Političen list za slovenski narod. v« r^M rr*)*«*** ▼•'j*: ^ predplauui 15 rM«« poi leta 8 fld., uetrt let« 4 tl^M » meBec 1 fld. 40 kr. ▼ atelmlitnelji prejeman TelJi: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leU • gM^ M «n metec 1 fld. V Ljabljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poumeine številke veljajo 7 kr. Hareiiiine prejema epravniitvo (adminiitracija) is ektpedieija, Semeniške ulice et. 2,11., 28. Nainanila (inierati) le iprejemajo in velji trirtopna petit-vrtta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 18 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša Rokopiil se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitv« je v Semeniških uUeah h. št. 2, I., 17. Iihaja viak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. ^tev. 13S. V Ljubljani, v četrtek 12. junija 1890. Letnik XVni. 8vojini soinišljeiiikom. Odbor političnega »Slovenskega društva" v Mariboru priporoča, naj volilci kmečkih občin dne 37. t. m. soglasno volijo v deželni zbor naslednje p. n. gg. kandidate, ki so: I. Volilni okraj M ari b o r (SI. Bistrica in St. Lenart.) a) Dr. Frančiiek Radaj, c. kr. notar in posestnik, bivši deželni poslanec in dež. glavarja namestnik h) Frančiiek Robič, c. kr. okr. šolski nadzornik. II. Volilni okraj Celje (Vransko, Gor. Grad, Šmarije, Laško in Konjice.) a) Miha Voii^jak, posestnik, predsednik »Jožno-štaierske hranilnice", državni poslanec in bivši deželni poslanec 1) Dr. Joiip Semec, posestnik, odvetnik, načelnik okr. zastopu celjskemu, bivši deželni poslanec. in. Volilni okraj Ljutomer (Ormož, Gor. Radgona.) Dr. Ivan Deiko, odvetniški koncipijent, ud okr. zastopa celjskega. IV. Volilni okraj Ptuj (Rogatec). Dr. Frančišek Jurtela, posestnik, načelnik okr. zastopu ptujskemu, bivši deželni poslanec. V. Volilni okraj Brežice (Kozje, Sevnica). Jolip Jerman, ces. svetovalec, bivši deželni poslanec. VL Volilni okraj SI. Gradec (Šoštanj, Marenberg). Dr. Jolip Šuc, duhovni svetovalec, nadžupnik iu dekan, bivši deželni poslanec. Maribor, dne 9. junija 1890. Odbor „Slovenskega društva" Rojaki! Slovenci! Zadnji »Mir" je objavil naslednji volilni oklic: Volitve za deželni zbor so tukaj! V kratkem, morda še ta mesec, bodete po raznih občinah volili volilne može, kateri pojdejo potem ob svojem času v Velikovec, ali Celovec, ali Beljak, ali Št. Mohor poslance volit. Kaj vam hočemo novega povedati o imenitnosti volitev, kar vam nismo že večkrat na srce pokladali? V kratkem bote z lece slišali pastirski list vseh avstrijskih škofov, katerega smo priložili današnji številki »Mira" in katerega vam priporočamo v vestni preudarek. V tem listu lahko berete, kako imenitna reč in kako potrebna nam je verska, katoliška šola. To pa bomo le tedaj dosegli, če bomo katoliške može za poslance volili. Zato nas škofje, naši cerkveni poglavarji, ki smo jim pokorščino v verskih rečšh dolžni, proti koncu tega pastirskega lista opominjajo, naj si vsi prizadevamo, da si izvolimo katoliške može za poslance. Vsi tisti Slovenci torej, ki volijo na liberalno stran, se zoperstavljajo svojemu škofu, se zoperstavljajo svoji dušni materi, katoliški cerkvi; kajti posebno nemško-libe-ralci so že večkrat in pri vsaki priložnosti izrekli in še pravijo, da nočejo nič slišati o verski, katoliški šoli. Pa tudi kot Slovenci morate voliti z našo slo-vensko-katoliško stranko! Ona se poteguje za vas, brani sv. vero, ob enem pa tudi vaše pristne ndrodne pravice proti domačim ia zunanjim nasprotnikom, ki vam še tega ne privoščijo, da bi se vi čutili in živeli v svojej lastnej domovini kot Slovenci! Koroška dežela — starodavna lepa naša domovina — je bila nekdaj čisto slovenska. Blizu Gospesvete vidite pod milim nebom spomenik, na katerem so koroški vojvode še pred štiri sto leti v slovenskem jeziku morali prisegati, da bodo branili sv. vero, sodili pravico itd. In dandanes nas je le še tretjina Slovencev na Koroškem, in kako se ravna s to domačo manjšino v šolah, pri urad-nijah, v deželnem zboru itd.? Poglejte okoli sebe po drugih'deželah! Povsodi vidimo, da Slovani stopajo na dau in si zmirom več veljave pridobivajo; samo na Koroškem naj bi bil Slovenec zaničevan in za malovrednega spoznan, in ne bi smel za-se terjati narodnih pravic, ki mu gredo po božjej in državnej postavi? Koroška — nekdaj zibelj in središče slovenskega n&roda — naj bi slovenščini bila grob?? Zakaj pa? Ali koroški Slovenci ne plačujemo davkov, kakor Nemci, ali ne dajemo svojih sinov v vojake, primeroma več kakor Nemci? Pri enakih bremenih morajo biti tudi nam enake pravice! Ali mar liberalci tako dobro gospodarijo, da bi jih morali za volj gospodarstva voliti? Kdo je naredil tisto ostro gozdno postavo, če ne liberalci? Ali se ni pod liberalno vlado naložil davek na domačo slovensko pijačo, na koritnjak, tako da so morali kmetje kuhanje koritnjaka čisto popustiti? Ali ne rastejo deželne doklade od leta do leta? Največ denarja se potrosi za šole; in kakošne imamo šole? Ali vam pomagajo izrejati vaše otroke v krščanskem duhu in v strahu božjem? Ali se poučuje v njih vaša mladina na podlagi materinega jeiika? Osem let se trpinčijo vaši otroci s samo nemščino, pa še tiste se ne naučijo, toliko manj pa kaj druzega, ker nemškega pouka ne razumejo. Tako vravnane šole so mučilnice za slovenske otroke, a ne učilnice. Ali je bilo treba par milijonov v Dravo vreči za tiste stavbe, ki večjidel