pa ima kateri narod posebnih vzrokov, braniti se klerikalizma, smo to Slovenci, kajti ni ga naroda, ki bi v začetku 20. stoletja bil tako v oblasti klerikalizma, kakor smo mi. Klerikalizem nas ubija v narodnem, v političnem, v gospodarskem, v kulturnem in v nravnem oziru; če se mu posrečijo njegovi poskusi, smo izgubljeni in nam je zagotovljen sramoten pogin.
Kako naj se torej branimo proti klerikalizmu, s kakimi sredstvi naj ga izpodbijamo ?
Sredstva so dvojna; nekaj zamoremo storiti sami, glavno pa se da storiti samo potom zakonodajstva, potom državnega zbora. Seveda še ni gotovo, da bi zadobili dotični sklepi tudi sankcijo, saj se je za časa Wekerla in Szilagya na Ogrskem pokazalo, da je le z izrednimi sredstvi na cerkveno političnem polju doseči kak vspeh. Cesar bi prav gotovo ne bil sankcioniral sedaj sklenjenih cerkvenopolitič-nih zakonov, ko bi ne bila pretila revolucija. Strogovladni »Pester L!oyd« je tedaj začel streljati naravnost na dinastijo in naposled priobčil tako strupen napad na najvojvodo Otona, da je obstr-mela vsa Evropa. Osem dni po tem napadu so bili cerkvenopolitični zakoni sankcionirani in so med peštanskimi dijaki že razdeljeni revolverji romali k sta-rinarjem.
V našem državnem zboru so bili v sedemdesetih letih sklenjeni različni cerkvenopolitični zakoni, a ostali so na papirju. Cesar jih je sicer sankcioniral, ali izvršili se niso iii se morda nikdar ne bodo.
Nekaj bi se pa dalo morda tudi v današnjih razmerah in vzlic vsem klerikalnim nagnjenjem na dvoru vendarle zakonodajnim potom doseči. V mislih imamo, kar se navadno imenuje »kan-zelparagraf«, namreč zakon proti zlorabi vere in cerkve v politične namene. Takemu zakonu bi tudi naš, sicer jako pobožni cesar pritrdil, saj je znano, da je odločen nasprotnik hujskajočih duhovnikov. Ko je bil škof Anton Bonaventura Jeglič v avdijenci, je cesar škofa strogo pokaral in oštel, Češ, da so kranjski duhovniki »Hetzkaplane«. škof je šel in pri neki dolenjski pojedini zbranim duhovnikom povedal, kaj se mu je zgodilo pri cesarju, potem pa dvignil svojo čašo in zaklical zbranim duhovnikom: »Mi pa ostanemo, kakor smo bli«.
O tem, da se Dri nas vera, leca, spo-vednica in Najsvetejše na vprav bogokleten način zlorabljajo, smo doživeli toliko slučajev in sicer tako škandaloznih, da o tem pač ni treba še razpravljati, k a r s e v tem oziruuganja, je škandal, da si hujšega ni misliti. Po drugod ni dosti bolje. Na Moravskem in na Nižjeavstrijskem se je pri letošnjih volitvah v deželni zbor ravnotako delalo, kakor pri naših, povsod se čujejo klici po odpomoči.
Prvi korak k zboljšanju javnih razmer v naši državi je, da se onemogoči zloraba vere in cerkve zaumazanekle-rikalne namene in zato kličemo: Ven s kancelparagrafom!
(Daije prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. oktobra.
— Osebne vesti. Konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, g. Janko Mac a k je imenovan koncipi-stom. — Nadporočnik v generalnem štabu g. Martin Majcen je iz Krakova premeščen v Gradec.
— Velik shod v Kostanjevici. »Siovensko društvo« priredi dne 9. t. m. veliki shod v Kostanjevici. Mej drugimi bo govoril na shodu dr. Tavčar. Ker naši stranki ni treba prirejati tihotapskih shodov, kakor morajo delati klerikalci, naznanjamo tak shod že danes. Da bodo naši somišljeniki pripravljeni o tem ni dvomiti ; povabljeni so pa tudi klerikalci.
— Koroščeva kandidatura. Iz ljutomerskega okraja se nam piše: Koroščeva kandidatura je obudila v vseh narodnih krogih največje ogorčenje. Razen nekaterih duhovnikov in njihovih ki-movcev ni sploh nihče zadovoljen s to kandidaturo. Korošec pravi v »Siidstr. Pr.« in v »Slov. Gosp.«, da se mu je kandidatura ponudila in on jo je sprejel. To je »švindel«! Korošcu sploh nihče ni ponudil kandidature; Korošec se je sam usilil za kandidata in proglasil svojo kandidaturo, ne da bi se bil zmenil za narodni volilni odbor. Čemu pa imamo štajerski Slovenci svoje narodno
Dalje v prilogi. ~"«$B&
vodstvo, če sme tako obskuren človek, kakor je ta Korošec narodno vodstvo in volilni odbor prezirati? Od nas, ki smo nekoliko naprednejšega mišljenja, se vedno zahteva, da se moramo pokoravati narodni disciplini in čo smo s kako stvarjo nezadovoljni in damo duška svojemu mnenju, se nas kar oblaja — Korošec pa sme v p r i z o-riti pravi pronunciamento in narodno vodstvo in narodni volilni odbor molči. Taka je ta naša »sloga«, za katero so se ogrevali tudi sicer svobodomiselni možje v Sevnici: duhovnik sme vse, mi drugi pa naj bomo za to dobri, da sinemo tlako delati. Poživljamo narodno vodstvo in narodni volilni odbor, da nastopi proti Koroščevi kandidaturi. Ca se to ne zgodi, izvajali bomo konsekvence in odrekli narodnemu vodstvu in volilnemu odboru vsako pravico, odločevati v javnih zadevah. Če se Koroščjev pronunciamento posreči, se bododuhovniki, b katerimi smo doslej razmeroma dobro izhajali, se bridko kesali. Kar je v naših močeh, storili bomo vse, da Korošec ne bo izvoljen. Ker g. Kočevar ne sprejme kandidature, bomo glasovali in delali za dr. Rosino. Gospod Kočevar priporoča s posebno okrožnico dr. Rosino v izvolitev in mi se bomo ravnali po priporočilu veleuglednega rodoljubnega g. Kočevarja. Prosimo gosp. Kočevarja, naj nam gre s svojo veljavo na roke in podpira naše prizadevanje strmoglaviti tistega Korošca, ki hoče s svojo kandidaturo zanesti med nas strankarski boj.
— Volilni manevri. Iz Maribora se nam piše: »Slovenec« je prinesel brzojav iz Maribora, kateri se glasi: »Ravnokar izišla »SU ds t. P r esse« prinaša izjavo g. Antona Korošca, dapr6vzame kandidaturo zalju-tomersko-radgonski okraj.« Kakcr je znano izhaja »Siidst. Pres30« ob 7. u r i zvečer, »Slovenec« pa, ako se ne motimo ob pol 6. uri zvečer. Kako je mogel torej »Slovenec« ob pol 6. uri zvečer že prinesti dotično izjavo, ko je »Siidst. PreBse« še le ob 7. uri izšla?! Čisto lahko! Korošec je dotični brzojav poslal sam že ob 3. uri po poludne na »Slovenca«, kakor so sploh vse notice v »Slovencu« o Koroščevi kandidaturi od njega samega pisane. Prav po klerikalsko!
— Volitve na  Štajerskem. S Štajerskega se nam piše:  Menda ga ni človeka na Štajerskem,  kateremu  bi se po deželnozborskem mandatu tako  sline cedile, kakor eksprefektu Korošcu. Ta človek premišljuje iu  tuhta  noč in  dan,  kako  bi se splazil v deželno zbornico. Najpopred je poskusil   svojo   srečo   v Gornji   sav. dolini. Tamkaj je imel shod, na katerem je prav po receptu dr. šusteršiča neusmiljeno udrihal po šoli in uciteljstvu. šola je največje zlo in ona ediua je kriva vseh križev in težav, ki tarejo kmeta; narodni   učitelji  pa so sami brezverci in lenuhi prve vrste,  ki  prav zastonj  žro kmečke groše.  Od takih besed zavzeti so res nekateri navzoči rovtarji, ki še drugega ne, znajo kakor „kljuka pet, križ deset",  začeli vpiti:   rProč  s šolo,  proč z učiteljstvom!" Vsi zavednejši ljudje pa so bili   vsled   takega   nečuvenoga hujskanja skrajno ogorčeni in župnik sam je to početje ostro obsodil ter je dvakrat iz prižnice ljudi svaril in rotil, da  se naj  nikar  ne ravnajo po besedah tega ljudskega zapeljivca, sicer jih bode zadela povsem opravičena kazen. Pa tudi Korošec sam je čutil, da je s svojim govorom slabo naletel, ter jo je torej tudi kar hipoma popihal. Ko so se razpisale de-želnozborske volitve in se je pričelo volilno gibanje je Korošec vkljub temu porazu sigurno pričakoval, da se postavi že kjerkoli kandidatom za deželni  zbor. Pa glejte si čuka! Pri nobenem volilnem  shodu se nanj niti mislilo ni, kaj še le, da bi bil kdo njegovo kandidaturo resno predlagal. To pa Korošca ni le osupnilo temveč, tudi hudo razkačilo. Zrepenčil se je, kakor kak razdražen puran, ter je v „Slovencu" obrskal in okljuval slov. odvetnike,  češ, da so sami potuhnjeni liberalci, živi antekristi, ki berejo „Narod" in da so se že  davno z dušo in telesom zapisali samemu luciterju. Česar torej Korošec ni mogel doseči poštenim in odkritim potom, to hoče sedaj doseči z zvijačo in tihotapstvom. V
„Slovencu" prijavlja dopise, seveda v imenu volilcev, v katerih ta ošabnež povzdiguje sam sebe, hvali velike svoje zmožnosti in velikanske zasluge za narod, druge poštene rodoljube pa, ki potrebe ljudstva stokrat bolj poznajo, kakor ta brbljavi Korošec, pa ponižuje, češ da nimajo dovolj potrebnih zmožnosti za ta posel. Proti tem možem torej, ki seveda svojih zmožnosti in zaslug ne obešajo na veliki zvon, kakor to dela od lastne hvale naduti Korošec, ruje in ščuje se na tihem, ter se agitira za eksprefekta Korošca. Prepričani pa smo, da zavedni volici ljutomerskega ormoškega in gornjeradgonskega okraja ne bodo dali svojik glasov človeku, katerega nikjer ne marajo, dasi se povsod prav po židovsko usiljuje. Tudi škof sam mu ne more biti posebno naklonjen, sicer bi ga ne bil odslovil iz dijaškega semenišča v Mariboru. Priča pa to ostudno in hinavsko početje prav očitno, koliko je temu Človeku mar narodna disciplina in kako vso njegovo delovanje ni nič druzega, kakor najgnusnejše in najpodlejše koristolovstvo.
— Deželnozborske volitva na Koroškem. Za slovenske kmetske okraje so postavljeni kot kandidatje: Fran Grafenauor, posestnik in orglarski mojster na Brdu, za okraj Pliberk-Železna kaplja: Valentin Podgorc, vikarij v Marijanišču v Celovcu, za okraj V e 1 i k o ve c D o b r 1 a v a s ; Janez Ure, župan in posestnik v Šmartnu pri Ce lovcu, za okraj C e 1 o v e c - B o r o v 1 j e ; Pran Eller, nadučitelj pri D. Mariji na Zdi, za okraj R o ž e k - B e 1 j a k - P a t e r -nijon; Ivan Ehrlich, posestnik in po star v Žabnicah, za okraj Trbiž-Pod klošter. Za splošni volilni razred je kandidat v okraju Celovec -Velikovec tudi Janez Ure. Vikarij Podgorc ob javlja v »Miru« članek, v katerem besedici, da se mu je usilila kandidatura in da jo je sprejel, ker bi bil sicer ta še najbolj zanesljivi slovenski mandat izgubljen! Kaj tako daleč smo že na Koroškem? Kaj je to uspeh duhovniškega vodstva? Sicer pa je značilno, da govori Podgorc v svojem programatičnem članku o vseh mogočih rečeh, samo ne o svojem slovensko-narodnem "programu ne pove ničesar. Kako tudi, saj je ta isti Podgorc pred nekaj leti proglasil, d a Slovenci na Koroškem nimajo več pravice do narodnega življenja in da je brezmiselno, se poganjati za narodne zadeve. »Politično društvo« za Slovence na Koroškem je sicer tedaj javno zavrnilo Podgorca, a vzlic temu je ta Podgorc danes kandidat za deželni zbor. Njegov članek v »Miru« sve-doči, da stoji mož v narodnem oziru tudi dane3 na istem stališču, kakor tedaj v omenjeni izjavi, da se mu zdi tudi danes boj za slovenske naredne pravice brez smiseln.
— V Jesenicah na Gorenjskem je nedavno temu 18 oseb pre stopilo k evangeljski cerkvi. Klerikalce je ta dogodek silno prestrašil. Na Jesenicah so začeli ljudi silovito hujskati, češ, da je ta prestop plod socialne demokracije (!!) in vspeh ne m š k o nacionalne agitacije ter da so dotičniki odstopili tudi od cesarja. To hujskanje je ljudi tako fanatiziralo, da je zidar v savski tovarni, Ažman javnej sežgal slovenski prevod svetega pisma. Resnica pa je, da omenjenega prestopa k evangeljski cerkvi niso krivi ne nemškonacionalci ne denriokratje, nego da je vspeh duhovniškega terorizma, vspeh duhovniške nasilnosti. Ljudje so prestopili k evangeljski cerkvi, ker sta jih škof Bonaventura in razupiti jeseniški župnik šiloma pregnala iz katoliške cerkve. Zgodilo se je to tako le: Čevljarski mojster g. Trojar na Jesenicah je imel f*nta za birmo. Naprosil je za botra gostilničarja na Savi g. Martina Befschegla in to naznanil župniku Šinkovcu. Župnik pa je rekel da tega botra ne pripusti in da fant ne sme k birmi, če g. Trojar ne dobi druzega botra. G. Trojar se je obrnil opetovano do kaplana Škrjanca in župnika Šinkovca, na dan pred birmo šel tudi k škofu, ki je bil že na Jesenicah. G. Trojar je škofu vse razložil in prosil, naj pripusti izbranega botra. To je vendar stvar vsakega posameznika, koga hoče imeti za botra. A škof, kateremu bi v Ljubljani  že posvetili,  ko  bi poskušal
botre odklanjati, se ni dal preprositi. Škof se je postavil nastališče, da kdor ne hodi k spovedi ali je socialist, sploh ne more biti birmski boter. Poklical je potem župnika Šinkovca v sobo in mu dejal, da sta gg. Trojar in Befschegl »na špici socialistov« in da ne dovoli, da bi bil socialni demokrat boter. Da pa socialni d e m o k r a t j e glasujejo pri v o litvahza kakega popa, to jim škof že dovoli. Šinkovec je pripomnil, da se je že on ponudil gospodu Tro-jarju za botra in jo svojo ponudbo ponovil, a gospod Trojar jo je odklonil. Škof pa niodnehal, češ, kdorbere napredne časopise, že tako pravzaprav več ne spada h katoliški cerkvi in ni več pravi kristijan. Gosp. Trojar je na to naredil konec vsemu pogovoru z iz javo: Ča nas več ne priznavate kot kri-stijane, smo primorani poiskati drugo vero. Iti tako se je tudi zgodilo. Sad škofovo nestrpnosti je, da je 18 oseb prestopilo k evangeljski cerkvi. S posebno vnemo so se odločile ženske, katerim je brezmejno podlo divjanje jeseniških farjev že davno presedalo. Zdaj tulijo jeseniški božji namestniki kakor volkovi. Ker bero ljudje sv. pismo, vpijejo popje: »Kdor te bukve bere, bo frnaman — to so antikristove bukve.« Kaplanje divjajo tudi v šoli. V ponedeljek zahtevajo, da morajo otroci vedeti vsebino nedeljske propovedi. Otroke, ki tega ne znajo, kaznujejo ne samo s tem, da morajo v kotu stati, ampak tudi s tem, da jih pretepajo po rokah. Vrh tega ščujejo otroke, češ, tisti, ki odstopijo od vere, so pijanci in grdo žive. Smisel vseh teh hujskarij je, da otroci ne smeje ubogati svojih staršev, če ti niso klerikalni. Vprašamo slavno vlado: Koliko časa misli še gledati to počenjanje in koliko časa bo še škof Jeglič uganjal svoje nerodnosti?
