34. številka.
Trst v ponedeljek 11. februvarija 1901.	1 Tečaj XXVI
..Edinost zim« enim: na 4»n. 'uun itdeij in p'tn>cof. od 4. uri zvečer.
>er»f«!na ziiB^n :
za aeln leto........34 kron
za pol leta.........12 -
za crtrt leta........ 6
za w mw ........ 2 kroni
Virnfrino s rJačevaii naprej. V« rm-ro'Ne nT*?. o»:i< - -i%rr>čn!n» «e aprt^i * ozira	____
vO V»hakarnah t Trutu <**> prodajajo p<>-*tevilke po f» stotin k (3	:
Tr*ta pa po h *totink (4 nvč. i
fei*f«»n it*. *»7C».
Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko.
V edinosti je ta«(
0<laal
se raĆunaio po vrstah v petitu. Za več-iratno naročilo % primernim popustom Poniana. osmrtnice in javne zahvale do-miiH oeia»i itd. se računajo po pogodbe
Vsi donini naj «e pošiljajo uredništvu Nefrankovani doniai se ne ^urejemajo Rokonisi »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla«* »prejema upravniSt v«. Naročnino in ntdaae je plačevali loi-o Trst.
Uredništvo tn tlhkairuu »e nabujala v ulici Oarinti« tiv. 12. VpraviilStv«. In »prejemanje liiNcrattiT v ulici Moli* piccolo šli". 'S, M. naibtr.

d^o.- rni artiruk P i i,*> ooJr.it
lastnik konsorcij liata „Edinokt".
Natisnila tiskarna konsoicija iista „Kdinost" v Trsta
Naša ospoMa organizacija.
(Dnprn.)
I.
V svoji obnemogli jezi nad tem, da je g. «ir. Su-ter-ča izpod le tel a »rodoljubna« namera, izključiti slovenske lil>eralee iz vkuprii -ti slovenskih in hrvatskih poslancev, maha ljubljanski list »Slovenec« sedaj po tržaških Slovencih in njihovem glasilu, kakor da mi oni zakrivili blamažo dr.a Susteršiča.
Perfidnost njegovih napadov je taka. da res ne zaslužuje odgovora; no, ker završuje vse svoje napade z očitanje m, da se v Trstu nič ne deluje socijalno, da se nič ni storilo za p"~f*»dar!*k<» organizacijo, zlasti da se ni ustanovilo gosjv .darskih društev, treba stvar nekoliko pojasniti, ne radi »Slovenca«, temveč radi slovenske javnosti, katera l>i lahko m slila, da mi v Trstu res še vedno spimo.
Na-a tro-p<wlarska organizacija morda res ni tako |x>p»iiia, kakor bi U> hilo želeti, toda 1»* ne pozna nje naših razmer, ali pa zlohotno zavijanje resnice more Tržač'inom očitati. da niso na gospodarskem polju nič storili.
1 >a se slov. javnost prepriča, koliko vere gre »vernemu« »Sloveneii«, hočemo nakratko našteti gospodarska društva, poslujoča v Trstu in v naj bližnji okolici istrski.
1.	Gospodarsko društvo v Skednju (zadruga ustanovljena 1. 1^80);
2.	Obrtnijsko in konsiimno društvo v Skednju (zadr. nst.
3.	< >brtnijsko	in knnsumno društvo v Skednju I zadr. ust. 1. 1900).
\ s:unem Skedniu (trž. okolica) poslujejo torej tri gospodarska društva, ki delujejo oh enem tudi kakor posojilnice s precejšnjim vsj>ehom.
4.	O hrt nijsko ilruštvo v Barkovljah (trž. okolica) (zadruga ust. 1. 1883);
5.	Gospodarsko društvo na Frdeniči (pri sv. Ivanu v tržaški okolici) (zadr. ust. 1. 181*0.);
♦i. Sv. Ivansko konsumno društvo (pri •»v. Ivanu v tržaški okolici I zadr. ustanovljena I. 1896.);
T. Rojansko posojilno in konsumno dru-štv > (v Rojanu v trž. okolici) (zadr. ust. 1. 1891.);
H. Konsumno in posojilno društvo v sv. Križu (tržaška oholica) (zadruga ustanovljena 1. 1897.) :
9.	Ohrtnijsko društvo pri sv. M. M. spodnji (trž. okolica) (zadruga ustanovljena 1.
1898.);
10.	Konsumno društvo v Lonjerji (trž. okolica) (zadruga ustanovljena 1. 1896.);
11.	Gospodarsko podporno društvo v Trehčah (trž. okolica) (zadruga ustanovljena
1. 1900.);
12.	Gospodarsko društvo na Kontovelju (tržaška okolica) (zadruga ustanovljena leta 1900.);
13.	Posojilno in konsumno društvo Opčine (tržaška okolica) (zadruga ustanovljena leta
1900.) ;
14.	Tržaška posojilnica in hranilca (zadr. usi. leta 1891.);
1"). Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu v Trstu (zadruga ustanovljena leta
1899.)	;
17.	V Rojanu.
18.	V Lonjerju,
19.	Na Prošeku,
20.	V sv. Križu in
21.	V Bazovici.
Važen faktor v gospodarski organizaciji okoličanskega kmetijstva so nadalje zavarovalnice za živino, ki so bile vse ustanovljene še le pred dvemi ali tremi leti in katerih je menda po ostalih slov. deželah le minimalno število. Do danes delujejo sledeče zavarovalnice :
22.	pri sv. Ivanu,
23.	v Lonjerju,
24.	na Opčinah,
25.	v sv. Križu in
26.	v Bazovici.
Namerava se še ustanov ljenje mlekar-
ne b i imela a p o d v e i n
V Trstu in okolici je torej nič manje j g^jh zadrug po tržaški ok.dici, v kateri na-nego 15 gospodarskih zadrug in je men je tržaška posojilnica določila nagrado
tisti zadrugi, .vi bi se prva osnovala.
Naše narodno delavstvo je združeno in organizirano v dveh delavskih društvih in sicer v
27. delavskem podpornem društvu in 2K. tržaškem bralnem in podpornem društvu.
Ti dve društvi sta enakoveljavni okraj-
s ko raj ni vasi, katera vsaj eno, nekatere p f celo p o t r i.
Od teh imajo zadruge v Barkovljah, na Frdeniči, pri sv. Ivanu, v Rojanu, v sv. i Križu, pri sv. M. M. spodnji, v Lonjerji, v Trebčah, na Kontovelju, na Opčinah in pri sv. Jakobu svoje 1 astne krčme, kjer se večinoma toči domači pridelek in se dajejo uuom
, nim bolniškim blagajnam in štejeti več t i-predplačila, odnosno posojila na vino, a dru- . „ v ,
. _ . ... .	_ ... .	I s o c c 1 e n o v.
A s tem ni še završena vrsta naših go-
štvi v Barkovljah in v Lonjerji imata
svoji lastni hiši (»narodni dom«).	k	#
ki ! spodarskin in narodnogospodarskih društev
Tržaška posojilnica pa je zavod, ki se	t ,
. . .	.	......	^	xr- Sem treba šteti tudi naša pogrebna društva,
lahko meri z najbolji mi zavodi te vrste. .Njen ;	__	..	.
. , , , , , i t katera imaio namen svojim členom v kri-iznasal lansko leto s k o-	J	J	. .
tičnejših momentih dajati podpore v pokritje
,r . j • i	nujnih in neizogibnih stroškov	v slučaju
Mej gospodarska društva	moramo na- J n . "
,.	. i smrti. Nekatera teh društev so si	že prihra-
dalje šteti tudi ona, ki sicer	niso zadruge,1 1
denarni promet je raj 6 milijonov kron.
a imajo tudi namen pospeševati gospodarske koristi svojih členov, in to so :
16. Kmetijska družba za Tr3t in okolico.
Ta družba, ki je bila ustanovljena pied malo leti, ni niti c. kr., niti ni tako srečna kakor druge gospodarske zveze, da bi si pridobila pri vladi »politične koncesije« v obliki lepih tisočakov, temveč mora delovati s pri-s|>evki svojih členov in s kakim stotakom, ki ga vrže iz milosti vlada, a vkljub temu deluje po svojih skromnih močeh s precejšnjim vsj>ehom in ima že več lastnih trtnic.
