Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno.	i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. *	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 25. aprila 1908.
C. kr. poštne hran, št. 64.846 Kr. oorske „	„ „ 15.648
Vsebina: Osma glavna skupščina »Zadružne Zveze«. Ce se dolg poplača, mora posojilnica vrniti zadolžnico. Vojaščina in kmet. Kako naj si vzgojimo poselski in delavski stan na deželi ? Stalen postranski zaslužek naših revnejših kmečkih ljudij na deželi, ki so pridni. Kronika Zadružne zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Računski zaključki. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Vabila. Inserati.
Osma glavna skupščina »Zadružne Zveze«.
Ob jako številni udeležbi se je dne 21. aprila
1.	1. vršil osmi redni občni zbor Zadružne Zveze v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Občni zbori Zadružne Zveze podaje jo vsako leto verno sliko zadružnega dela na avstrijskem jugu. Toda letošnja glavna skupščina se je v marsičem odlikovala od prejšnjih prireditev enake vrste. Prvikrat je namreč mogel letos Zvezin načelnik dr. J. E. Krek na tem zborovanju pozdraviti odlične zastopnike prvih uradov v naši kronovini. deželne vlade in deželnega odbora, ki so s svojo udeležbo pokazali, da tudi zgoraj vedo eeniti važnost in pomen zadružništva.
Zborovanje je počastil s svojim obiskom deželni predsednik g. baron Sehvvarz v spremstvu deželne vlade svetnika pl. Lasehana, deželni odbor sta zastopala deželni glavar dvorni svetnik Suklje in deželni odbornik dr. E. Lampe. Dalje so bili navzoči državni poslanci dr. Korošec, Demšar, Pišek in Gostinčar, veleposestnik in Zvezin podpredsednik Vrsa-lovie, c. kr. stotnik v p. M. Kum p, o. Rono Sarič itd. Svojo odsotnost sta opravičila načelnik splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug baron Stiirek, ki je bil zadržan vsled rodbinskih dogodkov, in dvorni svetnik pri deželni vladi kranjski Rudolf grof Chorinsky.
Občni zbor otvori zvezin predsednik dr. Krek, ki konstatira sklepčnost ter izrazi svoje veselje, da more pri tem zboru pozdraviti načelnika deželne vlade kranjske g. barona Schvvarza in načelnika avtonomne deželne uprave, g. deželnega glavarja Sukljeja. (Živahna pohvala). Da sta se dva tako odlična činovnika udeležila našega zborovanja, to nam daje nado, da bodo naše težnje našle na pristojnih mestih zasluženo umevanje in uvažcvanje. Dalje pozdravi g. dež.
vlade svetnika pl. LaschatiftSjzražajoč upanje, da bo zadružništvo našlo v njeriV-^ot poročevalcu v zadružnih zadevah vedno toitt&a zagovornika in zaščitnika. Pozdravlja tudi^'dsčavne poslance in vse zbrane zastopnike zadružnjštva, ki so pohiteli na skupščino iz zelene Štajerske, iz kršne Istre in od obal sinjega morja jadranskega. Pozdravlja jih kot stare znance in prijatelje ter kot zveste in neutrudne delavce na obširnem polju zadružništva.
Nadaljujoč povdarja, da mora biti vsak občn zbor zvezan s pogledom v prošlost in bodočnost. Pred par leti sem občudoval zadružno disciplino in se vam v imenu načelstva zahvalil za izkazano zaupanje ter vas zagotovil, da ho načelstvo storilo vse, da opraviči vaše nade. Danes se je to spolnilo. Računski zaključek je dolgo vrsto let izkazoval dokaj znaten primanjkljaj, danes pa hoste prvikrat v prijetnem položaju, da sklepate, kam naj se obrne precej velik dobiček. Da je Zveza tako lepo napredovala — zdaj šteje že do 500 zadrug — zahvaliti se imamo v prvi vrsti vztrajnemu delu in navdušenju za dobro stvar. Velika zasluga gre pa tudi Zvezinemu uradništvu, ki točno izvršuje svoje dolžnosti in se je posebno v zadnjem času tako izpopolnilo, da se bodo vsi posli gladko in urno reševali.
Morda pričakujete, da se izrečem tudi o drugih zvezah, ki obstoje poleg nas na našem jugu. Ne poznam nobene nasprotne zveze, nobene nasprotne zadruge, če res deluje za gospodarski napredek kraja, l judstvo ima vendar le svoj dobiček, in to je poglavitna stvar. Boljše je, da se zadruge ustanavljajo nego da zadružništvo zaostane. Kot vodilo pri ustanavljanju novih zadrug veljaj načelo, da naj se snujejo samo take, o katerih se je nadejati, da bodo
prospevale, in katere prospevajo, so nam dobrodošle. Naša Zadružna Zveza nima drugega namena kakor da podpira svoje članice, in ne more imeti s političnimi strankami nobenega ožjega stika. Stremimo za tem, da zadružništvo krepimo in razširjamo, toda v ta namen ne rabimo političnih sredstev, zlasti ne političnega časopisja. Prepričan sem, da je misel, na kateri je Zveza osnovana in na kateri deluje, edino prava. Ce bomo delali, se bo izprevidelo, da toliko zvez na Slovenskem ni treba; v eni, dobro vojeni zvezi je prostora za vse zadruge.
Nato povzame besedo dež. glavar dvorni svetnik Suklje: ,,Stopam pred vas kot deželni glavar vojvodine kranjske in iskreno pozdravljam vse tukaj zbrane zadrugarje. Moj pozdrav ne velja toliko osebam, ampak veliki zadružni ideji. Glavna napaka liberalizma je bila, da je enostransko povdarjal prostost posameznika in s tem razdiral organizacijo. Neposredna konsekvenca tega naziranja je, da gospodarsko močni postaja še močnejši in tlačena siromašna masa še bolj leze v jarem odvisnosti. Temu zlu se da odpo-moči samo, če se združijo gospodarsko slabi sloji. V jugoslovanskem zadružništvu vidim velik napredek našega narodnega gospodarstva. Kdor tako stremljenje podpira, opravlja v resnici pravo domoljubno delo za narod. (Dolgotrajno odobravanje).
Predsednik se zalivali deželnemu glavarju za lepe besede in prečita dolgo vrsto brzojavnih in pismenih pozdravov, ki so došli med drugim od češke zadružne zveze v Opavi, hrvaške poljedelske banke v Zagrebu, srbske zadružne zveze v Zagrebu, glavne srbske zveze v Belgradu in od cele vrste drugih zvez in zadrug.
Zapisnikarjem imenuje tajnika Ant. Kralja, nakar g. nadrevizor VI. Pušenjak prebere zapisnik o VII. občnem zboru.
K zapisniku pripomni predsednik, da se je bilo lansko leto bati, da bo Zvezi zmanjkalo denarja, ki se je bil močno podražil. Toda zadružna disciplina je bila naravnost vzorna, razim par izjem, ki pa ne pridejo v poštev. Lansko leto je bil za Zvezo čas poskušnje, kakršne poprej še ni prebila, a prestala jo je častno. Za slučaj potrebe nam je bil zagotovljen kredit od več stranij, vendar ga ni bilo treba uporabiti, ker so se pojedine posojilnice tesno oklepale Zveze. Posrečilo se nam je priti preko te denarne krize, da je zadruge niso občutile. Obresti smo bili sicer za dva meseca zvišali, vendar se to ni zgodilo toliko vsled pomanjkanja denarnih sredstev kakor iz taktičnih razlogov. — Omeniti mi je k zapisniku še ene stvari, o kateri se je lansko leto govorilo tukaj, namreč o dobavi živine in poljskih pridelkov za vojno upravo Besede niso ostale samo besede, sledila so jim dejanja, in za začetek smemo biti zadovoljni z dosedanjim uspehom.
Zapisnik o zadnjem občnem zboru se brez ugovora odobri.
Poročilo načelstva za upravno leto 1907 je podal načelstveni ravnatelj dr. VI. Pegan. V svojem temeljitem in zanimivem referatu pojasni najprej razvoj zadružništva v obče in posebej napredek Zadružne Zveze v zadnjih letih. Zadružništvo nahajamo sedaj na oni stopnji razvitka, da ljudstvo samo uvideva važnost organizacije in si snuje zadruge ne glede na začasno silo in zadrego Temu razvoju primerno se je izpremenilo Zvezino delo. Prej smo hodili še sami v šolo. Sedaj imamo popoln organizacijski načrt, katerega hočemo s pomočjo svojih prijateljev izvesti tako, da bo dobila vsaka jugoslovanska občina, oziroma vsak važnejši kraj svojo posojilnico.
Kako zelo je Zveza napredovala v zadnjih treh letih, razvidno je iz rastočega števila včlanjenih zadrug. L. 1904 je štela Zveza 224 članic, leta 1906 že 841, koncem leta 1907 pa 483. Prirastek tekom treh let znaša torej skoro sto odstotkov. Posamezne zadruge so imele koncem 1. 1906 zadružnikov: posojilnice 53.069, gospodarske zadruge 13.988, mlekarske zadruge 4883, skupaj torej okroglo 72.000. Število zadružnikov koncem 1. 1907 še ni natančno znano, ('e vzamemo za merilo prirastek 7 do 8 °/o, ki se je doslej ponavljal vsako leto, dobimo koncem
1.	1907 ogromno število okoli 80.000 zadružnikov, ki so zbrani pod okriljem naše Zveze, ki je izmed najmočnejših zvez v Avstriji, kar se tiče števila zadružnikov.
Zlasti lepo uspevajo posojilnice, na katere je v
1.	1907 prišlo povprečno na vsako po 300 članov, kar se sme naravnost imenovati velikansko število, zlasti če se pomisli, da pride pri Nemcih na vsako posojilnico komaj po 100 do 200 udov.
Kakšen narodnogospodarski uspeh so dosegle naše hranilnice in posojilnice ? Ob koncu 1. 1906 je bilo v naših posojilnicah naloženega 48,362.833 K. Prirastek na hranilnih vlogah je v prejšnjih letih znašal okroglo po 20 °/o. (Je je ta prirastek ostal tudi v 1 1907, potem je bilo v naših denarnih zavodih naloženega okroglo 60 milijonov kron, kar je prineslo ljudstvu na obrestih okoli 21/z milijona kron. Naložen denar se je porabil v veliki večini za cena posojila kmečkemu ljudstvu, namreč okoli 45 milijonov. (-e smo v primeri z ono dobo, ko še ni bilo posojilnic, pritisnili obresti za nič več nego 20/o, se je že s tem prihranilo ljudstvu samo v enem letu na obrestih okroglo 1 milijon kron. Prezreti se pri tem ne sme, da je ravno zadružna organizacija pritisnila splošno obrestno mero tudi pri drugih izposojevavcih, zlasti pri denarnih zavodih.
Koliko je vredna naša organizacija za štedenje, razvidno je iz tega, da doslej še noben vlagatelj ni
zgubil niti vinarja. Zato pa se je ljudstvo oprijelo naše organizacije in ji opravičeno zaupa.
8 posebnim zadovoljstvom se nam je pri tej priliki spominjati onih rodoljubov, ki z veliko požrtvovalnostjo posvečajo svoje moči zadružnemu delu. Pri več nego 90 °/o naših posojilnic je poslovanje načelstva in nadzorstva brezplačno. Brez nagrade se upravlja denar tolikih milijonov, ki so zloženi skoraj iz samih malih vlog. Zlasti naši duhovniki in kmetje se niso bali ne truda ne sitnostij, ampak so rado-voljno pomagali pri tem domoljubnem delu.
Promet naših zavodov raste neprestano in se vsako leto pomnoži za 17 °/o, tako da se bo v 6 letih podvojil, če bo šlo tako naprej.