— Ponesrečena klerikalna hudobija. Župan v Podkraju na Vipavskem, g. Trk man, je klerikalcem zelo na potu. Radi bi ga ugonobili in ker mu drugače ne morejo do živega, jim je dobro tudi najpodlejše sredstvo. Pred kratkim so obdolžili g. Trkmana, da je pri občinski volitvi poskusil kupiti glas Andreja Pipana iz Planine. Razprava je pokazala, da je prejkone znani župnik Mezeg to stvar razpihal. Pri razpravi, ki se je vršila dne 29. t. m. v Ljubljani, je Andrej Pipan igral jako klavrno vlogo. Mož je sicer prisegel, a pri zaslišanju je zašel v taka nasprotja, da se je videlo, da je hotel pod prisego lagati. Pipan je očividno jako zabit človek, zato je tudi farški. Na naj krajše vprašanje ni vedel odgovora. Ko je bil vprašan, koliko stane pot k volitvi v Podkraj, je začel računati stroške za pot v — Gorico. Pipan je najprej pod prisego izpovedal, da je šel pešk volitvi v Podkraj, pozneje pa se je izkazalo, da mu je slaboglasni Sajovic poslal kočijo in da se je Pipan s kočijo pripeljal k volitvi. Zasliševanje druge priče je tudi dokazalo, da je veliki katoličan Pipan pod prisego lagal. Sodišče je obče^poštovanega vrlega župana g. Trkmana oprostilo Čestitamo Planincem, da imajo tako »uzornega« moža, kakor je ta Pipan. Naznanjamo ta izid obravnave, ker vemo, da se zanj zanima župnik Mezeg, a ga drugim potom ne bi izvedel tako hitro, ker — ga ni več v Podkraju. One dni seje namreč vipavski dekan pripeljal v Podkraj, ž njim se je pripeljal še neki drugi duhovnik. Dekan je župnika Mezga kar na kratko odstavil in mu naznanil, da mora iti v Špitalič pri Kamniku. Tisti duhovnik, ki se je pripeljal z dekanom, pa je prevzel župnijo. Podkrajci so imeli nekaj dni kar dva fajmoštr'a in že so se bali, da bodo morali oba plačevati, a ta strah je bil nepotreben. Fajmošter Mezeg se je udal in je šel v Špitalič. Če bo tam kaki ženski trn ruval iz pete, se dotični pač ne bo treba do nazega sleči, kakor se je zgo dilo v Podkraju. Mezeg ima zdaj svoje skušnje in ve, da take produkcije včasih le rode neprijetne posledice.
— Klerikalno gospodarstvo. Stavbo škcfjvih zavodov je prevzel gosp. Trummler, ki se ima samo protekciji zahvaliti, da je dobil spričevalo stavbenika, kajti pri dotični skušnji je le pokazal svojo veliko nevednost. Gosp.
Trummler je sicer nemški naoionalec, a — denarja nima nič. Treba je torej bilo, da mu škof naprej šteje tisočake, s katerimi bi plačal delavce. A škof tega ne more, ker tudi že nima več denarja. V tej stiski je hotel gosp. Trummler pri »Ljudski posojilnici« 5000 na posodo in dobil je dobro stoječega obrtnika, da je zanj jamčil. »Ljudski posojilnici« pa se ta dobro stoječi obrtnik ni zdel dosti varen in zato ni dala g. Trummlerju zahtevanega kredita. Zato pa je priskočil Trummlerju na pomoč — »Presvetli« sam in je za Trummlerja porok za — 20.000! To so poroki! Premožni obrtnik ni bil dosti varen, škof, ki se je lotil velike zgradbe brez denarja, ki ni v stanu svojemu stavbeniku plačati vsak teden, kar potrebuje, škof pa je dober porok, dasi vsakdo ve, v kakih obupnih denarnih razmerah da je. Prihodnjič vzame lahko »Presvetli« posojilo, g. Trummler pa bo girant. Tako ne prideta v zadrego — »Ljudska posojilnica« bo pa že kako utrpela ta denar.
— „Pfarramt Igg zu Brunn-dorf". Kdor klerikalce sliši, bi mu lahko prišlo na misel, da so to najvne-tejši narodnjaki, in da slovenski jezik nima navdušenejših čuvarjev svojih pravic, kakor so naši fajmoštri in kaplanje. V resnici pa je tako, da uradujejo župni uradi večinoma nemški in da so župni uradni pečati večinoma nemški ali latinski. Celo na tiskovinah vidimo dostikrat, kako zaničujejo klerikalci slovenski jezik. Tako smo dobili v roke kuverto z napisom »Pfarramt Igg zu Brunndorf«. Na Igu, kjer ni ne jednega Nemca, ima župni urad kuverte s samonemškim napisom. Pa nikar misliti, da imajo tam kakega predpotopnega famoštra, kakor je bil na pr. tisti hrvaški župnik, ki je še 1. 1868. molil za cesarja Ferdinanda, ker ni vedel, da je tedaj že 20 let vladal Franc Jožef. Ne! Mladega župnika imajo, znanega bojevnika za vero, čistost in nravnost in ta škofov ljubljenec je upeljal kuverte s samonemškim napisom!
— Dr. Ev. Krek in Daszynski. Dr. Krek je v umrlem »Glasnikua pisal o Daszinskem voditelju poljskih socialnih demokratov, da je puhloglavec in spriden študent. Dr. Krek je bil tudi nekaj časa drž. poslanec. Kot tak ni pokazal, kar zna. Spadal je mej tiste poslance, o katerih se nikdar nič ne čuje. Občinstvo tam pač ni obstajalo iz kmetov ali katoliških rokcdeljskih pomočnikov, ki se zbirajo pod zastavo sv. Jožefa. Daszvnski je mej tem časom postal v drž. zboru jeden najboljših govornikov. O njem piše dunajska »Zeit«. »Ausserdem gelangt heute als erster Red« ner der polnische Socialdemokrat Daszvnski zum \Vort, ein Redner, dessen groste Erfolge aus der blutigen Schiirfe des An-giiffs, dem bitterem Sjrcasmus und der grossen dialektisehen Gewandheit ent-springen und dessen Reden man immer, auch auf Seite der Abgeordneten mit In-teresse und Spannung entgegensieht.« — Dr. Krek, kaj pravile vi k tej oceni jako uglednega časopisa? —
— Farovž-inštitut za pone-umnjenje ljudi v 20. stoletju, ali 38 tisoč Šusteršičevih volilcev.
Naše priprosto, ali kakor »Slovenec« vedno pisari, »verno katoliško ljudstvo«, je reva vseh rev. Udano je vsem slabostim. Fa-rovža in njegovih prebivalcev se boji kakor peklenšček križa. Iz strahu pristopa k različnim bratovščinam, se vpisuje v konsume, od katerih sicer ve, da mu ne donesejo nikakega duševnega ali gmotnega dobička, a mora se udati, kajti pritisk fa-rovški je tolik, da se mu ni moč ubraniti. Farovški vpliv tudi izprija ljudi. Koliko je kmetov, ki imajo v eni roki rožni venec, z drugo pa prestavljajo menike! Križ bi I moral deliti vsako mejo, pa — tudi bi ga I križ spodkopal. Oglejmo si n. pr. po Bre-j šarjevem izreku najboljšo, najpobožnejšo vas: Gorico v a s. Ko je trdil Brešar pred škofom Bonaventuro, da je to vas možakov, so možje druzih vasi radi tega zabavljali, češ, naj gre pa samo v Goričovas po biro. A kakšne nenravnosti so se počenjale ravno v tej najpobožnejši vasi, ko je 60 let star katoliški mož celih 25—30 let uganjal najostudnejše orgije ter zlorabljal različne dečke, baje Marijine otroke, da še celo vodnika (pred petimi leti). Mi tega ne pišemo z namenom škoditi komu ali ga onečastiti, ampak le radi tega, da
se razvidi, kako ljudstvo moralno pada
vzlic vsej pobožnosti in vsem božjim potom. Človeku, kateri ima le količkaj srca za ubozega trpina, se milo stori, posebno pa če še premisli, da vsega tega niso ljudje sami krivi, ampak okoliščine, v katerih tiče. Premalo naobrazbe je. Vpliv se na umeten in brezvesten način spodbija, in to od iBte strani, katera bi morala to najbolj gojiti. Pa kaj se hoče!  Bolj ko je kdo neumen, prej in laglje pride v nebesa — saj za nebesa ni potreba znati ne brati niti pisati!   Naše »ljudstvo« še vedno veruje v vraže in coprnijo.   To pa naša častita duhovščina, ki ima privilegij za po-neumnenje, prav pridno neguje. Eklatan-ten dokaz vsemu temu je dogodek, kateri se je primeril v vasi Lipovcu, občina Do-lenjavas pri Ribnici. Mica Oražem iz Lipovca se je pritoževala, da njeno živino večkrat  ujeda ter da se z verig sname. Poslala je neko zaupno osebo h kočevski konjedirki in ta ji je neki rekla, da to uganja  najbližji  sosed, da sosed copra. Mica Oražem se je zdaj pričela s svojim sosedom Francem Pustom pričkati in nasledki  pričkanja  so bili,  da je Fr. Pust Mico Oražem tožil.   In vršila se je ob ravnava,  katera je  pokazala marsikaj zanimivega, posebno je pa to, kako imenitno ulogo sta  igrala dva katoliška duhovna in to sta ribniški gospod dekan D o 1 i n a r ter njegov adlatus kaplan Koblar.  Že pred leti blagoslovil je Jerše h 1 e v Mice Oražem, da bi odgnal coprnije Franca Pusta.  Tistikrat Pust ni vedel zakaj se je šlo. Ker je pa živino Mice Oražem zopet ujedalo ter je poginil en vol in se je bolna živina z verig trgala, očitala je sosedu Pustu, da je živini »naredil«, da jo je zacopral.  Sla je potem v ribniški farovž k dekanu ter mu povedala, kaj se v njenem hlevu godi ter ga prosila, naj  bi ga  prišel  blagoslovit. Dekan, namesto da bi bil babnico poučil, šel je v Lipovec terše k ap1 ana K o b 1 arj a seboj  vzel,  češ,  kaplana Jeršeta »že gen« je bil »p r e š v oh«, d v a bova vendar »coprnika« Pusta ugnala ter mu moč coprati odvzela. Dekan naj bi jo bil vendar poprej vprašal, kako in kdo krmi živino Mice Oražem, in prepričal bi se bil, da je ona sama tista coproica, katera dela, da živino ujeda.   Njeni otroci krmijo živino z mirnovim perjem, katero je že teden na kupu in se pari. Toraj, dragi gospod dekan, le lenoba in ne-ve d o s t ste krivi nesreč in teh tudi vsi vaši žegni ne odpravijo ali preprečijp. Pri obravnavi bila je Mica Oražem obsojena na tri tedne zapora ter je kazen sprejela z veselim obrazom, rekši: bo pa večje za-služenje — da je le »žegen« v hlevu ostal. No, kaj takega nismo pričakovali od gosp. dekana.   Vidi se, da tudi on ni boljši od druzih popov. In taki ljudje so razžaljeni, da se jih zaničuje.
— Eksotična cvetka. Kdo bi mislil, da je bilo včasih na zapuščenem Golovcu videti kako eksotično cvetko! In vendar je temu tako. Verodostojne priče so nam zatrdile, da so — še ne posebno dolgo tega — na Golovcu večkrat videle h i j a c i n t o. Včasih je to redko cvetko obdajal dim grofovskih cigaret, včasih pa jo je bilo videti prav tik nemškega vohrovta, ki je sicer tudi na Golovcu nepoznata rastlina. Teh botaničnih posebnosti pa ni danes več videti; menda so hijacinto presadili. Škoda!
— Imenovanje. Pri računskem oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko so imenovani: g. c. kr. računski oficiali Ivan Jerman računskim revi-dentom v IX., g. c. kr. računski asistent Josip Juh računskim olicialom v X. in g. c. kr. računski praktikant Karol Gruber računskim^-s;stentom v XI. činovnem razredu.
— Pevsko društvo Slavec"
pelo bode v nedeljo ob 4. uri popoldne ob velikem križu na starem pokopališču, tri zbore žalostinke, v spomin svojim umrlim članom.
— Pesniku Ketteju postavi se lep nagrobni kamen danes popoludne. Srčna hvala vsem darovalcem, saj so pripomogli, da ne bo zanaprej Kettejeva gomila med pozabljenimi grobovi.
— Prepeljali so včeraj popoludne umrlo gospico Ido Ravnihar, hčerko dež. knjigovodje g. Frana Ravnihar j a ▼ Bleda v Ljubljano k sv. Krištofu, kjer je bila položena v lastno rakov.
— Repertoire slovenskega
gledališča. Jutri, v soboto popoldne je žaloigra »Mlinar in njegova hči«, zvečer pa namesto »Prodane nevest e«, ki mora odpasti vsled nepričakovanih raz mer, tretjič, bajka »Pepel k a«. Našo stalno gledališko občinstvo bode pa gotovo smatralo opravičenim odborovo postopanje spričo nastalih razmer, ki se pri hodnji teden vsekakor za opero rešijo ugodno. V nedeljo zvečer se ponavlja »M linar in njegova hči.«
— Tenorist Vlček iz Plzni in slovensko gledališče. Sinočnji »Slovenec« je prinesel iz Plzni brzojavko, da je bil ondotnji junaški tenorist, gosp. Fr. Vlček aretovan, ker je prelomil pogodbo, sklenjeno z društvom plzenskega gledališča in sklenil novo pogodbo s slovenskim gledališčem. Odbor »Dramatičnega društva« nam je poslal v tej zadevi sledeče pojasnilo: Ker odbor »Dramatičnega društva« tenorskega vprašanja ne smatra rešenim, obrnil se je do vseh gledaliških agentur z vprašanjem, ali je dober teno rist na razpolago. Agent Alf. Skroup iz Prage je poslal odboru Vlčkovo sliko in njegovo lastnoročno pismo, da z razmerami v Plzni ni zadovoljen ter da je na razpolago. Odbor se je nato z g. Vlčkom brzojavno dogovoril glede engagementa, ker je bil g. Vlček izjavil, da je svoboden in brez obveznostij. V torek pa je dobil odbor iz Plzni brzojavko, da je gospod Vlček radi kršenja pogodbo aretovan. Odbor je to takoj naznanil agentu Skrcupu s prošnjo, naj poda v tej aferi pojasnilo. Sinoči pa je brzojavil g. Vlček, da je vsled posredovanja njegovega odvetnika sodišče sprejelo njegovo pravno stališče ter ga kot upravičenega izpustilo iz zapora. G. Vlček pride v kratkem v Ljubljano ter nastopi kot junaški tenor na našem odru že prih. teden. »Dramat. društvo« je torej postopalo popolno pravilno.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je danes vročil g. Iv. Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani, zopet 200 kron kot izkupilo od kave. Do sedaj je že naklonil povodom kupčije z družbino kavo 3600 kron. Lep dohodek se je pridobil tem potnm, a bi bil lahko še večji, da bi rabili Slovenci le to izborno domače blago. Torej Slovenci! Svoji k svojim! v prid slovenskega šolstva.
— Veliki orfej v vseh prostorih ..Narodnega doma'-. Za to obširno veselico vlada že sedaj jako živahno zanimanje, ter opozarjamo tudi zunanje rodoljube na to izredno zabavno priliko. Dosedaj so se vršile veselice le v posameznih delih »Narodnega doma«, a pevsko društvo »Slavec« je zasnovalo predstoječo veselico na tako obširni podlagi, da se bode raztezal spored na vse spodnje in zgornje prostore in že to zasluži vsestransko pozornost. Poleg sodelujočih godeb, pevskega zbora in drugih sodelujejo iz prijaznosti gospa Danilova ter gg. režiser A. Vurov-š e k, Fr. L i e r, A. N u č i č in Fr. P e r -dan, kateri nastopijo v R. Murnikovi izvirni burki »15 ucek v strahu«. Nekaj povsem novega na sporedu je »Damsko tekmovanje za dobitke«, katerega se bode mogoče vsaki dami udeležiti, dobitki pa so dragoceni predmeti in se po končanem tekmovanju damam slovesno izroče. Nadalje bode s »Črnovoj nišk o bitko« skrbljeno za najživah-nejše razvedrilo, ker se bode vršila v vseh prostorih. Odborov namen je, privabiti na to veselico tudi one kroge, kateri dosedaj niso zahajali v »Narodni dom«. Tu bode našel vsakdo poljubno mu družbo in najrazno-vrBtnejšo zabavo, vsled tega v nedeljo dne 9. novembra v »Veliki orfej«!