ne bodo nič pomagale? Kako huda plačila imajo zdaj tisti ubogi posestniki, ki so blizu Drave in Žile, in dostikrat še pravijo, da jim vodne stavbe več škodujejo, kakor koristijo! T4ko je gospodarstvo liberalcev v deželnem zboru! Dobro bi bilo, da spravimo vsaj nekaj naših mož v deželni zbor, da bi liberalcem na prste gledali in jim povedali, kaj ljudstvo želi in kje ga čevelj žuli! Zato pa bodite vsi na mestu, ne pustite se preslepiti s sladkimi besedami in praznimi obljubami, ampak zvesto se držite nas, vaših pravih prijateljev, — slovensko - ka to 1 i šk e stranke! LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Daljf.) Vsled izpahnenja iz lige sem dobil nekaj pisem od ligarjev. Veliko jih je reklo, da me obžalujejo. Trije ali štirje so me psovali. Prostomiselska gospa pa, ki se je vedno zanimala za moj boj proti veri, je pisala moji ženi, da bi jej naznanila red življenja, kateremu bi se imel podvreči; ker po njenih mislih sem očividno blazen; celo svoje posestvo na kmetih mi je ponudila za bivališče, da bi imel popoln mir. Dobil sera pa od druge strani srečovoščilno pismo od tajnika antiklerikalne zadruge, skupine toulonskega prostomiselstva. Tudi on je oči odprl nekaj časa pred menoj. Bil je zelo strpljiv človek. Ko njegova žena nevarno zboli, prosi, da bi bila previdena s sv. zakramenti, in spoštujoč to poslednjo voljo pošlje po duhovna. Dragi mrlič je bil potem cerkveno pokopan. To obnašanje, tako pravilno mu je prineslo trpka očitanja od toulonskih ligarjev, ki so hoteli, da bi prostomiselski mož zabranil ženi umreti v njeni veri. Tajnik antiklerikalne unije je vsled tega podal odpoved; nestrpnost njegovih tovarišev ga je razsvetlila. Sedaj je odkritosrčen spreobrnenec, katoličan, poln gorečnosti; njegova vrnitev k Bogu je bila posebno goreča. Dan po glasoviti seji, ko sem stal v boju osebno pred svojimi nekdanjimi tovariši brezbožnosti, obišče me eden izmed prvih vrednikov londonskih »Catholic Times" ; ko sva dolgo časa se pogovarjala, predlaga mi, predstaviti se msgr. di Rende, nunciju sv. stola v Parizu. Rad sprejmem ponudbo, preveč češčen, da bi bil sprejet jaz nevrednež od zastopnika papeževega. Msgr. di Rende je bil poln dobrote. Z izbrano milobo me popraša o mojih otroških letih; kar ga je najbolj zanimalo, je bilo vedeti, v kakih okoliščinah sem se ločil od cerkve; ležeče mu je bilo na tem, da bi vedel za odločilni vzrok moje nevere. Nisem mu nič prikril. Ko sem omenil svoj zapor v Mettraju, ni se mogel zdržati, da bi ne rekel: »Ubogi otrok! ubogi otrok!,.. Vam se ni prilegala ostra vlada, to že vidim. Vsaj okoristite se s svojo skušnjo; in ker Vaše spreobrnenje jezi osebe, ki so Vara najbliže, bodite jim boljši kakor kdaj!" Razložira rasgr. di Rende svoje načrte. „Kaj mislite storiti?" me je poprašal. »Moj dom", mu odgovorim, »je postal bivališče najsilovitejšega razpora; popolnoma sem prišel ob upanje. Ločila se bova, jaz in moja žena radovoljno. Jaz se želim zgubiti. Šel bom končat svoje žalostno življenje v kak samostan, da bom molil iu delal pokoro do smrti. Eden mojih Ijonskih prijateljev išče ta trenotek za-me kak prostor pri kartu-zijanih." Nuncij mi odsvetuje ta načrt. »Ne dajte se vleči", rai reče, »po nepremišljenem sklepu, zaradi česar bi se morda pozneje kesali. Mislim, da nekoliko samote bi Vam ta trenotek koristilo, pa kratek čas, čas potreben, da si mir dobite za dušo. Pretežavno bi bilo v stanu, v kakoršnem ste zdaj, odločilne sklepe storiti. Pa tudi nimate pravice ločiti se od svoje male družine. Vi ste prinesli nevero v svojo hišo; če prenašate danes brezbožnost, bodete delali pravo pokoro ... In zakaj bi Bog, ki je bil tako usmiljen do Vas, ne odprl kdaj oči tem, ki so Vam dragi, kakor jih je Vam odprl? .. . Molite, molite; bodite dober, ljubeč, potrpežljiv; ljubite svojo družino prav iz srca; Vaša žena in Vaši otroci bodo poslednjič sprevideli, da jim cerkev ni vzela koščka Vaše ljubezni, in z božjo pomočjo ta poskušnja, ki je pravična in zaslužena, ne bo vedno trajala." Zaupnim moi^m, potem mm udom našega političnega druHv« i> vaom dragim rodotjabom- pa priporočamo najno in toplo: Skliiite t vsaki obiini slovenske volile« te občine na pogovor, to je vam, kedar so nove volitve že razpisane, po postavi dovoljeno, ne da bi morali za to še-U prositi. Posr«-tujte se, kater« može bi postavili za volilne može, in kedar sta jib zbrali, napišite njih imena na listke in te lisU delite vsem volilcem, katerim morate povedati, da naj vsak s tem listkom gotovo pride k volitvi na določeni dan. Posebno delavnost priporočamo rodoljubom v podjunski dolini; kajti tam imamo npanje do zmage, in velika sramota bi bila za nas, ko bi tam propali, ker bi Slovenci potem v deželnem zboru ne imeli nobenega poslanca! Nasprotniki delajo na vse kriplje; oni bi nas radi pogazili in veselja bi skakali in vriskali ter bi se že pripravljali na pogreb slovenščine na Koroškem! Tega veselja jim pa vendar ne smemo napraviti! Pa tudi po drugib volilnih okrajih moramo pokazati, da smo še tukaj. Le poskusimo povsod svoje moči, da bomo naše volilce navadili na volilni boj, in drugo leto, ko bodo še imenitne j še volitve za državni zbor, bomo imeli vojščake že bolj izurjene in izšolane! Letos bomo spoznali, v katerih krajih smo še slabi, in do druzega leta se to morda popravi. Zato želimo, naj Slovenci povsod v volilni boj stopijo; tudi po tistih krajih, kjer ni še prav upanja do zmage. Ako hočemo kedaj zmagovati, moramo naše mlade čete na volilni boj navaditi! Sklenemo s prošnjo in molitvijo do pravičnega, vsegamogočnega Boga, naj pravično stvar varuje in blagoslovi! Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Jeden najhujših udarcev za naše občine je nova postava o točarini. Ko se je ta postava kovala v Budimpešti za Ogersko, a ob jednem tudi za Hrvatsko, niso imeli naši poslanci poguma, da bi se bili uprli tej postavi, ki se je imela vpeljati tudi na Hrvatskem. §e več. Na samem saboru hrvatskem je bila postava sprejeta, kakor je bila prvotno izdana. Naše občine so se hotele izjaviti proti temu sklepu sabora, ali veliki župani so že pazili na to, da se je vsaka taka izjava v klici udušila. Ali kaj je vse to koristilo? Narod je vendar spregledal, da je to le nov davek za občine, ki so se že tako težko s svojimi dohodki vzdrževale. Ali vse nič ne pomaga; od 1. julija se bode začela pobirati ta točarina po vseh občinah. Mesta in neke občine so odkupile to točarino jedenkrat za vselej, ali večji del njih pa to ni storil, in zdaj se razpisuje v najem pobiranje tega davka. Občine s strahom gledajo v svojo bodočnost. Že dozdaj so imele neznatne dohodke od potroša-rine, s katero so vzdrževale šole in občinsko poglavarstvo; zdaj pride pa še država, ki bode tudi poleg potrošarine pobirala svojo točarino, tedaj od jedue stvari dva davka. S tem so občinski dohodki. ki so po prrotnej nagodbeni postavi našim občinam tajamioni, zmanjšani, ia obiinska oprava mora pri takih okolnostih nazadovati. Pa kakšne neugodnosti bodo s pobiranjem te toteriae, kajti finančni drar jo bode dal t zakup svojemn najboljšamn najemniku, kar pa občina po navadi ne bode mogla biti, ker ne bode mogla že radi prevelikih upravnih troškov veliko obljubiti, in tako bosta v jednej občini od istih predmetov dva najemnika. In ker se pri takih priložnostih po navadi znajo židje okoriščevati, bati se je, da se jih bode k nam še več naselilo iz blažene Ogerske, ki nas s tako vrstjo ljudij v obilnej meri oskrbljuje. Jedno zlo rodi drugo. Da so se naši poslanci jednostavno postavili na temelj nagodbene postave, po katerej je hrvatskim občinam takozvana potrošarina pripušeena T lastno porabo, in da ne more nobeden drugi, tedaj tudi država ne, vzeti tega dohodka zd-se, ne bi danes naše občine stale pred važnim vprašanjem: biti, ali ne biti; kajti na doklade na direktne davke se ne sme niti misliti, ker so zaostatki samih davkov preogromni. Tako se tedaj žrtvuje blagostanje naroda radi samega jedinstva z Ogersko, ki nam je že toliko krvavih ran vsekalo. Kaj pomagajo vse vladine naredbe, če pa ni kje kaj vzeti, in če se ndnje finančni erar ne ozira. Le-ti zakupi točariue so prava gospodarska propast naših občin, kajti sedanja potrošarina bode narasla dvakrat tolika, kakor je bila dozdaj, pa ni dvoma, da se morajo občinski dohodki zmanjšati. Ker se bode vsled teh doklad vsaka pijača podražila, bode se je tudi manje stočilo, ter se dohodek tudi na ta način zmanjšal. Pa vzemite pri tem še elementarne nesreče, posebno filoksero in peronospero, ko ste pri nas že toliko vinogradov pokončali ter jih pokončujete, kako bode mogoče občinam državno točarino izplačevati poleg svoje potrošarine? Saborska večina je pri razpravi te za našo zemljo tako nepravične postave glasno ploskala onim govornikom, ki so dokazovali, da bode ta postava za hrvatske občine koristna in dobra; a zasmeha-vala opozicijo, ki je trdila, da je ta postava o točarini za kraljevino Hrvatsko največja krivica, ker se ž njo naše občine zatirajo. Takrat je bila morda večina tudi prepričana o tem, kar je trdila, saj mnogo o tem ni nobeden njen član razmišljal; ali zdaj pa se nam zdi, da že mnogi članovi vladine stranke spregledujejo, kakšno pogačo so spekli hrvatskim občinam, ali vendar niso toliko odvažui, da bi to svoje prepričanje javno izrekli, ali pa da se odločno zavzamejo, kako bi se občine obvarovale škode, ki jim preti od izvršitve te nove postave. Celo vladini listi nekako molče o tej zadevi, kakor da so tudi oni uvideli nevarni položaj naših občin vsled te nove postave. Tako n. pr. »Narodne Novine" čisto kratko odgovarjajo »Obzoru" na njegov ojster — deloma zaplenjen — članek v tem pogledu samo na ono točko o najemu te točarine, da ima namreč finančni erar pravico, tak najem razpisati. Ali tega ni tanik«! .Obzor", nego on j« Mmo opozoril, kako se bode pri vwm tom poslu •labo godilo občinam. Po toči n« pomaga nič zvo-■iti, ia naši poslanci bi si bili morali dobro zapomniti prislovico: »Prinoipiis obsta, saro medicina paratur". Živo sem zahvalil msgr. di Rendo za te to-lažilne besede in pokleknem predenj. »Monseigneur", mu rečem, »sveti Stol naj sprejme v vaši osebi izraz mojega resničnega ke-sanja za preteklo in obljubo moje spoštljive udanosti brez pridržka za .sedanjost in prihodnjost!" Njegova prevzvišenost me blagoslovi in precej vzdigne. »Zdaj, moj prijatelj", reče, »objemiva se, kakor oče in sin." Jaz se vržem v njegove roke. Tako so mi bile vzete cerkvene kazni izrečene proti meni. Dne 31, avgusta grem za štiri dni v hišo redovne samote v pariški okolici. Mudilo se mi je priti pred sodišče pokore; dn^ 24. aprila se nisem mogel izpovedati, ker sem bil v »pridržanem slučaju". Res, da so moji nekdanji tovariši od lige trdili, da vedo, da hodim k izpovedi in k obhajilu že