Organizacijo smo poizkušali vedno in povsod izpopolnjevati ter smo bili v ta namen v vednem stiku s posameznimi rodoljubi in našimi nepolitičnimi organizacijami. Posebno je treba pohvalno omenjati delovanja naše duhovščine, zlasti oo. frančiškanov v Dalmaciji, pri katerih smo našli toliko umevanja za zadružno stvar kakor nikjer drugje. V Dalmaciji pa je tudi zadružno delo tako potrebno kakor nikjer drugje, kajti ubogo hrvaško ljudstvo je na milost in nemilost predano laškim in domačim oderuhom. Pomagalo nam je tudi učiteljstvo in drugo posvetno razumništvo, zlasti na Štajerskem, vendar se posvetna inteligenca premalo zaveda svoje naloge.
V svrho izpopolnitve organizacije smo priredili anketo o uplivu zadružništva in več zadružnih tečajev: v Zaostrogu (Dalmacija) s frančiškani, v Mariboru, Celovcu, Trstu in Ljubljani, tako da so vse dežele našega teritorija prišle v poštev. Tudi na Kočevskem se je vršil en tak tečaj, kajti nemški naši sodeželani so bili doslej glede organizacije prepuščeni samim sebi. S pomočjo tega tečaja pa se je ondi ustanovilo 7 hranilnic in posojilnic, ki vse dobro uspevajo. Ti poučni tečaji so prinesli obilo sadu in širijo zanimanje za zadrušništvo. Osrednja vlada je te tečaje podpirala, za kar gre zahvala poljedelskemu ministrstvu in tukajšni deželni vladi, posebno deželnemu predsedniku baronu Schwarzu in referentu pl. Laschanu.
Nadalje smo priredili anketo o strojnih zadrugah in skušali mlekarstvo podpirati s tem, da smo pospeševali ustanovitev Mlekarske Zveze in poskrbeli, da so 4 osebe dobile subvencije za poučna potovanja.
Hrvaškim bogoslovcem in vseučiliščnikom smo poskrbeli praktično in teoretično izobrazbo pri naših zadrugah v Št. Vidu, Šmihelu itd., za kar bodi dotičnim činiteljem za gostoljubni sprejem iskrena zahvala.
Stabilizacija obrestne mere, ki je ena glavnih naših nalog, se nam je v minolem letu dobro posrečila, čeprav je bila obrestna mera na denarnem trgu silno poskočila. Sicer smo bili za dva meseca obresti
povišali, toda to se je zgodilo vsled nelepega postopanja par zavodov, ki so nas hoteli izrabljati.
Drug važen dogodek je bil, ko se je izdal konverzijski zakon, ki bo znatno olajšal amortizacijo zemljiških dolgov in razdolžitev kmečkih posestev. Lanskega leta se je konventiralo že mnogo stotisoč dolgov. Zadružna Zveza je v tem oziru s poukom vedno na razpolago.
Naše posojilnice so dajale doslej posojila tudi na hipotekarni kredit, in Zveza je to mirno gledala, ker si kmetje niso mogli drugače pomagati. Zveza pa tega ne more trajno dopuščati; zato se je začelo misliti na ustanovitev zavoda, ki bi prevzel to nalogo, in to je „Občinska hranilnica11, o kateri je upati, da bo začela še letos poslovati.
Da se povzdigne med ljudstvom štedenje, se je Zveza mnogo trudila, da bi vdomačila tako zvane „domače hranilnice11, katerih je doslej vsega skupaj okoli 2()()0 razdanih. Govornik opozarja na veliko važnost tega pripomočka in pozivlje navzoče, da širijo to koristno napravo.
Nadalje omeni poročevalec sklep deželnega zbora, da se osnuje trgovska šola in z njo združeni zadružni tečaji ter izdajo Z vezi nega letopisa, ki ga je uredil marljivi nadrevizor g. VI. Pušenjak, na kar preide na notranje poslovanje Zveze.
Načelstvo je imelo vsega skupaj 24 sej. Seje bi se sicer morale vršiti vsak teden, vendar tega ni mogoče v res niči ti, ker so člani načelstva preveč obloženi z drugim delom.
Uradništvo je točno izvrševalo svoje dolžnosti, za kar mu bodi izrečena zahvala. Uradniško in pisarniško osobje se je tako pomnožilo, da bo mogoče vse delo hitro izvrševati. Ce ni bilo vse v redu, je lahko opravičljivo: v minolem letu je došlo 17.820 dopisov, ki povprečno zahtevajo rešitev vsaj dveh uradnikov ne glede na manipulacijo, ki gre skozi več rok. Iz pisarne pa je šlo nad 20.000 dopisov. Poleg tega je hodilo osobje na učne tečaje, predavanja, urejalo „Nar. Gospodar11, torej v resnici ogromno delo.
Po vsem tem upa poročevalec, da bo občni zbor zadovoljen z delovanjem načelstva v preteklem upravnem letu.	(Dalje prih.)
Če se dolg poplača, mora posojilnica vrniti zadolžnico.
Ta zahteva je prav za prav umljiva sama ob sebi. Da se zadolžnica vrne, če je dolg z obrestmi in drugimi pripadki vred poplačan, bo zahteval vsak previden dolžnik, in tudi posojilnici sami je v korist, da v tem slučaju povrne zadolžnico. Vendar pa upravni organi posojilnic dostikrat ravnajo drugače, in tudi dolžniki so često preveč zaupljivi ter ne zahtevajo
— 124 -
listin, ki jim kasneje lahko napravijo mnogo sitnosti. O teh napakah je priobčil zadružni list „Raiffeisenhote11 poučljiv članek, iz katerega podajemo v naslednjem glavne točke, ki jih priporočamo našim posojilnicam, da jih uvažujejo.
Ko dolžnik poravna svoj dolg z vsemi postranskimi obveznostmi, zgubi zadolžnica za posojilnico svoj pomen. Posojilnica je ne potrebuje več, zato naj jo vrne. Dolžniku služi namreč vrnjena zadolžnica kot pobotnica, da več ne obstoji njegov dosedanji dolg. Mesto da bi se zadolžnica vrnila, moglo bi se tudi tako napraviti, da se ji vzame njena veljavnost na ta način, da jo tajnik prekriža, raztrga ali kako drugače uniči. Vendar je najbolj pravilno, da se zadolžnica vrne dolžniku. Če se razveljavi ali uniči, naj se to zgodi vpričo dolžnika, ki naj se prepriča na svoje oči, da se je posojilnica odrekla pravic^ da bi na podlagi te listine stavila do njega še kedaj kakšne zahteve.
Ako bi se zadolžnica ne razveljavila v dolžnikovi navzočnosti, mogel bi nastati marsikak dvom in mnog dolžnik bi se popraševal nezaupno, češ: „Kdo ve, jeli tajnik res uničil moje dolžno pismo ? Kdo ve, če ne bo posojilnica terjala posojila še enkrat ?“ Tak dvom nastane sam od sebe in zagreni tisto prijetno čuvstvo, ki ga ima človek, ko se je znebil dolga. Lahkomiseln in brezskrken gospogar bi bil, kdor se ne bi enako vpraševal. Dasi je taka ne-zaupnost v največ slučajih nepotrebna, vendar nikakor ni v korist ugledu in zaupanju, ki ga mora imeti posojilnica med ljudstvom. Že iz tega vzroka bi moral vsak tajnik smatrati kot svojo dolžnost, da vrne oziroma uniči zadolžnico, brž ko jo posojilnica več ne potrebuje. To naj stori zmirom, če dolžnik zahteva ali ne. Na kmetih se večkrat ponovi slučaj, da je dolžnik zadovoljen, če je plačal dolg, za dolžno pismo ali za druge listine pa se ne zmeni dosti. Tajnik se smatra kot nekaka zaupna oseba v najširšem pomenu besede. Če opozori dolžnika, da ima v slučaju popolnega izplačila svojega dolga dobiti nazaj zadolžnico, bo dostikrat slišal odgovor: „E, kaj mi bo neki zadolžnica? Saj je v knjigah zapisano. Kar pridržite jo, saj vem, da me posojilnica ne bo več terjala-11
To je vse prav lepo. Toda kdo pa dolžniku jamči, da ne bo njegova zaupljivost enkrat trdo kaznovana ?
Marsikdo pravi, ko plača svoj dolg: „Kar pridržite zadolžnico. Saj je zapisano v knjigah, da sem plačal.11 In če se v knjige ne zapiše, da je res dolg poplačan? — Pri nekej posojilnici seje dogodil slučaj, o katerem se je mnogo govorilo. Tajnik je bil namreč nezvest in je zlorabil izkazano mu zaupanje ter spravljal denar v svoj žep. Kako pa je delal, da mu niso prišli precej na sled ? Nekega dne je prišel v posojilnico dolžnik in plačal vse, kar je bil dolžan. Zadolžnice pa ni zahteval nazaj in tudi tajnik ga ni na to
opomnil. „Saj se vse zapiše v knjige,11 mislil si je dolžnik sam pri sebi. Toda tajnik ni zapisal povračila dolga v knjige in tudi denarja ni djal v blagajno, ampak ga je lepo vtaknil v svoj žep. Zadolžnice ni uničil, ampak jo je pustil pri miru med drugimi dolžnimi pismi. „Na ta način ne bo načelstvo ničesar zapazilo,11 si je dejal tajnik. In res, ob pregledovanju zadolžnic načelstvo ni zapazilo tajnikovega poneverjeni a, kateremu tudi najboljši revizor ne bi bil mogel priti na sled. Kajti na mrtvem papirju se vendar ne vidi, da je dotični dolg že plačan. Med tem je prišel sklep leta, in načelstvo je od tajnika zahtevalo, da naj opomni vse dolžnike, da je treba plačati zapadle obresti. In kaj je zdaj napravil tajnik? Če bi dotični zadružnik, kije bil že plačal svoj dolg, prejel opomin, da naj plača obresti, bi bila tajnikova sleparija gotovo prišla na dan. Zato je pa tajnik iz svojega plačal obresti za svojo žrtev; saj se je lahko pokazal malo dobrosrčnega, ko si je bil poprej prisvojil 5000 kron. Na ta način je poneverjenje ostalo prikrito in tajnika je minil ves strah. Ker se mu je bilo sleparstvo posrečilo, poskušal je svojo srečo še ob več drugih prilikah in sicer zopet z uspehom. Slednjič jo je pa vendar izkupil.
Posojilnični načelnik in eden izmed ogoljufanih dolžnikov sta sedela nekega dne pri kozarcu vina in se pogovarjala o društvenih zadevah. „No, jaz sem vesel, da sem mogel svoj dolg poravnati,11 menil je dolžnik. Kako pa se je prestrašil, ko mu je načelnik povedal, da se v knjigah še vedno nahaja med posojil nični mi dolžniki. Tako je prišla na dan tajnikova nezvestoba . . .
Ta dogodek je poučen v dvojnem oziru:
1.	('e si poravnal svoj dolg, zahtevaj, da se ti izroči zadolžnica, ali pa naj se razveljavi vpričo tebe!
2.	Pri denarju neba vsaka dobrodušnost in tudi tukaj imej zaupljivost svoje meje.
Zato proč s tako slepo zaupnostjo, ki je že lahko-mišljenost in brezbrižnost! Načelstva naj pazijo, da se odpravijo taki nedostatki, ki morejo posojilnicam samo škoditi, in naj poskrbe, da se zadolžnice vrnejo dolžnikom, ko so plačali svoje dolgove.
Vojaščina in kmet.
Znano je, da vojaščina odtujuje kmečke sinove svojemu stanu. Za cela tri leta odtrga vojaška služba kmečkega fanta kmečkemu delu. V teh treh letih se fant popolnoma odvadi kmečkemu delu in tudi domačim razmeram. Mesto mu nudi vedno več novosti in ugodnosti, ki jih doma po svojih mislih nima. Zato fant po končani vojaški službi ne gre več rad domov, ampak si rajši poišče bolj gosposke službe v mestu.
125 —
Kdor pa pride domov in prevzame gospodarstvo, mu pa dostikrat tudi več ne diši oralo in motika.