— Občinske volitve v Idriji bodo dne 8. in 9. novembra t. 1. Kakor znano, je sedanji mestni zastop v rokah narodno-napredne stranke.
— Bistričanje — pozor! Piše se nam: Tvrdka Trumler & Lachnik, ki gradi škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano, popravlja, kakor slišimo, trinad stropno, nekdaj kaplana Rudolfa podrtino v Trnovem. Popravljanje bo baje stalo 60.000 K. Kaj klerikalci s tem nameravajo, je pokazal pogovor z neko zaupanja vredno osebo. Dotični gospod je kar odkrito povedal : »Noch ein par Jahre und die Dornegger bekommen die \Vasserleitiing,
dann aber konnen die Aemter — die
schonsten Amtslocalitaten in Dornegg ha-ben!« Kje? V novo popravljeni klerikalni hiši! Bistričane opozarjamo Se jedenkrat, naj ne puste stvari v miru. Saj se ravno ta zadeva že leta in leta brez vspeha vleče in postane lahko usodepolna za napredno Bistrico.
— Zopet uspeh -Štajerčevih' inseratov. Iz Ptuja se nam piše: Znano je, da udriha »Stajerc« s posebnim veseljem po naših slovenskih advokatih, do čim se nemških niti ne dotakne. Na sprotno še je celo ob prihodu dr. Edvina Ambrositsoha v Ptuj inseriral otvoritev njegove pisarne v svojem listu, misleč, da bodo slovenski kmetje kar trumoma leteli k temu nemškemu advokatu. A »Štajercev!« inserati imeli so naravno nasproten uspeh! Zavedni slovenski kmetje izogibali so se pisarne »ŠtajerČeveg:. pristaša« in posledica je, da jo bode dr. Arn brositsch v kratkem iz Ptuja popihal ter se preselil — v Ljubljano. Radovedni smo, ako bode »Štajerc« inseriral tudi njegov odhod.
— Razveljavljen odlok. Koro ški deželni šolski s?et je v svoji seji dne 20. septembra 1901 sklenil, da se petraz redna slovenska ljudska šola v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem razdeli v dvojezično, to je, nemško in slovensko. Proti temu odloku z dne 7. novembra 1901 štev. 2545 se je šentjakobski krajni šolski svet pritožil na učno ministrstvo, ki je nedavno razveljavilo ukaz deželnega šolskega sveta ter odrediio, da ostune vse pri starem!
— Ponarejeno vino in vinski mošt. Kmetijsko kemično preskuševališče v Ljubljani nam poroča, da se zadnji čas uvaža mnogo vina in mošta iz Ogrskega, Hrvatskega in Primorskega na Kranjsko. Večina tega vina je ponarejena, in vinskemu moštu je pridejana razuii tega — in to radi konservacije — deloma precejšnja množina salicilne kisline, ali je pa mošt tako močno žvepljan, da je v njem precej proste žveplene šoki s line, na kar opozarjamo p. n. ob činstvo.
— Panorama. Jako zanimivo in poučno potovanje moremo nastopiti prihodnji teden po južnem Francoskem. Krasne francoske luke Marseille, Bordeaux, več obraznih pogledov grada Fontainebleau, kjer je Napoleon I ječil papeža Pija VII, spalnica, hi je v nji spal papež pri svojem prisiljenem p setu grada, hkratu pa zopet razne lepe cerkve, samostani, palače, mo stovi, prizori iz pristanišč — vse to si lahko in udobno ogledamo za neznatno svotico 20 vin. v pol uri na Pogačarjevem trgu. Ne zamudite posetiti panorame, ki je vse pohvale vreden umetniški zavod.
— Tatvine na pokopališču. Delavec Anton Jagodic v Spodnji Šiški štev. 37, je zasačil včeraj na pokopališču vrtnarskega pomočnika F. R, ko je kradel kamenje z grobov in ga deval na grobove, katere je on popravljal. — Mariji Kline, poslovodjevi ženi na Poljanski cesti št. 73, je neznan tat ukradel včeraj popoludne, ko je popravljala na pokopališču grob, otročjo čepico, katero je bila obesila na križ poleg groba.
— Konj utonil. Danes dopoludne je v Ljubljanici ob Trnovskem pristanu utonil konj posestnika Ivana Kimovca v Trnovskih ulicah štev. 9. Ko je gospodar konja pognal, da bi speljal navkreber voz s krajevniki, se je konj spel pokoncu in skočil proti Ljubljanici. Voz ga je porinil v vodo, kjer se je voz prevrnil in konj je padel in utonil. Krajmki so splavali po Ljubljanici.
— Silovita berača. Včeraj popoludne sta na Viču dva berača pretepla 15ietnega Vincenca Polaja z Viča in ga tako poškodovala, da so ga pripeljali v bolnico. Berača sta bila aretovana in odpeljana v zapor k deželnemu sodišču.
— Navihan postopač. Včeraj popoludne prijeli so n» južnem kolodvoru postopača Martina Žužo iz Žalca pri Celju. Pripeljal se je bil ravno z vlakom iz Medvod brez listka in je hotel zbežati iz kolodvora. Nosil je konduktersko obleko in kapo, da bi železniški uslužbenci mislili, da je on tudi železničar in da se ga pusti, da se »schvvarz« pelje. In res se je to Žuži že večkrat posrečilo, da se je v že-iezničarski obleki večkrat zastonj peljal. Včeraj pa mu je to spodletelo.
— Pretep. Dne 28. t. m. so se v
gostilni v Lazah sprli in stepli fantje in je bil fant Anton Bedenik, 25 let star iz Zaloga št. 9, udarjen s steklenico in a kolom po glavi in težko ranjen. Včeraj so ga pripeljali v bolnico.
— Nepreviden kolesar. Včeraj popoludne je na križpotu Reslove in Sv. Petra ceste stavbni tehnik F. A. podrl s kolesom na tla neko šolsko učenko in jo povozil. Deklica je bila na rokah lahko poškodovana.
— Prst zmečkalo je včeraj kiju carskemu vajencu Ivanu Longofu v Wt ibl-novi delavnici v Slomškovih ulicah.
— Društvena godba priredi v nedeljo 2. novembra zajutrkovalni koncert v restavraciji g. Iv. Kende od 1/110.—12. ure dopoludne. (Vstopnina 40 vin.) — Zvečer ob 7,8. uri pa koncert v restavraciji g. Vospernika. (Vstopnina 40 vin.)
* Najnovejšo novice. Promet na A d r ij a n s k e m m o r j u namerava povzdigniti neka francoska delniška družba. V ta namen bo napravila zvezo od tržaške in reške Irke do Tunske, Algira, Marseille in Bordeau.\a. — Vulkan M on t Pelee je zadnjo sobot« zopet hudo bruhal. Tri vasi so izginile. Blizu 300 oseb je mrtvih. — — 17.000 mark je nekdo ukradel slugi neke draždauske tvrdke, ko je hotel denar vložiti v ondotno banko. — P a mik se je potopil. Angleški paruik ..Ventuor", ki je vozil na Kitajsko 500 rakev z mrtvimi Kitajci, se je potopil pri Novi Zelandiji. Kakve so bile jako visoko zavarovane — Smodnišnica se je razletela v Gug-genbachu. En delavec je raztrgan. — Sva rilo pred i z s e 1 j e v a n j e m v Južno Afriko je znova izdalo avstrijsko ministrstvo notranjih zadev. — Za železnico čez Ture je dovolil solnograški mestni zastop 100.000 K. — Umrl je v Celovcu Gustav II o c k, večletni koroški deželni poslanec in odbornik. — Visoka starost. V Vinkovcih je umrla vdova Sofija Stojauo-vič, stara 104 leta. Omožena je bila 60 let, a vdova 23 let. Svoje premoženje 30.000 K je zapustila cerkvi. —
* Boj v Vatikanu. Iz Rima se nam piše iz duhovniških krogov: Ljudje navadno meuijo, da je Vatikan identičen s papežem. Pa ni tako. V Vatikanu vladajo različne struje in zgodi se prav pogostoma, da so posamične skupine zapletene v n aj -ljute j ši boj. Sivolasi in popolnoma oslabeli papež je v teh bojih dostikrat podoben bilki na volovih; zdaj ga dobi ta koterija v oblast, zdaj zojiet druga. Prav minoli teden je že dolgo trajajoč zakulisen boj postal očiten. V četrtek so se kardinali in visoki prelatje pred papežem spopadli in se podajali, kar se je dalo. Uzrok je naslednji: Kakor znano, si lasti cerkev tudi jurisdikcijo v vseh zakonskih zadevah. Cerkveni procesi zaradi ločitve zakona so že dolgo velik škandal. Notorično je, da nesejo tri procesi nekaterim prelatom na leto jiovprek ti milijone frankov. Prelatje pa si znajo dohodke še zvišati. Tudi jako vneti cerkveni dostojanstveniki so že davno spoznali, da je v tem oziru v cerkvi zavladala najgrša kortij)cija in daje tu podkupovanje vsakdanja stvar. To je napotilo razne prelate, da so začeli vplivati na papeža, naj naredi konec tej korupciji. Tistim seveda, katerim gre za dobiček so seveda vplivali v nasprotnem smislu. Končno se je papež odločil in ukazal pripraviti bullo, s katero se določi, da so vsi procesi v zakonskih zade vali brezjdačni za vse za cesarja in kralja ravno tako kakor za berače. Za minoli četrtek so bili merodajni kardinali in prelatje poklicani k papežu, ki jim je naznanil svojo namero. Tisti, ki — da govorimo z dr. Šu steišičeni — žro, žro in žro pri teh procesih, so se seveda silno uprli. Pjišlo je do silno burnega prepira, čemur se naposled ni čuditi, saj tudi kardinali in prelatje ljubijo — bisago. Kaj bo konec temu boju se še ne more reči.
* Iz slovanskega sveta. Smetanov spomenik — prvi — bo 9. avgusta 1903 v Hoficah odkrit. — Dostojevski in Gončarov sta strastno kvartala. L. 1867. sta v Baden-Badenu oba izgubila pri igri. Gončarov sije izposodil še 60 frankov od Dostojevskega. Pri daljši igri je zaigral polovico, Dostojevski pa vse. — Jan Lier, sloveči češki pisatelj in kritik, dramaturg „Nar. divadla", je obhajal dne 27. oktobra petdesetletnico svojega rojstva. — Narodno gledišče v Brnu bo v treh letih gotovo. Narodna požrtvovalnost, ki dela čudeže v češki kronovini in osramotuje slovensko zaspanost in samoljubje, bodi nam vendar enkrat v izgled, da vsaj približno podpiramo slovensko slovstvo in umetnost, da torej nismo sebi in drugim v sramoto.
* Število ljudi na svetu. Po najnovejši statistiki ima Azija 838 mil., Evropa 391 mil., Afrika 177 mil., Amerika 144 milijonov in Avstralija 6 milijonov prebivalcev.
* Koliko stane en vojak na leto? V Norvegiji stane en vojak poprečno 247 K na leto, na Avstrijskem 244, na Nemškem 236, na Francoskem 196, v Daniji 191, v Rusiji 185, v Italiji 160, v Švediji 150 in v Rumuniji 135 K.
ipajf Dalje v prilogi«
2. Priloga „SlovensKemu Narodu" 6t. 251, dn6 31. oktobra 1902.
* Rudokopov na celem svetu je, kakor )e izračunil prot. Le Nev Forster, 4,475355. izmed teh jih je 226.000 na Avstrijskem.
' Izumiranje istrskih Slovanov. Tržaški »Piccolo« prinaša statistiko, vsled katere leta 1940. ne bo nobenega Hrvata in Slovenca več v Istri. Tako računi po zadnji statistiki ljudskega štetja, ko je padlo število Slovanov od 204°/0 na 163°/0. Seveda je to italijanska »uradna« statistika, in po tej je prav mogoče, da bodo Hrvati in Slovenci v 40. letih izumrli — na papirju, v istini pa se množijo
* Meziakti se imenuje gledahščni časnik, ki ea dobivajo obiskovalci »Nar. gledališča« v Fratri zastonj. Razven gle dališčnega programa so v njem druga drobna poročila o gledališču, inserati in fotegrafičoe shke.
* V sladkorni stroki je delalo na Češkem leta 1901 — 1902 128 tovaren. S sladkorno peso je bilo posejano 151000 hektarov zemlje.
* Krvavo berilo. Leta 1893. je bilo na Avstrijskem in v Nemčiji izdano 43 000 krvavih romanov. — — — Med 121 mladimi obsojenci je bilo 92 čitate Ijev takih romanov. Žalibog, da je tega duševnega otrova tudi veliko med Slo venci.
* O spolu. V zahodnem delu »Zdru ženih držav« je za milijon, v bntski Indiji za 6 milijonov več moških kakor žen skib, zato je v Evropi za 41/s milijone več ženskih. Rodi ee sicer 6% več dečkov nego deklic, toda v mladosti umira več fantov nego deklet, tako da se končno napravi zgoraišnja razlika. V starosti od 30—50 let je 15% samskih moških, v starosti od 50 in več let pa le 8%.
' Ženska lista. V Rimu je začel izhajati dnevnik »Via Lucis« (pot luči), katerega bodo urejevale ženske. Prva urednica je Rosy Amodori. Tudi v Parizu izhaja dnevnik »Fronole«, katerega vodijo ženske.
* Pivovari na češkem. Meščanski pivovar v Plznu je skuhal leta 1901. 699 992 hI. piva. Akcijski pivovar Smichov 536 352 hI, akcijski v Plznu 265.558 hI, društveni v Plznu 160.281, pivovar v Pro-tivinu 139 545 hI, Maffersdori 128 281 hI, Tfebf ii 114.500. meščanski pivovar v Pragi 114.211, Nusle 110 700, Louny 103.508, Most 100.500 hektolitrov. Manjših pivovarjev naštevamo.
* Mož brez kože. Pri zadnji sci društva zdravnikov je pripeljal v društvo neki zdravnik tudi 28-letnega moža, ki je izgubil vsled eksplozije balona žveplene kisline skoraj vso kožo po obrazu in vratu. Tudi desno vnanje uho, desno trepalnico in desni del nosu mu je žveplena kislina popolnoma uničila. Mož bo na desno oko oslepil, sicer pa bo ozdravel. Kožo mu bodo nadomestili s pomočjo plastik.
* Preproge kralja bakra." Senator Elarek, takozvani -kralj bakra-, iz Arizone, ima zbirko preprog, ki stane 1,200.000 kron. Ker je preprog samo dvanajst, stane vsaka povprečno 100.000 kron. Te perzijske preproge, ki so pravcati umotvori ima milijonar v akvirjih ter obešene po stenah. V Lon-zonu je baje dobiti tudi preprogo za 140.000 kron, a neki mr. Yerkes je plačal nedavno da eno samo preprogo celo 200.000 kron.
„Lettres a Francoise". Znani modni francoski pisatelj m. P r e v o s t, avtor pikantnih romanov in novel, kakoršne so : lascivna „Polovična nedolžnost,- „Sestričina Laura," „Julikina poroka,- „Močne žene" in dr. je spisal v novejšem času knjigo za — mlade, nedolžne deklice „Lettres a Francoise," v kateri nastopa frivolni Prevost kot morali-zujoČ strijček, ki vodi in odgaja svojo nečakinjo, ko se je vrnila iz penzijonata, v dušno in telesno zdravo,' dasi moderno Francozinjo, ki je svojemu možu v resnici žena, a ne samo igrača. Komedijantov ne gledamo več le na gledališčnih odrih, nego tudi že za pisateljskimi mizicami!
' Za Kristovo vero. Pred sodiščem v Ogulinu je bil te dni grško pravoslavni župnik in Sinja, Nikola Radošević, obtožen^ težke telesne poškodbe. 19-letna Milica Čurčič je obljubila svoji materi na smrtni postelji, da bo prestopila k rimsko katoliški veri. Ko je to zvedel imenovani župnik, poklical je deklico v svoje stanovanje, jo tam zaklenil, grdo ozmerjal ter končno tako dolgo tolkel po glavi, da se je onesve-ščena zgrudila na tla. Dekle je ležala 30 dni za ranami.