nekaj mesecev. Pa slabo je z4-me, da ni bilo tako, in prostomiselniki so zopet enkrat več govorili o reči, o kateri niso prav nič vedeli. Izpovedati se mi je dovolilo še le 4. septembra. Prebil sem tri dni v premišljevanji in molitvi, in 4. septembra mi dfi častiti oče C..., preskrbljen s polnomofijem, odvezo. Pa moja draga žena, bolj in bolj razsrjena, terja ločitev od mene. Jaz jej delam grozo, govo- rila je in govorila kakor je mislila. Udal sem se torej v to skelečo ločitev, ki pa k sreči ni dolgo trajala. Ne pretrga se zaradi razločka v mišljenji zveza desetih let. Dne 12. novembra moja žena po več shodih privoli, da bi zopet vkup živela, in bilo je pogojeno, da bova živela v obestranski strpnosti. Pa treba mi je bilo še pobožno romanje izvršiti. Želel sem zopet videti svojo dobro in sveto botro, katere žrtva in molitve so gotovo med vzroki mojega spreobrnenja. Šel sem torej v Lyon, kjer sem se sošel s svojim preljubljenim očetom, prišlim iz Marseilla k tej priliki, vkljub visoki starosti. In 15. novembra sem imel neizrekljivo veselje obnoviti že svoje prvo obhajilo v mali kapeli samostana naše gospe de la Rf'paration v oddelku sv. Ireneja, prav zraven Fourvieres. Drugi dan sem zopet videl Mongre, blagoslovljeno bivališče najsrečnejših dni otroških let, in po dobroti božje previdnosti sem ondi dobil izvrstnega očeta Samuela, ki je tudi bil na potu; ta je ravno tisti, ki me je pred dvajsetimi leti pripravljal na prvo sv. obhajilo. Dn»' 18. sem bil zopet doma pri ž^ni in otrocih. (Konec sledi.) na Slovenskem. VIL Govor poslanca dr. viteza Tonkllja v državnem zboru dne 30. aprila 1890. Visoka zbornica! Četudi govorim danes kot generalni govornik k tej stvari, bom sicer skušal svojo nalogo kot tako izvršiti, vendar pa se bodem moral več ali manj omejiti le na zadeve svojih somišljenikov, oziroma na dežele, katere oni zastopajo in potem hočem le s strokovnjaškega stališča omeniti poučevanja na srednjih šolah. V tem oziru bi zagotavljal in poudarjal, da so učenci na naših srednjih šolah preveč preobloženi. Kajti pred vsem moram konstatovati — in sicer z obžalovanjem — da se morajo učenci večinoma slovenske oziroma italijanske narodnosti na Primorskem, Koroškem, Štajerskem in Kranjskem učiti na srednjih šolah v tujem jeziku. Ce pomislimo, da so ljudske šole večinoma, četudi ne povsem, osnovane na podlagi maternega jezika, da se poučujejo otroci v ljudskih šolah v svojem maternem jeziku, da nimajo torej priložnosti, da bi se toliko priučili nemškemu jeziku do takrat, ko stopijo na srednje šole, ker se otroci več ali manj v nemškem jeziku prostovoljno poučujejo, pritrditi mi morate, da so vsto-pivši v srednje šole preobloženi, ker se poučujejo v vseh predmetih v nemškem jeziku. Vrhu tega ne UČ6 se le navadnih predmetov v tujem jeziku, temveč učiti se morajo takoj na gimnazijih drugi, in sicer latinski jezik. Učiti se morajo naenkrat tri jezike in ko pridejo v tretji razred srednjih šol, poprijeti se morajo še grščine. Da je na ta način težko učiteljem vspešno poučevati in učencem vspešno učitelje poslušati in učiti se, da so torej tukaj jako velike težave, ker umejo učenci učitelja le malo ali pa nič; lahko se razume, da se doseže na ta način namen pouka le težko ali pa nepovoljno. I Zato si prizadevamo že deset let, da se vendar enkrat tudi na srednjih šolah odstranijo te nenaravne razmere in se postavi pouk na pravo peda-gogiško pametno podlago, da se namreč poučujejo dijaki v maternem jeziku tudi na srednjih šolah. Le potem bo mogoče, da bodo slušali pouk z vspehom in lahko reševali njim stavljene naloge. Nikdar se nismo postavili mi na to stališče, da naj se ne uč^ učenci ob jednem tudi nemškega jezika, baš nasprotno, poudarjali smo vselej, naj se ponudi našim učencem priložnost, da se tudi nemškemu jeziku popolnoma in korenito priuči (Tako je! na desnici) in se jim odpre tudi nadaljno polje nemškega slovstva, kakor skrbimo pri nas na Primorskem, da se priuči slovenski otroci tudi italijanskemu jeziku, ker je tudi italijansko slovstvo po-, sebno kulturnega pomena in jim je odprto zopet slovstveno polje, na katerem se lahko izobražajo. Nadalje smo poudarjali, da bi se sploh učenci mnogo laže priučili nemškemu jeziku, če bi se postavil pouk na podlago maternega jezika, ne pa, da se učence sili, učiti se vseh predmetov v tem jeziku, katerega še ne razumejo ne. Kajti skušnja uči, da se vsakdo na podlagi temeljito priučenega maternega jezika mnogo laže in koreniteje nauči drugega jezika, ker ni le dovolj, da si pridobi učenec »co-piam verborum" ali zapomni le nekaj besed, temveč treba je umeti duh tujega jezika. To je pa le tedaj mogoče, če se svoj materni jezik dobro pozna, da primerja te ali one izraze, kako se povedo v maternem in kako v drugem, tujem jeziku. NaŠi učenci so preobloženi, ker so primorani v tujem jeziku učiti se drugib jezikov in vseh predmetov. Jaz pridem tedaj še enkrat na neko misel, katere sem omenil že lanskega leta pri proračunski razpravi, in sicer, da bi bilo bolje, da bi se v onih deželah, v katerih je več jezikov, poučevalo v grščini le na višjem gimnaziji. Potem bi bil prostor za priučenje drugih jezikov, namreč deželnih — ia sicer maternega in drugih — in tudi latinskega. Pri teh jezikih, po mojem mnenju bi bilo treba ostati na nižjem gimnaziji in se ž njimi zadovoljiti. Jaz trdim še več in pravim, da bi se lahko na višjem gimnaziji