Tako vojaščina ubija kmečki stan. To pa bi ne smelo biti. Kmečki stan je bil vedno najtrdnejša opora državi. Ta stan je treba držati po koncu. Tega se danes zavedajo že razne države. V Belgiji so pričeli prirejati za vojake po zimi večerna kmetijska predavanja. To so začeli posnemati že tudi na Danskem, Laškem in Nemškem. In ne bilo bi napačno, ko bi tudi pri nas upeljali to. Kjer je blizu poljedelska šola, gre to kaj laliko. Ta tudi s potovalnimi učitelji in z živinozdravniki bi se dalo to izvrstno izpeljati. Na ta način bi si fantje obranili ljubezen do svojega stanu in v njih bi se utrdilo prepričanje, da je delo doma vendar lepše in prijetnejše ko pa po zaduhlih tovarnah, meglenih mestih.
Tako bi vojaški stan ne odtujil kmečkega fanta njegovemu pravemu poklicu, ampak bi mu tu še celo dal potrebne strokovne izobrazbe.
Vojak, ki hodi po svetu, lahko vidi mnogo zanimivega in se laliko nauči mnogo koristnega tudi za kmetijstvo. Seveda treba je, da se višji vojaški krogi za to stvar zavzamejo. Naši poslanci bodo govorili o tem v delegacijah. Naše „Kmečke zveze“ naj pa to zahtevajo po shodili in v peticijah.
Druga stvar pa je ta le: Naše „Kmečke zveze“ zahtevajo tudi po svojem načrtu, naj se dovoli kmečkim fantom ob času nujnega dela na polju dopust, da pomagajo doma. Nihče ni mislil, da bo ta želja tako kmalu izpolnjena. Vojni ukaz z dne 1 h. maica prinaša povelje, naj vojaška uprava dovoljuje kmečkim fantom dopust za čas nujnega poljskega dela v poletnem času. To je silno važna odredba za našega kmeta! Kmetu bo od pomagano v dvojnem oziru: Kmetje dobe novih delavskih moči, ki so tako drage; drugič pa se ohrani kmečki fant v stiku s svojim stanom. In to je važno!
Dopust traja tri tedne. Več se ga ne bo dovolilo. Vendar pa ni določeno, kedaj naj bo dopust. Dopust se bo dovolil le tistim fantom, katerih očetje ali gospodarji imajo od občin potrdilo, da jim manjka delavcev. Kjer so nalezljive bolezni, za tiste kraje se dopust ne bo dovolil. Vojna uprava bo najbrže dosegla za dopustnike tudi znižanje vožnje na železnici.
V zvezi z zgoraj omenjenim ukazom vojnega ministrstva je razglas poveljništva e. in kr. III. voja v Gradcu, pod katerim stoje tudi slovenski polki. Poveljništvo je s tem odlokom določilo vojaške dopuste od 28. junija do 18. julija. Dopusti se bodo podeljevali le aktivnim pešcem in lovcem. Pri konje-ništvu se tak dopust dovoli le v izvenrednem slučaju. Oziralo se bo pred vsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje je treba vlagati do konca meseca maja vsakega leta na polke (ali bataljone) potom
pristojnega okrajnega dopolnilnega poveljništva. Navesti je krdelo, kjer vojak služi, šaržo in naborno letnico. Nadalje, koliko meri posestvo, čisti letni dohodek, splošne imovinske razmere, družinske razmere (število otrok doma in njihovo starost), število hlapcev in dekel.
Komo poveljništvo stavi torej že veliko bolj natančne zahtevke.
Opozarjamo starše, oziroma sinove, naj se po-služijo teh dopustov. Če se ne bodo letos posluževali te pravice, vam drugo leto morda vojna uprava ne bo hotela več dovoliti dopustov. Saj se je še letos nerada udala pritisku poslancev.
Tako kakor ta zahteva se bodo dosegle tudi druge zahteve v korist kmečkemu stanu. Treba le vstrajnega dela in ne odnehati, dokler vojna uprava ne izpolni opravičenih teženj našega kmeta.
Kako naj si vzgojimo poselski in delavski stan na deželi?
Če pazno zasledujemo vzroke, zakaj je pri nas toliko požarov, največkrat dobimo v odgovor: zanemarjena mladina. Redki so slučaji, da bi kdo iz hudobnega namena, pijanosti ali zanikrnosti povzročil tako nesrečo.
Če pogledamo stvari do dna, zakaj propada kmetijski in obrtnijski stan na deželi, vidimo vzroke v pomanjkanju izobrazbe in pomanjkanju delavskega stanu.
Če se vprašamo, zakaj hrepeni naš narod tako po inozemstvu in njega zaslužku; zakaj se tako silno radin lehkomiselno izseljuje, dobimo v odgovor: dober zaslužek.
Če se zamislimo v najbližjo prihodnjost in si stavimo vprašanje, ali se bodo te razmere zboljšale in spremenile v našo gospodarsko korist, bi skoro dejal, da nimamo pravega upanja.
Vzpričo tega bi vsak rekel: „Kako je vse to mogoče, saj se snujejo vedno nove šole, ljudske, višje in strokovne, saj se stori mnogo za kmetijski in obrtnijski stan, kako je potem mogoče, da bi bile take pritožbe opravičene?11
Resnica je, da postaja boj za življenje za vsacega vedno težavnejši; z dohodki in delom, ki je z njim pred 30 leti lahko preživel družinski oče svojo rodbino, dandanes ne more več izhajati. Tako je v mestih in po trgih, tako in še slabše je na deželi. To velja za revnega osebenkarja kakor za vsacega gospodarja. Potreba po večjem zaslužku je tako silna, da se je ni moči ubraniti. Fizična moč pa se da napeti le do gotove meje, dalje ne gre. Zato je pa za naš gospodarski položaj edina pomoč, povzdigniti intelektualno silo t. j. povzdigniti vrednost človeške porabnosti po večji izobrazbi. To načelo je izvedeno
pri vseli stanovih. Višja duševna zmožnost in izobrazba pri duhovskem, uradniškem, vojaškem in obrtnijskem stanu upravičuje in daje pogoje do boljše eksistence in višjega plačila za storjeno delo. Višja sposobnost v delavskem stanu v tvornicah pripomore do boljših dohodkov in lažjega dela.
Dočim so si vsi ti našteti stanovi znali pridobiti sedanjemu toku časa in potrebam primerne dohodke, zaostaja zlasti kmetijski stan. Vendar ne po svoji krivdi.
Kmetijski stan potrebuje ravno tako kakor obrt-nijski in kupčijski delavskih m oči j, ki naj bi bile sedanjim zahtevam zadostno usposobljene.
Tu pa naletimo na najslabšo sposobnost, in vzgojo ter vsled tega na vse posledice, ki izvirajo iz tega zla. Le tiste moči, ki so preostale drugim stanovom, si iščejo kruha pri kmetijstvu.
Ozrimo se najprej na naš poselski stan.
Kaka nevednost v opravljanju svojih službenih dolžnostij vlada med njimi! Kako malo poznavajo opravila, ki se jim nalagajo; kako površno, zanikrno jih dostikrat opravljajo; kako malo se jim dostikrat more zaupati! Kako mnogo jih je, ki hrepenijo samo po večji plači! Odkod izvira to? Ko so ostavili kot nežna mladina ljudsko šolo, kjer so si pridobili nekaj znanja, začel je svet izrabljevati njih telesno moč. Za njihovo nadaljno izobrazbo se ni nihče zmenil. Tak mladenič je izprevidel, da svet ceni edino njegovo telesno moč in ga po tej plačuje. Kdo se je pa pobrigal za njegovo nadaljno vzgojo? Odtod izvira tista nizka izobrazba, ki jo nahajamo pri naših poslih.
Iver pa naš kmetijski stan neobhodno potrebuje poslov in delavskih moči in ker jih nima takih na razpolago, kakršnih bi potreboval in kakršne imajo n. pr. v naprednih državah kakor na Nemškem, v Švici, na Danskem, odtod izvira tista silna težkoča in nizka rentabiliteta naših večjih gospodarskih posestev, ki potrebujejo za obdelovanje in upravljanje več poslov in delavcev. Ker ta dva stanova pri nas nista svojemu poklicu primerno vzgojena, odtod revščina in vse zle posledice v teh dveh stanovih.
Tz teh dveh stanov na deželi izhaja največ ona mladina, ki dela šolskim oblastim in ljudskim učiteljem sitnosti in preglavico. Slabo vzgojeni, premalo nadzorovani, nenavajeni rednemu življenju rastejo taki otroci svojim roditeljem v sramoto, okolici v pokoro in dostikrat v nesrečo, dokler ne pridejo pravici v roke, ki jih zapira in zapira, ker si drugače ne more pomagati.
Umevno je, da državni upravi, v prvi vrsti sodni upravi, ni vse jedno, ali ima nmogo nepotrebnega posla s takimi ljudmi, zlasti, če so mladi in je upanje, da se še morejo poboljšati in zamorejo nastopiti pot poštenega življenja. V ta namen snujejo baš sedaj po Slovenskem pri posameznih c. kr. okrajnih sodiščih
društva, ki si stavijo lepo nalogo: varstvo za otroke in skrb za mladino.
Basi pri nas na Slovenskem nimamo velikega števila kmečkih dninarjev, ki bi se le od dnine preživih, vendar imamo precejšnje število malih kmetij, na katerih žive družine, ki za dnino pomagajo na obširnejših posestvih. Mnogi dninarji iz teh družin so izvrstni delavci; mnogi tudi pošteno zaslužijo svoje dnine; pri mnogih je pa žal težavno stališče, da morajo na domačem posestvu in v dnini delati, kar presega njihove telesne moči. Ue nočejo na lastnem domu svoje dolžnosti zanemarjati, prisiljeni so to storiti na dnini. Vsakdo je pa sebi najbližji. In tako opazujemo tudi tukaj, da je to na škodo večjim posestnikom.
Iz pomanjkanja delavskih močij hira naš kmetijski stan, ne oziraje se seveda na druge vzroke.
Nastane vprašanje ali se da temu pomanjkanju delavskih moči vsaj deloma in polagoma odpomoči ter kako naj se to doseže?
Kdor bi bil hotel še pred dvajsetimi leti s tako reorganizacijo pričeti, prišel bi bil prezgodaj, ker takrat se dobro in zanesljivo delo naših kmečkih dninarjev še ni dovolj cenilo, še manj pa po tem plačevalo. Dandanes so razmere že vse drugačne. Vsak večji posestnik je prisiljen, hočeš ali nočeš, svoje posle in dninarje bolje in delu primerno plačevati; zanesljive izkušene posle in dninarje pa vsak razumnik že sedaj rad tudi dobro, da celo prav dobro plačuje. Se ugodneje se bode v tem oziru razvile delavske razmere v bodočnosti tako, da bode mogel opravičeno moški kmečki delavec z ozirom na svoj zaslužek bolj brezskrbno gledati v prihodnjost in si osnovati lastno ognjišče. Tega premožnejši kmetijski posestniki ne bodo ovirali in bodo tudi radi storili svojo dolžnost, kajti izkušnja in račun jih bodeta podučila, da imajo od tacih delavskih močij več koristi kakor pa od sedanjih.
Kateri kmečki delavec pa bode smel opravičeno si ta stan izvoliti ?
1.	) Vsak kmečki delavec, ki je trdnega zdravja, treznega in pridnega značaja, zanesljiv v izvrševanju naročenih opravil in ki jih razume, in sicer ne le mehanično iz prakse, ampak tudi teoretično t. j. pozna njih pravi pomen.
2.	) Vsak kmečki delavec, ki si je pridobil te lastnosti v svoji mladosti na ta način, da je po dovršeni ljudski šoli vstopil k marljivemu vestnemu in strokovno izobraženemu posestniku v službo, ali ki si je v pripravnih strokovnih tečajih pridobil potrebno strokovno znanje in ročno spretnost.