V njenem zmislti delujejo sledeče podružnice :
PO I > L I s T K K 'is
Notturno.
Spisal: Ksarrr Šandor-Gjalski. — Prevel: It asi i.
»Ali ah — tedaj nisi — nego-li fantom m le dete moje domišljije mojih živcev !« sem v »kliknil ves razočaran.
»Tedaj si vizija — halucinacija, — a jaz sem blazen!«
»Ah — kaj govoriš?! Fantom, kateri Ti daje evetljice, kateri ti piše, — jeli to torej vizija ? Jaz sem ista, |M»polnoma ista, katera in kakoršna sem bila za časa življenja v tvoji duši, — še več — sedaj sem ona, katera sem bila, ker v stanju, v katero te jnistav Ijam s svojo in tvojo voljo, ni zate več meje, da ne vidiš vsega pojava, mojega, pa baš zato s pomočjo tvoje volje morem vse enako delati v fizičnem svetu, kakor prej«.
»No dobro, — ali to vendar ni ono, kar jaz vidim in kar človek želi. To ni začetek tvoje individuvalnosti v pravem [»menil besede. Slednjič le delovanje mojo duše — mojih aožgan, - a kadar nehajo oni, nehaš tudi ti. Rad bi znal, obstoj is-1 i kakor individuum na drugem svetu, je-li si brezsmrtna — kako — kaj ?
5 Vprašuješ me, kakor moreš vpraševati
kakor človek iz fizičnega sveta. Individoum, drugi svet, — vse to so pojmi tvoje fizične uredbe. In ti ne moreš drugače! Baš zato ti ne morem razjasniti popolnom-i. Dokler si namreč živ, si navezan na fizične zakone in na svoje misli, — a radi tega bi nikakor ne mogel pojmiti pravega stanja. Baš zato je mogoče, da me ne vidiš v prejšnem fizičnem pojavu.
»No — obstojiš li res?«
»Rekla sem ti, da obstojim — evo tukaj od tebe !«
»No — a neodvisno od mene?«
»Zopet človeško vprašanje ! A ne bi ti niti hasnilo, razlagati ti drugače. Res somnam-bulnem stanju mogel bi izvedeti vse. A v kako kor.st ? Spomine na to ne bi mogel prenesti v zemsko stanje, a v kolikor bi mogel, ne bi zopet imel umnih pomočij, da to izraziš in da si predstaviš, ker tvoj razum, navezan na psihologijo in fizične možgane, more izreči le ono, za kar je sposoben, — a to je najmanjši del tega fizičnega sveta, kateri mu pripada in ker mu ga priobčuje popolnoma po svoje petero nepopolnih revnih čutil.
»Torej vendar — ti si na drugem svetu — a da te jaz vidim — treba je le mojega sodelovanja !«
nila male zaklade, iz katerih dajejo svojim členom tudi posojila.
Taka pogrebna društva imamo
29.	pri sv. Ivanu,
30.	na Opčinah,
31.	v Barkovljah,
32.	v Rocolu,
33.	pri sv. M. M. spodnji,
34.	v Lonjerju in
35.	v Rojanu.
Nedostatna je še organizacija na-ega trgovskega stanu, kar se razlaga deloma s tem, da je bilo dosedaj sploh le malo trgovcev, ki so se priznavali k slovenski narodnosti. Toda tudi v tem oziru se obračajo stvari na
»Ti vedno enako! Prvo — drugo — tretje to so pojmi tvojih možgan. Treba le, da me vprašaš, koliko kilometrov je oddaljen ta drugi svet — ali, je-li je zgoraj ali zdolaj *— iu tako dalje ! Ne povprašuj po tem. Svet je le eden — in baš zato je mogoče, da sem čuvala svojo voljo za fizični stadij tega sveta v tvojem realnem pojavu —
v tvojih možganih, naloživši ti, tla me še nadalje gledaš, spominjaš se, ljubiš, čutiš...«
»Ta čin ali balji del moje volje more se pojaviti v fizičnem svetu, neodvisno od mojega fizičnega pojava in njegovega trajanja, baš kakor se more naprimer povzročiti na neorganskera predmetu človeški glas, in fo-uograf bo dajal poleteti one besede, one zvoke, katerih prvotno grlo je že davno prenehalo. Slednjič ti je vse isto in eno — bilo ljudska volja bilo ono, kar imenujete električno silo, — vse '— je volja. In kakor potrebujete kakšen stroj, da ohranite zvok te ali one besede, tako sem morala tudi jaz, polastiti se tvojih možgan, da se morem pojaviti v fizičnem svetu«.
»Ali ti delaš več, nego — da se mi le javiš !« posegel sem jej v govor.
»V stanju, v katero sem te postavila in v katerem se približuješ svetu, ki je nad periferijo tvojih fizičnih čutil, — v tem stanju
bolje in pred kratkim so trgovski pomočniki ustanovili
36. trgovsko izobraževalno d r u š t v o, katero ima nadomestovati iu deloma že nadomestuje trgovski mladini to, za kar skrbi drugje vlada ali pa trgovske zbornice, namreč trgovsko šolo.
Večina teh društev je nastala še le v zadnjih 5 ali 6 letih, a samih zadrug je bilo ustanovljeno v zadnjih 3 letih nič manj nego deve t. Kmetijstvo pa sploh do zadnjih časov ni imelo nikake organizacije in je torej ustanovitev kmetijske družbe, njenih podružnic in zavarovalnic za živino izključna zasluga sedaj delujočih rodoljubov.
Nisem to povdarjal, da morda pohvalim te rodoljube, a potrebno je bilo vendar konstatirati, da seje v zadnjih šestih, sedmih letih storilo na socijalnem polju v Trstu in okolici ne same razraerno, temveč menda tudi absolutno več nego v katerem si bodi kraju na Slovenskem.
V izkazu društev pogrešal bo morda »Slovenec* eno vrsto društev, katero smatra on menda za edino pravo gospodarsko organizacijo, namreč ona glasovita »konsumna« društva z lastno prodajalnieo.
Tu naj znajo gospodje okolti »Slovenca«, da smo ini v okolici imeli zadružne proda-jalvice (v Barkovljah, Rojanu, pri sv. M. Al. spod. itd.) že takrat, ko se =>Slo\enčevim« socijalnim politikarjem še sanjalo ni o kon-sumnih društvih. Skušnje pa so nas izučile, da take zadružne prodajalnice iz raznih razlogov, katere naštejemo morda o kaki prihodnji priložnosti, nikakor ne morejo konkurirati s trgovci po poklicu, in vsled tega so vsa društva opustila svoje prodajalnice.
Eden glavnih razlogov je bil ta, da ni bilo mogoče najti ljudi, ki bi bili lahko žrtvovali ves svoj čas nadzorovanju poslovanja v prodajalnici; od naših duhovnikov pa mi na Primorskem nikakor ne zahtevamo, da bi oni morda s predpasnikom obdani prodajali na drobno cibebe, poper, petjot itd. ter da bi se vkvarjali s fakturami, tovornimi listi, cenilniki itd. Mi svojo duhovščino previsoko spoštujemo, da bi jej odkazovali tako vlogo ; v naši narodni organizaciji zavzemajo n a-rodni duhovniki veliko važneja mesta: mi v njih častimo svoje narodne voditelje in le želimo, da bi oni tudi v bodoče v spora-zumljenju s posvetno inteligencijo posvečevali svoje duševne moči vodstvu našega tla-
je možno, da izvršim s pomočjo tvojih meni danih možganov, — ah — mogoče je še več, nego to !«
» Kaj ?«
»Ne vprašuj več.' — Tvojemu razumu so meje ozke. Daj, pusti te težke misli, vse to ti prihaja od tistih tvojih nesrečnih knjig. Poljubi me raje !«
In ugasnila je svečo. Skozi okno, ki ni bilo zaprto z zastorom, se je zlil širok bled val mesečnine in pokazalo seje vedro zimsko nebo svojo bledo modrino in malimi brezboj-nimi zdvezdami. Ob robu gozda so se lesketali diamantni robovi ivja, a v nasprotnem kotu sobe se je rudečilo in žarilo od toplega velikega ognja v kaminu, ter plamen je segal daleč naokoli, obrobljajoč s svojo svetlobo njene nožice, iztegnjene po medvedji koži. Spustil sem se na tla in obsul s poljubi to bojno drobno lepoto.