dijaki toliko več nančili grščine, kar bi je odpadlo na nižjem. Kajti učenci bi bili daSevDo bolj rtiviti in t jetikovnem ozira bolje pri-prtvljeni; in poseboo t Dsših krsjih bi se ačenei veliko lažje priučili grškemu jezika, ker ima veliko sorodnost a slovenskim. To pa oi samo moje mnenje, temveč je tadi nadzornik ljudskih šol tržaške okolice, ki je izvrsten jezikoslovec in je ob jednem sestavil izvrstno grško slovnico za Italijane, prav na mojem stališči. Ni torej nikakor mogoče, da bi sa uravnale v vseh deželah po istem vzgledu. Treba je pred vsem gledati na to, kar je raznim pokrajinam lastno in kar razne dežele v jezikovnem oziru posebno za-se tirjajo. Potem je še-le mogoče pravo določiti in ukreniti, kar je nameravano. Pri tej priložnosti, ko že govorim o vspehih na srednjih šolab, bi pa vendar rad omenil še neke stvari, ki je posebno velike važnosti. V mislih imam vzgojevalni način. Bil sem celo vrsto let ud deželnega šolskega sveta in lahko vam povem marsikaj iz lastne izkušnje, saj sem sam po sedanjem načrtu vzgojen. Mnogo profesorjev na naših srednjih šolah ozira se premalo na to, da je treba učence tudi vzgojiti. Ti skrbe samo za svoj predmet in vzgojo učencev prepuščajo učitelju verouka, kar pa gotovo ne zadošča, ker bi morali prav za prav sodelovati vsi profesorji. Imel sem profesorja, ki jo bil izvrsten jezikoslovec. Ta profesor — žalibog, da je vže umrl — pregledaval je učence koj pri vstopu v tretji razred, ali so snažni, ali imajo očiščene čevlje, opominjal jih na snago, učil jih lepega vedenja, kako in v kaki daljavi naj pozdravljajo profesorje in druge ljudi. To je, gospoda moja, potrebno in pospeševalno za vzgojo. Kaj pa naj rečem, če se profesorji — in to govorim iz svoje lastne izkušnje — toliko zanemarjajo, da so učencem samim v izpodtikljej. Lahko vam povem, fla so se učenci nekega gimnazija nad tem izpodtikali, ker niso prišli nekateri profesorji k mrtvaškim sprevodom v orni obleki in s cilindrom, ampak da so se vdeležili le slovesnosti v isti zanemarjeni obleki, katero so imeli v šoli. To ne bi smelo biti, ker vpliva tudi to na vzgojo. Jaz bi tedaj šolsko upravo opozoril na to, da bi sploh profesorji gledali in skrbeli za vzgojo učencev ter jim polagali na srce, naj se spodobno in olikano obnašajo tudi v življenju. Glede na preobloženje dijakov omenjam, da pride to preobloženje samo ob sebi, ker so za vsak predmet posebni učitelji, ker ima vsak učitelj svoj predmet za najvažnejši ter ga smatra za edino zve-ličalnega. Tako se tirja od vsakega učenca vse do pičice. Vendar pa je znana resnica, da niso vsi učenci za vse predmete enako nadarjeni. Nekateri učenci imajo posebno nadarjenost za jezike, drugi za zgodovino, spet drugi za naravoslovje, še drugi pa za računstvo. Da bi imel eden in isti učenec posebno nadarjenost za vse predmete, dogaja se vsekako redko, in zato bi se morali ozirati profesorji pri razredbi tudi na lo. če kateri učenec v nekaterih predmetih izvrstno napreduje, bi se lahko ž njim, da se mu olajša prestop v višji razred, nekoliko pregledalo. Veliko mojih sošolcev, katerim je šla v matematiki ali jezikih prav trda, postali so izvrstni juristi, drugi pa, katerim je zgodovina delala težave, postali so dobri matematiki, zemlje-merci itd. Ko bi pa bili ostro s temi ravnali in jim ovirali napredek, bili bi jih popolnoma ugonobili, dočim sedaj častno zavzemajo svoja mesta Prosim torej, naj se ozira visoka šolska uprava tudi na to. Zdaj hočem pa še omeniti naših posebnih želj za vpeljavo jednakopravnosti na naših srednjih latinskih šolah. Že skozi deset let prosimo vsako leto z vsem naporom, da bi se osnovale v južnih kronovinah paralelke na gimnazijih s poučevanjem v maternem jeziku. Še le pod prednikom Nj. Vzvišenosti g. naučnega ministra se je posrečilo, da so dobili v Ljubljani paralelke ua spodnjem gimnaziji, dasiravno še te nimajo popolnoma slovenskega poučevanja, ker se nekateri predmeti še nadalje t nemščini predavajo. Isto preosnovo zahtevamo tndi za gimnazije v Mariboru, Gelji, Gorici, Trstu in Paznu. Gospod naučni minister nas je opomnil, da je preosnova ljubljanskega gimnazija le za poskušnjo; ^e se poskušnja obnese, ne bode nikake ovire, da se preosnujejo tudi drugi imenovani gimnaziji. In kaj se je zgodilo ? Gospod naučni minister je poslal svojega referenta, — m^nim, da je isti, ki je tukaj navzoč, — t Ljubljano. Ta je izpraial učence t paralelkah na višjem gimnaziji, in se prepričal, da 80 tako trdni t nemščini, da je mogoče nadaljno poučevanje t nemščini. S tem je bil odstranjen zadnji razlog, ki so ga staTili nasproti našim opravičenim željam. Tirjali smo od Nj. Vzvišenosti to, — i zasebnim i javnim potom, gospdda se gotovo še spominja mojih besed, da bi se ie vendar jedenkrat pričela preosnova t paralelkah na omenjenih gimnazijih, ko so ovire že davno odstranjene. Nj. Vzvišenost se je pa vedno, — če ne popolnoma, pa vsaj deloma, — protivno obnašal in odgovarjal, kakor Pjthia, tako, da smo ga tako in tako razumeli. (Cujte! na desnici.) Konečno se je vendar odločil, da je tudi v Mariboru vpeljal nekaj jednacega. Vendar so se osnovale mariborske paralelke v nekako pomlajeni meri, ker se le nekateri predmeti slovenski predavajo. Vprašam po razlogu: Zakaj ni Nj. Vzvišenost uvedla v Mariboru tega, kar se je v Ljubljani poskušalo? Pametnega, vtemeljnega razloga ne najdem. Vprašam nadalje: Zakaj ni