Iz tega jasno sledi dvoje:
Vsakega vestnega kmetovalca — očeta najvažnejša skrb bodi, da da svojemu sinu, ki je namenjen za kmetijski stan, pravo vzgojo in sicer, če mu sredstva dopuščajo, da pošlje sina v kmetijsko šolo; če mu tega sredstva ne dopuščajo, da da svojega sina
vzglednemu gospodarju v službovanje, da se pri njem kaj koristnega navadi, oziroma da ga pošljejo v take kmetijske tečaje, ki so mu potrebni, da se vsaj nekaj koristnega nauči. Takih tečajev je dandanes že več n. pr. mlekarskih, cepilnih, kletarskih, sadjarskih, viničarskih i. t. d.
Ker imamo pri nas na Slovenskem največ take mladine, ki bode prisiljena v moški dobi iskati si postranskega zaslužka, ki bode pomoč večjim kmetijskim posestnikom bodisi kot posel ali dninar, ali pa, da bode samo ob danih priložnostih pomagalo, zato moramo skrbeti, da to mladino, moško in žensko, tako vzgojimo, da bode v svojem poklieu v resnici zadostovala, da bode v pravo pomoč kmetijskemu stanu in njega steber, na katerega se bode zamogel isti zanašati in na njega sposobnost računi ti.
To je važno narodno-gospodarsko vprašanje, in zasluži, da se ga z vso vnemo poprimemo. Lahko trdimo, da od srečne in zadovoljive rešitve tega vprašanja zavisi usoda naših večjih gospodarskih posestev, ki naj bi bila najtrdnejša opora našega kmetijskega stanu.
V tej zadevi se nudi ravno sedaj snujočim se društvom za otroško varstvo in mladinsko skrb najboljša prilika, da dejansko pokažejo, so li kos svoji nalogi. Kakor je znano, imela bodo ta društva toliko mladine oskrbovati, da bi bilo nemogoče, vse dati študirati ali kak rokodelski stan dati učiti, stroški za to bi bili ogromni, pa tudi uspeh ne bi bil vedno povoljen. Tu se nudi tem društvom najboljša prilika, da dejansko pokažejo svojo sposobnost s tem, da s svojimi razpoložljivimi sredstvi tudi res kaj koristnega dosežejo. Svetovati jim je v ta namen sledeče: Zapuščeno, zanemarjeno mladino naj dado najboljšim kmetijskim gospodarjem v službovanje z nalogo, da morajo iz njih vzgojiti dobro podučene in pridne posle; za njih trud in skrb naj se jim nakloni primerna nagrada. Tako vzgojeno odraščeno mladino naj se potem še pošlje v razne gospodarske tečaje, ki trajajo po nekoliko tednov ali mesecev, da se izobrazi v strokovno izvežbane delavce n. pr. v sadjarske pomočnike, mlekarje, viničarje, kletarje, i. t. d. Tako vzgojeni in izšolani mladeniči se bodo mogli pošteno in nepresiromašno pre-živiti, in če bodo pridni in varčni, si bodo tudi naprej pomagali.
Umevno je, ker imamo ravno pri nas na Slovenskem mnogo zanemarjene, revne mladine na deželi, da bi bili stroški za toliko mladine v namen opisane in označene vzgoje velo visoki ter da bi jih omenjena društva sama ne zmagovala. Zato bi bilo želeti, da bi se v dosego tega smotra dosegla skupna pomoč potom zakonodajstva na ta način, da bi država, dežela in občine k vzgojevalnim stroškom dospevali. Jubilejno leto našega p res v. vladarja, ki želi da bi se revnejšim slojem prebivalstva pomagalo, naj nas napoti k temu
človekoljubnemu in za povzdigo našega narodnogospodarskega položaja na deželi tako zelo važnemu delovanju v korist našega prihodnjega kmečkega rodu na deželi.	— e.
Stalen postranski zaslužek naših revnejših kmečkih ljudi,] na deželi, ki so pridni.
Od spomladi do pozne jeseni ponuja nam narava po naših logih, senožetih, pašnikih, gozdih, kraj cest in potov, celo vrsto raznih rastlin, katere nekatere poprej, nekatere pozneje cvetejo in ki nam koristijo bodisi s svojim sadom ali z zdravilno močjo, ki jo imajo v sebi. Tu sem prištevamo zlasti plodove: jagode, borovnice, brusnice, maline, robidnice, užitne glive in različna zdravilna zelišča, ki jih dobivamo v lekarnah ali pa katere si sami naberemo, posušimo in shranimo. Kdor dobro pozna značaj naših pokrajin na Slovenskem, kjer imamo n. pr. samo na Kranjskem 44 °/o gozdov, kjer te rastline rastejo, ta vč, da ni najti kmalu ugodnejših zemeljskih in podnebnih razmer, kjer bi se boljše in bujnejše moglo razvijati to rastlinstvo. Odtod izvira, da dobivamo pri nas na Slovenskem po naših mestih in trgih vsako leto na prodaj tu naštete plodove, ('e pa se vprašamo, ali imajo tu našteti sadovi sedaj kakšen gospodarski pomen, moramo žal to skoro zanikati. Na eni strani tako ugodna prilika, toliko pridelkov; na drugi strani pa žal le majhen, materijalen uspeh.
Odkod pride to? A ko se podamo meseca maja ali junija v kakšnem večjem mestu na Slovenskem, na tržni prostor, kjer prodajajo kmečki ljudje svoje kuhinjske pridelke, prav gotovo dobimo med njimi tudi prodajalke, ki nam ponujajo jagode ali borovnice, maline, gobe i. t. d., ali kar je še bolj navadno, prodajalke nam prineso na dom ponujat te plodove. Za majhne svotice si navadno nakupimo teh pridelkov in jih povžijemo v svežem stanu. V imovitejših hišah napravljajo iz njih tudi sladke likerje ali pa jih okuhavajo in hranijo za zimski čas. Ne za nas ne pomenijo stroški, ki smo jih za to izdali, kaj občutnega in tudi prodajalke, ki se pečajo z njih prodajo, ne dobivajo izdatnih dohodkov iz te kupčije ter jo smatrajo za neko postransko stvar, za nek darovan dohodek, ki se ne upošteva in ki tudi ne zaleže. In vendar bi se dalo tu mnogo na boljše preobrniti, če bi se v tej zadevi pobrigali za stvar. Znano je, da po naših večjih mestih kakor v Ljubljani, Trstu, Zagrebu, Reki i. t. d. mestno prebivalstvo jako ljubi sveže jagode, maline, užitne gobe i. t. d. Zlasti imovitejši sloji lepo blago radi drago plačujejo, samo če ga dobijo. Pri sedanjih razmerah žal nimajo dovolj prilike, da bi si nakupili večjo množino teh plodov, ker jih redno ali sploh ne dobč. Vsa drugačna bi bila stvar, če bi se teh
plodov dobilo redno naprodaj in pa v večji meri in okusni obliki. Lahko se trdi, kolikor bi se tega blaga postavilo na prodaj, toliko bi se ga prodalo po primerno visoki eeni. Tu ne manjka konsumentov, tudi ne produkta; tu manjka le dvoje: 1.) pridnih rok, ki bi vedno in marljivo nabirale te sadeže po naših krajih in 2.) pravih prekupcev, ki bi znali sebi v prid in v hasek mnogih revnih ljudi j temu blagu pridobiti trgovsko vrednost.
Kar se tiče prvega pogoja, je na deželi povsod mnogo revnejših ljudi j, ki bi se radi potrudili, da bi z nabiranjem teh sadežev si stalno vsako leto nekoliko zaslužili. Tu je treba upoštevati mladino in tudi mnogo odraslih ljudij, zlasti deklet, ki se rade in neutrudno lotijo dela, če jim kaže dobiček. Pri sedanjih razmerah se to delo ne splača dobro. Kadar je veliko in dobrega blaga na ponudbo, tedaj padejo tako zelo cene, da jim ne donaša imena vrednega dobička; kadar pa neugodno vreme uničuje te sadeže, tedaj pa ni zaslužka. Iz tega vzroka se dandanes suče ves promet in vsa prodaja teh sadežev le v najbližji okolici. Da bi se tega blaga v večji meri nakupovalo in tako pošiljalo v mesta, v letovišča i. t. d. kot eksportno blago, to se žal ne godi, oziroma samo tako posamično, da ne pride kot gospodarski učinek v poštev. In vendar bi bilo pri nas z ozirom na množino teh sadežev, njih dobroto in ugodno lego mogoče iz te kupčije dobivati večje dohodke, vsled česar je zelo potrebno in važno, da se to spremeni.
Tu naj bi naši trgovci po manjših mestih in trgih, ki se pečajo s kupčijo z deželnimi pridelki, nastopili in to trgovino vdomačili S prodajo teh sadežev bi si nekoliko zaslužili, še več pa, ker bi z njih trgovanjem privabljali v svoje prodajalne ljudi, ki bi tudi druge stvari kupovali. Prav mnogo pa bi koristili revnejšim ljudem v svoji okolici, katerim bi preskrbeli s tem postranski zaslužek. In tudi na to stran je treba marljivemu trgovcu gledati.
Se obsežnejše in pomembnejše bi bilo, če bi se v ta namen ustanovile posebne zadruge, ki bi to kupčijo zasnovale po celi deželi.
V	tej zadevi so nam Nemci, če tudi v manj ugodnem podnebju živeči, v izgled. Tam so že pred več kot desetimi leti zasnovali tako zadrugo, ki je takoj spočetka delovala z uspehom. Pri nas na Slovenskem bi se to toliko bolj obneslo, zlasti bi zamegli s temi okusnimi, dobrimi sadeži v večji meri postreči po letoviščih in po mestih, kar bi na pov-zdigo te kupčije le ugodno uplivalo.
V	sedanjem pomladanskem času je prilika, da
upoštevajo naši trgovci po manjših mestih in trgih pomen te kupčije sebi v prid in v korist svoji okolici. Želeti bi bilo, da bi se jih mnogo poprijelo te kupčije in v ta namen so spisane te vrstice.	—e.
Kronika Zadružne zveze.
Odbor Zadružne Zvezo je imel sejo dne 26. marca. Druga seja se je vršila po glavni skupščini dne 21. aprila. Obravnavala so se mnoga važna in aktualna vprašanja o zadružništvu. Med drugim je odbor sklenil, da se osnuje za Spodnje Štajersko poseben pododbor, kateremu v pomoč se dodeli strokoven uradnik. S tem je odbor „Zadružne Zveze" ustregel že večkrat izraženi želji zadružnih krogov iz Spodnje Štajerske pričakujoč, da se bo na ta način znatno povzdignilo zanimanje za zadružno stvar.
Pristop k Zadružni Zvezi so prijavile;
Hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Paki.
Hranilnica in posojilnica v Konjicah.
Seoska blagajna za štednju i zajmove v Otoku (Dalmacija).
Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču.
Na novo se ustanavljajo sledeče zadruge;
Hranilnica in posojilnica na Trati.
Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti.
Hranilnica in posojilnica v Sv. Križu pri Trstu.
Hranilnica in posojilnica v Sočrgi pri Buzetu.
Zadružni pregled.
Kmetijska centrala za prodajo živine. Do 6. aprila t. 1. je bilo s posredovanjem kmetijske centrale za prodajo živine na osrednjem živinskem trgu na Dunaju prodanih 2691 glav živine, in sicer 1098 volov, 626 bikov, 639 krav, 145 telet 118 prašičev in 65 ovac. Za vso to živino se je pri prodaji izkupilo 838.556 K 34 h. Na Nižje in Zgornje Avstrijskem se je vršilo več shodov in pogovorov o uredbi in uporabi te centrale za prodajo živine, in tudi na Gorenjem Štajerskem, Češkem in Moravskem je bilo več takih zborovanj.
Socijalni kurz v Zagrebu se je vršil od 24. do 26. aprila t. 1. Na dnevnem redu je bilo med drugim; kmečko, delavsko in alkoholno vprašanje, temeljna načela iz narodne ekonomije, zadrugarstvo in organizacije. Sodelovalo je več hrvaških strokovnjakov in od Slovencev dr. Krek in dr. Lampe.