J Kanonik, ki s trebuhom pleše. Neki pariški draguljar pripoveduje, da je bil enkrat pri bankirju Boulaineju, ko sta bila povabljena tja tudi sedaj znani slepar, kanonik Rosenberg in monsignor Romaglia. Popivanje močnih vin je duhovna brata tako prevzelo, da sta začela ob spremljanju klavirja — po trebuhu plesati. Vse je občudovalo nenavadna umetnika, kajti kanonikov po trebuhu plesati tudi razvajeni Parižani še dotedaj niso videli. Ko so se volikanske sleparije razkrile, zbežal je Rosenberg v družbi svojih dveh nečakinj ter se več mesecev skrival na kmetih ž njima. Ali je ni tudi učil famoznega plesa?
Do prinesen dokaz. Neki mladi in bogati dunajski zasebnik se je poročil pred 11 leti z revno, a lepo deklico ter se preselil v Monakovo. Bila bi srečna v zakonu,
toda možn se ni hotela izpolniti želja po potomcu. Končno je poklical dva zdravnika, vseučilišČna profesorja, ki sta ženo preiskala ter konstatirala, da žena res ne bo nikoli osrečila moža s potomcem. Na podlagi tega spričevala je mož vložil tožbo za ločitev zakona, zapustil ženo ter Čakal na Dunaju na izid tožbe. Preteklo je leto in zadeva še ni bila rešena. Tedaj pa je prišla žena k sodišču na Dunaj ter prinesla seboj — par tednov starega otroka. Po moževem odpotovanjn se je seznanila z nekim zdravniškim hipnoti-zerjem iz Amerike in ta ji je preskrbe] najboljše spričevalo, s katerim je ovrgla oba vseučiliščna profesorja. Pri „Slovencu" bi rekli, da se je zgodil očevidni čudež zaradi „preganjena nedolžnosti".
Turika cenzura. V sultanovi državi je cenzura v istini — turška, iz tujih dežel ne sme se prodajati v Turčiji noben naučni slovar, ker so v njem članki tudi o sultanih, dalje je tam prepovedan Tassov „Osvobojeni Jeruzalem," Viktora Hnga „Les Orientales," Lafontainove basni, Mouilletov „Atlas de Geographie" itd. In vendar se vse te knjige dobivajo v carigrajskera predmestju Pera — naslovni list se vzame s kake druge nedolžne knjige in stvar se je srečno vtihotapila v kujigotrštvo. Tako se prodajajo v Carigradu malodane vsi Zolovi romani, dasi so ondi tudi prepovedani. Na prepovedanih knjigah so navadno prav nedolžni naslovi, kakor: „Slovnica francoskega jezika," „Vrtnarstvo," „Sotijini doživljaji" itd.
Tri poštene ženske na svetu. Manjuis Grenville je bil na dvoru angleške kraljice Elizabete jako priljubljen radi svojih dovtipov. Nekoč ga je vprašala kraljica Elizabeta, kaj sodi o ženskah. „Ne preveč ugodno," je dejal manjuis, „kajti poznam na svetu le tri poštene ženske. Prisotne dame so obledele, a kraljica ga je vprašala smehljaje: „In katere so taiste?" Grenville se je globoko priklonil ter pravil: Vaše Ve-čanstvo je prva izmed njih — moja gospa druga — in tretje ne bom imenoval, da vsaka meni, kakor bi ona bila ta tretja.
* Carjevo suženjstvo. Pariški „Journal- poroča: Obrambna sredstva za carja so jako stroga. Nekoč letos se je sprehajal car v vrtu Carskega sela. Nakrat je hotel utrgati carici rožo, a ker ni mogel, je poklical vrtnarja, naj uvije carici šopek. Ko se je približal, je nakrat poknilo in vrtnar se je zgrudil na tla. In takoj se je od vseh strani nabralo vse polno stražarjev k carju, kojih šef je pojasnil preplašenemu carju, da mu je naročeno ustreliti vsakogar, ki se približa carju za deset korakov. Car je odhajal v graščino jako potrt ter je j)reklinjal svoje suženjstvo.
* Reformna obleka žensk, ki si je pridobila po svetu že precej simpatij, ima vendar tudi svojo slabo, neprijetno stran. Po velikih mestih se je zgodilo že parkrat, da so ustavili in tudi že zaprli vestni ter skrbni čuvarji reda tako oblečene ženske, misleč, da so preoblečeni možki, kaki anarhisti ali kaj druzega tacega. Par redarjem je v takem slučaju igralo veselja in ponosa srce v misli, da so rešili domovino velikanske nevarnosti, a kmalu se je pokazalo, da so zaprli le kako doktorico v reformni obleki.
* Ženin brez nog. Iz Bma javljajo : V Brigu, v kantonu Walis se je poročil te dni pohabljenec Schmidhalter, ki se je pred leti ponesrečil in so mu morali zato odrezati obe nogi prav do trupa. Njegovo telo je pritrjeno na desko, in mož se pomika s svojima močnima rokama naprej ter gre lahko sam celo po stopnicah. Schmidhalter je prodajalec cvetlic in si je s tem že precej pridobil. In tako je tudi ženo lahko dobil. Na svatbi je mladi zakonski mož brez nog celo — kegljal.
* Drevesa - brzojavni drogi. V državi Kongo so za brzojavne droge drevesa, ki lejio zelene in katerim morajo izse-kati veje, da niso na poti brzojavnim žicam. Navadne droge, kakoršne imamo mi, so namreč tamošnje velike mravlje vedno kmalu vni-čile. A ker se lotavajo te mravlje le suhega lesa, je prišlo nekomu uradniku na misel, da hi uporabljali za brzojavne droge mlada posekana debla, ki pa v zemlji zopet poženejo korenine. Najboljša za to so mahagoni drevesa.
* Vojaščina in vojaštvo na Ruskem. Razmerje višjih častnikov do moštva kaže tale prizor: Na Ruskem morajo prostovoljci izpolniti iste pogoje kakor avstrijski. Toda tam vlada načelo: Prostovoljec občuj kolikor mogoče s prostim vojakom, da se mlajši pri starejšem izobražuje. Da prostovoljec to svojo nalogo izvršuje lažje, so mu prepovedana boljša mesta v gledališču, javne restavracije in vožnja v drugem ali prvem razredu na železnici. Vendar vlada med častniki in jednoletniki najboljše spora-zemljenje. Pri nas se smatra občevanje s prostim vojaštvom za delikt, radi katerega se ne more doseči častniškega čina. V „Alek-sandro-Nevskem soboru" v Petrogradu se je služila panihida (zadušnica) Surovom v spomin. Pred cerkvijo sta stala dva bataljona pehote. Približal se je general na (ogled) „osmotr." Zadonelo je povelje „Smirno". Ker častniki nimajo golih sabelj, so „gospoda oficeri," hkratu salutirali." General je pristopil k desnemu krilu prvega bataljona in za-klical: „Zdravstvuj, bataljon!" na kar je zaorilo sto in sto grl gromoviti: „Zdravstvuj!" Isto se je ponovilo pri drugem bataljonu. Potem je šel general od jednega častnika do
drugega in mu podal roko. Na povelje „Volno" (odmor; končal se je „osmotr."
Društva.
— Martinova veselica. Ššen-
ska čitalnica priredi dne 16. novembra »Martinov večer v gostilni pri »Petru« (Ančnik). Spored običajni veselici bo: tje, dramatična deklamacija, šaljivi prizor, tombola in ples. Podrobni spored sledi
— Narodne čitalnice v Celju redi,i občni zbor bo dne 16. novembra t. 1. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu«, in sicer z dnevnim redom v smislu društvenih pravil.
— Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu. Letošnji občni zbor tega društva bode 15 novembra ob sedmih zvečer v Liebler Restauration »zur Stadt Neugraz«. I. nad stropje. Spored: Nagovor predsednika, poročilo gg. tajnika, blagajnika in preglednikov, eventualno volitve in predlogi.
Književnost.
— Prešernova slika. Po portretu Kurza pl. Goldensteinskega naslikal Alojzij S u b i ć. Stoletnica Prešernovega rojstva je Slovence nekako iznenadila. Imeli nismo niti Prešernovega kipa, niti večje Prešernove slike, niti salonskih Prešernovih sobic. Ce bi ne bil izdal „Ljubljanski Zvon" svojega „Prešernovega albuma", ki pa še vedno ni razprodan, in če bi ne bil napisal dr. Ilešič svoje brošure, minil bi bil jubilej še žalost-nejše kakor je minul v resnici. Akad. slikar Alojzij Subic je napako svojih rojakov sedaj — pozno sicer, a vendar! — nekoliko popravil s tem, da je po edinem resničnem portretu Prešerna naslikal veliko in lepo sliko dr. Fr. Prešerna. To sliko sta založila gg. dr. Iv. Dečko in trgovec Kolenc v Celju ter jo je v oljnatem barvotisku razmnožila dunajska akcijska družba pl. Waldheim & Comp. Na portretu Kurza pl. Goldensteinskega je Prešem v l/a naravne velikosti, na Subičevi sliki pa je pesnik v življenski velikosti. Slika je brez okvira (delo dunajske tvrdke A. Blindner) visoka 85 cm in široka 60 cm. Slikar Šubic se je najtesnejše naslanjal na mali original, tako da je njegov Prešern docela resničen po obrazu in svojem držanju. Po izjavah Prešernovih sodobnikov je fotografija Kurza pl. Goldensteinskega popolnoma podobna pokojnemu pesniku. Dotične izjave in pisma o sličnosti portreta s živim Prešernom je priobčil ravnatelj Fr. Leveč v „Pre-šernovem albumu." Tako imamo torej tudi veliko verno sliko svojega klasika, sliko, ki je je lahko vsakdo vesel. Slika kaže Prešerna v zreli moški dobi: lase ima še bujne in črne, obraz je zdrav, zagorel, dasi poln globokih, resnih potez okoli ust; oblečen je v višnjev gorenjski plašč, izza katerega se vidi rob rujavega telovnika. Srajco ima mehko in črno, zavezano kravato. Subic je postavil pesnika k oknu, katerega zastira rumenkast-siv zastor; skozi okno pa se vidi Prešernova rojstua hiša. Kompozicija je prav lepo posrečena. Vsa slika dela simpatičen in zdrav vtisk. Tu ni nič mehkužnega, vse je krepko in moško, kakor je bil Prešern v resnici. Svoječasno so sprejeli Slovenci portret Blei-vveisa z navdušenjem; še navdušenejše naj sprejmo sedaj sliko moža, ki je naš narod proslavil pred vsem svetom in čegar -Poezije" so klasične, neumrljive. Vsako slovensko društvo, vsaka narodna rodbina, vsak rodoljub si kupi to sliko našega najslavnejšega duševnega veljaka! Naj ne bo slovenske hiše brez Šubičevega Prešerna! Cena velike slike, ki bo v okras vsakemu salonu, je neprimerno nizka : le 40 K, na obroke pa 50 K. Naročnino sprejema založnik g. dr. Iv. Dečko, odvetnik v Celju.
— Inje. Rikard Kalaiinic-Je-retov. (God. 1887.—1902. Vlastitom nakladom. Tisak C. Albrecht (Jos. Wittasek) Zagreb. — Simpatični dalmatinski pesnik R. K a t a 1 i n i ć - J e r e t o v, ki je podaril svojemu narodu že več knjig nežnih in toplo-občutenih poezij, je izdal te dni svoje črtice v prozi. Črtica je najmodernejša oblika pripovedne literature. Dolgi romani in brezkončni epi izumirajo, lahka elegantna, fina črtica je zakraljevala v slovstvu vsepovsod. Peter Altenberg je bil v Avstriji početnik tega žanra ter je napisal več zvezkov rafinirano senzitivnih črtic, ki so brez velikega zunanjega dejanja, a tem bogatejši tankočutnega življenja, briljantni po slogu in duhoviti v finozavešenih pointah. Med slovenskimi pisatelji je najboljši črticar Cankar, a tudi Hrvatje imajo že več modernih črtičarjev, ki so se pojavljali predvsem v „Mladosti" in v „Životu." Med prvimi so bili Ivanov, T u č i ć, M i 1 č i n o v i č in VI. J e 1 o v š e k. Sedaj se jim je pridružil še Kata lini ć-Jeretov, ki je stopil ob stran Dalmatinca Tomasea. Vendar Kataliniću-Jeretovu vzlic vsej lepoti sloga in poetskega izražanja nedostaje rafiniranosti in globočine. Katalinić-Jeretov je poet naivnopoetskega izražanja, zdrav in nepokvarjen v svojem čustvovanju ter jasen v svojem slogu. Manjka mu diskretno aristokratskega tona črtic, ki se Čitajo zategadelj vzlic vsemu poetskemu frazovanju brutalno, hladnoprozaično. Vendar pa je tudi ta nova knjiga Jeretova dokaz krasnega talenta in poštenega truda simpatičnega Dalmatinca. A-
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 31. oktobra. Najvišje "sodišče je disciplinarno preiskavo v aferi sodnega svetnika in državnega poslanca dr. Lupu razveljavilo, in sicer zategadelj, ker Lupu sam ni bil zaslišan. Zajedno je najvišje sodišče naročilo višjemu sodišču v Lvovu, naj z ozirom na kažnjivi značaj dr. Luou očitane izjave odstopi akte državnemu pravdništvu Katcor se vidi, se sodne oblastnije čisto nič ne menijo za tozadevni sklep poslanske zbornice.
Dunaj 31. oktobra Priprave za volitve v mestih so z obeh strani velikanske. Najdelavnejši so socialni de-mokratje. Ministrski predsednik je kot vodja justičnega ministra odredil, da se mora na dan volitve vsem sednim uradnikom dati časa, da se lahko volitve udeleže.
Dunaj 31. oktobra. Danes se je oficialno razglasil odstop nemškega poslanika kneza Eulen-burga Ta je bil osem letna Dunaju in je ves čas na vse mogoče načine intrigi ral proti Slovanom. Nemška po-slaniška palača je bila v teh letih središče pangermanske zarote. Pravi povod Eulenburgovemu odstopu še ni pojasnjen, ve se le, da je Eulenburg padel pred nekaj časom v nemilost pri cesarju, a kaj je to nemilost pro-vzročilo, se še ni dognalo. Naslednik Eulenburgov bo grof \Vedell, sedaj nemški poslanik v Rimu.
Praga 31. oktobra. Iz\irševalni odbor mladočeške stranke naznani posl. dr. Dyku, da hoče izvajati glede Dyku očitanega poskusa, podkupiti dunajske Čehe v prid dr. Luegerju, vse konsekvence, če dr. Dyk ne toži urednika Jančo. Rok za tožbo proti „Slovanu", v katerem listu je Janča to afero razkril, je dr. Dyk že zamudil. Ker pa je Janča svojo obdol-žitel ponovil enotno na raznih shodih, ga Dyk še lahko toži pri okr. sodniji.
Beligrad 31 oktobra Vlada je dobila iz Rusije jako pomirljiva pojasnila Rusija se čudi, daje kralj odslovil Vuićevo ministrstvo in je pričakovati, da dobi Vuič posebno rusko odlikovanje.
Pariz 31. oktobra. Ministrstvo Combes je v senatu doseglo sijajno zmago. Velika razprava zaradi zatvoritve samostanskih šol se je zaključila s tem, da je senat s 163 proti 90 glasom izrekel vladi zaupnico.
Berolin 31. oktobra. Cesar Viljem je posetil včeraj nemškega kancelarja grofa Biilowa, s čimer je ovržena trditev, da je prišlo med cesarjem in kancelarjem do takega spora, da Bii-low že v kratkem odstopi. Osebna ljubeznivost cesarja je poravnala vse diference.
Narodno gospodarstvo.