Zjutraj sem se, zleknjen pred naslonjačem, prebudil na istem mestu od solnčnega žarka, ki mi je silil v lice. Nje ni bilo več poleg mene. Na medvedji koži sem našel le raztresene bisere, katere je vedno nosila za vratom.	(Pride še.)
tem več prakse.
čenega nanuia na f>olitičnem in gospodarskem se sploh moglo misliti na kakoršno koli skupnost polju, prodajo krompirja, popra itd. pa radi v parlamentarnem delovanju ter bi bilo v obče prepuščamo mi in oni drugim, ki imajo v vsako skupno delovanje nemogoče, kajti nije
laglje stvari, nego koga sumničiti radi neiskrenosti«.
Tem emanacijam, katere smo naviašč
«
vzeli iz notorično neliberalnih glasil, nočemo za danes pridodati ničesar, nego svoje začu-jenje, kako more »Slovenec« v svojem uvod-
Politični pregled.
V TRSTU fine 11. februvarja 1901. O položaju. Nepričakovano gladka izvolitev predsedništva — to je bila prava
nem članku trditi, da je navstal zevajoč pro- nega
sprotstvo proti njim. Kajti v resnici stoje .sedi na čelu omizja. (Prisrčna, dolgotrajajoča stvari tako, da ne daje država ne nemškim na- ovacija Hribarju.) Potem se je govornik sj>o-rodom koncesij, ampak ti narodi dajejo dr-1 rainjal sv. maše, ki se je zjutraj darovala za žavi. Vse tekstiranje tega odstavka v pre- i pokojne ustanovitelje. Omenjal je. kako se stolnem govoru je torej ponesrečeno; najbolje i je pred 25 leti sestajalo malo število rodo-bi bilo, da se ga je čisto opustilo. Glasilo dra. I ljubov v rodoljubni Trobčevi hiši pri sv. Pacaka naznanja, da Čehi v adresni debati, po-J Ivanu in Nabergojevi na Prošeku in dodal dajo jedrnat odgovor na prestolni govor, da ne bo j k temu opazko da: ako bi se bila takrat nikjer, tudi ne na odločilnem mestu, nobe- streha podrla nad to družbo, bi se gotovo ega dvoma o njih mišljenju gledć sedauje danes ne sestali na tej lepi slavnosti, ker bi
pad mej slovenskim in hrvatskim narodom?!
.	i	Svoje začtidienje moramo izreči, od kje je
senzaena v zadnji sseji /Jtormce jnislaneev J	■' J	J
it i i	-.1*1 .	- »Slovenec« vzel toliko poguma, da hoče v
nadla kakor svitel žarek v temno noc.	■ 6
smeri notranje politike.
Iz ogrskega parlamenta.
Duhovi
ne bilo več zavednega slovenskega življa v Trstu. Edino takratnemu majhnemu ali od-
je pa
Ljudje, lm>lj nagnjeni k optimizmu, so se že |	dejstvu — da so
i-i- - .* i • • - -.- . i- slanci	ol>eh strank po
veselili, ees : zdaj se pncne jasniti. Ah vse	1
•__. i j. • .v da so	zastavili ves svoj vpliv, da bi se zdru-
kaz»\ < i a >h pripravlja za viharje. /, l>iiri:i|a	J '
hrvatski po-solidarno in
pritiaja namreč vef<t, da se nekaj pripravlja.
žili vsi hrvatski in slovenski poslanci —
na kar ne hi bil m h če mislil: nemški lil*- »I**™* na	narod: da-li odobruje,
ralni (»»Iiimi - <eške h. v strahu pred ra- ,la ^ se	1 'P™1*™ Ihtavih v sovražno
dikah*i že tako temeljito zgubili sleherno sat-mo~taln«>st, da hočejo izstopiti iz nemške napredne stranke in se «. -ito vreči v Schone-rerjevo naročje. Nemška levica je torej |M>|Mijn<ima radikalizirana. To je dejstvo, na katerem se nič ne spreminja, naj se je že to zgodilo iz srčnega nagi t »a, ali pa iz strahu
pozicijo zoper slovenski narod« ?!
No, mi menimo, da hrvatski poslanci lahko mirnim sn-em pričakujejo odgovor hrvatskega naroda na ta »Slovenčev« apel. Njihova vest je čista, ker prizadevali so se za nasprotno od tega, ker jim podtika »Slovenec«. Oni so se pokazali največe prijatelje
pred v se možnim. Schonerer je gospodar situ-	nan",a ^'»venskega ravno s tem, ker so Kovačije, njegova volja l»o «.,M,ved. A ta »je-	<la v s,ove»ski delegaciji bodi varovana gova volja je ravnokar izdala vernim hlapcem	v lhl| Mi naroda slovenskega!! ukaz, da morajo zahtevati dvojno, kar mora	°r,i ^ na je<lin° korektnem stališču, dovesti do viharjev, ki gotovo nevsmiljeno	<! a v « a k ' poslane« je izvoljen od raznese vse nade v delovanje parlamenta.	naroda. Nikdo nima torej pravice ako >e nemške franke zavzamejo za-to. In	kljucati katerega teh poslancev iz narodne zavzemejo se gotovo. ker se bodo morale. Saj	skupnosti, dokler isti sam Želi V to skuje Jurij Sehoaerer goepodar s« tu racije ! Za-	Pn08t in (Iok,er ni da 8e I10(''e P0" htevi, na kateteri misli.no, sti : uzakonjenje	koriti <JisciPlini! Hrvatski poslanci stoje na nemščine državnim jezikom in določil* da	***** f izključen;,! Milili ■ ■ predsedništvo nenemških spisov, predlogov,	Pre<lnih Irancev ne bi hili zadeti toliko ti interpelacij „e sme sprejemati. O tej p.,-	P^dnji. ampak v prvi vrsti Oni del naroda, slednji zahtevi — tako se glasi neka du-	ki Je tem Poslancem podelil mandat!! naj-ka vest — se vrše pogajanja med pred-	Zato ni 8meti norega poslanca že o priori sednik'»n> zl>orn>ee in mini-aerskira predaedni-	izk,Ju<V'ati iz vr*t predstaviteljev naroda! A
kom ter raznimi voditelji strank. To priča pač. kako roniini je smatrati zahteve gosp. Jurija S-l ouererja. Mož je gospodar situva-eije na nemški strani : tu h najzmerneji *e
kdor hoče to, hoče, da se ruši celokupnost naroda! l ega pa ravno niso hoteli hrvatski jMulanei, zato so se uprli zahtevi Sustersičevi. In mi smo prepričani, da jim bo ves narod
pokore njegovi volji. To je signatura položaja. Urvatski le hvaležen na tem, da so se bas
Kako hitro se je zo,»et -vitli žarek zgubil za v tem °'ia'!U pravega p rij ataljstva do Giolitti notranje stvari, oblake!