Nove zadruge. Meseca marca I. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče slovenske in hrvaške zadruge. N a Kranjskem: Kmečka posojilnica in hranilnica v Št Rupertu; produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani; konjerejska zadruga na Igu; kmetska hranilnica in posojilnica v Matenji vasi; kmečka hranilnica in posojilnica na Barju (Karolinška zemlja); kmečka hranilnica in poso-sojilnica v Starem Trgu; kmečka posojilnica in hranilnica Podnart - Ljubno v Podnartu; hranilnica in posojilnica na Viču; kmečka hranilnica in posojilnica na Vrhu (Bela Krajina). Na Štajerskem: Kmečka hranilnica v Šmartnem v Rožni dolini; hranilnica in posojilnica v Laporju; obrtniško hranilno in posojilno društvo v Šoštanju. V Dalmaciji:	Seoska blagajna za štednju i zajmove, Kuna;
seoska blagajna za štednju i zajmove u Tivtu (Tivat); seoska blagajna za štednju i zajmove na Otoku. Seoska blagajna za štednju i zajmove v Doljne Dicmo je premenila tvrdko v: Pučka blagajna za štednju i zajmove. — Iz zadružnega registra je bila izbrisana kmetijska zadruga v Gornji Radgoni na Štajerskem.
Pašniškit zadruga v Pegau na Saksonskem poroča, da so bili uspehi njenega delovanja takoj v prvem letu zelo zadovoljivi. Sredi oktobra lanskega leta se je končala paša in
živina se je vrnila v domače hleve. Drugo leto pričakuje še boljših vspehov, ker bodo pašniki bolj pognojeni. Paša se je najbolj poznala mladim živalim starim 5 — 12 mesecev; še mlajše živali je treba pridržati doma. Junci stari po kakšno poldrugo leto so na paši preveč nemirni, čez eno leto stara žrebeta pa se razvijajo jako lepo. Prirastek na teži je bil pri različni živini zelo različen. Sicer to ni pravi namen zadružne paše, vendar mnogi zelo gledajo, da žival pridobi na svoji teži. Ta razlika v prirastku na teži je umljiva, ker ni vsako živinče enako dobro za rejo in ni vsako dobre telesne postave. Največ je pridobil neki junec, namreč 214 funtov, to je na dan skoro 1 */4 funta; potem je sledila mlada telica s 196 funti v 118 dnevih, to je še več na dan, namreč 1 funta; nato je sledil prirastek 194 funtov ob 131 pašnih dneh, zatem 193, 190, 184, 178, 176, 163 funtov i. t. d. ob 118 pašnih dneh; dalje 186, 184 i. t. d. ob 150 pašnih dneh. Vsak kmetovalec si bo lahko rešil vprašanje, če se izplača rediti živali, ki ob enaki krmi in enaki oskrbi prav malo napredujejo na svoji teži. Ker je bilo poletje precej mrzlo, je marsikateri gospodar zmajeval z glavo boječ se, da ne bi živali obolele. Toda pokazalo se je, da živina ne oboli, ampak se močno utrdi. In tega ravno manjka naši živini, ko vedno tiči v hlevih. Pašnik zdaj počiva, ne pa zadružni odbor, ki pridno skrbi, da se pašni prostor pognoji in drugo leto zopet sprejme „na hrano11 živino zadružnikov.
Kongres ruskih zadrug. Te dni se imajo sniti v Moskvi zastopniki ruskega zadružništva, da se posvetujejo o ustanovitvi glavne in splošne zveze za vse zadruge širom Rusije. Shod sklicuje moskovska zveza konzumnih društev. Na Ruskem se je zadružništvo že precej razvilo; kajti sodi se, da obstoji vsega skupaj okoli 7000 zadrug — 2000 hranilnic in posojilnic in 5000 raznih gospodarskih zadrug, med njimi pa samo 300 mlekarn. V zvezah jih je organi-zovanih še prav malo, večina jih hodi svoja pota in delujejo kakor pač vedo in znajo. Ta razcepljenost je vzbudila očividno potrebo, da se zadruge združijo v zveze. Na tem zborovanju se tudi določi enoten program zadružnemu delovanju, in zato je pričakovati, da bodo obravnave zelo zanimive.
Nova vrsta zadrug na Angleškem. Nikdar ni bil premog na Angleškem tako drag, kakor zdaj. Če se pomisli, da tam ni drugega goriva, in da je zima huda in dolga, umeti je lahko, kako težko je zlasti revnejšim slojem shajati posebno ob zimskem času. Premogovniki so v posesti kapitalistov ali kapitalističnih družb, ki gledajo samo na svoj dobiček in po svoji volji narekujejo ceno temu za angleške razmere neobhodno potrebnemu predmetu. Da se odpomore temu zlu, osnovali so si manj premožni ljudje dve veliki zadrugi, ki sta nakupili nekaj premogovnikov. Zdaj prodajali premog svojim članom polovico ceneje nego so to delali prej posestniki premogovih jam. Razume se, da so tudi kapitalistična podjetja bila prisiljena znižati cene. Tako je skupno delo siromakov premagalo bogate kapitaliste, in zadružno načelo je zopet pokazalo svojo sposobnost in moč.
Zadružništvo v Sibiriji. Proganjanje izobraženih ljudi j v Sibirijo je imelo in ima še tudi dobre svoje strani. Ti izgnanci so izpremenili zapuščene, samotne pokrajine v rodoviten svet, in dandanes se govori o Sibiriji kot o deželi, ki ima pred seboj še veliko bodočnost. Izdelki mlekarskih zadrug, katerih je nad 200, so znani daleč preko mej obširne Rusije. Danci, Nemci in Irci se opravičeno boje konkurence sibirskega masla. Zdaj je čuti tudi o go-
spodarskih zadrugah, ki se širijo od leta do leta bolj. Sibirija nima mnogo in ne velikih mest. Njen značaj je pretežno selski. Prva konzumna zadruga je bila ustanovljena 1. 1897 v nekem selu jenisejske gubernije, sedaj jih je že nad 40. Zadruge v jačinskem okrožju so si osnovale že svojo osrednjo nakupovalno zadrugo.
Zadružni savez u Splitu je začel izdajati kot svoje glasilo list „Zadrugar," kojemu je urednik državni poslanec don Frano Ivaniševič,
Kako se na Češkem hrani { Lete 1904 je bilo na Češkem (proti 1. 1897) 216 hranilnic (-f- 48), 560 (-j- 114) občinskih posojilnic in 1207 (-j- 934) rajfajznovk. Izmed teh 216 hranilnic je bilo 97 čeških, od 560 posojilnic je bilo čeških 328, med rajfajznovkami pa je bilo čeških 822. Stanje okrajnih gospodarskih posojilnic je ostalo nespremenjeno (125 čeških in 42 nemških). Od vsega prirastka v teh sedmih letih pripada na Čehe pri hranilnicah 77 odstotkov in na Nemce 23 odstotkov, pri občinskih posojilnicah 47, oziroma 53 in pri rajfajznovkah 76, oziroma 24 odstotkov vseh na novo ustanovljenih zavodov. Od skupnega števila teh zavodov je 63'8 odstotkov čeških (1372)* 36 2 odstotkov pa nemških (778), kar približno odgovarja razmerju števila obeh narodov v deželi. Iz tega sledi, da češki živelj hitreje izpopolnjuje svojo kreditno organizacijo nego nemški. Občinske posojilnice pa ustanavljajo zdaj Nemci hitreje nego Čehi, ker so do nedavna zanemarjali to vrsto kreditnih zavodov, ravno tako kakor Čehi hranilnice. Čepa primerjamo finančno moč teh zavodov, pokaže se nam drugačno razmerje. Koncem 1. 1904 so znašala vsa aktiva v čeških hranilnicah okroglo 585, v nemških 1045 milijonov kron; v čeških občinskih posojilnicah 431, v nemških 225 milijonov kron; v čeških rajfajznovkah okroglo 39, v nemških 31 milijonov kron; pri čeških gospodarskih posojilnicah 123, pri nemšhih 14 milijonov kron. Češki del pri aktivih vseh teh zavodov znaša 1. 1904 že 48 odstotkov (proti 436 odstotkom 1. 1897), nemški pa 52 (56'4 odstotkom 1. 1897). Hitri napredek Čehov v hranjenju je tedaj iz teh številk zadosti razviden. Najbolj se je kapital čeških hranilnih vlog dvignil v občinskih posojilnicah in rajfajznovkah. Absolutno in relativno (v razmerju prebivalstva) so Čehi pred Nemci pri obeh vrstah teh denarnih zavodov, zaostajajo pa za njimi pri hranilnicah. Novi denarni zavodi rastejo hitro pri obeh narodih. Vendar se pa kapital ne množi v stalnem razmerju števila novih zavodov, ker so novi zavodi s početka še slabi, kar je pač naravno.
Gospodarske drobtine.
Kakšen bodi hlev ? Če hočeš imeti zdrav hlev in zdravo živino, zapomni si sledeče zapovedi:
1.	Hlev mora biti dobro razsvetljen in prezračen. Mleko se lahko navzame duha po drugih predmetih.
2.	Stene morajo biti tako urejene, da jih je mogoče lahko snažiti. Vsako leto pobeli hlev dvakrat z apneno vodo.
3.	Tlak v hlevu mora biti tako trd, da se ne napoji z gnojnico. (Kamenite plošče in cement; asfalt ni priporočljiv).
4.	Tlak mora biti toliko položen, da tekoči odpadki lahko pridejo v žleb (kanal) in odtečejo.
5.	če je mogoče, naj se v hlev napelje vodovod z mrzlo vodo in poleg tega naj se napelje cev za pritok gorke vode, ki teče pod naravnim pritiskom.
6.	Vodo, posebno gorko vodo vporabljaj prav pridno za snaženje (vsaj enkrat na dan).
7.	Kot nastilo služi najboljše suha, dolgovlaknata, ne-zaprašena šota ali pa čedno listje.
8.	Žival mora imeti dovolj prostora. Staja bodi dolga 2 in pol do 3 metre, široka pa najmanj 1 do 1 in pol metra.
9.	Krave molznice morajo imeti dovolj priložnosti, da se izprehodijo na prostem.
10.	Molznih krav ne krmi s takimi stvarmi, ki povzročajo drisko, kakor uči izkušnja.
11.	Za napajanje molznih krav ne rabi slabe, pokvarjene vode, ampak voda naj bo taka, kakor je pitna voda kakršno hočejo imeti ljudje.
Zelenjadarski poučni tečaj se priredi na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 11. do 13. maja. Udeležnikov ne sme biti več nego 30.
Zavarovanje kmečkega ljudstva za starost. Vlada bo v kratkem predložila poslanski zbornici zakon za zavarovanje na starost za onemogle delavce vseh strok, iz mest in z dežele. Ker so pa po zakonskem načrtu izključeni od zavarovanja vsi delodajavci, sklenila je svobodna zveza kmečkih poslancev soglasno, da zahteva enak zakon tudi za onemogle male posestnike, rokodelce in obrtnike, katerih starost je dostikrat enako bridka kakor delavčeva. V ti zadevi je pododsek zveze pod vodstvom našega poslanca g. Povšeta zahteval od ministra za notranje stvari, da sc pripravita in predložita obenem zgoraj omenjena zakonska načrta državni zbornici v razpravo. Minister je obljubil ugoditi tej opravičeni zahtevi ter je naročil zbrati ves potrebni materijal za ta zakon, ki je za vse delavne stanove prepotreben in bo vsem starcem pravi blagoslov za bodočnost. Da bi se le kmalu izdelal in vresničil ta lepi načrt!
Vinogradniki, delajte jarke! Iz nekaterih krajev Spod. Štajerskega se poroča, da se je v mnogih novih vinogradih vsled vode potegnila zemlja v dol, mestoma do polovico orala! Največ vsled tega, ker ni bilo potrebnih jarkov, da bi voda odtekala. Zatorej delajte po vinogradih jarke, da more voda hitro odteči !