— Vozni listi. Glasom odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 24. septembra 1902 d. z. št. 190 se smejo internacionalni vozni listi, vpeljani z ministrsko odredbo z dne 11. decembra 1892 d. z. št 213 vsled art. 2 točka VIII. pariškega dodatnega dogovora z dne 16. junija 1898 d. z. št. 142 901 in razglasa železniškega in finančnega ministrstva z dne 23 janu-varja 1902 d. z. št. 22 porabljati aamo do vštetega 9. oktobra 1902. — Do tega časa neporabljeni stari internacionalni vozni listi se lahko, v kolikor še niso popisani, do 30. aprila 1903 zamenjajo pri za to do ločenih prodajnih uradih (c. kr. dež. plač. urad v Ljubljani in davčni uradi) za nove vozne liste, ki so vpeljani z navedenim dodatnim dogovorom. Stari vozni listi, na katerih je že kaka tiskana ali pisana bi-lježba in kateri še niso bili od strani železnice uradno rabljeni, se lahko zamenjajo za nove liste tekom istega roka, toda le, če se spolnijo zadevni predpisi in se vplača pristojbina za tiskovino v znesku 2 vin. za komad. Po 30. aprilu 1903 se stari internacionalni vozni listi ne bodo več zamenjavali._
§MT Častite naročnike »Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naroči te v kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 31. oktobra 190?.
fin a pni državni dolg v notah   .... 1C096
Skupni državni dolg v srebra .... HO 80
Avstrijska zlata renta....... 12060
Avstrijska kronska renta 4%   .... 100 20
Ogrska zlata rent3 4°/0 ....... 120 35
Ogrska kronska renta 4°/,..... 97 65
Avstro-ogrske banCne delnice  .... 1660 ■
Ki3ditno delnice  ......... 673 25
London vista.......... 239 02»/»
Nemški državni bankovci sia 100 mark 116 87'/i
80 mark............ 23 3«
20 frankov...........19(16
ItaiijansKi bankovci........96 10
C kr. cekini...........11'33
Žitne cene v Budimpešti
dn<5 31. oktobra 1902. TVrmlii.
PSenica za april 1903   ...    „ 60 „ ,740
Rž „ oktober ...... 50  „    „6 46
Koruza   „ maj 1903.   .   .   .   „ 60 „     „   6 72
Oves      „ oktober .   .   .  .   „ 60 „ „ 6'30 Efektiv. Mirno, nespremenjeno.
Darila.
Upravnlštvu naSega lista je poslal: Za Prešernov spomenik. Gospod Novak v Idriji 6 K namesto venca na grob prerano umrlemu, za slovensko sokolstvo velezaslužnemu bratu Jos. Hacinu, vaditelja idrijskega „Sokola" — Srčna hvala ! _
XI. Izkaz za fJDijaški dom" v Celji.
„Dijaškemu domu" v Celji so nadalje doSli naslednji prispevki: Čisti prebitek veselice v Radečah 20 K; J. V v Celji 15 vin.; slavno bralno društvo v Žicah 26 K; Brežiški rodoljubi z geslom „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača4 209 K; slavno župnstvo na Ljubnem v Sav. dol. 20 K, g. Fran Kolenc, veleposestnih v Ivanju 7 K; si. kat. bralno društvo v Št. Jurju ob juž. žel. znesek, katerega je nabrala gospodična Gulin na občnem zboru 10 K 80 vin.; g. Terezija Veršič v Ljutomeru 5 K; g. Evstahij Kobal, odvetniški uradnik v Šmarju pri Jelšah nabral v veseli družbi 16 K; g. Žužek Fran, inžener v Ljubljani povodom 50 letnice ljubljanske realke 100 K ; g Viljem Polak inženir v Tržiču namesto udeležbe 60 letnice državne realke v Ljubljani 200 K; č g. Zdolšek Andrej, župnik pri Sv. Štefanu 20 K; Vesela družba v vinogradu g. Dr. Dečkota v Vojniku 35 K 62 vin.; gg. mag. pharm. v Gradcu 11 K 11 vin., g. Andrej Golob v Koprivnici 2 K; Vesela družba v vinogradu g. dr. Brenčiča 5 K; g. Gregorinčič Martin, krojač v Celji 2 K; v veseli družbi v vinogradu g. dr. Serneca nabrala gospa dr. Dečkova :-!9 K 20 vin.; g. Anton Cvetko, trgovec v Podčetrtku 10 K; župan Drofenik, tajnik Marš. v Šmarju 3 K, skupaj v tem izkazu 741 K 88 vin.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—15
Prav domare zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
Katari v sapniku
^Rogaške
ublažjo.
(2440)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-ctaintinriiirazalase
katera okrepruj« lamlžee, odstranjuje luske in »repreeuje izpadanje lan«. 1 steklenica z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medici.-.al. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—36)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
doleg novozgrajenega Fran Jožefevega j ubil. mostu
Urnrh so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 28. oktobra:  Luka Grohar, občinski ubogi, 63 let, otrpnjenje srca.
Mateoroiogicno poročilo.
V'!*tna nad morjtm 306*2 m. KrRdnH smcnj tlak 73C-0 ram
	Caa opa-	Stanje				3s
		baro-		Vetrovi	Nebc	-2 S a _ |3
O	zovanja	metra V mm	Ž 1			
30.
31. a
9. zvečer j 735 3
7. zjutraj jfc734 7 2. pcpol   734 3
5 4 ui. szahod
50 110
si. jug al. vz8vz.
jasno g
megla J pol. oblač o
Srednja včerajšnja temperatura 84", nor-male: 760.
Odvetniška pisarna %
d
dr. Fran Tekavčiča
nahaja se (2668-i) pSST cd 4. ncuembra t. I. naprej ""S£(J
v novi Pogačnik-ovi hiši
na Sodnijskem trgu v pritličju.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše preljubljene. nepozabne hčere, oziroma sestre, svakinje in tete, gospodične
Avguste Naglas
kakor tudi za krasne vence in častilno spremstvo ob pogrebu izrekamo vsem najprisrčnejšo in najboljšo zahvalo.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1902. (2690    Globoko žalujoči ostali.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji.
(Dvornega svetni k.i L6schner-ja monografija o Giesshiib'-Slatini.) (30—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Službo
poštna in brzojavna upraviteljica. Dopisi pošiljajo naj se na upravništvo „ Slov. Naroda-pod naslovom ,,November". (2694)
Mlaitpslipifiii
sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. Zmožen mora biti popolnoma v slovenskem in nemškem jeziku v govoru in pisavi ter dober prodajalec pri mauufaktur-nern blagu. — Prednost ima oni, kateri tahko takoj nastopi.
Istotam se sprejme tudi
učenec
(2699—1)
od 13—15 let star ter da ima veselje do trgovine. — Ponudbe naj se pošljejo na
Dragotina Klauder-ja
trgovca
v Bohinjski Bistrici, Gorenjsko.
Stev. 32551.
I*
(2513—2)
Ustanove za gimnazijalce.
Od prvega polletja tekočega šolskega leta naprej izpraznjena so
3 mesta Jernej Sallocherjeve dijaške ustanove po 100 kron na leto.
Pravico do te ustanove imajo dijaki ljubljanskih gimnazij, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in lepega vedenja.
Prošnje, opremljene s krstnim in ubož-nim listom ter z zadnjim šolskim spričevalom je vložiti do
dne IO. novembra 1902. I.
pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski dne 8. oktobra 1902.
Naznanilo.
Naznanjam tem potom vsem svojim p n. odjemalcem premoga, da hlapec Ignacij Zupančič ni več pri meni v službi in prosim, da se blagovolijo naročitvve premoga direktno pri meni oglašati, ker isti nima pravice na moje ime sprejemati naročil.
Obenem naznanjam, da oddajam in prevažam tudi cele vagone  ter se
še nadalje priporočam za cenjena naročila.
(2696)
S spoštovanjem
Iv. Strioel.
(2698)
(Katoliški dom) Turjaški trg št. I
priporočala svojo bogato založeno trgovino špecerijskega blaga po najnižjih cenah.
OdhajajoC iz Ljubljane poslavljam se tem potom od vseh častitih prijateljev, snaocev in ceijemh gostov prav prisrčno in jh zahvaljujem za doaedaj mi izkazano naklonjenost in zaupanje Ouenem pa vljudno naznanjam, da sem prevzel v svojo režijo dobro znano in povsem udobno opremljeno JLi. Kavčičevo
ostlliao in "met
v Medvodah h. št. 4.
V ta namen sem si nabavil in bodem točil le nujUburncJga tl»leiij«*k.a, vipavska,   ietrijatiaka  In  sroaaieljMUu  pristna vina in najbojše Kelnin*«-
huuMot o pi% o. Pripravljena bodem imel vedno sveža, izvrstna in okusna gorka in mrzla jedila in skrbel bodem vsikiar za točno postrežbo.
Zagotavljam tudi vsikdar nizke cene, priporočam se Blavnemu občinstvu v Ljubljani, Medvodah in po vsem Gorenjskem, zlasti tudi p. n gosp. izletnikom in potnikom vsakega stanu, za obilen obisk in biležim (2678—1) z odličnim spoštovanjem udani
Jože Cotič
gostilničar.
R. Ditmar
c. in kr. dvor. zalagatelj.
jRazsvetljevalni predmeti
Za (2637—6)
električno luč *s"S,r"'
plin (kurilna priprava za kuhanje)
nptrnloi (Dilmar-jevt Calonferes in poli UICJ     peči za kuhanje)
onirit (Oitmar-jev Ennos-oalivec in opiMl Ager-s»elilke)
olje (varnostne svetilke in svetilke za silo). TOVARNA:
Dunaj, III., Erdbergstrasse 23.
Učenca
iz dobre hiše, ki bi imel hrano in stanovanje pri  stariših   ali  sorodnikih  sprejme tvrdka
5cr}midt §- 3urjcucc
2697) Katoliški dom.
Natakar
se takoj sprejme (2693)
v kavarni „Austria".
Svet. razstava v Parizu 1900 „Grand Prix". SvetOVflOZnani
ruski karavanski čaj
tT= V     7¥ Xck bratov
il<f^ySr K.iCp0P0FF
-UL^. n V-d —— MOSKVA
\?\«wmm>ui.> y?£> i. kr. dvornih zalagateljtv.
V
Najflneja blago.
Nujam bUg<J
TantT. znamka postarno lararOTana.
Pisarna: Dunaj, VII «, BrHte*a»*e ».
Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejsih trgovinah v originalnih zavitkih.   2663-11
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje za 1. 1902 osemnajst cesar Franc Jožefov-: ustanov, 8 po 50 kron in 10 po 20 kron za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske, In 5 cesarice Elizabete ustanov po 40 kron za onemogle vdove kranjskih, obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20 novembra 1902. 1. Priloži naj se jim od občin-kt _ in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj obrt samostojno izvrševal , da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojni _ obrtnika. (27oO
V Ljubljani, dne 30. oktobra 190i\
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
St. 34625.
(2570-2)
Ustanova za invalide.
Pri mestnem magistratu v Ljubijo n. izpraznjeni sta
2 mesti ustanovi za kranjske invalide po 63 K na leto.
Do te ustanove imajo pravico bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za del > nesposobni postali ter so ubogi in lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljeno z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, vedenju ter 0 vojaškem s!u*bovar:ju prosilcev in jih je vlagati do IO. novembra 1902 pri tem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. oktobra 1902.
tsfrtersr^rstets   gl <gi si gl čl • .
Zenitna ponudba!
Mlad trgovec, lepe zu-najnesti, v posesti 5000 K išče zakonske družice, ne nad 28 let stare, z gotovino 4000 K. Gospodične, vešče nemškega jezika in z veseljem do trgovine imajo prednost. Resne ponudbe s sliko do 15. nov. pod „Susse Zukunft 10".
Hauptpostlagernd Marburg a. d. 0. (2692)
iS j9 fcg 19 19 19 i9 49    @j (šu @} csj dg] <£j
Dvoje stanovanj
▼ I. nadstr.. z 2 sobama, kuhinjo, shrambo in drvarnico se odda za november 1902.
Naslov se izve v upravništvu »Slov. Narodaa. (2561—3)
kašelj I
i kašelj ubla- |
Kogar nadleguje
naj poskusi žujoče in veleokusne
Kaiser-jevo
prsne bonbone.
f*-y j (% notursko overovljen Iti »prl-/ t UA I ***** B1 J »■■■«'1 AU Kotov vnprh /. I TU  pri kaliju, hrlpatoMl, katarju
in  zasllženju.   Mestu teb ponujano naj se
zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkčczvju v Ljubljani. V Novem mestu v le-a karni S. pi. Sladovič. (2660—3i
I   Odlikovan * kolajno na parlMki razstavi leta l»00.
1
Vse vrste
2409-2
tamburic
priporoča tvrdka
J. Stjepušin
v Slsku
na Hrvatskem.
liustr. ceniki
n« pošiljajo
UM /ltlltt'\<>
Iranko.
I-
Odlikovan m kolajno na huda-petitaneikl razstavi leta 1S9C*.
novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, to čno idoCa, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Latama maglca a 25 krasnimi podobami. 1 jako tina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolije iz orientbiserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin uanjati mošnjifiek, jako elegantni nastavek za smutke, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-Cmh gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Be 200 raznh komadov, vse, kar se potrebuje v hiSi. Krasnih 326 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpoSiljalnica
S. Kohane. Krakovo,
poštno predalo 99,
(26"4)      Ako ne ugaja, se denar vrne
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada,
Najnovejše iz s7etovnoslav_e tovarne za čokolado
1 SUCHARD.'
pristna, lastnega pridelka, teran, muškatelec, rdeče vino, refoško in bela vina
se dobivajo pri
Antoniju Ferlanu di Giorgio
03T Rovinj (Istra). ~3£2Q
(2648—2)      "Vzorci in cene na zalitevan^e.
Ob pričetku zimske sezone
priporočam p. n. občinstvu
svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane, ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in rezbarski les, dolomit, pesek in sipo, sloveči velenjski brikets
najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo,
brez pr&hu in nesnage, v lepi obliki. (2397 io)     Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
Dunajska cesta 47.
Red Star Line, Antvverpe;
v Ameriko.
Prva vrst« parobrodi. — Naravnost brei prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — taborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red St&r Line, 20, Wieđener Gortol, na Dunaji
ali (2073—10)
Ant. Robek^ konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34
i
i i i
t
i t I
: i
i
t
i
a e
I
l l
T
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča   vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko za'ogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
innajtrpežnejših
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., uo
najnižjih rentili.
Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nine prosto.      (441
1		I
p		
»*-<	immt a	
im
Š
i *
B
: i
■
: t
i
i
i
: i
t s
i
:
afgfJi/e^.- (2135-9.
Kdor trpi na padavi bceiBaassa* . .h
nervoznih bolestih, naj zaht krča ali Dobiva se brezplačno in iroauro o tem. Mclmanen-Apotlirkr, *ne P1,0*1^-
Velika xal—■---
telovadnih če\iev
s kaučuk podplati za dl~e i
€V«it: od 5t. 34 do 37   .   .   . •
za moSke      B   „   43 „ 46   .   .   . . kakor   tudi   velika    izbera guina'.'!^ ff «•■«»£» iz najboljših ruskih, angleških atrijskih tovarn.
Za dečke in deklice cd St 29 do 34
14 «.«0. Za gospe in gospode
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstne komodne čevlje iz usnja in klobučevine.
Iv; n Kordik  (2365 ii)
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10 -14.
r
av-
1 ■*■♦<■«*■ a »ajB»c>aHi<?^BM^-«>aai» - mm.
O Nadomestilo za korsete.
tj
—
o
O ©
Is
O) Q.
o. *o" fi>>
-o 2
" a.
D> (/> — "J
Edina prodaja  izvirnih angleških
2210 „Plafon" aiiti-iorsetov Alojzij Persche
^Ljubljana, Pred škofijo 21
Ustanovljeno 1870.
Perilo
Ustanovljeno 1870.
za gospode« dame in otroke
(lastni izdelki) iawo-i)
priporoča v nedosežni izberi renomirana
Ti trgovina 5 perilom
V       »ezini lr, 8.   fj   j   [Jgrpgpn   fres.nl t,g 8.
i ^BJB^-«^ Zalagatelj perila vee riitttnleikih zavodov.
^WmVW       Perilo po meri se izjotavlja v najkrajšem času. — Natančno delo in znano dober kroj.
9
Založena 1847. hA.
Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 45
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji oeni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške H     vozičke, zastore, preproge itd.
Prodaja na drobno žn debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporoCam l»»
J. S. Benedikt
44
Ljubljana, Stari trg, tik moje 'lavne prodajalne na voglu.
T I
g  Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
===== TJLXSLr SB=S
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovostl v Žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi.
Popravila sa Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Zaloga
S grammophonov s
ki igrajo izrecno močno in natančno
Svetnih ostankov vedno veliko v zalogi.
i
U jesensfco ii f zimsto sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
BDGOIHL
xxxi Ljubjanl x x x i Spitalskih ulicah št. 4.