O razkolu slovenske delegacije na Dunaju piše sušački »Novi list«, torej povsem konservativen list:
»V kolikor se more videti, nikdo ne pritrja
dr. Sušteršiču, ker se mu je posrečilo preprečiti,
v ogrskem parlamentu so se nekoliko pomi-1 ločnemu številu rodoljubov se imamo zahva-rili ; ministerski predsednik Szel 1 je popol-jliti, da se je naš narodni živel) v Trstu raz-noma potolažil opozicijo. Sam Košut je izja- | vijul in žnjim tudi naš list. Navajajoč neka-vil Szellu svoje priznanje in zadovoljnost. tera imena tedanjih boriteljev, se je govornik Opozicija se zadovoljuje s tem, da bo po nenavadno toplimi besedami spominjal nepo-enkrat na teden stavila interpelacijo o teku zahnega Ivana Doli na rja, ki je bil Trobcu preiskovanj radi dogodkov v Maroš-Vasar- desna roka in ki je kakor misijonar svete helvju.	narodne ideje užigal v srcih plamen rodo-
Kriza v italijanskem ministerstvu ljubja, ki na narodi.em delu ni poznal ni pose ni rešena. Dopisnik milanskega «Corriere č-tka, ni pokoja, dokler ni pal, liki vojak, della sera* trdi, da Saraccovega padca je na bojišču za prava naroda. Spominjal se je kriv nekdanji ministerski predsednik Giolitti, žilavega, jeklenega, neumorno delujočega l>o-kateremu se zopet sline cede po minister- lenca, blagega Lovra Ž v a b a, tihega, a skemu portfelju. Torej tudi tukaj zgolj osebna kakor čebelica pridnega Ce g na rja, J e-amhicija in koristolovstvo. Saj smo tudi mi , r eba, Ker m a v n e r j a, Križ ra a n a, te dni omenjali, da razpuščenje delavske Gori u pa (očeta Ivanu in Alojziju Goriupu) zbornice v Genovi je bila le pretveza in da in še živečih: Nabergoja, Trobca ter so provzročili krizo, ker so jo — hoteli imeti, mlajših močij, ki so vspešno nadaljevale za-«Corrierov» dopisnik opaža o napadu Gio- pričeto delo: uzornega urednika Maksa C o littija na vlado, da bi se ga dalo pač opra- ti ča in neutrudnega administratorja dra. vičiti, ako bi na isti način govoril kak re- Gustava Gre gori na in drugih sotrudui-volucijonarec, nikakor pa bivši dvakratni mi- kov. - Zaključuje svoj govor je govornik nister in aspirant na zopetno ministersko pozval navzoče, da ostanejo s sedežev v mesto.	' proslavo spomina umrlih in zakličejo »slava
Giolitti je očital vladi, da je reakcijo- spominu njihovemu!«; še živečim pa krepki narna in, da nima delavstvo ničesar pričako- »živio« ! Navzoči so se odzvali temu pozivu vati od iste.	- navdušenjem.
«Corrierov> člankar pa dokazuje, da so	Po Mandičevem pozdravu zapel je od
vsa druga ministerstva več storila za nižje <lelek zl)ora »Slovanskega pevskega društva, ljudstvo, nego bivše Giolitti-jevo mini- Pod vodstvom g. S. Bartela z lastno mu pre-sterstvo	ciznostjo pesem «Slovenac i Hrvat*.
Kakor se kaže posreči se Giolitti-ju do-	Gospod Anton Trobec, čegar rodo-
kopa ti se zopet do portfelja. Kompetentni ljubno hišo pri sv. Ivanu moremo imenovati krogi italijanski sodijo, da najbrž Zanardelli zil,el našemu listu, je povdarjal, da ni bila sestavi novo ministerstvo, v katerem prevzame »ikaka zasluga, temveč dolžnost tedanjim ro-
ti a roda slovenskega pokazali tako solidarne!
Parlamentarne stvari. Parlamentarna komisija češ k ega kluba je bila enoglasno sklenila, da dra. Herolda predloži zxi načelnika klubu in se je pismeno obrnila do
da -e slovenski in hrvatski poslanci niso zdru-	te^a	~ H«r"1<l Je "'»"ireč
žili v jed nem klubu. Organ klerikalcev »Slo-	lh,lan ~ z	^a-li bi vsprejel to
venec« piše lep, in se <lol»ro brani. Oni so Dr*	l,a i® 1 ■ll 1 V svojem
angažirani v -tvan in lM>rl.i « strastjo in raz-	!,?smu I,ravi'	<Ia bi ol> dr,,-aŽQ,h okolnostih
vnetostjo, /U>k česar se jim je težko brzdati;	ra,i vsl>reJel to u,i ker mu I10««'
ali kdor od daleč motri stvar, temu se zdi,	vila 8t:ira '"'te*«" njegova in se bo moral tudi
da naj bi se kranjske zadeve osta-	l>0 tera- k<> «®^avi, jako čuvati, se boji, da
vile na Kranjskem in da so se Dunaju	"e !>1 vrAiti te težke
morai prizadevati vsi hrvatski in slovenski	Vsemožni, ki v hiši nemške gemein-
|> -lanci, <ia se>iavij<» jedno jMilitično grupo,	'»urgschaft vihti svoj bič nad svojimi —
v kater »i moralo v-a k o drugo načelo	sužnji, neizprosni -Jurij Schonerer,
«h<-- .piti pr<d pr n«- pom, da slovensko in hr	je blagoizvolil predložiti ministerskemu p red se d-
vat^ko pleme v monarhiji želi resiti si je^ik	sedniku dve interpelaciji. V prvi zahteva,
n plem^n^ko individualnost in da želi. da se	Avstrija bodi strogo nevtralna v vojni
čini prej združi s Hrvatsko, <ro-p.nl dr. Suš-	v južni Afriki, v drugi pa hoče vedeti sred-
terš «• pa je na I>unaju predpostavil svoje	stva, s katerimi meni vlaila storiti parlament
ki"- ,ialno nar dno stališča, da-si — kakor	sposobnim za delo? Kako misli rešiti jezi-
-ni'• k 1 i >knit—kranjskega klerikalizma	kovno vprašanje? Kaka pogajanja in kaki
in iihcralizma ne jemljemo resno. Niti libe-	dogovori so se sklenili med členi minister-
ralei niso tak: brecbožneii, niti klerikalci taki	^tva in parlamentarnimi strankami za rešitev
p -žneži. kakor^nc >e ka/-jo. Slovenci so	gotovih zakonskih predlog? Kaj misli vlada
kr-<*a:i-ki n iM»bw/en naro«l. Ti ideji, z a n e-	storiti, ako bi ohstrukcija zopet zaustavila
še ni od zunaj, a ne prekuh ini, služijo	parlamentarno delovanje? Ali morda misli
kakor pr.-tveza in sredstvo za tnejsebojno	vlada le na rešitev takoimenovanih državnih
bratsko cepljenje ;n nič druzega.«	jMitreb ?
Zagrebški ^Obz«»r«, o katerem pač ne	Ali je radoveden ta gospod Jurij Scho-Im» n kdo tr lil, da je liberalen list — saj je nerer! Pa tudi zloben. Kdo bi bil srečneji
trla^n k onih idej, kater h nositelj je veliki	od gospoda Korberja, ako bi mož vedel od biskup Stro*smayer — piše inej drugim : govor na ta vprašanja V
s;«*.lee pr ix<»vororn pred vstanovitvijo tega	Nemški jezik in Slovani. V krat-kiiiici nrvat-ko sl<» venskega» m-»ramo*pri znati,	ki h opazkah o onem odstavku v prestolnem da u -mo mogli najti, da bi l»il naveden le jeden	govoru, ki govori o jezikovnem vprašanju, sam lekoličk aj razumljiv ■ n opravičen raz'og	smo j»ovdarjah mi, da je ta odstavek sicer proti skupnosti kluba hrvatskih in slovenskih po-	tako previdno stiliziran: skoro v strahu, da sla n cev v državnem zlM»rn, dočim je razlogov	le ne bi zadel na tej ali oni strani, ali vzlie za tako »kupno-it toliko in takih, da se vsa-	vsej previdnosti si vendar le videl, kako bi komu se svoio številnostjo in opravičeno tjo	se dr. Koeber rad približal nemškemu s tali s I j u i ei i tako, tla je re- pravo čudo, kako	lišču. Mi srno povdarjali, <la so Slovani prida se ne u videva da se uprav ničesar tako	pravljeni koneedirati v tem pogledu, kolikor važnega ne da navesti prosi tem razlogom,	zahteva resnična potreba, nikdar pa ne pri-P rit na t j moramo odkrito, da se nam čudno	volijo v kakov uzakonjeni privilegij nemškega zdi, kadar nasprotniki skupnosti kluba vseh	jezika. Ćeški poslanec dr. Pacak razvija v hrvatskih in slovenskih jw»slancev kakor na-	svojem glasilu isto misel. Povdarja najprej, m šljeni argument proti teinu klubu navajajo	da iz prestolnega govora se da izvajati, da namišljeno neiskrenost slovenskih liberalcev o	vlada ne misli na uzakonjenje nemščine ka-naglašanju krščanskega stališča, kakor jedne	kor državnega jezika. V/.lic temu — pravi od toček skupnosti v skupnem hrvatsko-slo-	Pacak — ni bilo nikakor potrebno, da se to, venskem klubu združenih hrvatskih in sloven-	kar je, in kar nenemški narodi do-skih poslancev. Ob taki argumentaciji .«e bi	brovoljno prenašajo, spravlja v na-
Tržaške vesti.