Vinogradniški odsek državnega zbora je sklenil pozvati vlado, naj politične oblasti prav posebno pazijo na uvoz ogrskih vin in naj na podlagi postave o živilih za-branijo uvoz ponarejenega vina.
Kunčje meso v Pulju. Italijanska poljedelska zadruga v Pulju javlja, da postavi skoro na trg kunje meso, ki ga bo prodajala po jako nizkih cenah.
Kranjska vina bodo razstavljena na Jubilejni razstavi v Pragi.
Koliko se izdela sladkorja? Leta 1906 je bilo na celem svetu izdelanega 73,174.720 kvintalov sladkorja iz sladkornega trsa, 69,950.400 kvintalov pa iz pese. Od leta 1898 je izdelovanje sladkorja obeh vrst napredovalo v enaki meri. Trsni slddkor je dražji nego iz pese. Največ se ga izdela v vzhodni Indiji.
Amerikanska kriza in evropska trgovina. V Zjedi-njenih državah ameriških zelo nazaduje trgovina raznih evropskih industrijskih držav. Kriza v Ameriki je ustavila skoro ves ondotni trgovinski promet. Zastopnik italijanske vlade v New-Yorku slika v svojem poročilu v temnih bojah sedanji položaj evropskega trgovinskega prometa z Zjedi-njenimi državami ameriškimi in na podlagi pazno zbranih podatkov trdi, da je italijanska trgovina z Zjedinjenimi državami nazadovala v mesecu prosincu za 30°/o v primeri z istim mesecem prejšnjega leta.
Žitna letina v Avstriji in pri nas na jugu 1. 1907.
V Avstriji se je lansko leto pridelalo sledečo množino žita :
1.	pšenice na 1.174.056 ha 18,422.294 hi ali 14,070,814 q
2.	rži	,	1,853 029	„	30,821.567	„	,	21,958 099	„
3.	ječmena	„	1,164.632	„	26,163 969	„	,	17,101.809	,
4.	ovsa	„	1,935.345	.	52.244.826	„	„	24,770.783	,
5.	koruze	„	350	,	5,735.205	„	„	4,296.443	,
6,477.062 ha 133,387.861 hi ali 82,297.978 q Če računimo vrednost pšenice 100 kg po 22 K, rži po 18 K, ječmena po 15 K, ovsa po 17 K in koruze tudi po 17 K, tedaj znaša vrednost pšenice 311 milijonov kron, rži 395 milijonov kron, ječmena 256 milijonov kron, ovsa 417 milijonov kron in koruze 61 milijonov kron, skupaj 1.440 milijonov kron ali skoraj ena in pol milijarde kron. Pridelalo se je:
A. na Kranjskem-.
1. pšenice na 24.343 ha 331.847 hi v vrednosti 5,430.000 K
2. rži	13.908 , 169.443 „	2,093.000 ,
3. ječmena „	11.084 „ 144 607 „	1,371.000 „
4. ovsa	,	14.395 , 327.000 „	2,544.000 n
5. koruze „	14 509 „ 307.887 „	3,646.000 „
skupaj na	78.239 . 1.280 784 .	15,084.000 K
	B. na Štajerskem:	
1. pšenice na	62.098 ha 955.951 hi v vrednosti 16,383.000 K	
2. rži	„	77.726 „ 1,096.375 „	13,863.000 „
3. ječmena „	15 522 „	273.130 „	2 555.000 „
4. ovsa	„	76.065 , 1,913.865 „	15,521.000 ,
5. koruze „	37.498 „ 1,014.148 ,	12,875.000 „
skupaj na268.909 ha 5,263.469 hi v vrednoAi 61,197.000 K C. na Koroškem-.
1. pšenice na	14.875 ha	237.864 hi v vrednosti	3,893.000 K
2. rži	„	38.531 „	597.849 n	n	7,714 000 „
3.. ječmena „	10.053 „	213 542 „	1,911.000 „
4. ovsa	„	25 947 „	633.509 „	4,805.000 „
5. koruze „	7.766 ,	156.376 „	1.895.000 .
skupaj na 97.172 /ta 1,839.140 /t/	„	20,221.000 K
C. na Goriškem in Gradiščanskem:
1.	pšenice	na	7.974 ha	96 954 hi v vrednosti	1,657.000 K
2.	rži	V	769 „	9.330 „	120.000 „
3. ječmen		n	2.091 „	29.700 „	282.000 „
4.	ovsa	n	1.872 „	34.320 ,	299.00() n
5.	koruze	»	17.188 „	314 460 „	3,861.000 „
	skupaj	na	29.894 ha 484.750 hi		6,216.000 „
			D. v Istri	' in Tržaški okolici:	
1.	pšenice	na	14.344 ha	125.198 hi v vrednosti 2,028.000 „	
2.	rži	n	1687 „	14.932 „	1.185.000 „
3. ječmena			7.530 „	55 538 ,	522 000 „
4.	ovsa	n	2.777 „	32.355 „	265 000 „
5.	koruze	»	22.909 ,	151.342 „	1939.000 .
	skupaj	na	49.247 ha 379.365 hi		4,939.000 „
			E.	v Dalmaciji:	
1.	pšenice	na	23.093 ha	142.668 hi v vrednosti 2,395.000 K	
2.	rži	y	4.722 „	36 815 „	465.000 „
3. ječmena			19.398 „	145.143 „	1,439.000 „
4.	ovsa		2.859 „	38.549 „	328.000 ,
5.	koruze	»	44.205 „	401.702 „	5,105.000 ,
	skupaj	na	94 277 ha	764 877 hi v vrednosti 9,732.000 K	
Skupna žitna vrednost 1. 1907 je znašala na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji skupno 117,388.000 kron.
—c
Kako se živali same zdravijo O tem je dr Muller v znanstvenem listu „Die Natur' napisal veliko razpravo. Kadar žival zboli, leži mirno na senčnem, zračnem mestu. Pije mnogo vode ter se koplje. Kadar izgubi pes apelil, išče neprestano travo, ki mu je za prebavo in čiščenje. Tudi goveda in ovce iščejo zdravilnih bilk. kadar zbole. Kadar se mačka prehladi, se gre solnčit. Pisatelj je mravlji odtrgal trepalnici ter jo spustil na tla zraven mravljinaka. Okoli ranjenca so se takoj zbrale druge mravlje ter mu škropile rano s svojo tekočino. Ranjenec je kmalu ozdravil ter naprej opravljal svoj posel. Ko si je njegov pes ranil oko, odšel je v temen hodnik ter se ni prikazal na svetlo več dni. Od časa do časa si je slinil šapo ter si gladil oko. V sedmih dneh je ozdravel.
Poročilo o stanju setov. Po poročilu poljedelskega ministerstva z dne 17. t. m. posnemamo sledeče glede letine in vremena do srede aprila t. 1.: Po dolgi in lepi jeseni leta 1907, ki je pa bila presuha, sledila je normalna in prav mehka zima brez velikega snega. Vsled enakomernega pomrznenja pa polja niso trpela in so ozimine prav dobro prebile letošnjo zimo, istotako tudi deteljišča in travniki. Stanje ozimine je torej prav dobro, na nekaterih krajih celo izvrstno in je upanje na dobro letino upravičeno. V obče je rž bolje prezimila kot pšenica, lepo kaže ječmen: deteljišča in travniki so lepo ozeleneli in obetajo obilne košnje. Poljske miši so tu in tam napravile nekaj škode, ki pa v obče ne odločuje povoljnega stanja. Zgodnja pomladanska dela so se dobro izvršila, le neugodno vreme koncem marca in začetkom aprila je nepovoljno vplivalo, vendar pa. se je oves in ječmen ob ugodnem času marca meseca dobro obsejal. Radi slabega, deževnega vremena pretrgal se je nasad krompirja. V Istriji so pričeli že saditi turšico, fižol itd. ter tudi melone. Zelo ugodno je prezimilo tudi sadno drevje, posebno jabolka pa tudi hruške. Trta kaže v obče prav dobro, na Kranjskem stara trta prav slabo, nova trta pa prav dobro.
Pridelek vina na vsem svetu. Neki angleški časopis je prinesel statistiko, da se na vsem svetu pridela na leto 4000 milijonov galon (galona je 4'/s litra) vina. Med posamezne dežele se la pridelek razdeli sledeče: Francija 1453 milijonov galon, Italija 1157, Španija 462, Alžir 189, Portugalska 99, Avstrija 77, Ogrska 08, Rumunija 57, Rusija 57, Bolgarija 46, Čile 46, Nemčija 41, Zedinjene države 35, Turčija in Ciper 33, Argentinija 28, Grška 26, Švica 19, Srbija 12, Brazilija 7, Tunis 6, Avstralija 5, Korzika 5, Kaplandija 4, Azori, Kanarski otoki in Madejra 3, Luksemburg 2, Peru 2, Urugvaj 1, Bolivija 0"550, Mehika 0-352 milonov galon. Število narašča od leta do leta, posebno nepričakovano visoke številke izkazujejo Rusija, Zedinjene države in južno-ameriške države.
Ako se konj noče vleči, kar se pogostoma pripeti pri mladih, ki so v hlevu privezani, pa je kaj koristno postaviti mladega konja poleg starega, da se navadi od njega se vleči. Pogostoma se pa mladi konj ne vleže tudi radi tega, ker je preveč na kratko privezan, in bi moral držati glavo pri ležanju ravno. Pa tudi mokra in nesnažna stelja utegne biti kriva, da se konj ne vleže. Mladi konj, ki še ne pozna vtrujenosti, se ne vleže na nesnažen prostor. Vse kaj drugega je pa pri konju, ki je vtrujen od težkega dela. Radi tega, ko gospodar zvečer konja napoji, mora mu jermen, s katerim je privezan, nekoliko podaljšati in Prostor za ležanje nastlati s suho steljo.
Soljenje sena. Iz skušnje je znano, da suha krma ne sme imeti v sebi več nego 12 — 14°/o vode. Ob času mo-
krotnih letin pa se spravljanje sena ne le zapozni, marveč se znajde v tistem senu dokaj več vode, nego v senu, ki ga spravimo ob lepem vremenu. Radi tega je treba spregovoriti nekoliko besed o ugodnosti soljenja takšnega sena. Znano je, da se vlažno seno pri notranji toploti 300# C spremeni v oglje. Ako ima do njega pristop zrak, pa seno zgori vsled lastne toplote. Parjenje ali zaparjenost sena pa povzroča različne procese. Tej nevarnosti je izpostavljeno največ sena iz livad ter rastline s stročjem, dokaj manj že slama. Razun tega tudi vlažna piča kaj lahko postane plesniva. Temu se lahko pride v okom, ako krmo solimo z denaturovano soljo. Takšno seno se poklada na plasti ter se pri soljenju vporablja 5 — 10 leg soli; prenese jih pa celo 15 kg. Čim vlažnejše je seno, tem več soli ono potrebuje. Sol posreba vodo, vrhu tega pa tudi zabrani plesnobo. Dalje tvori sol krmo dokaj okusnejšo in redivnejšo, ker ima v mokrih letih itak manj soli v sebi. Seno je zelo pogostoma tudi popljavljeno od vode in tu je najbolje, da takšno seno osnažimo na polagoma se vrteči mlatilnici nečistega blata, kar pa se mora zgoditi na prostem. Takšno premlaćeno seno se mora tudi osoliti. Drugo sredstvo uporabe poplavljenega sena je, da ga operemo poprej, predno ga pokladamo živini. Popljavljeno seno operemo v kadi na-polneni s slano vodo. Vzame se 1 — 2 kg soli na 100 kg sena. V vodo položeno seno moramo z vilami temeljito premešati, na to ga pustimo, da se nad drugo kadjo dobro odteče in končno ga pokladamo živini. Pokazalo se je itak kot uspešno vso krmo, predno se poklada živini, osoliti.
Opozarjamo p. n. čitatelje in zadruge na inserat domače slovensKe tvrdke M. J. Prajnik v Dobrlivasi na Koroškem, tovarna smolnatih in oljnatih izdelkov.