Nj. Vzvišenost uvedla tega vzora v Celji? V Celji je več slovenskih dijakov, kakor v Mariboru. Celjanje prosijo v jednomer, da se jim skaže pravičnost ter uvedejo slovenske paralelke; in tam je pa še druga nepri-ličnost. Omenil sem že, da so slovenski učenci iz slovenskih ljudskih šol v nemščini le malo poučeni, ko stopijo v srednje šole. Kaj je potem? Takega učenca spoznajo pri vsprejemnem izpitu za nezrelega ter ga zavrnejo v pripravljavni razred. Tu je učitelj, ki ne poučuje, kakor menim jaz, druzega, nego nemški jezik, računstvo in verouk v nemščini. Vpeljano je torej posebno leto, v katerem se otrokom nekaj v glavo vtepa, in še le potem je mogoč vstop v srednje šole. Vprašam torej: Kako pridemo Slovenci do tega, da mora naša šolska mladina izgubiti jedno leto radi pomanjkljive vredbe učilišč? Zakaj nismo Nemcem jednakopravni? Za Nemce ni nikakega pripravljavnega razreda. To je pa tudi naravno, da oni, ki so se poučevali v nemškem jeziku, lahko zadoščajo zahtevam. To tirjamo tudi mi. Temu se pomaga, če se uvedejo slovenske paralelke. Nj. Vzvišenost je zme-: rom pripoznala, da so naše tirjatve v tem oziru I opravičene; ue vem pa, iz katerih razlogov se Nj. . Vzvišenost brani in obotavlja, da bi paralelke v ' resnici osnovala. Gospoda naučnega ministra bi jedenkrat rad resno opomnil, naj že opusti jedenkrat te pomisleke, ter ugodi našim željam, opravičenim željam, v popolni meri. (Konee sledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 12. junija. ^NTotraiite dežele. Delegati pri cesatju. Iz zanseljivega vira j se poroča: Ko je predsednik avstrijske delegacije ; knez Czartorjski nagovoril cesarja in omenjal ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti vseh narodov, odobravali so delegati te besede z nenavadno navdušenostjo. To je cesarja tako ganilo, da so mu solze stopile v oči. ČeSko-nemiica »prava. Liberalni listi brezvestno zavijajo besede, katere je cesar govoril dr. Biegru v Budi, da je namreč sprava državna potreba. Češki listi odločno odgovarjajo liberalcem. Tako piše »Mor. Orlice": »Češki poslanci ne bodo nikdar zapustili svojega pravnega stališča. Ako se vlada odloči za pravico, bode se sprava posrečila, ako pa ne najde poguma, je sprava pokopana." Gibanje med Itusini. V Tarnopolu se je vršil velik shod rusinskih strankarjev. Sklenilo se je, da pošljejo k cesarju deputacijo, katera naj ozuači cesarju prežalosten položaj rusinskih prebivalcev. Businskim deželnim poslancem so podelili zaupnico in sprejel se je predlog, kateri naj opozarja župane v rusinskih občinah, da se poslužujejo odslej T uradnih zadevah ruščine in ne več poljščine. Tnanje držare. Srbija. Povodom slavnosti v Šabacu je imel kralj Milan govor, v katerem je omenil, da vidi na obzorji srbske politike črne marogo, katere pret^ tudi vladarski rodovini Obrenovicev, polno zaupanje pa ima v armado in srbsko vlado. Govoru je sledilo splošno odobravanje. Ministerski predsednik Gruič je odgovarjal, da omenjeno vladarsko vprašanje ne iivi v narodu. Balkan. O zadnjem porazu kristijanov v okolici ipeiki se je že poročalo listom. Da vidi naše ljudstvo, koliko morajo trpeti kristijanje pred divjimi Turčini, poročamo to vest natančneje: Dnč 10. maja napali so Arnavtje iz Ukča in Sogrla več kričanskih vasi t okraji ipeikem, vdrli so v njihova pohištva in si jih meni nič, tebi nič prisvojili. Oblastno so r njih zapovedovali, kakor da so pravi pravcati posestniki. Na prošnje, vzdihe, solze in jok nesrečnih vaščanov se je vendar ganila brezverska četa toliko, da je dovolila vaščanom ostati v njihovih hišah. Tako so živeli nesrečniki več dni x nadležnimi gosti pod eno streho, a kmalu so se prepričali, da je manj strašna smrt vsled lakote, kakor tako življenje. Vaščanje so torej sklenili, da popusta vse svoje nepremično imetje Arnavtom ter se preselijo v Srbijo. Roparji so bili tega veseli in so dali štiri mlade ljudi izseljenim vaščanom za spremljevalce. Tako je odpotovalo do 100 kristijanov s 37 konji in 300 ovcami mirno proti Srbiji. Komaj so prišli do meje, že jih napade druga roparska četa Arnavtov. Možje-kristijanje se postavijo roparski druhali v obrambo in začel se je strašen boj. Palo je 80 kristijanov, ostalih 16 je zbežalo z desetimi konji preko meje v Srbijo. — To so izvestno žalostne razmere, v katerih morajo živeti jugoslovanski kristijanje z brezvestnimi sosedi. Te strašne krivice vpijejo v nebo za maščevanje. Bolgarija. Odgovor avstrijskega cesarja na nagovora delegacijskih predsednikov, kakor tudi govor Kalnokjjev sta naredila na uradne kroge bolgarske najboljši vtis. — S tako mirnim in dobrohotnim sosedom, kakor je Avstrija, se pač lahko živi. Francija. Francoski listi pišejo zadnje dni mnogo o nekem Borrasu, kateri se je bil baje vdeležil umora 1887. I. z dvema Španijolcema. Sprva je bil obsojen na smrt, pozneje so premenili z milostjo to kazen v dosmrtno ječo. Še-le čez tri leta so prišli na to, da je bil nesrečni Borras po krivem obsojen in trpel po nedolžnem kazen. Prefekt avig-nonski je poddril kaznjencu nekaj denarja, da je mogel v Csrcassone k svoji družini. Ker je Borras in njegova družina prišla vsled krivične obsodbe popolnoma na beraško palico, poslal jej je »Figaro" 1000 frankov in nabira nadalje milodare za nesrečna družino. Ta žalosten dogodek je dal povod poslancu Jožefu Reinachu, da je predložil zbornici načrt o odškodovanji nedolžnih obsojencev. Že