Proslara 35 letnice listu »Edinost«.
Skromno, omejeno, prikrojeno žalostnim tržaškim razmeram so prijatelji tega lista včeraj proslavili njega petin dvajsetletnico.
Zjutraj ob 8. uri je bila tiha sv. maša v cerkvi sv. Antona novega za dušni pokoj
doljubom, da so se trudili za 'ešitev in boljšo bodočnost zatiranega naroda. Z lepimi in ganljivimi besedami je izrazil potem svoje veselje nad res velikanskim vspehom njegovega in njegovih prijateljev skromno pričetega delovanja. (Družba je priredila g. Trobcu prisrčno ovacijo).
Sledil je gospod dr. Otokar K v bar (burno [»ozdravljen) :
Tržaški Slovenci so zavzemali od nekdaj neko posebno pozicijo v slovenski družini.
pokojnih ustanoviteljev, podpirateljev in do-	.	a	.. ... , . . . ,
J	J	i • i m	Drugi	Slovenci smatrali so jih od nekdaj le
brotnikov lista. Obširna cerkev je bila polna	.	. .	.
kakor	nekak interesanten del svojega naroda.
pobožnega občinstva.
Ob 1. uri pop. je bil skupen obed.
niso n meli važnosti slovenskega življa ob
, . _ . , -	Adriii, ker ni jim bilo niti znano, da obrežje
\ dvorani pri »Ogrskem kralju« se |e	, J , . . ..	..	. " .
. . ,,- '	slovenskih vasi na tržaškem ozemlju, Skedenj
zbralo kakih sto odličnih rodoljubov iz me-	, ,. ,	. , ,
, , , ,	„in Barkovlje, obliva nalovje Jadranskega
sta, iz okolice in od drugod, da se v pnja- •	. rn ... ., . '	. ... ,
1 , !	morja. 1 rst jim ie itil za nje cisto italijansko
teliskem krogu spominjajo ^o-letnega ob-	. .. ....	.
J , ,-,.,. ... .	mesto, o katerem jim ni bilo znano druzega
stJinka našega glasila 111 da izrazijo istemu svoje	.
. . - v- t	nego to, da njega okolica voli vsakosesto lelo slo-
simpatne in svoje priznanje. JNa tem slavju	. ., , .	,	. .
, , . , , , , " , - • v . •	venskega zastopnika v državni zbor v osebi
bih so zbrani lahko rečemo : duševni očetje in	. , -	v- i
, ,. , .	bivšega poslanca g. viteza JNabergoja.
sinovi našetja lista. Videli smo na tem slavju	- . , . , . ..
. ,. ... '	(Zivio-klici Nabergojuj. .\e zmene se za vse
niegove ustanovitelje, osivele in znane za-	. 7 * i	i
: . . . ......	to so se tržaški Slovenci vendar neprenehoma
lužne može, ki so skozi vse svoje življenje	.... .....	.	. .
,. , i -t i "i	borili za narodno idejo in za lirvatsko-slo-
zvesto stali v prvih vrstan narodnih boril-	"" ,	...
.... . .	vensko vzajemnost. (Navdušeno pritrjevanje).
cev, videli smo pa tudi na tem slavju rano-	J . J
..... i i • •	Oni so bili vedno, kakor pravi pesnik, cu-
goštevilno zastopan mlajši nas roil, ki je
, ,„...' „ .. • , .	varji carstva in naroda, no v zahvalo za to
vzrastel takorekoc iz lista »hdinosti«, ker iz	J .
..,.,. . .	dobivali st> od vla«le samo batme. njega je crpil pouk in ob njega ognju se je
navdušil za ljut naroden boj.	Ra™o tako in še hujše so nas prezirali
Med drugimi omeniti nam je ljubljan-	tržaški Italijani, oni niso nikoli imenovali, ne
skega župana g. Ivana Hribarja, prvaka	»e »ašeKa ne nnšega političnega
in starino tržaškega Slovenstva, Ivana viteza	(lr,lštva »Kdinost*.
Nabergoja, tržaške dež. poslance Frana	Da so se stvari začele obračati nabolje,
Dol le uza, Ivana G o r i u p a, dr. Gre-	da so začeli nas sedaj priznavati in upošte-
gorina, dr. Rvbara in Iv. Mar. V a-	vati našo moč, je največ zasluga našega lista'
t ovc a: med mnogimi svetoi vanskimi rodo-	Dokaz v to pa je snovanje novega italijan-
ljubi od vseh prisrčno ljubljenega Antona	skega političnega društva clega tlella paura»
Trobca, bivšega deželnega poslanca Aloj-	(tej opazki sledila je burna veselost in splošno
zija Gori upa, rodoljube dra. Frana Man-	odobravanje).
dica, Ivana A b ram a. Frana Žitka, Jo-	To, trdil je govornik, je najlepša prosipa Urban ci ča, Svetka Martelanca,	slava 25-letnice našega li-ta, da smo prisilili Frana' K a riža itil. itd.	take nasprotnike, kakoršnji so tržaški Itali-Casnikarstvo so zastopali: »Slovenski	janif da nas priznavajo iu se nas — Narod«, Fran G o v e k a r, »Našo Slogo«	bojijo.
Ante Rog da novic; »Sočo« Andrej G a- ;	En mož pa je bil med izventržaškimi
bršček; »Pensee Slave« Ante J a k i <5;	Slovenci, kije vedno sledil našemu delo-»Edinost« Dragotin Godina. j vanju, ki je vsikdar pripoznaval važnost naše
Ob šampanjcu, našem »prosekarju«, je	pozicije za ves slovenski narod, ki je vedno
gosptnl profesor Mate M a n d i č kakor sto-	sočutstvoval s tržaškimi Slovenci ter iste ee-loravnatelj v imenu političnega društva »Edi- j nil in ljubil — pa naj so tudi nastale dife-
nost« pozdravil družbo ter izrazil svoje ve-	renče med nami in Ljubljano in ta mož (vi-
li ko zadovoljstvo, da mu je o tej priliki dana čast pozdraviti tudi najvećega prijatelja tržaških Slovencev, župana slovenske metropole, gospoda Ivana Hribarja, ki
harni živio-klici Hribarju so tukaj zavstavili govornika, da ni mogel nadaljevati, — ovacija je trajala nekoliko minut) sedi tukaj med nami, ta je župan glavnega slovenskega mesta
bele Ljubljano, gospod Ivan Hribar {zopetni živio-klici Hribarju).
On iina veliko časti in služeb in radi tega tudi veliko nasprotnikov. Mi ne častimo v njem zastopnika lil>eralne stranke, teraveč moža, ki visoko drži "dejo eelokupnosti slo-ven-kega naroda in ki zna lastne interese in interese svoje stranke podrejati eelokupnosti. V njem častimo, lahko rečem, prvega med rodoljubnimi SJovenei.
Pozivam Vas torej, da za k lice te krepki »živio« temu 11 zornemu možu — našemu Hribarju. (Navdušeni »živio« — kliei.) Mej tem, ko je vsa družba častitala Hribarju, so I »eli mogočni zlx»r: Haj dri ho vo »Jadransko morje«.	(Zvršetek pride.)
Na slavje pet in dvajsetletnice lista « Edin ost» so d« šle nastopne brzojavke:
Postojna: V «Edinosti« je moč! To eetrtstoletno Tvoje geslo ostani tudi v bodoče geslo tržaških Slovencev. V l»oju za narodni ob-tanek je treba sloge in moči : Arko, Ditrieh, Seber, Jurca. Pikel, Kutin, Remic, Paternost. Burger.
M are žige (Koper): Ob slavlju, ki je velejH»mernbno za naš izmučeni narod ob Adriji, kličem: živi, raste, klije naj »Edinost* in njene ideje! Slava njenim voditeljem !
Brijonski otok: Da srce vroče bije nam za rod, zasluga ta jo Naša!
Negede.
Gorica: K slavlju petindvajsetletnih Edinosti* kličevam tržaškim rodoljubom krepki na zdar in naprej v trdem političnem boju
do zmage!
Urednik «Soče» : Kavčič, vodja: Meljavec.
Celje: Dvajset pet let boriš se za naroda prava. Dal Bo^r bodočih dvajset pet let, da pravica Slovencev zrnata.
Ihagotin Hribar.