Vabilo
na
XIII. redni občni zbor
Slovenske posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vi šil dne 10. maja 1908 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev računskega zaključka za I. 1907.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
Ako bi ta obč. zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom na istem kraju, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov.
Vabilo
na
I. redni občni zbor
Kmctijskcgai društva v Šmarji pri Kopru, Istra,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 10. maja 1908 ob 4. uri popo-ludne v hiši Franca Ulčnik-a v Šmarji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1907.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Računski zaključki.
Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1907.
Člani: stanje začetkom leta 1907 236, v upravnem letu pristopilo 51, iztopilo 4-, koncem leta 1907 283.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
Kron
Deleži — izplačani , .	8' —
Vzdignj. hran vloge . 76.722'8t Obr. hran. vlog izplač. 412 20 Ohr hran vlog kapit. 12.488 74 Dana posojila .... 151.740 42 Tekoči račun z zvezo 220 061 "02 Obresti tekočega računa 5.524-91 Inventar premični . .	52'20
Obresti pos povrnjene 533'22 Uprav, in urad. stroški 1.194"04 Rent. dav. in neposred.
pristojbina ....	121 29
Nagrade in podpore . s.00'— Tek. račun strank .	.	152'688 99
Gotovina 31. dec. 1907	13.107 06
	634 854 93		634 854 93
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila			Deleži		566'—
Inventar premični .	.	17V31	Hran. vloge s kapit.	
Zaostale obresti posojil	4 424 83	obrestmi		380.156-82
Delež pri „Zadr. zvezi1	1.000- -	Tekoči račun z zvezo .	115 800-—
Delež pri „Unionu1	500 —	Predplač. obresti posojil	1.853-24
Tekoči račun strank .	97.168-83	Tekoči rač. s strank.	15 137 85
Gotovina 31. dec. 1907	13.10706	Hezervni zaklad . .	4185 28
		čisti dobiček :	.	.	.	2.599.80
520.298-99		520.298 99	
Kron
Deleži — vplačani .	.	102 —
Hran. vloge s kap. obr. 244.759'13 Vrnjena posojila ... 91 386'20 Tekoči račun z zvezo . 197.040—• Plačane obr. od posojil 19.147 06 Upravni in urad. prisp. 1 000 61 Pristopnine . . . .	51'—
Tekoči račun strank 72 368'— Gotov, začet, leta 1907	9.000 93
Hrvatska Bokeljska Štedionica,
registrovana zadruga sa ograničenim jamstvom u Kotoru, za III. upravno leto 1907.
Koncem leta 1907 je bilo upisanih 617 članov z 1627 deleži.
Skupni promet znašal je........................ . . . K 5,785.655'50
Posamezni glavni računi izkazujejo.
Posojila:
izplačano................................K	924.563 72
povrnjeno................................,	526 829'52
Stanje	31.	decembra 1907	.	.	.	„	397.734'20
Hranilne vloge:
vloženo.....................................  400.448'21
povrnjeno................................„	163.03491
Stanje	31.	decembra	1907	.	.	.	K	237-413 30
Tekoči račun:
upniki........................................ 298.12921
dolžniki.................................,	228 515'38
Stanje 31 decembra 1907	... K 69.613'83
Imetje.	Bilanca.	Dolgovi.
Kron
Gotovina 31. dec. 1907	5.640 42
Valuta............... 1.635'60
Vrednostni papirji . . 12.213'48 Delež pri „Zadr. zvezi1 1.000'— Dolžniki na tek. računu in privrem. računu . 228.672 20 Posojila na menice in zadolžnice .... 397.734'20 Ček. račun pošt. hran. 329 70 Inventar po odpisu .	.	600'—
Zamudne obresti . .	298'32
648 123-92
Kron
Poslovni	deleži	.	.	.	85 009'—
Hranilne	vloge	.	.	.	237 413-30
Upniki v tek. računu 298.129"21 Prenosne	obresti	.	.	.	5.010'—
Rezervni	zaklad	.	.	.	4 915 87
Dividende za leto 1905
in 1906 ............ 4.045-29
Čisti dobiček .... 13.571 25
648 123-92
Hranilnica in posojilnica v Šentjanžu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vlil. upravno leto 1907.
Člani: stanje začetkom leta 1907 153, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo 8, koncern leta 1907 157.
Prejemki	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	24 —	Delež' — izplačani .	.	16-—
Hranilne vloge s kap.		Vzdignj. hranilne vloge	15-287-30
obrestmi		20.877 04	Obr. hran. vlog izplač.	101-22
Vrnjena posojila.	.	.	14.245-93	Obr. bran. vlog kapit.	1.315-32
Tekoči račun z zvezo .	9 776-77	Dana posojila ....	18.196 —
Plačane obresti od pos	3.120'55	Tekoči račun z zvezo .	12.345- —
Uprav, in urad. prisp.	216-66	Obresti tekočega računa	831-79
Pristopnine ....	12-	Obresti pos povrnjene	25-21
Gotov začet, leta 1907	1 531 19	Uprav, in urad stroški	210 98
		Rentni davek in nepo-	
		sredna pristojbina .	1603
		Delež Zadružni zvezi	400 —
		Gotovina 31. dec. 1907	1 059-29
	49.804 14		49.80414
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila ......	48 094 42	Deleži		314 —
Inventar premični .	.	269 09	Hranilne vloge s kap.	
Zaostale obresti posojil	361-12	obrestmi		37.819 76
Vrednost kolekov .	.	4-92	Tekoči račun z zvezo .	11.055 —
Delež pri „Zadr. zvezi1	1.000 —	Predplačane obr pos.	311 20
Delež pri „Ljud pos-1	4'—	Rezerv, zaklad z obr.	896.68
Zaloga žvepla .	.	.	52 —	Čisti dobiček za rezerv.	
Gotovina 31. dec. 1907	1 059 29	zaklad		348-20
50.844-84		50 844-84	
Posojilnica v Makolah,
uknjižena zadruga z neomejeno zavezo, za XXIV. upravno leto 1907.
Člani: stanje začetkom leta 1907 1183, v upravnem letu pristopilo 41, izstopilo 34, koncem leta 1907 1.490.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron.
Vrnjena posojila . . .	33.039 76	Dana posojila.	.	.	.	38.835-—
Hranilne vloge .	.	.	172 865-71	Hranilne vloge	190.167-18
Posojilne obresti .	.	24 519 06	Hranilne obresti .	.	.	2.235-62
Upravni stroški .	.	.	19418	Upravni stroški .	.	.	1461 48
Vplačani deleži .	.	.	82-—	Naložen denar v posoj.	10 000 —
Vplačane vstopnine.	.	82' —	Naiož. denar v pošt. hr.	22.071 05
Vzdignjena delnina	40 —	Iz posebne zaloge .	.	152-
Za prodane knjižice	64-60	Za zadružne knjižice .	87-60
Vzdig. naložen denar:		Prehodni izdatki . . .	20 75
a) iz posojilnic .	.	35.000 —	Inventar 		147 10
b) iz pošt. hranilnice	22.036-56	Popravila pri poslopjih	608 —
Vzdjgnjene obresti drž.		Za dobre namene .	.	1.000 —
papirjev		40 —	Nagrade		1.380 — .
Prehod, izdatki vrnjeni	33-66	Izplačani deleži .	.	.	94-—
Prejeta najemnina od		Izplačane obr. deležev	24 50
hiš in zemljišč .	.	1.674-—	Povrnjene obresti pos.	71-30
Gotov, začet, leta 1907	20 386 82	Za nakup hiše in zem.	17.000—
		Davki ......	1 121 55
		Gotovina 31. dec. 1907	23509-22
310.058 35		310.058 35	
Imetje.	Bilanca.	Dolgovi.
			
	Kron		Kron
Posojila		438.923 67	Deleži		4 086—
Zaostale obresti posojil	6.379-20	Obresti deležev .	.	.	24 50
Naložen denar:		Hranilne vloge .	.	.	497 756 63
a) v posojilnicah .	.	83.770-49	Kapitalizovane obresti .	19-393-10
b) v poštni hranilnici	•184 58	Predplačane obresti	3.556 32
Delež pri „Zvezi1 . .	1.000—	Posebna zaloga .	.	.	40.971 06
Državni papirji . .	.	1490'—	Splošna zaloga .	.	.	29-546 70
Prehodni zneski . .	.	1.712-96	Čisti dobiček .	.	.	.	1.363-91
Inventar		1.477 50		
Nerabljene knjižiče . .	25060		
Vrednost posestva .	.	38 000—		
Gotovina 31. dec. 1907	23.509-22		
596.698-22		596.698-22	
ZE5 e a- z., :e] 23
posloviinjii hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesce marec 1908.
	Preiemki		Izdatk		Denarni		Hranilne vloge				Posojila				Število članov
T m g					promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	v	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	v	
Artiče ....	4268	21	4442	36	8710	57	3997	60	80		4340				99
Badema	 Bajagič	 Barban 	 Baška 		41014	49	39750	39	80764	88	32387	13	20076	69	670		1329	94	87
Beram		2967	48	2143	61	5111	09	474	86	654	09	854	—	547	28	—
Belapeč		803	—	876	17	1679	17	803	—	—	-	600	—	—	—	21
Biograd	 Blagovica		28705	70	28869	96	57575	66	13251		6769	96	3100	_	15100	_	208
Bled		28240	81	28582	14	56822	95	12327	—	5545	67	16000	—	3100	—	189
Bloke		36195	91	39010	88	75206	79	11350	40	15453	46	22900	—	545	24	354
Boh. Bistrica ....	19231	35	17587	88	36819	23	9153	15	12456	63	1040	—	5910	—	125
Boljim		4111	50	4690	15	8801	65	3227	—	1430	—	3140	—	750	06	104
Boljunec		3923	81	3137	38	7061	19	2245	—	460	—	3420	—	1425	20	264
Borovnica	 Boštanj		4502	92	5393	85	9896	77	4038	36			2380		200		64
Brezovica		16534	70	16520	—	33054	70	7305	—	420	—	365	—	354	—	49
Bučka 		9057	01	8717	93	17774	94	7252	21	1607	60	4090	—	1542	94	219
Buzet	 Celje		167978	22	166208	60	334186	82	113000	68	17487	71	31430	12	300		128
Cerklje		8203	60	10945	94	19149	54	5822	—	3032	25	7895	—	180	—	107
Cerklje pri Krš. .	.	. Cerkno 	 Cirknica		29469	57	27791	31	57260	88	17963	83	9217	05	11538	97	2828	28	571
Cirkovce		8415	02	7136	31	15551	33	4775	—	610	—	4920	—	—	—	78
Col	 Cres	 Čatež		11817	56	10803	04	22620	60	5807		5407	59	770		13	04	156
Češnjica	 Čitluk	 črmošnjice	 črna gora 		14642	10	12957	12	27599	22	8761	—	6683	33	200	—	3725	—	186
	2968	01	2806	71	5774	72	1011	78	516		1909	14	16		34
črni vrh		4711	99	4658	21	9370	20	1228	—	1951	15	1600	—	1774	—	239
D. M. v Polju ....	5574	52	6394	14	12268	66	3229	92	1533	51	2946	60	—	—	84
Dicmo-Donje	 Dicmo H. s. b		53183	14	52080	06	105263	20	212				51470		320		179
Dob		3371	90	5327	20	8699	10	2900	—	120	—	—	—	420	—	28
Dobje		1532	79	1141	—	2673	79	979	—		—	1140	—	—	—	23
Dobova 	 Dobrepolje		87000	38	81306	90	168307	28	33184	65	26234	69	36495	15	31955	17	-f8
Dobrinj		24836	52	26191	36	51027	88	18381	74	8624	08	4260	—	1680	66	395
Dobrova 		3804	08	3498	44	7302	52	3303	—	954	15	—	—	—	—	21
Dobrna 		7794	26	7089	80	14884	06	1463	28	2835	80	4050	—	880	—	115
Dol		3571	58	2942	04	6513	62	3450	—	940	—	—	—	100	—	40
Dolsko		6342	14	7064	09	13406	23	2465	60	4705	44	—	—	2690	—	51
Domžale		35537	23	34187	39	69724	62	11197	64	7467	33	23305	34	20040	—	281
Draga		23422	64	23581	58	47004	22	23318	18	2559	20	—	...	—	—	—
Dračevica		37325	15	36679	45	74004	60	13698	60	4632	43	8329	24	14119	55	57
Drniš		5027	14	4970	90	9998	04	55	—	20	—	4950	90	320	—	502
Dubrovnik		298622	—	304182	98	602804	98	22507	77	18563	95	82674	—	42438	—	419
Fara		3754	45	5733	99	9488	44	3640	—	3928	93	1700	—	—	—	114
Frankolovo		13932	67	11945	55	25878	22	4804	77	3600	08	6207	—	4490	23	22
Gomilica	 Gorica	 Gore		9762	14	8730	90	18493	04	540		1191	58	7300		1183		77
Gorje		13051	27	12860	63	25911	90	7057	52	5821	56	6919	20	1404	62	328
Gor. Logatec ....	11418	97	12342	09	23761	06	4574	—	2220	60	5900	—	—	—	41
Gozd		1018	30	1814	87	2833	17	570	—	113	80	100	—	45	—	67
Gradac h. p. b. ...	3519	36	3283	09	6802	45	1250	—	—	—	2340	—	—	—	38
Gradac kod Drniša .	. Gradac kod Makarske	4049	82	3683	92	7733	74	613		600				179	40	153
Hinje		34867	94	34452	93	69320	87	10920	—	—	—	—	—	—	—	27
Horjul		14179	33	12834	01	27013	34	8845	01	2507	87	4634	82	3335	09	325
Hrenovice		12940	45	15043	55	27984	—	1220	—	2588	78	12420	—	1240	—	356
Idrija		16294	23	14582	31	30876	54	9835	74	8807	33	3444		642	95	185
I in ©	Prejemki		Izdatki		Denarni promet		Hranilne vloge				Posojila				O > “ o
							vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		> C S J5 KO >0
	K	1 V	K	1 v	K	I I v	K	| v	K	1 V	K	V	K	V	
Ig		18275	40	19151	60	37427		15888		10511	40	4580		2020		325
Igrane .				17793	77	17381	79	35175	56	2990	—	480	—	11868	—	'	—	167 I
Imotski		2283	40	17221	78	19505	18	100	—	—	—	1700	—	—	—	66
Izlake		25423	32	23358	04	48781	36	14909	14	6104	02	121 0	—	9776	75	232
Jesenice 		6655	29	6762	91	13418	20	2674	49	4206	91	1300	—	680	—	181
Kamnik		64648	92	64365	44	129004	36	20900	18	16690	58	25340			2730		489
Kanal	 Kandija		118206	36	105782	70	223989	06	68410	93	39685	08	52555		20026	21	?