T.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
3. Pr/foga ^ven8Kemu
C- kr. ravnateljs
Naroau" st eoi, ane 31. OKioora isoz.
železnice v Beljaku.
Izvod p«1««* reda
**   'i   .1-1-1___iona   i ....
Ob 12.
1. oktobra 1902. leta. flan« juž. kol. Prog* 5«i Trtis
•   '        v Tr
»eliHTen 0&he& In noCi osobni vlak
frbiž, Beljak
arj 24 ,ste, Iuomost, Monakovo,   Ljnbuo,
Celovec, Fraimee. Solnograd, ces Kletn-Reitiing «* belathaJ JR i)Qaaj via Amstetten. — Ob 7. uri w bteyr, v r0bni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak o m sjutraiensfeate, Ljubno,  Dnnaj, čez Selztha!
et^'ec» ,'lnomost, 6ez AmBtetten   na Dunaj. -Ohlf°**1 m d°P°ldne osobni vlak v Trbiž, Pon . . , fak, Celovec, Ljubno, Selzthnl, Dunaj. — 01 g °*J>.  in popoldne osobni vlak  v Trbiž, Beljak, rjgj05* Franeensfeste, Monakovo, Ljubno, 6ea Sslz-^ .solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inotnost gr"nc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein Reifling v g/r, Line, Bndejevice, Plzeu, Mt rij ine vare, Heb, ranzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. na Dunaj ez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Tr biž, Beljak, Franzensfeste, Iuomost, Monakovo. (Trat-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Prog} v Novo mesto ls v Soćevje. Osobni vlaki: Ob 7. ur. 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1. nri 5 m popoludne istotako, oh 7 uri 8 m »večer v Novomesto, Kočevje. Pricod v Ljubljaaa juž. kol. Frog* i i"r:-iift Ob o. uri 85 m zjutraj 03obui vlak z Dnaaja čez Amstetten, Monakovo, Iuomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl, Aoesee.. Ljube o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktui vozovi I. iu II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobn; vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lt> m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetteu, Lipsko, Prago, Fr^ncove vare, Karlove vaie. Hab, Marijn.e vare   Pb;eut Bude
i'evue, Solnograd, Lino, Steyr Pariz, Geaevo Cunb Jregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubuo Celovec, Št. Mchor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljobna, Selztiiids, Beljaka Celovca, Monakovega, iDomosta, Franzenate* ta. Pontabla — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak * Dut-:. a, Ljubi;a, Beljaka, Celovca, Pontabla, firez Sek-thjl iz Inomosta, Solnograda. — Prog« ls iiovegs mast* in Kosavj*. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mest^, Kočevja iu ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod ls Ljafc-ljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki; Ob 7. ari 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri 25 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljtibljaso drž. kol. li Kamnih« Mešani vlaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 u dopoludne, ob 8. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 a. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih it samo v oktobru. (1)
Jzjava.
Jaz Jernej Osvvald, posestnik in cestar na Glincah, preklicujem s tem kot popolnoma neutemeljena vsa razžaljiva očitanja, katera sem izustil dne 24. sept. t. 1. na Glincah zoper g. Josipa Turka, posestnika in občinskega svetnika v Ljubljani ter se zahvaljujem imenovanemu gospodu, da ni zahteval mojega sodnega kaznovanja, t2676)
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1902.
Jernej Oswald.
Zmešane lase
kupuje v vsaki množini in po naj-višj h cenah
JT©e. Ssratb. (2549- 7)
v Mokronogu na Dolenjskem.
XJra,dL».o dLoTroIjon.a, (2679)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča 9 Jako pridni lilčltijl.
Prva z dvemi 61etnimi izpričevali, jako zanesljiva in spretna v postrežbi in likanju, druga s štiri- in dveletnimi izpričevali, vajena t šivanju, česanju in sploh v postrežbi damam.Izprašano učiteljico za Šolski Vrtec« vajeno v izgoji in postrežbi otrok, več blagajnlčarlt in knjigo vodki nj, |»l«arlc. gospodinj z večletno prakso in z izvrstnimi izpričevali. Spretne, gibčne natakarice, ki morejo položiti varščino. Nujno se išče nekaj kuharic za Gradec, Dunaj, Trst, Gorico, Reko, Zagreb itd.
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlaCena, 36 ur natanko idoCa anker-ura s sekundnim kazalcem, a 31etno garancijo; 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen 8 tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manfietnih in srajenih gumbov 3°/o zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno pisalno orodje; l lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar primerno; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakeiskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hiSo potrebni. Vse skup z uro, ki je Batna vredna tega denarja, stane * fjlci.. 80 1*«-. OdpoSilja po postnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2673—1)
,,VerMun«ltlinuff"
ajalka
izvežbana v trgovini z mešanim blagom želi službe. (268'J)
Ponudbe so prošene pod P. P« Toma-nove ulice 10, Ljubljana.
Krakov F/3. jiioiko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeli) no Horoekem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušak za lovce in strelca po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravita, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pu&ke so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskuBene. — Hnnt.ro-(96) vani oeniki zastonj. (44)
i
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria easie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo gltl. G*GO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6-60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlkakSnl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne
__ zamudi ugodne prilike, da si omisli to
Ur umno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—39)
A. III KSC^IIBEKft-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon K597.
PoSiljaee v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSlje.
C-'lsttlnl prašek za njo IO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zado-roljen. Tomaž Rožanc, dekan v Maribora.
Ker je Vafia garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. St. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
trgovski pomočnik
vežč špecerijske stroke ter nemškega in slovenskega jezika, želi primerne službe v Ljubljani. (2658-2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«
Knjigovodja in korespodent
vešč popolnoma slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, pripraven za potovanje išče se. Prednost imajo ki so izvežbaui v kožarski stroki.
Lastnoročno pisane ponudbe na kožarsko tovarno And. Jakil Rupa pošta Miren pri Gorici. 5(2683-1)
Letošnja
huda zima
se že zdaj napoveduje in sicer z mrazom in vetrom, ter opominja vsakogar, da se pravočasno preskrbi s toplo obleko.   Taka se dobi pač najbolje v
Angleškem
skladišču oblek
I* J ana
vogal sv. Petra in Resljeve ceste št 3
» «   Največja izbera »— kožuhov za mesto in potovanje, športnih in zimskih sukenj, kožušnih sacco,
oblek i. t. d. i. t. d.
m ■   Zadnje novosti:   ■ ♦
vatirani ovratniki, paletoti,
jOpiCe, (2616-3) Otroški plašči 2 obšivom aH brez njega.
t>cube!-ct>ratniKi in paletoti
od 6 gld. naprej.
Sortirana zaloga k žušnih garnitur, boa, mufov in peresnih
collierjev. Angleški in francoski vzorci za naročila po meri.
Blag-o na izbero na vse strani brez povzetja.
Z velespoštovanjem
pr. F. M. Netschek
Oroslav Bernatović.
Tptei pičia
za prodajalno s Špecerijskim blagom iu želez-ninOj dobro izvežbanega v računstvu in knjigovodstvu, veščega slovenskega in nemškega jezika, zvestega v svojem poslu, držečega se hišnega reda, IŠcc (2684—1)
Tomo Tollazzi v Dol. Logatci.
Spreten, sstmsls:!
poslovodja
špecerijske stroke, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen, z dobrimi izpričevali, se is£e za filijalo v Škofji Loki. Ponudbe do 15. novembra 1902. Nastop meseca marca 1903. (2639—3)
Franc Dolenz v Kranju.
Razkosana srna
dobi se
za ves ca§ gezl|e pri mesarju
|ran Covše
Jurčičev trgr.
Jflcsnlca Je odprta vsak dan tudi popoludne od 5. do
6. lire- (2624-3)
4 pari čevljev
za samo kron 490
se le zaradi nakupa večje kvantitete za nUko ceno prodajo. 1 par čevljev za gospode, 1 par za dame za zavezovati z močno podbitimi podplati, najnovejše facone; dalje 1 par gosposkih in 1 par damskih čevljev, toplih in elegantnih. Udobna nošnja. Z najnovejšim passepoilom. Vsi 4 pari za K 4'90. Pri naročilu zadoSča naznaniti dolgost. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena.
Export obutja
Dunaj, XXI poštni predal.
(2433—4)
Kdor potuje v
O o r*i o o
priporoča se mu nova
Imm Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako toCna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
(2475-7)
MM
repa
mm
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi MMMt
•v Oelju,  Graška oesta Stott_ IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
WW Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "^V
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
iti« mm
Postrežba točna.
<5ene nizke.
J
ii
I V »Narodni tiskarni" f
1 je izšel I
I * * v proslavo * * I I pr. prc^crncuc J f§     stoletnice k
•Prešernov1 album. + +
Cena izvodu K 2-40, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema
L. Sclmentner
24 knjigotržec v LJubljani
I
51
1	i	f	1	i
				
m	^§ m	w	i	1
9
'i
Stanovanje
s tremi sobami in pritiklinami išče za februar mirna stranka. (2689—1)
Pismene ponudbe na upravništvo tega lista pod ..ZVIlniu ^Iranka".
Dobro ohranjen
se proda. (2691—1) Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda.
urarski pomočnik
se takoj sprejme pri M. Čagran-u, urarju v Ljutomeru
(Spodnje MtaJerMko). (2646—2)
v Sp. Šiški št. 88 z gostilno, prodajalno, 4 stanovanji in gospodarskim poslopjem se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji, eventualno z fundus instruetusom. Natančnejša pojasnila v hiši. (2601—3
(Fraismasehine mit selbstbatigen Vorscbub-\valzen), nadalje celotno strojno napravo za izdelovanje lesenih žebljev za čevlje (Holzstiften), vse v dobrem stanu je za nizko ceno na prodaj pri (2380—1)
Alojzij J(anc-u
Gameljne, pošta št. Vid pri Ljubljani.
4 pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitirni podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskah modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. ;2687—l)
Zaloga čevljev
Jungvvirfh
Krakov S.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
Trgovski pomočnik
dober prodajalec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri M. Menic, >St. Jernej, Dolenjsko. (2671—1)
Učenca
iz boljše hiše, vsprejme takoj v trgovino z galanterijskim blagom. (2681—1)
A. Auer nasl. J. Korenčan.
Zanimiva izložna orna.
V nedeljo odprta in zvečer razsvetljena
V (2559 - 3)
Angleškem skladišču oblek
Cjubljana,
vogal sv. Petra in Reslevin ulic št. 3.
lijen stenoaral
vešč slovenske in nemške stenografije, želi takoj vstopiti v kako tukajšnjo pisarno.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (2647-2)
Prodajalna
v lepem industrialnem kraju na Notranjskem je oddati s 1. januarjem 1903. Ista je dobro upeljana in obstoji črez 50 let. Potrebnega kapitala je treba 6000 kron.
Ponudbe  pod ,.Merkur" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2542-3)
eia s*a &tst sta sia ®ta
"•"cr--"O""
Slaščičarna
Rudolf Kirbisch
Ljubljana, Kongresni trg
priporoča: (2655—1) vsak dan sveže hache, paštete, fina desertna vina in creme-likere.
Šil gga ®t® sia miT&Bi
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma!
Esence se zdravje škodljive.
BATTLEV Br"„-e*^*~""'*The Nectar of Jamaica.
, JIVp. Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke:
MAXL-^NV      A. A. Baker & Co.( London E. C.
V l.|. >>l) imi   se dobiva pri "Anton Staculu.
(2555-7)
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
in posojilnica
s
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4 |2°|o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka In brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882-13) DFi   ZVTm   HudzillZp predsednik.
i
1 m
Najnovejše iu najboljše v za gospode in dečke (2669-i)
izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih In angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
JVlestni 4»«f| št. S.
{fceT  Zaloga  klofi>ukov "S£Q
c.  kr. privilegovanih dvornih  klob. tovarn
W. Ch. Pless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec.
Klobuki se po lastni  sirjuvi ^1«»<■ in po lastni napovedi oblike izdelujejo iu se YZ|»rejeiiin,io stari klobuki zu barvanje iu moderniziif nnje.
i
1 i
jI CenkarjiTs
lun  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii— ~  q)   it" Cri*aid,išču se toči pristni prosekar in tudi druga stara pristna vina
WQT  po še znižanih cenah.
Vsako soboto in nedeljo se dobijo jetrne, rižove, mesene frišne in pečene klobase.
Toči se tudi izborno dvojno marčno pivo v steklenicah po 20 vin.
S spoštovanjem se priporoča
Franc Slatnar,
(2677—1) gostilničar.
Krvave in jetrne klobase ter natlačeni želodci.
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem, kakor vsako leto, tudi letos pričel z današnjim dnevom izdelovanje zgoraj navedenih klobas in iste vsak teden enkrat napravljam. Točim in imam tudi v steklenicah priljubljeno vrhniško pivo (kranjski biser), kakor tudi svetovno slavno budjejevičko pivo iz akcijske budjejevičke pivovarne. Tudi se tnči štajerski most (Turkenberger) bel in sladek dalmatinski mošt rdeč, ter razna tu- in inozemska vina.
Točna postrežba. Zmerne cene.
K mnogobrojnemu obisku vabi naj udane je |^^(2682^^^^^^^^^^^ji6te^^Jžn^colodvo^^
Naznanilo in priporočilo, bw
—^ Slavnemu p. n. občinstvu  dovoljujem si tem  potom  najvljudneje  na- (Jš—
znanjati, da sem svojo večlttno službo pri ar. L. Stricelnu pred kratkim *je\ zapustil ter pr-čcl dne 14. t. m. svojo lastno
prodajo trboveljskega premoga
smaai drobno in debelo
v JLuinli&rtovili ulicah T? (px*i sv. Krištofu).
(3-
čila z (2641—3)
Cenjenim odjemalcem priporočam se najtopleje za mnogobrojna naro- |2&— : zagotovilom točne in solidne postrežbe ter beliežim pS,
pos
z velespoštovanjem
Ignac Zupančič.
3^
,1*»TTTTTi|ITTTTTTTT I    I    ' M^V
Fotografi«
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe:  na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejša
i m g. M. Pakič
l_0-u."blja,zia.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
Josip Heich
i Aik&EJs sukna, barvanja is i l kemična spirainica na par \ I   Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 Z
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajefia |.
dela.
d
Postrežba točna. — Oene nizko
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
4 lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke r> je vedno na Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
■BEaBBS5E3&G
Klobuke
najnovejše facone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
IJubljana, Stari trg št. 11.
I Avgust Repić, sudar *
I Ljubljana, Kollzejsko ulice štev. 16
Tiao vo tti ) 45 f izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
t IZ+r »ode
^ po najnižjih cenah.
« Enpnje ln prodaja staro rinsko posodo. ■ a——i u—————e —— i -'" '■ i
I Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto med j o ali mesingom montiranih za obklade a pečnicami ah kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnaiija naročila se hitro izvrsd.
C.+B
9693
Pariš 1900
,GRAND PRIX'.
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in (2021—11)
za vsako široko fabrikacijc.
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Co„ delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Ob pričetku zimske sezone si uaojam slavnemu občinstvu naznanjati, da imam v zalogi najboljši
5$ trboveljski premog v koscih. X
Naročila se natančno izvršujejo.   Tudi se odda cel vagon direktno s kolodvora na dogovorjeni kraj.
Priporočuje se za obilne naročbe bilježim
s spoštovanjem (2477—4)
Ivana Treo
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8, v Ljubljani.
3=s^«»      Trgovina z železnino <2362 B)
Atidr. IDr-ULSlcoTriča, naslednik
Val. Golob
Ljubljana, Mestni trg štev. IO
priporoča: gumnate eevi za pretakanje vina in piva, pipe, ventile, zamašne stroje in izvlečke, cemente, tehtnice in uteže, meso-reznlee, „Flotu-likala, likala na svitlo in vse druge vrste; p«*rl, štedilnike, predpeenlk.e, posodo za premog;, umivalne mize, železno hišno kakor tadi vso kuhinjsko opravo po jako zmernih cenah.