Ljubljana: Na rnnoga leta kliče ob Detindvaj^tletniei vrlim boriteljim ob sinji Adriji	«Sokol».
P ulj: Jedinstvo, rad, sloboda nek vodi bra<?o nas.	Dr. Zuccon.
Ljubljana: Junaški prvoboriteljici za slol>odo in pravico kliče iz dna srca : slava! Vi vat, crescat, ti »reat dična « Edinost*.
Dr. Triller.
Postojna: Cetrtstoletje na obali h jadranskih čuvaš, četrtstoletje rod slovenski naš prohujaš, vstrajaš! Za pravice naše de luj, za svetinje naše neumorno se bojuj !
Čitalnica Postojnska.
Ljubljani: »Edinosti* k petindvajsetletni ci čestita
Uredništvo »Slovenca*.
Pazin: Priključujoč se Vašem slavlju žele još dug » djelovanje na jur utrtoj stazi
Pazinski Hrvati.
«Kdinosti» k pe* ind vajsetletniei.
Prošlo je petindvajset let, iMlKar z besedo moško izšla si med slovenski svet naš dan znanec proročko...
Hej, doba petindvajstih let — močij je doba čvrsta ! Trosila si sl<il>ode cvet sinovom Slave, Trsta!
IzsSa si kot junak Tezej na I m » j za našo slavo — Lahonski hidri za vselej si strla gadno glavo!
I*ahouska vlada, — ta Mi noj trrabljive iina roke : Metala Minotavru ž njoj je naše nam otroke . . .
1 -hIno Ti je dala nit — SvoU»,la — Arijadna : Zdaj M inotaver je ubit, razklana glava ^adna !
Mi kličemo Ti v slavni dan: Naprej, za našim geslom — Mi v naš priploverno pristan čeprav z razbitim veslom !
F. Z g 11 r.
Vedno isti- Na včerajšnjem skodu stav-kujočih delavcev iz ladjedelnice govoril je tudi slavui Učekar. Med njegovim govorom je nekdo opazil, da v slučaju, če bi res manjkalo delavcev, naj bi se jih vzelo v Avstriji (na Dunaju i u v Pulju), ne pa iz Ital'je. Ta opazka je tako sfiekia g. Učekarja, tla je bil ves iz sebe, zdelo se mu je to nezaslišano.
Seveda, domačini naj bi stradali, Jujci pa naj se inajstijo tukaj pri nas, pa l)o vse v redu.
Lepo človekoljubi je tako.
Topografski zemljevid Trsta in oko-
lice v reljevu. Gospod Henrik Bombic je | dovršil ravnokar topografski zemljevid Trsta in okolice v reljevu v merilu 1 : 12 500. Reljev napravljen je iz lepenke v velikosti 1-50X1 '40 m.
Zanimiva reininiseenea. Ker nam
■
že »Slovenec« očita, da zanemarjamo svojo dolžnost v pogledu gospodarske organizacije in ki bi hotel dokazati, da le voditelji njegove stranke irnajo zmisla in prave volje za tako delo, bo morda zanimala nastopna reminiscenca.
Kmetijska družba za Trst in okolico se je o svojem času bavila z mislijo, da bi v varstvo našega domaČega ribištva, ki trpi toliko škode od usiljivih in arogantnih ter od vseh odločilnih krogov protežiranih Co-zotov, zasnovala v sv. Križu ribiško društvo. Gotovo plemenita in koristna misel. Kmetijska družba se je bita obrnila do »Naše straže« za nekatera pojasnila ozir. nasvete. Tedaj je bil načelnik »Naši straži« gospod
—	dr. Ivan Susteršič. Od takrat je minolo že nad poldrugo leto; kmetijska družba pa . . . čaka na odgovor.
\remenski vestufk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 4.3. ob 2. uri popoludne 8.0 C®. Tla komer ob 7. uri zjutraj 763.7.
—	Danes plima ob 11.9 pred p. iu ob 11.53 pop.: oseka ob 5 8 predpoludne in ob 5.30 popoludne.
Jlaskarada, katero priredi pevsko društvo »Kolo« prihodnjo nedeljo dne 17 t. m. »pri ogrskem kralju«, obeta biti nekaj posebnega! Prostori niso Bog ve kako veliki, ali izjemši gledišča, nimamo v Trstu drugih primernejših prostorov. Na to maskarado pridejo razne kostumirane skupine iz mesta in okolice. Kar pa je najbolj važno, je to, da smo »pri Ogerskem kralju« pri svojih ljudeh, torej — doma! Vstopnina za gospode 80 stotiuk. Začetek ob 10 uri zvečer.
Plesni venček tržaških srospa minole sobote v Slovanski čitalnici (družbi sv. Cirila in Metoda na korist) je postavil na laž vse skeptike, ki ali niso hoteli verjeti v vspeh, ali pa so celo kar odsvetovali od tega podjetja. Venček je vspel najlepše v vsakem po-pledu. Udeležba je bila lepa, zabava animirana in sodimo, da so zadovoljne tudi ugledne prirediteljice z onim, kar je bilo glavni namen
—	z materijalnim vspehom.
Na plesnem venčku »tržaških gospa<
na korist družl>e sv. Cirila in Metoda minole sobote so darovali g. Hendrich, ravnatelj drž. realke 7 kron, gg. dr. Mandič, dr. Brejc N. Stepančič po 4 K, gu:. dr. Rvbar, Bartelj po 3 K. g. Katinka. g. Loj, po 2 K. g. f'olić, X. N. g. profesor Mandič. gč. Olga Sedevčič, Janez, Ungara, N. N., N. N.. g. Bittner, g. Candolini, ir. dr. Dolenc, tr. Kranjc, g. Polič, fr. Cviter, \V. N., g. Toros A., g. Bogdano-vič, g. Piano po 1 K, g. S topa r 20 st. — Ker se niso udeležili plesnega venčka, so darovali: g. Karla Nachtigil, g. Elvira Rupel, g. Marija Prhavec, g. V. Furlani, g. Davorin Porenta, g. Rakuša, g. Pogorelec po 1 K.
—	Gospodična Duma Kuzulič za razprodane razglednice pri plesnem venčku »tržaških gospa« 11 K.
Odbor »tržaških gospa« prosi vse vabljene, koji se niso udeležili plesa, da blagovolijo ustopniee doposlati v »slovansko Čitalnico« ali pa 1 krono vsak.
delati za — rešitev svojega naroda! Tu so c eloni so demonstrirali dijaki pred semeniščem
tla rodoljubnega tekmovanja.
Književnost in umetnost.
Slovanska umetnost. V soboto je gostoval naš rojak g. E. Bučar v »Narodnem divadlu« v Pragi. Pel je ulogo Don Josć-a v Bizetovi operi »Carmen«. Kakor je našim čitateljem že znano, je tenor g. F. Bučar člen dunajske dvorne opere.
Istega dne so peli v hrvatskem deželnem gledališču v Zagrebu krasno opero slavnega češkega skladatelja Smetane »Prodana nevesta«. V tej operi je pel kakor gost ulogo »Janka« člen slovenske opere v Ljubljani, g. O r z e 1 s k i.
Včeraj je pela v zagrebškem gledališču : Slovenka g.a Irma P o 1 a k o v a naslovno ■ ulogo v Suppč-jevi opereti »Boccaccio«, v nedeljo pa bo v Offenbachovi operi »Lepa Helena« pela ulogo Helene.
Dalje bo g. Orzelski v istem gledališču gostoval še v \Veberjevem »Carostrelcu« (ulogo Maksa) v četrtek in v »Puščavniko-vem zvončku« (ulogo Sylvain) v soboto.
klicaje: Živela sloboda, doli s klerikalizmom!
Bolezen Milana.
DUNAJ 11 (B) Razkralj Milan je prebil noč brez spanja, isti trpi na oslabelosti srca vsled nezadostnega uživanja hrane. Dospel je prvi krilni adjutant kralja Aleksanda in obišče Milana o poludne. Cesar je tudi danes zjutraj poslal poizvedovat o stanju Milanovem.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
zx 50 kg. r kronah.
: Santos 1..............94-—
II..............Se-
kava
Rio
94.— 88'— 115.—
I..........
II..........
8antos in Rio lavć I. . . .
,,	,, „ II. ....... .