več desetletij je vtonilo v večnost, odkar se je sprožila misel za imenovano odškodovanje, a žalibog ostala je le misel. Koliko solz, bede, gorja morajo prebiti nedolžni obsojenci in njihove družine. Italija. Kakor se poroča iz Rima listom, čuti je v italijanski zbornici glasove, da bi se znižala vojaška službena ddba na dve leti. Italijanske finančne razmere so v tesnem položaji. Da bi bili torej manjši troški, predlagali so nekateri državniki, naj se zniža službena doba vojakov. Kakor dobro bi sicer bilo to za državno blagajnico, vendar je bil vojni minister odločno proti imenovanemu nasvetu. Belgija. Iz Bruselja se poroča dne 10. t. m.: Pri današnjih dopolnilnih volitvah v zbornico so izgubili liberalci v Gentu en sedež. V Gentu so bili izvoljeni zopet konservativci z 500 glasovi večine. Nekateri dosedanii liberalni posisnci gentski, med njimi župan, niso bili zopet voljeni. V Verviersu so izgubili konservativci en sedež, v Soigniesu, Tournayji in Luttichu so bili liberalci zopet voljeni. V drugih mestih pa so obdržali konservativci svoje stališče. Dnevne novice. (»KatoIiSko-politično in gospodarsko drnštvo ' za Slovence na Koroškem") priredi prihodnjo nedeljo dne 15. junija v gostilni »pri Miklavcu" blizu Žitare Vasi ob 3. uri popoldne drugi shod. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Razgovor o prihodnjih volitvah za deželni zbor. 3. Poučen govor o gospodarstvu. K temu važnemu shodu so povabljeni vsi slovenski volilci podjunske do-' line, pa tudi od udov vpeljani rodoljubi iz drugih j krajev. j (Osebne vesti.) Znani isterski rodoljub in od-j vetnik dr. Matko Laginja se je stalno namestil v Pulju. — Vodja državne gimnazije v Pulju dr. Fr. I Svvida je imenovan za člana isterskega deželnega šolskega sveta. (Letina na Kranjskem) dobro kaže; le v logaškem okraju zopet črv dela škodo. Revščina po deželi pa je velika; ljudje še vedno hodijo prosit pomoči k deželnemu odboru. (»Obzorov" vrednik v zapora.) Zagrebški »Obzor" od zadnjega petka je bil zaplenjen in sicer zaradi kratke opazke o banovem obnašanju pri sprevodu sv. Rešnjega Telesa dan. Takoj isti večer so preiskali vredništvo in tiskarno. Ker odgovorni Trednik gosp. Franjo Pečnjak ni hotel imenovati dotičnega poročevalca, so ga zaprli zaradi prestopka po § 300 kazenskega zakona v temno sobo z omrežjem, kjer sta bila že dva zločinca. Še ie v torek ga je preiskovalni sodnik pustil iz zapora. To so fakta, ki pojašnujejo razmere onkraj Sotle. (Plače finančne straže) so zvišane, in sicer dobi nadzornik 401 gld. 25 kr., višji nadzornik 498 gld. 75 kr., in respicijent 602 gld. 25 kr. na leto. Vsakdo dobi še 60 gld. na leto za obleko, za stanovanje pa po stopnji 36 gld., 87 gld. 60 kr. in 109 gld. 50 kr. doklade. (Pri zgradbi kamniške železnice) iščejo podjetniki takoj dvesto delavcev. (Detelaa razatava t Gradci) bode se začela dne 3. avgusta in bode trajala do dne 4. oktobra. Prišel bode tja tudi presvetli cesar. (PomiloSčen) je Emerik Gjujto, ki je pri porotnih sodbah v Celji bil obsojen v ječo za tri leta, ker je v dvoboju usmrtil Poglajena iz Mislinja. (Lepa pridobitev.) Pod tem naslovom poroča .Edinost", da je na gimnaziji v Pazinu bil za Hrvate hrvatski jezik obligaten predmet. Ta gimnazija pa je, kakor znano, premeščena v Pulj, kjer pa hrvaščina nima prostora. To je torej vspeh boja naših poslancev. (Izpred porotnega sodiSča.) Dn6 10. t. m. je bil Miha Grilec z Visokega zaradi posilstva obsojen na 15 mesecev težke ječe, France Bavčar zaradi enakega hudodelstva s 6 glasovi proti 6 oproščen. Pri tretji obravnavi je sedel na zatožni klopi Janez Olip iz Spod. Gorja. Minolo jesen je Olip vsled prepira Primoža Kurija tako udaril s kolom po glavi, da je Euri neozdravljiv. Dne 26. aprila t. 1. pa je prišlo več mladenčev iz Zaspega v neko krčmo v Spod. Gorjah, kjer je bilo zbranih več domačinov, med njimi Ohp. Andrej Dobravec je očital Olipu poškodbo Kurija. Vsled tega je Olip domov gredi z nožem sunil Dobravca v ramo in ga težko ranil, Janeza Dornika pa v ramo iu roko. Po izreku izvedencev je rana Dobravčeva težko, Dornikova pa lahko telesno poškodovanje. Janez Olip je bil obsojen na tri leta težke ječe, poostrene s postom. — Včeraj so se morali zagovarjati zaradi tatvine Jakob Puntar, Luka Udovič iu Janez Godeša. Dne 3. februvarija t 1. je sedel v Šebenikarjevi gostilni na Rakeku žtvinotržec Miha Kraševec ter kazal listnico polno denarja. Ko je zadremal in se zopet prebudil, pogrešal je listnice z denarjem. Kraševec trdi, da mu je bilo ukradenih najmanj 1700 gld. Za-tozenci so tačas sedeli v gostilni pri sosedni mizi, listnico izmaknili in si denar razdelili; Puntar iu Godeša sta vzela nekaj nad 500 gld., Udovič pa ostalo. Obsojeni so: Udovič na 5 let težke ječe s postom, Puntar na 15 mesecev s postom, Godeša na 8 mesecev. (Odbor ^Slovenskega pevskega drnStva") je v svoji zadnji seji določil, da se bodo glavne pevske vaje za veliki pevski zbor dne 10. avgusta vršile v sledečih krajih: 1. na Krškem za pevce iz Brežic, Krškega in Sevnice; 2. na Laškem za pevce iz Celja, Laškega in bližnjih okrajev; 3. v Smarji za pevce iz Slatine, Šmarja in Šentjurja; 4. v Mariboru za pevce iz Maribora in okolice; 5. v Ormožu za pevce iz Ljutomera, Ormoža in Ptuja. — Glavne vaje, koje bode vodil društveni kapelnik, se začno 17. julija; dan vaje v določenih krajih se bode pravočasno naznanil. Koncertne pesmi naj se torej do omenjenega časa nauče kolikor mogoče popolnoma, tako, da bodo že te vaje pokazale, da bode petje izborno, vspeh koncerta sijajen. (Vipavska čitalnica) bo prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. ob 7. uri zvečer v svojih prostorih imela izredni občni zbor. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, zato odbor tem potom najuljudneje vabi vse p. n. gg. ude k obilni vdeležbi. (Vabilo.) Litijsko pevsko društvo v zvezi s šmartinskim pevskim zborom vabi vsa ^slovenska pevska društva" k bratovskemu sodelovanju pri Ravnikarjevi svečanosti, ki bode dn^ 13. julija t. 1. na Vačah. Skupna vaja bode pred mašo v šoli na Vačah. Pri sv. maši se bode pela Nedve-dova „Slava Stvarniku" in Foersterjera „Spevajte Bogu". Pred govorom t', notarja in dež. poslanca Luka Svetca se poje Jenkova »Molitev", in po go voru pa Fran Gerbičev ,Slovanski Brod" in K. Beudl-nov „Svoji k svojim". Pri banketa nastopajo pojedini pevski zbori vsak z4-se ter pojo poljubne pesmi. Litijsko pevsko društvo sekiric (not) za zgoraj omeujene pesmi (za olicijelni del) zvunanjim pevskim zborom ne more pošiljati, ker jih nema — in ker smo tudi prepričani, da jih ima slehrno pevsko društvo v svoji zbirki. — Bratje pevci! Združimo se ter pokažimo svetu, da umemo tudi mi visoko ceniti velike zasluge za razvoj našega milega ma-teruega jezika, ki si jih je stekel slavni tržaško-koperski škof Ravnikar! Torej k obilni vdeležbi še jedenkrat vabimo vse slovenske pevce. (Drnibi sv. Cirila in Metoda) je doposlala te dni notarska činovnica, gospica L. Roblek-ova, mnogo slovenskih knjig raznovrstne poučne vsebine. — čast in zahvala častiti domoljubki! — Morda, a ne upamo si soditi, je gospica darovateljica s tem izglednim činom hotela biti budilka somišljenkam na okrog? (Statistika »dvetnikov.) V Avstriji je bilo pri-četkom 1. 1890. vkupe 3007 odvetnikov ali advoka* I tov, in sicer: Na Nižje-Avstrijskem 837, Gorenje-Avstrijskem 79, Solnograškem 20, Češkem 761, Moravskem 260, v Šleziji 60, na Štajerskem 155, Koroškem 30, Kranjskem 21, Tirolskem 46, Pred-arlskem 14, Tržaškem 95, Goriškem 31, v Galiciji 344, Bukovini 63 in v Dalmaciji 58. Raznoterosti. — Nesrečna smrt. Ii Pistjana se poroča: Te dni je divjala tukaj strašna nevihta. Dvajset ljudij iz bližnje vasi Luke je pribežalo pred silno ploho pod veliko drevo. Ko so nesrečniki vedrili pod širovejnim drevesom, vdari strela v drevo in šest vaščanov se zgrudi mrtvih ua tla. Ostali so več ali manj poškodovani. — Okraden birmanec. Dunajski listi poročajo: Štirinajstletni učenec Edvard Nesbeda je dobil zadnje dni pri birmi lepo srebrno uro iu verižico. Nekega dne potem se je šel sprehajat po Pratru. Na sprehodu je zašel v malo bolj zarastene prostore, kjer se mu je pridružil kočijaž Karol Brtickner, ki je bil baš brez službe. Brž mu je začel pripovedovati, da gre po konje iu voz ter je vabil dečka, naj ga spremlja. In šla sta vkupe. Kar udari kočijaž dečka s pestjo v želodec in zbeži z uro. Dasiravno ga je bil zelo udaril, vendar je bil še toliko pri moči, da je klical na pomaganje. Kmalu je bil zločinec v rokah redarjevih, in izročen deželnemu sodišču. Teleg^rami. Dunaj, 12. junija. Eegent Protic in Fazlic sta se pripeljala iz Belgrada. Budimpešta, 12. junija. Najvišje sodišče je razveljavilo razsodbo o temišvarski loterijski aferi in zaukazalo novo kazensko preiskavo proti ženi Puespocky. Praga, 11. junija. „Oeška Politika" zatrjuje, da prijatelji dr. Riegra ničesa ne vedo o njegovem odstopu. Pariz, 11. junija. V St. Etiennu je od 15.000 rudokopov 5000 ustavilo delo. Moskva, 11. junija. Listi poročajo o velikih škodah v uralskem okraju vsled požarov. Štirideset oseb je mrtvih, 18.000 brez strehe. Tremensko sporoČUo. Cai opazovanja 11 7. u. zjut 2. u. pop. 9. u. zvee. Stanje ETftkomMm T mm 7353 734-8 toplom.rm po Celtijn -TTT 18-6 14-8 Veter »1. sever si. sever si. jzad. Vreme jasno oblačno dež s: III 7-50 dež Srednja temperatura 16-9° za l-i" pod normalom. ]>nna|Mka borza. (Telegrafično poročilo.) 12. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. — kr Srebrna „ 5'/. „ 100 „ „ 16* , 89 „ 95 „" 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 80 . Papirna renta, davka prosta......101 „ 85 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 966 „ — " Kreditne akcije .......... 305 „ 25 „ London • •..........117 „ 25 „ Srebro ............. Francoski napoleond.........9 " 33 " Cesarski oekini...........5 ^ 55 II Nemške marke ..........57 „ 57'', Zadruga brivcev in vlasuljarjev ljubljanskih naznanja slavnemu občinstvu, da bodo pričenši » 1. junijem brivnice in vlasuljamice ob nedeljah in praznikih od 3. nre In« popoldne zaprte. (12-8) St. 974. Razpis učiteljske službe. (3) Na slovenski osnovni šoli družbe 8V. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu razpisuje se III. učiteljsko mesto z letno plačo pet (500) sto forintov. Služba je nastopiti že v začetku letošnjega šolskega leta. Podpisano vodstvo sprejema prošnje s potrebnimi spričevali do 20. Jiifiija t.l. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. v Ljubljani 1. junija 1890. Tujci. 10. junija. Pri moriu : Deutscli, Auf-muth, trgovca, iz Gradca. — Kruspel, Adlcr, Basch, z Dunaja. — Neuner, Schabula in Genser, iz Celovca. — Feigel iz Prage. — Gerdoutsch iz Sarajeve. — Griinhut iz Zagreba. — Alešovec, slikar, iz Opatije. — Piesen iz Trsta. Pri M