Uelil^a zalega pristne pozlačeni^
nagrobnih) I^rižeu.
bi-;:
m
JUI umu
■ese
S tem se otvarja XXIII. kralj. ogr.
psgr državna blagotvorna loterija ~saoi
katere elatl dobiček se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi v enajstih (11) enakih delih za sledeče občekoristne in dobrodelne namene: 1.1 za fond, ki se ima ustanoviti za nepremožne vdove in sirote po državnih uradnikih: 2.) za Rudolfovo bolnišnico v Kezdi Va-sarhelvju in za okolico; 3) za deželno društvo ogrskih gospodinj; 4.) za budimpeStansko žensko Frobel-drustvo; 5.) za budimpeStansko Marija-Doroteja-društvo; 6) za prvo budimpeStansko društvo otroškega zavetišča; 7.) za hrvatsko mensa-academica; 8.) za budimpeStansko Štefani-jino društvo otroške bolnišnice; 9) za deželno društvo diurnistov; 10.) za budimpeStansko poli-klinično društvo; 11.) za budimpeStansko Marijno kongregacijo. Ta loterija ima vsega skupaj 7691 dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo
36Š.OOO kron, in sicer:
1 glavni dobitek 150 000 K ;   2 dobitka .....h 5000 K ! 50 dobitkov .... a 100 K
1                 „ 50.000 K       5 dobitkov.....„ 2000 K ,    100       ,......,   60 K
1     „         „ 20.000 K     10      „ .....„ 1000 K I 1000       „ .....,   20 K
1     „          „ 10 000 K     20       „ .......                        500 K j 6600       „       . . . . „   10 K
Žrebanje bo nepreklicno dne SO. decembra IS09 v Budimpešti. "Vsaka srečka velja -4 krone. -
Srečke se dobivajo: pri kralj. ogr. loterijskemu ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepel-rakpart, carinsko poslopje) ter pri vseh poštnih, carinskih, merosodnih in solnih uradih, na železniških postajah, v tobačnih trafikah ter menjalnicah, kakor tudi v vseh loterijskih ko-lekturah.
Budimpešta, dne 1. julija 1902.
(2659—1) Kralj. ogr. loterijsko ravnateljstvo.
OOPOOOOPOOOOOOOO
0 0
0
o
0
o
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0
Svetovna, razstava v Parizu 1S00.
Hors concours (jury.)
Svetovna razstava v Parizu 11.
Hors concours (jury.)
izria, 23.SL prodaj:
5000 hI raznih vin, od navadnega namiznega do najfinejega desertnega vina.
fclil^c množine 5tare ^liucuiec, Kumcuicc, drc-—j   ženice in bercuničarja.   | —
Fina desertna vina v okusno opremljenih steklenicah.
Poštne in železniške posiljatve vsake množine.
Zalogo -v Xjj-u."folja.23.I ircia,:
m
(2517—3)
J. C. Praimsei
gggr na Mestnem trgu.
0
0 0 0 0
0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ooooooeooooooooo
Razpis 2 dacarskih služb.
Pri odkupnem društvu užitninskega davka v Logatcu oddati je dve dacarski službi, in sicer eno s sedežem v Logatcu in eno s sedežem v Planini.
Prosilci naj vlože svoje prošnje, opremljene s spričevali in dokazili o dosedanjem službovanju
do 20. novembra 1902
pri reprezentantstvu v Gor. Logatcu.
Od prosilcev se zahteva varščine 600 kron. Službo je nastopiti z 20. decembrom 1902.
Reprezentantstvo odkupnega društva užitninskega davka
v Gor. Logatcu.
Ivan Stih.tr.
(2685—1) reprezentant.
SI
D= Janez Klasinc
naznanja preselitev svoje
(2636—1)
odvetniške pisarne
iz ^Cerrengasse štev. 9
v Albrechtgasse štev. 7 v Gradcu.
<§> Božično darilo!
Zabava za velike in male.
GRAMOFONI °d -»*•
Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosni. Proti h Ji* Me tu tli nu obroke.
Zahtevajte moj veliki llustrovani cenik.
Velika zaloga gslo^č.
Vse plošče se lahko  zamenijo pri
Rudolfu Weber-ju
(2412—9) urarju
v Ljubljani, Stari trg štev. 16.
Poje, se smeje in govori v vseh jezikih.
ta, & kolesarji, blagovolite čitali!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastilo ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike.
PriporoCam se z velespostovaujem
(114 80,
trgovec in urar na Mestnem trgu.
Čelnik § 5Y(iIeit>«e
JLj ubijana, JLingarjeve ulice
priporočata slavnemu občin^tuti 5ucjc lepe
zaloga raznovrstnega blaga
2274 - 6)
jcjenjl^© in zim$l^o
Cene JCZOHO. gMg
Modni salon
(2688 - 3)
v Ljubljani.
Bogato ilustrovan cenik klobukov za dame in dekleta za Jesensko in zimsko sezono razpoSiljam brezplačno in poštnine prosto.
Št. 12.173.
(2681-3)
službe hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani.
Provizofično se odda služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani z letno plačo 1GOO K poleg prostega stanovanja, kurjave in svečave preti obojestranski polletni odpovedi.
Prositelji za to mesto naj vložć svoje prošnje
do IO. novembra t. 1.
pri deželnem odboru kranjskem.
Razen stanovske sposobnosti je dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je glede zdravstvenega stanja predložiti zdravniško spričevalo.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dnć 16. oktobra 19C2.
Kmetska posojilnica ljubljanske okoiioe
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|»0|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica, sama za vložnike plačuje*
Uradne are: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—14)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Št 9192.
(2645 - 2)
Deželni odbor kranjski sprejel bo v službo
par tri služabnike ~»i
v zi časni lastnosti.   Oziral pa se bo le na  prosilce, kateri so samskega stanu  in ki bo sprt tni v si ovenskem in nemškem pisanju. Mezda na dan je določena na 2 K.
Tozadevne prošnje, katerim se morajo priložiti krstni list in spričevala o dosedanjem službovanju, predlože naj se do
dno 15« novembra t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 25. oktobra 1902.
Čast mi je, naznaniti spoštovanemu in simpatičnemu prebivalstvu kranjskemu, da so me poklicana oblastva potrdila kot senzala za vina s sedežem v Rovinju.
Ker sem že začel svoje poslovanje v tej stroki priporočam se nujtopleje za dobrohotno podporo gospodom trgovcem, producentom, gostilničarjem iu vino-tržcem, zagotovljaje jih, o čemer so se že mnogi prepričali, da mi je pri vseh zaupanih mi kupčijah bilo vedno vodilno načelo poštenje in največja točnost.
Dostavljaje, da so bela in črna vina letos izborna in da jih je dobiti po primerni ceni, beležim z najodličnejšim spoštovanjem udani
Giovanni Mismas^ fu Dr. Giov.
pooblaščeni senzal. (26*fl-i)
Žrebanje dne 15. novembra 1902.      Glavni dobitek:
Promesek4°|0ogrskimhipot. srečkam a4K K 70000. Promese k ogr. premijskim srečkam    £ V-  >» 300.000.
Žrebanje dne 17. novembra 1902.
Promese k 3°|0 zem. kred. srečkam 8mlsile a 4 K K 90000.
priporoča in se dobe pri
(2695^      „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. _
Neodvisni bodete Zahtevajte
od tiskarja, ako si kupite kak moj tiskalni stroj.   S tem zamore iMnkdo takoj (Iskali: vizitnice in naslovne liste, avize, okrožnice, uradne pozive, zavitke, vabila k shodom itd. Tudi je več črk zraven kakor pri drugih, v trgovini se razpečavajočih tiskalnih strojev ter stane <2476—4) z vso pritiklino s: «.V črkami gld. —90    «53 črkami gld. «*-tO »O" |„      „   --8«    354    „     „ 3--199    .,      ..   I.«0    4«h    „     „ :»•«<> 14«!   „     „  i«co    tt-ao   „     „ 5— «11           ,.   t--      809   „     .. «•—
cenik Stampilij vsake vrste Najnovejši stroji za paginiranje in numeriranje , kalupi, klešče za plombo-vanje, pečatniki za vžiganje, pečatne znamke z visokimi tiskalnicami, klišeji po vsakem vzorcu, moderni predtiskani monogrami, zobci za?perilo v solidni izvedbi.
J. LEWINS0N tirane
ia|n. I. Adlergasse 7 jn (Telefon 12179) 111
Zacttopnlkl ae laeejo.    Aeug^JaJor« ae sprejme nazaj.
v Odesi (Kusko) Kanatnaja 12.
Ceniki zaatonj.
Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela velika izbera najfinejših
8 glasovirjev
,n pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od ^^^T    naiholio   renomiranih   tvrdk.   tor   ra   i« t. i   no 7n»nA
O
in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od % najbolje renomiranih tvrdk, ter se isti po znano '
nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani glasovirji so vedno v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tudi na deželi. z velespoštovanjem
!^ uglaševalec glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 42. (2396-5)
o
A. 110 2 11.
(2875-1)
C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori naznanja,  da je France  Zupančič, p. d. „Brajdel" dne 12. junija 1902 v Višnjigori št. G4 umrl, ne da bi bil zapustil kako oporoko. Ker sodišču bivališča dedičev:
1. ) Antona Zupančiča iz Žaljne,
2. ) Ignacija Grosa lz Vrha in
3. ) Jožefa Grosa od tam niso znana poživljajo se isti, da se tekom jednega
leta od spodaj navedenega dneva pri tem sodišču zglasijo in podajo svojo oglasitev dedičem, sicer se bode razprava vršila z istimi dediči, ki se bodo zglasili in šc skrbuikoma, katera se jim imenujeta, in sicer Antonu Zupančiču France Novljan, župan T Žaljui, — Grosu Ignaciju in Jožefu pa Anton Di emelj, župan v Leskovcn.
G. kr. okrajno sodišče Visnjagora
dne 15. oktobra 1902.
ki ravnokar vlada v
»Angleškem skladišču
LJubljana, vogal Resljeve in sv. Petra ceste št. 3, b»
postreže se vsakemu odjemalcu jako lino in ceno in si more vsakdo pri ^ tej čuda veliki in dobro sortirani zalogi ^
konfekcije za gospode, dane in otroke 5
zadnje novosti lahko in po lastni želji kupiti, kar potrebuje. ^
jfajvečja izbor!   jtajbotjše blago! A Jtajnižje cene! (2686_,)
Z velespoštovanjem
pr. F. M. Netschek
Orosla Heroatović.
0.
*
0
K
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 44 jopic in plaščev za gospe,
nepremocljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in naihitrejo izgotovljajo.
■ Ljubljana, Stari trg st. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsemi
optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. i-»o. Srebrna cilinder remont, ura od gld *•—. Ceniki zastonj in franko.
«r Konkurenčne cene!!!
lian tel
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih eenah. UlelkJe in v to stroko spadajoča p opravil« izvršuje dobro In ceno. Poenmatlk gld. 4*SO.
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život iu v vsaki faconi
priporoča   ®   @   ®   ® ®
Ljubljani, Glavni trg <Š8 ® štev. 17. s @
Skladltda za modno blato, pozamantrlja, trakova, čipka, avilano blago, parilo, : klobuka za dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno. 1
HENRIK KENDA
>dfc
Ustanovljeno
Brata Eberl
lati 1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CSStaŠt. 6. Delavnica: Igriške UliCS Št. 8. Pleskarska mojstra s. kr. drž. Id e. kr. prlv. južne železnica.
Slikarja napisov.
^tavbinska in pohištvena pleskarja.
rodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
■lika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv ▼ tnbah t* *kad. silktrj*.
Zaloga   oopioov   za   pleskarje, ,11. fcarje ln zidarje, itedUneg-a mazila xa hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. obcinstTU naj nov t- j e, najboljše in neprecenljivo  sredstvo sa lika
sobnih tal pod imenom ,,Ra.pldol" Priporočava se tadi al. občinstvu az vb« v i a-jino stroko upadajoče delo v mestu in na dež-di kot prisnano reelno in fino po uajmijih cenan.
I
tj jino i
i kot i
2
v Spodnji Šiški št. 952643-2
se odda takoj v najem.
O J J ■
Sode... na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove
ff i Ilii^gefttg? sodar
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in Bleivveisova cesta št. 42, Ljubljana.
Najcenejše dcbavišče dobrih s 31etnim pismenim ***r jamstvcm.
HAM KONRAD
eksportna hiša ur In zlatnine Most (Brux) št. 64 (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta rcmontoarka
gld. 375. Pristna   srebrna remontoarka gld. 5 26.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti budile c............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč" in tisoč priznalnih pisem. (2768-91)
1 i u str o v a n i katalog zastonj in poštnine prosto.
3 hiše v Gradcu,
LepO pOSestVO s staro, dobro vpeljano gostilno v Mokronogu,
Lepo hišo s trgovino in dve drugi hiši v Kamniku,
HiSO   z zemljiščem in z gostilno V
Dolenjem Logatcu, Vilo v Kranju, c2653-1)
2 vili na Bledu, istotam tudi
2 hiši z restavracijo, Hišo v Dovjem in več drugih hiš in posestev
v Ljubljani in v okolici
ima na prodaj
c. kr. konc. pisarna za promet posestev in zemljišč
Jos. Perhauc v Ljubljani
Dunajska cesta št. 6.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernokndt čreveljsko črnilo;
za svoti a obutala nanio
Fernoleiiut creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
t: — „ C.kr.^priv. \§&—-Jp      tovarna ustanov. 1.1832 ^šfc&r na Dunaji.
Tovarniška zaloga: (1161-25) Dunaj, I-, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
W si. Fernolendt.
Salame
odrske 170 gld., domače Iz innkna 1*20 gl. domače 1 gld., dunajake 80 kr. lunka brez koali (Rollschinke) 90 in 110 gld., inho mimo 70 kr., Muli a slanina 70 kr., slavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago
(io28-i:3)  Janko Ev. Sire v Kranju.
Prodajalka
se sprejme v c. kr. glavni tobačni zalogi v Ljubljani.
Pogoji: dobra računarka, lepa pisava in znanje obeh deželnih jezikov.
Lastnoročno pisane ponudbe na: A. Gruber-ja v Ljubljani. (2650-2)
rrnQii| O 1 ni fl je železito, redUno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter rLlldnliUAUnU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
dlavna zaloga mm Kran|skoi (1166—25)
Josip Majr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
K sezoni
K sezoni
°- o
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših slstemov'in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in ntunlelje, posebno pa opozarjam na
ME" trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pc n. občinstvu za mnogobrojna naučila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (105—44)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
((2615-2)
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetnem zastopa demaee zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod M*.*08" Gradec, poste re-stante. (1095—26)
Državno preizkušena
učiteljica
angleškega in francoskega jezika
ki je bila več iet v Londonu in Parizu, poučuje v teh jezikih.
Zglasiti se je od dne 15. septembra pri gdč
Olgi Nadeniczek
Kongresni trg st. 3, II. nadstr.
Spreten, energičen prvi delavec
oziroma
poslovodja
nemško in slovensko govoreč, se išč za večje stavbno ključavničar stvo za takojšen vstop.
Natančne ponudbe z navedenjen plače naj se pošiljajo pod ..poslovodja upravništvu »Slov. Naroda«. ;(2^62—2
ffovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzi rolet, lesenih in železnih zatvorni (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 4
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasu solidne točne In cenene
domače proizvode
odlikovane z največjimi
o«tllkovwnJ I. (288—19;
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko. Popravila točno In ceneno.
Jf eslišano!
400 tom. samo za pl. 2 20.
1 veleelegantna, mično pozlačena, precizna anker-ura z verižico, gre natanko, s 31etnim jamstvom, 1 prima usnjat mošnjiček za denar, 1 ff. v ognju emajlirana kravatna igla, 1 mičen prstan a simili briljantom, jako dobro ponarejenim, 1 garnitura man-šetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 36 komadov japonskih čudežnih cvetlic z navodilom, 1 eleg. žepno toaletno zrcalce, 1 ff. žepni nožek, 20 komadov anglelkib predmetov za dopisovanje, 1 mična damska brožna igla (najnovejše facone\ 1 par pristno srebrnih uhanov s simili briljanti, 5 komadov čudežnih orakelnov (originalna novost) in še 350 raznih, v domačiji porabnih predmetov gratis. Ti mični, praktični nakitni predmeti s precizno anker-uro, ki je sama vredna tega denarja, se dobivajo po poštnem povzetju samo za gld. 220 le kratek čas pri
VVIener-Central-Nlederlage (2662) Plnk. l,iiMt, Krakov mt. a/A*.
Neugajajoče se takoj vzame nazaj.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah.
Lekarna #„pri orlu"
•w IJnbljanl.