Laguaira lavć I...............127' —
Laguaira lavć II..........112.—
Maracaibo.............106.—
Ouatemala..................151.—
S. Salvador............107.—
Costaricca.............116.—
Portoricco.............140.—
S. Domingo............107.—
Jamaica..............97. —
Malabar Plant...........161.—
Java W. J. B............180.—
Moka...............150.—
Poper : Singapore .............99.—
Penang..............92.—
Tellicherv.............98.—
beli . . "..............R17.—
Piment:.................59.—
Sladka skorja : (cimet)..........87.—
„ eleeta..........91.—
Riž: italijanski...........16.—22.50
Indijski............10.50 15.—
Japonski...........15.50 17.75
Južno sadje: Rožiči : {novi)..........
10.— 13.— 14.50 16,—
. 26.50 51.50 124 — 126,— . 39.50 —.— . 50.--.—
Brzojavna poročila.
Vsprejem predsedništva zbornice pred cesarjem.
DUNAJ 11. (B.) Njeg. Velič. cesar sprejel je danes v avdijenci novoizvoljeno i Ihitelji:
predsednistvo zbornice poslancev. Na kratek , SmokTe :	v veQciU novi
ogovnr predsednika, v katerem j • isti cesarju predstavil oba podpredsednika, je odgovoril cesar : V zadovoljstvo mi je, da se je izvolitev predsedništva tako hitro in razmerno soglasno izvršila. Iz tega zajemam nado, da sedaj nastopijo boljši od noša j i v parlamentu. Poj te na delo, to je najvažneje. Potem se je obrnil cesar do obeh podpredsednikov in izrazil svoje veselje na njuni zopetni izvolitvi j ter je druzega podpredsednika iz p rase val zlasti o razmerah v deželnem zboru mo- ; ravskem.
Volitve na Bolgarskem.
SREDEC 11. (B.) Volitve so se izvršile I mirno opozicija je poslala ininisterskemu predsedniku Petrova zahvalno brzojavko za korektno vedenje policije. Le v Plovdivu je prišlo zunaj volilnega lokala d » krvavega spopada mej strankami o čemer sti bili dve osebi ubiti in več ranjenih.
Iz parlamentarnih krogov.
PRAGA 10. (K. B.) Iz Dunaja poro- X čajo: MladoČehi ne mislijo sedaj na obstruk-cijo ter bodo nasproti vladi vztrajali na sta-lišču pričakovanja. V slučaju pa, tla bi ho- ^^ tela vlada proglasiti nemški državni jezik, bila 1 bi obstrukcija neizogibna.
DUNAJ 9. (K. B.) Danes zjutraj se je j posvetovala adresna komisija gospodske zbor- ^ niče 3 ure o adresnem načrtu.
V seji je bil tudi ministerski predsed-nik. Danes (v ponedeljek) ob 4. popoludne Jf Konkurenca nemogoča, ker je blago bila je plenarna seja gospodske zbornice.	11	10,ve-
Katastrofa v Bak„.	XMKMHHHHX**MHXXX
PETKOGRAD 10. (K. B.) Poročilo gu- _
vernatorja i* Baku popravlja vesti o požaru	^^^m^SfSfSfSfSfSfSfSf
ter javlja, da je zgorelo samo 8 milijonov	ajs
podov nafee. škoda ae ceni „e „a 6	^ A jfi S R 1 [1 B F L 6 V 1 11II Z 1 &
1,200.000 k*	_
proste
puljsko (Pugliai.....
smirnake (v škatljicah) . . Mandeljni : sladki I. Bari novi . Lesniki : siciljski.......
Istrija .........
levantinski olupljeni .......67.--. —
grozdje (cibibe) : Kletne.....38.— 63.—
Šultauiue ........... 60.— 85* —
„ iz Perzije ......55.--.—
črne Cisaife..........28.--.—■
„ Moren..........48.--.—
„ ., Lipari..........—.--.—
Mladenič
19 let, zdrav krepek ki je z odliko dovršil trgovsko šolo v Ljubljani in je vešč slovenskemu in nemškemu jeziku v govoru iu pisavi, laškem pa v govoru, želi vstopiti v pisarno kake trgovske tvrdke. Poprašati je pri uredništvu tega lista.
KXXX*XK*XXXXKKXK
X X X X X
x
X X
X X
X
Pm slov. n\m poMštva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
4na desni strani cerkve sv. Petra).
Vesti iz ostale Primorske.
X »Goriški Sokol* je imel dne 2. februvarja svoj občni zbor. Iz poročil tajnika in blagajnika posnemamo, tla se to društ.vo jako iepo razvija in da vestno vrši svojo nalogo. Novim starosto j« bil izvoljen odvetnik dr. T r e o.
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrsl
TRST
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Li.-nitanea
Vesti iz Kranjske-
* Družbi sv. Ciril a i n M e-t o ti a v prilog prinaša »SI »venec« apel do rojakov. Članek zaključuje :
»Kolikor poznamo vodstvo družbe svetega ( irila in Metoda, vemo, tla mu je zel6 neljub vsak strankarski prepir, ako se kakorkoli tiče družbe: vendar nekaj pa mu bo brez dvomoe Ijulni: ako vse mogoče stranke začnejo tekmovati med seboj ter skušajo druga drugo prekositi v delovanju za družbeno korist.«
Ta jHijav pozdravljamo z zadovoljstvom in soglašamo popolnoma : tu je nevtralno polje, na katerem moremo vsi brez izjeme
nov, kakor se je poročalo, ampak le 1,2UU.UUU ^^ rubljev. Zgorelih trupel dobili so dosedaj 10, sodi se pa, da jih mora biti še. Opečenih je umrlo T, glede drugih je upanje, tla ozdravijo.
Vojna t južni Afriki.
LONDON 10. Iz Durbana brzojavljajo: ^ Vesti naznanjajo, tla so Buri povzročili, tla so trije vlaki skočili s tira in sicer eden blizu Flongfonteiua, dva pa blizu Flag Lagae.	^
LONDON 10. (B.) O bitki dne 30. ja- fjS ILUSTBO/ANI CENIK ZASTONJ iN FE AN KO gjj n uvarja pri gričih Tabaksberg javljajo: £%S Predmeti postavio se na parobrod gjf Dvatisoč petsto Burov pod Devretom je na-	ali železnico franko.	^
palo Angleža in.jih zavelo v zasedo. Angleži.
so hoteli rešiti en top, a so doživeli te/ke --———————-—————
zgube in so se morali umakniti.	^
Raz kralj Milan bolan.
DUNAJ 10. (K. B.) Od včeraj sem se j je Milauovo stanje poslabšalo, vendar ni uo-
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I ^olsko pordopjei in Via Riborgo št. 21 MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Izvršuj«; naroćbc tudi po po.^ebuih načrtih.
Cene brez konkurence.
i &
&
i
Sf &
bene nevarnosti. (Srbski razkralj je obolel na influenci. Op. ured.)
Demonstracije v Španiji.
MADRID 10. Število aretovanj povodom zadnjih izgredov je znatno. Minolo noč so dijaki prirediliuove izgrede, o katerih je bil jeden po- I * licijskih častnikov ranjen. Tudi v Valladolidu so se obnovili izgre<li proti jezuitom. Dijaki i so obmetavali so mostane kamenjem. V Bar-
irtfcrtfcrttlfi^fV.	^
OBUVALA!
PEPI KKAŠJEVSG »
irl arnl n. Petra (Fiaza isssrio prt ili^ic
priporoi* h*ojo bogato zalogo raznovr3tn«jyo. vaia za gospodo, f?os«pe in otrnk*;-Poltn« nnrofibe »e iivrie v tiru-tn Odpoiiljate* j® poitnia* proste.
Prevr»*nia	deio ua delalo te
ter izvršuje iata i naj'edjo DAtacij^an*^ toćnrw»tio po konfcrurencnlb c«nah.
7* mnogobrcjia* narodb« m pHporo^k
Josip StMitid
aativi
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio« a 4°/#.
borzno posredovanje, posojil« m vrsd-menićni eskompt. viniuillrmnjs Ih razvinkuiiranje obligacij.
nostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 2(U)OO.dOO K. Reservni zaklad nad 7,000.000 JBL
Centrala v Prag-i. ^
Podružnice v Brnu. Plznu. Budejevicah. Pardsbfcahu Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Oatravi.
Anton Pečenko
Vrtna ulica lll GOKIU - Vrtna ulica 10.
pripon »ča
pristim bela in crna vina i/ vipavskih. fiirlanskili. briskih. dal-matiiokih in isterskili vinogradov.
D ivlja na dom in razpošilja |x» železu na vm' kraj«' avstro-o^erske monarhije v ^nidi «.d litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uw»rce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Zaloga cementa
na prodaj po nizki ceni. Kupčija donasa lep dobitek in je sosebno pri-]»ravna za kakega slovenskega trgovca.
Ver <e izve v kavarni Coininercio pri jr. Antonu Šnrliju ustineuo ali pis-Dieno.
Jaz Ana Csillag
« pvojimi 185 centimetrov dolgimi Loreley-la*»mii do- ! l>ila sem jihvsled 14-nie- 1 Kećne u poralie svoje samo- ; iznajdene pommle. To ho najsloviti^e avtoritete pri- ; znale zn je<Jino sredstvo, k i ne provzroea izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasni k povspeioije-pri gospodih polno moćno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na plavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost iu ohrani te pred zgodnjim ordvljenjem <lo najvišje starosti.
Cena lončka 1 grld., 2 gld., 3 gld., S gld.
Pošiljam po poiti vsak dan ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem povsem ^ svetu iz tovarne. ' --> kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Ana Csiilag
Dunaj L. Seilergasse 5.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALI A
TRST — Via Malcanton št. t — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejcmnice, iimnic in peresnic, ogledal in ieleinih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Rionione Airiatica di Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
«MM>
3,326.
1.632
49. 500
333.
MIO 1.1*7
000-—
218-22 4»;.vo7
S-22'42 .331*8 ,OO0 —
Obilica a reser*". društva dne 31. ificeaHr 1892.:
♦ ilavtiiea dni-tva..... gld.
Premij na re***rva zavarovanja na življenje .......	„
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju......*	-
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju ..... Rez*-r\a na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov. bilanca <A> .	-
Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov. bilanca Reserva specijalnih dobitkov zavarovanja na življenje Občna rezerva dobičkov .
l rad ravnateljstva: Via Valdlrivo št. 2, (v lastni hišij.
Varstvena znamka: 8UJKO-
IMMENT. CAPSIGI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pri poznano iz vrstno, bolečine blažeče mm i Jo dobiva se po stot., 1.40 K in po 2 K p« vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega pov-od priljubljenega domačega zdravila naj *»e pazi edino le ua originalne steklenice v zavitki z naso varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve
lekarne in le tedaj je gotovo, da
-prejme originalni izdelek.	¥ \
Ricaićrieva letom Dri zlatem M t Pragi
Elizabetine ulice 5.
J^T Ugodna prilika.
IZBOR
NAOČNIKOV IN NANOSNIKOV
»reokopičnimi lečami predpisani od zdravnikov ; okovi iz jekla, niklja, zlata in srebra po pO jako nizkih cenah.
IZBOR
akromatičnih daljnogledov. Moderne lorinjete po nečuveno nizkih
Trei-obrti reiistrovana zadruga
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeuiška ul. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki h.
pei
I M,
»7.
daljnogledov. Moderne lorinjete cenah in brez konkurence.
Jzvršuje se vsakovrstne poprave teh predmetov.
Via Jfuova — nasproti lekarne Zanetti — Via Jfuova.
£cpo veliko posestvo
pri glavni cesti v Spodnji Šiški štv. 20. ]>ri ..Kankrtu-, 1U minut «-d Ljubljane, v naj 1 »tij priljubljenem kraju ljubljanskih meščanov, v katerem je že čez 4U let prav ,l,d.ro obiskana" krčma, je na prodaj z v sen: inventarjem za 800 oseb za primerno ceno. 20.000 kron more na hiši vknjiženih ostati.
Inventar je v najbolj priljubljenem slatin. Promet vsako leio : piva 230 hektolitrov, vina 120 hektolitrov, kar se lahko izkaže.
1. Poslopje . Hiša. obstoji iz 5 sob. ;» hlevov itd. 'J. Poslopje: salon za ;")(H) oseb, v katerem sta
prirejajo društva velike veselice.
— - - - - j S(,
' nalože za najmanj jedno let«> ! vadne po 4I/»°/o 1,1 vlojje na Conto - corrent i po 3.t>0°/0. Sprejema hranilne knjižice dnizih j zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51et.no odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10let.no odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po b. 1 f>°/0.
Vplačevanje vrši se osebno a'i potom položnic na čekovni račun štev. 8-12.366.
Uradne ure: od —12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
sjZOf. jfi
Razsežno jamstvo
dve velik
o. Poslopje: lep salon za dvorišče in izvrsten vodnjak.
■eb
peči, in zdaj vedno zraven lep senčnat vrt za 400 oseb, veliko
Ignacij Kozjek,
hišni posestnik in krčmar V Spodnji Šiški št. 20. pri Ljubljani.
Ludovik Borovnik
tovarna in izDelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlacli) Koroško
priporoča
prostovoljna prodaja
Goljevšček iz Sežano in sicer krojnega (kramarskoga) blaga kakor :
svoje najboljše in zanesljive pnSke vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za šibre, risanice, lovske kratke pnfike in dve-cevke za cele krogle iz tlobrejra kovanega materijala, najsolidnejše puškursko ročno delo ter dobro preskušano.
vsih premakljivih predmetov Spadajoči h v konklirzno maso Andreja Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam
1	J	-	-	....	.	ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje
vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam pu£ke za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri naj solidne j še m delu
o o o o o o zmerne cene. ° o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
In
sukno, platno za srajce, nogovice. odeje, plahte, rute. rokovice, ženske otročje čepice, kotenina, nekaj pohištva itd. Prodaja se hode vršila
v Sežani, na semnji dne 12. t. m.
ves dan, v lii.ši Antona Pirjevec Št. 4t> v Sežani.
Blago se hode prodajalo v 13. partijah složenih po kakovosti ali pa vse skupaj in sicer se odda najboljšemu ponudniku.
Cenitna oziroma vzklicna cena znaša za posamezne partije in sicer :
za
1.
9
partijo
4.
5.
6. T. 8.
1U. 11. 12.
»ohi.štvo
8«;	K	58	st,
74		36	ti
3«	»j	19	»»
54	j y	40	11
47		20	ii
103	ji	50	ii
140		14	ii
		32	
			11
277	u	55	11
r»3		81	
122	»»	64	11
27	11	60	11
1362 K 84 st.
ure naprej se bodo
Skupna cenitna oziroma vzklicna cena Hlago hode na ogled od —11 ure zjutraj; od 11 sprejemale naugodnejše ponudbe.
Blago so mora plaćati in odneti takoj.
Oskrbništvo mase.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., [. nadstr.
v lastni hiši.
-K
Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega? če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> ,,e dabi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe 1»4>oVs°/o-
U raduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure po pol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Hran. ylo£ leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštno-liraii. račun šty. 837.315.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici
xxxxxxxxxxxxxxxx
GOSTILNA
Pri Gambrinusu.
Via R o s s e 11 i št. 2 Odprta vsaki <ian do pol u nori.
Podpisana naznanja slavnemu občinstva, da toči vina prve vrste in sieer: vipavsko belo po istersko črno po dalmatinsko po brijsko rebulo po in izvrstno seuožeško pivo po
kakor t tuli po <loželi? svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste,
iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v v	Marija Batkovič.
vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. XX300000)OOCX)OOOOIC
44 novč. 40 >
36 » 44 > 24 >
Kuhinja preskrbljena je vedno z gork.nai in mrzlimi jedili, ter stane:
kosilo s prikuho	18 novč.
porcija pečenke s solato 30 « kuretnina in teletnina cvrla
porcija	^^ *
Vse druge jedi po jako nizkih cenah.
Za obilen obi^k priporoča se slav. slovenskemu občinstvu	udana
„Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani ftpitalakt iliM It 2. 1
u
Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejdlh pogojih.
Posojil* na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. UTsromJ* proti kurzni izgubi.
k vsem Žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na grirokonto s 4l/j°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdi&a. Eakompt menjlo najkulantneje. Bonu naročila.