Lastnik MiMardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
11
I i*-S3-s i ss.s
> "a
.S "o©
"3 a2
_ — a>
^ 5 I Sto »si^S 8
SjS sg '.o a ff£«?fi&a-
i  -S 15
i M
«5* mM O
Silit* •»
- efl ■ I-
B*i«l
E
Stari trg1 St 21.
Glavni trg št 6.
Pekarija slaščičarna
in
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg &teir. 32.
vioo ceneN^
blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
Sukneno
priporoča
45
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št 6.
27
"|#»4f Na zđravni8kem kongresu je konstatoval prof. pl. Leyden, da je samo v nemški državi okoli 1,200.000 ljudi stalno bolnih za jetiko, izmed katerih jih. umrje na leto okoli
** 180000 za to grozno boleznijo. Jetično bolezen provzročujejo tuberkulozni bacili, kakor se je spoznalo.  Te bacile vdihava va-se sicer vsak Človek, zakleniti jih ne moremo.
Ako pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozne bacile storiti neškodnimi. Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — tako imenovane „bronchie" — ki vodijo v pljuča, ležita dve žlezi, tako imenovani „bronchial- ali pljučni žlezi" ; k čemu pa ti služiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali. Zdaj seveda vemo iz preiskavanj drja. Hoffmanna, da ti žlezi napravljati čisto poseben sok, ki uničuje boleznične kali, predno morejo iste pričeti svoje razdivjajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja ali prahu ali drugih vpbvov občutljiva, tam se morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika. • Pametna misel je  torej našla, da se morata utrditi in ojačtti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile.
Tega se je oprijel dr. Huffmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katarhe in jetikoy, katero je imenoval Glandulen.
Glandulen ni nič strupenega pa tudi nič kemčno izmišljenega, temveč se napravija iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniškim nadzorstvom zaklanih koštrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete.-Vsaka tableta tehta 0.25 g. ter obsega 0 05 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
Ako se rabi Glandulen po predpisu, potem povspešuje tek, razvedraje, moč in debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kašelj — hrakeljni izginejo in človek začne okrevati.
Veliko število zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva ziper jetiko. — Kjer niso že druga sredstva pomagala, tam je pomagal Glandulen.
Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hoffmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter qe dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi U< lTr>ag-iaei>- Ja9 c. kr. dvornega zalagatelja, Praga 203,111, v steklenicah po 100 tablet a 5 50 K, 60 tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. 1(2485-2)
-°vi šivalni stroji
BŠT so najboljši. ~££Q
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
stroji dela^° cel° po 10letni rabi
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
]Viliee naj ne zamudi pred
Zaloga
(170—19)
še vedno brezšumno.
i     II so nepresegljivisa. domačo
SI TOJ I   rabo in za obrtne namene.
i,     U so   posebno  pripravni za
SirOJI     umetno vezenje ter se
poučuje brezplačno
' Pfaffovi Šivalni strnil se prodajajo z enomesečno I   ridllUVl   bi vam I   Stroji    p08ku&nj0 ter s pismenim
jamstvom za 10 let.
nakupom si ogledati 1* Tal rove šivalne stroje.
affovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten l*ortland-oement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede1 tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno*
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2609-2)
" Dunaj, I., Masimilianstrasso 9» —a———
s 11
Št. 34 345.
(2600 -2)
Razglas stavodolžnim mladeničem.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1903 nastopno razglaša:
1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1880., 1881. in 1882. rojenim mladeničem, negiede na njih rojstni in pristojni kraj, se je
tekom meseca novembra 1902
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasiti.
2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti njib starši, varuhi ali kaki drugi pooblaščenci.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarja ali februvarja 1903 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5 Onim, ki žele, da se jim dovoli stava zunaj pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko zglasijo in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, bivajočim v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se je ravno-tako zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve. in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jim branila kaka nepremngliva ovira, se zakrivijo prestopka in zapadejo globi 10 do 200 kron ali pa primernemu zaporu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. oktobra 1902.
Na tisoče zdravnikov v tu- in inozemstvu so preskusili ter priporočajo
loyacrin - vodo za iase
pri gologlavosti,  pri pomanjkljivi rasti brade, pri slabi rasti las pri damah,
pri izpadanju las in pri prhajih.
To naznanilo je za vsakogar, tako za damo kakor za gospode, ki so doslej brez uspeha uporabljali druga neštevilna sredstva za ra-Btenje las, jako važno. Zdržiin se seveda vsake razsodbe o drugih sredstvih, uli to vam morem določno zagotoviti, da je ,,IjOVA-CRIN" najvspešnejše sredstvo. Ono se vedno izgotavlja po slavno-znanem receptu in mi vsak dan prinese na stotine priznanj. V malo dneh po prvem namazanju začnejo lasje rasti in to se nadaljuje, dokler se ne doseže zdrava in polna rast močno zakoreninjenih, naravnih las. Raz-ven tega ne gredo več z glave lasje, ki so zrastli vsled uporabe ,,L,OVACRINA". Mogel bi vsako stran tega časnika izpolniti k izpričevali, ki sem jih prejel tekom zadnjih 6 mesecev.
„IiOVACRIN"    učinkuje > tako kratkem času,  kakor si le ,   moremo želeti. Fini mah majhnih, /   toda   krepko   vraščenih   las so f   najpoprej prikaže, ki se razvijejo potem s tisto močjo   kakor pri mladem zdravem človeku.
,,LO V ACRIN" uporabljajo osebe  vseh  družbinskih slojev, obojega spola in vsake starosti. Veliko izmed slovitih oseb sedanjega časa so ga uporabili z vspehom.
„LOVACRIN" preprečuje izpadanje las, odpravlja prhlaje, daje pred časom osivelim lasem zopet izvirno naravno barvo, blaži srbenje ter pospešuje rast obrvij, trepalnic, brkov in brade, kakor tudi rast las na goli glavi.
Cena velike steklenice „LOVACRINA", ki zadošča za več mesecev, 6 K, 8 steklenice 12 K, 6 steklenic 20 K. Pošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje, evropejsko skladišče:
M. Feitt, Dunaj VI. Mariahilferstrasse 45.
Zalogo y LJubljani Imajo: (2665)
Anton Kane, droguerija; Edvard Mahr, Židovske ulice; lekarna pri zlatem jelenu.
INDRA TEA
Najfinejši in najboljši čaj na svetu!
Od letine 1902 je že došel. Ponudbe za Avstro-Ogrsko sprejema:
Indra tea Imp. Comp. Zagreb. Glavno skladišče: Ivan Perdan v Ljubljani.
Nadalje se dobiva pri:
Peter Laasnlk, Anion hiiiir, M. Spreltzer, Viktor Cantonl, V. C. Praun-Melts« v LJubljani. — Viljem Ktller v iiianjti. — Leblnjfer dc Bergmann v Litiji. — Frane »ežman v Trbovljah.  — F. X.. Auman v Krikem. —
Leon deli Cott v Brežicah. (2516—6)
Ljubljana m     l/anhicoh Ljubljana
Kongresni trg 8. ■ UI9UII Kongresni trg 8.
priporoča s
Fave di morti, vsesvetniške štruce, pinco, najfinejše pecivo k čaju, suhor (cvibak), različne vrste finega namiznega peciva, bonbone in posladkorjeno sadje, kompot, marmelade, likerje, desertna vina in spenjavino (Creme), čaj, rum in najfinejši francoski konjak. Zunanja naročila se izvršijo točno. ~5£Q 2613—4)
i i
&
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 27. septembra 1902.
Št 6062.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbirke (Skarte) in starine (Altmaterialien): (2573—2)
50 kg vezij  iz ličja  (pripravno za vrtnarje
pletenine iz ličja, odbirkov iz raščevine, odpadkov domačega platna, jute (odbirek)
320 »
2500 »
250 »
2000 »
6700 »
100 »
1250 >»
150 »
3300 »
48000 »
9500 »
197 »
4700 »
2100 »
228 »
1730 »
8510 »
4290 »
256 »
odbirkov belega platna,
vrvic in niti iz jute,
odpadkov motoza,
odpadkov vrvij,
odpadkov rjave lesovine (Holz
stoffdeckel),
odpadkov sivobele lesovine odbirkov neočiščenega papirja za svalčice, odbirkov finega belega papirja odbirkov navadnega papirja odpadkov pergamentnega pa pirja, zloženih v starih zabojih.
starih sodih,
starega litega železa, nezloženo, sežganega litega železa, nezloženo,
rumene medi (Messing) nezloženo,
9	4160	kg
X		
s	1600	»
s		
	42	»
»		
S	60	»
		
•s	410	»
bal	295	»
	48	
e		
S	265	a
6 »	470	»
m S	280	a
N		
	890	»
	1243	»
)2		
3340 1185 240
raznega starega kovaškega železa, nezloženega stare železne ploščevine (kositra) nezloženo
stare bakrene   ploščevine (Ku-
pferblech) nezloženo
stare medene ploščevine (Mes-
singblech) nezloženo
stare cinkove ploščevine (Zink-
blech) nezloženo
železne žice, nezložene
stare pletenine iz rumene medi,
nezloženo
starih železnih verig nezloženo, stare kotlene ploščevine (Kessel-blech) nezloženo, kovinskega iverja (me ]zi0jeno v tali ene Drehspane) (starih za-železnega iverja (ei- bojih,bru-serne Drehspane) J to za neto, 7 komadov starih železnih dim nikov 1 30 m dolgi in 0-30 m v premeru,
starih žebljev, zloženih v starih
zabojih, bruto za neto,
trstja   (trstovca)   za košarstvo,
nezloženo,
zacinkane železne ploščevine.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono, in s priloženo pobotnico 10%nega vadija, ki se je vložil pri katerisibodi c. kr. blagajni, naj se dostavijo najkasneje do IO. novembra 1902, do 12. ure dopoludne, c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani. Naslov naj se glasi: »Ponudba za odkup odbirkov in starin.«
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Stroji za pripravljanje krme.
VKezalnl stroji za rezaliiieo,
m patentovanlin vrtilnim krožnim mazllnl-kom, sred«» Jako  laltko ter  se pribrani «lo •*0°/e mori.
Itezalnikt asa repo in krompir« vsiiin za drobljenje in mečkanje. B*ariluikl za živinsko klajo. Prenosni štedilniki za kotle
z emajliranimi ali neemajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali prevozni, za kuhanje ali parenje k laje, krompirja, za mnoge poljedelske in gospodarske namene itd. dalje
Kiiniziii lušellnlki,
eistilnlee za žito. zbiralniki (trijeri). stiskalnice za seno in slamo, za ročno gonitev, stoječe ali prevozno.
jYUatiln.ee, vitli (geplji), jekleni pljugi, valjarji, brane.
Najboljši sejalni stroji     A€«    1 COi, A*• (Schubrad-Svstem),
se jako lahko vodi z roko ni treba menjati koles za vsako vrsto zrnja, za bregovita in ravna tla. Samodelujoče patentovane
brizgaluice za uničevanje grint, sadnih škodljivcev, in za zatiranje peronospore, (2400-2)
izgotavljajo in prodajajo v najnovejši odlikovani konstrueljl
P H. MAYFARTH & Co.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine ustanov. 1872. Dunaj, I I/i, Taborstrasse št. 71.  850 delavoev.
Nagrajena z već kakor 490 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančni katalogi gratis. Zastopniki in prepr jdajalci se iščejo.
7543
Važno!
Za
Važno!
gospodinjeftrgovce,žiYinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Kneiupu, ustne vode In zobn! prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke ta otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lolo^rafirne aparate in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega runta In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih votl In solij za kopel. 44
Ofelastv. konces. oddaja strupov. Ka i'.lvtnuire § e-«e
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naroČila izvršuje o se točno in solidno
Drogerija ^nton KailC
Ljubljana, »elentaovs ulice $t. 3
Alni7li lfr9P7IT.Pr prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
nlUjLl) l\iaUZ.IIIUI Izubijana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop (home tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiratec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna del -vrtića za popravljanje.
BANJA
rodni # Ljubljana -LltoUL Mestni trg 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin,  krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
zaloga
toaletnega # blaga # j
ščetic m zol>e, plavili kov, dišav, mi it<i. iz najbolj renomiranih
tO V H 1*11 priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana,  pred  škofijo 21.
Deček
kateri ima veselje do trgovine ter je dovršil vsaj štirirazredno ljudsko šolo, se sprejme takoj v pouk pri Jos. Kodrič-u, trgovcu z mešanim blagom v Sv. Križu pri Kostanjevici. (2642—3)
Poskusite
J. Klauer-jev
»Triglav*
naravni rastlinski liker!
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-214
Edini založnik In Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Iz lekarne i
B. PEAGHBR-ja v Pragi ¥
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pušicah - 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako se vpošlje naprej glđ. 158, se pošljejo 4 1 pušice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 230 6 1 pušic, ali za gld. 248 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven sto-
ječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko.
Q-la.-v23.a, zalogra:
B FRAGNER, c- in. kr dvorni dobavitelj
lekarna »pri črnem orlu" Praga
Mata strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-18
' '9 op 09-1 '|2 po apodsoS ez)fnqo|)| •09*3 '|3 op \i)j ql po 3)j08p ez )jnqo|)|
vOI—I&G) «3oaodud
uaqz; ti|i|3A a ui ijeuobej. i|is(3Aoufeu a
8>j!ULUejS   Uj 80ICJ80
ejpujjio
nCSL Op^JIZO { \ 11.' j j lv ud / i.'.i l.lil UtsJAl (A.iil a .i>)i:j iMi ej>(iq M .l.i>\ '38«|£o -I.i.ld m j.i .is i;|> -.)>-, i u.m j i; u ~ uii-ii.nl •oii/iMi.i.n! •.•[ijnii ii 11; lil >t ji:[i,i|o>i 0)1« '.«|itn| .»u vi| _2^Tj
■eraju T3Aoqifu ousiin ouo«idzo.iq as ui oju^p ou^8[oaou 30^ oim^i uSe^si ofiqvjod ioaoSjt
■j(!uao afisodop oAajijez eu as uj jeqej >j!|3a eqop ladn^ajd
*IP3|sodA fejdeu jojuze^eu od ||b qe>|tLeuz a ||OAoSeiq es [eu )|eseuz
23a  "ll|A   OS 0^§Od 8 «U|.4. OC Olll««
'b^ziu oiaz lABjapzi msn^o oiiza ef
■!UBfiqnfi a eoeuog bubai
(9—068S' 05ipjA? nAjsmzopjz a !j||iqo \u\ iBŽa|e u; jujopoui a a^iuzauiBsođ ui ajos 'aujtjsid 'ap^au 'a^iqo 'guiAoS-n uz
t Jep9|0)| |UpB|)jS
t>jsu3A0i£ uaseasf af psz£
Kavarna ..Auslria"
priporcca $e |y
5i, cbčinstuu u mncgcbrejen pcset.
HO
11 s
C £ §
1 S:
trn
2 S š
V» *M
cs
f
Z odličnim spoštovanjem
(2617—3)
kavarnar.
do 3CC goldinarjev na mesec
lahko zasluzijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig dsterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (2123—91
fant. zBdmka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Hiehterjeve lekarne v Trasi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 8Clh., K 1'40 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjave lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—B)
Kiehterjeva   lekarna fy Jfmv pri zlaten
v Pragi, L, Elišči
lekarna f JSm 1 ii levu
ina centa 5.
t)
> trn mm^j
N t) O £L
* *
.-So
t)
S- *
»a
i 1 ^ § 1 ^
-v
-o
c o o ^ t»-ir B
c 58
tj CM
-o ~
%m t)
C C
t)
£> t)
■1 - r^^^PŽ^^Ž5?
Poslušajte!!      Smcjajte sel!
Čudite sel!      Zopet je tukaj!!
44
Manufakturna zaloga „pri Amerikancu
se bode začetkom novembra 1902 deloma za sod. cenilno ceno
samo tki
v prejšnjih Detterjevih prostorih v Ljubljani, Stari trg štev. 1
popolnoma j>:rociojoLl&
ker se mora začasni prostor na Sv. Petra cesti št. 4 izprazniti, na Glavnem trgu najeti pa ne more dobiti.
♦>^>|' natančneje t a nali: a j!
Ne kupujte prej!!! dokler se ne prepričate, da je kvaliteta blaga polovični ceni povsem primerna,
S spoštovanjem
(2667;
Ž?
Iadajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.