Kanfanar		541	25	1813	15	2354	40	408					1800						63
Karojba	 Kaštelir		22778	69	21782	68	44561	37	7173		5536	72	14357		3846		208
Kazaze	 Kievo		5514	43	2669		8183	43					2669		50		196
Knežak		52514	—	50859	73	103373	73	22320	92	27343	62	13336	—	2900	—	275
Kočevje	 Koljane	 Komenda		10470	61	11434	98	21905	59	8175		5656	56	2060		1193	10	132
Koprivnica		5000	—	4390	48	9390	48	4555			—			1140	—				15
Koprivnik	 Kaštel		1839	80	2356	12	4195	92	22		720		1626		40		55
Kozice		45	—	2800	—	2845	—		—	—	—	2800	—	-	—	58
Kranj		109867	74	112378	23	222245	97	68432	93	24171	22	63171	22	—	—	36
Kranjska gora ....	11268	38	12474	82	23743	20	6400	20	3555	40	4772	35	1450	—	323
Križevci	 Krka	 Kropa		6068	90	5868	19	11937	09	5686		82		1385				26
Kršan		3969	09	4064	80	8033	89	1865	36	424	88	767	30	261	05	121
Kruševo		19309	08	10046	24	29355	32					5180				183
Kotor	 Laško 	 Leskovec 	 Leskovica	 Lindar 	 Ljubljana, ijud. pos. .	.	2916128	21	2924739	63	5840867	84	270617	15	256289	75	51152	49	100132	92	2328
Ljubljana, o. k z..	.	. Ljubljana, vz. podp. dr.. Ljubno 		71321	79	42070	49	113392	28	4850		18749	83	6400		1400		
Loka		2096	04	1252	50	3348	54	1765	—	1 1	50	440	—	310	—	25
Loški potok		12840	94	12757	47	25598	41	10935	03	10230	54	300	—	—	—	133
Lovrec 		1000	—	1000	—	200	—	1000	—	1000		1000			—	—	102
Luče	 Lukovica	 Makarska	 Makole		150192	50	122648	57	272841	07	68948	15	53928	39	3458		8699	10	1490
Mali Lošinj		48477	96	42744	84	91222	80	27101	16	13997	40	28450		4941	42	359
Marenberg	 Maribor: Sp. Ljud. Pos.	62494	36	47818	82	110313	18	48982	14			17200				83
Maribor: H. p kat. meš. Medulin	 Mengeš .	.	22190	64	25200	11	47390	75	16864	38	14635	86	1 120		4450		418
Metlika	 Milna	 Mirna		5891	23	5700		11591	23	5840		900		1800				13
Mirlovič-Zagora .... Mokronog		13407	79	12420	11	25827	90	9806		3211	79	4020		2885		183
Moravče	 Mošnje ....	7716	31	5831	50	13547	81	1892		1548	87	2260		4290		135
Nadin ....... Naklo	 Nerezine		54373	98	51226	24	105600	22	24693	86	30525	28	9400		757		128
Nova cerkev .	10136	48	9975	46	20111	94	2578	—			3619	75			15
Novalja	 Omišalj ....	14822	01	13161	66	28683	67	7059	54	8449	06	1200		1436	62	142
Oprtal j	 Opuzen	 Pag		15683	14	15667	66	31350	80	9897	80	8581	60	110690	44	2012	34	175
Pazin		80013	Iti	7431 1	15	154324	31	39941	09	18912	30	30750	40	15362	15	
Petrovče	 Pišece		10952	64	11583	40	22536	04	5002	_	2847	86	6100		3895		778
Planina-Studeno	3263	79	3331	01	6594	80	789	—	2625	51	700	-	100 j	04	161
I ITI O	Prejemki		Izdatki		Denarni promet		Hranilne vloge				Posojila				Število Slanov
							vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	V	K	v	K	V	K	v	K	V	K	V	K	V	
Pločice-Konavlje .	.	. Podbabje	 Podljubelj	 Polhov gradeč ....	1271)2	01	16572	31	29364	32	9316		13993	74	760		342	36	159
Poljane		34312	07	33596	33	67908	40	24546	—	10172	75	800		6670		428
Poljčane		2254	70	3910	34	6165	04	1112			1100		2800		20		43
Pomjan		2304	93	4863	26	7168	19	1296	65	236	80	2120		577	60	235
Postojna		4401	60	3931	50	8333	10	4047	60							37
Ponikva		7178	23	7216	66	14394	89	4600		3175		1510				28
Sp. Polskava ....	3710	85	4612	42	8323	27	1340		3170		1440		20			49
Preddvor 		3162	26	2561	84	5724	10	3056		280		80				
Preska 		8204	64	8820	08	17024	72	4804	20	1179	27	4991		50		+3 35
Prihova		5635	74	5060	—	10695	74	4796		200		1160				
Proložac		4471	54	4451	77	8923	31	2059	—	128	30	3640	—	200	-	440
Pula	 Punat		20435	20	20728	05	41163	25	16582		8815	26	100				65
Podzemelj	 Rab	1282	39	1445	15	2727	54	1263	—	—		700	—	—	—	13
Radeče		40102	07	49737	89	89899	96	32502	37	24729	86	5647	84	4836	—	522
Radunič	 Rajhenburg		8486	70	8044	06	16530	76	1360				7200				51
Ravnidol	 Rečica	 Reka koč	 Ribnica		72411	38	66345		138756	38	29023	16	25164	96	40950		4350		367
Ricmanje	 Rob	 Roč		5415	45	6120	71	11536	16	3811	29	24	37	102	80	1563	35	292
Rogoznica		11324	24	11340	74	22664	98	4237	87	8698	70	2606	—	1602	66	131
Rova		1971	64	2324	22	4295	86	1889		218	20	900	—	10		237
Rovte		13959	40	13940	—	27899	40	4604	69	4177	56	2960	—	1939	15	217
Selca na Braču ....	27002	24	28840	72	55842	96	5845	29	7640	74	1715	20	1527	51	205
Selca p. Škot ....	28376	68	20941	77	49318	45	20185	95	13710	06	6073	—	5653		336
Senožeče 		1748	75	2475	86	4224	61	700		100		1100		670		335
Sevnica		23085	76	25535	14	48620	90	15121	70	7958	70	16180		5014		2021
Slatina		35289	83	34309	64	69599	47	12879	70	15830	10	10130	—	8066		723
Slivnica		2846	38	2905	62	5752		968		645		1760					35
Sl. Gradec	 Smlednik		9546	02	10419	11	19965	13	7414	—	3654	55	898	—	900	—	12
Spodnjaloka	 Split	 Srednja vas		18704	21	21987	08	40691	29	13646	17	11287	18	595		2385		405
Slaracerkev	 Stara Loka		13399	80	17847	08	31246	88	5312		10105	69	800		2000		228
Starigrad	 Starilog .	....	69682	56	54518	37	124200	93	34510	68	22842	25	11600	—	1690	—	3
Stari trg	 Struge .		 Studenci		26196	31	26017	40	52213	71					13700				129
Sučuraj		1454	73	800	—	2254	73	1400	—	—	—	800	—	4473	—	55
Sutivan		6004	88	8037	42	14042	30	4800		2021	02	310	_	50		133
Sv. Ema		3185	77	2531	97	5717	74	1610	—	10			2427	—	249		265
Sv. Ivan		22313	68	21199	08	43512	76	14038	17	2912	70	9656	80	2399		309
Sv. Jakob ob S. ...	18473	63	15056	21	33529	84	3562	—	5561	73	1952	—	4933	29	182
Sv. Jur j. žel	 Sv. Križ (Kastav) .	.	.	817	87	630	98	1448	85	408	70	600						95
Sv. Križ p. Kost. . . .	22690	06	20033	14	42723	20	12468	89	10784	71	9180	—	717	98	3
Sv. Križ p. Litiji .	.	. Sv. Kunigunda ....	6296	11	7197	74	13493	85	1646	42	6341	21	800		1218	79	93
Sv. Lenart	 Sv. Lovrenc na Drav. polju	8013	38	7310		15323	38	7850				2240				18
Sv. Lucija		3935	30	4680	65	8615	95	2350	—			4670	—	1500	_	100
Sv. Benedikt v Slov. gor.	16511	2l	16787	85	33299	06	672	40	14822	51	1670			497		250
Sv. Mihael poleg Šoštanja	8472	58	8254	45	16727	03	8332	71	1748		3500				36
Sv. Nedelja																
1 m e	Prejemki		Izdatki		Denarni promet		Hraniln vloženo		e vloge vzdignjeno		P 0 8 ( dano		>j i 1 a vrnjeno		Število članov
	K	V	K	V	K	V	K	V	1 K	v	K	V	K	V	
Sv. Peter pri Novem mestu Sv. Petar u Šumi .	.	. Sv. Peter n. M. ... Sv. Peter v S. d. .	.	.	7533	45	7056		14589	45	2300		1100		5936				9
Sv. Trojica	 Št. Peter na Krasu .	.	185138	42	184179	58	369318		14011	60	16255	88	166060		7568	30	479
Šebrelje	 Št. lij p. Turj		22976	81	20206	68	43183	49	9208	41	3196	67	5663		5076	81	232
Št. Janž (Dolenjsko) .	.	4634	38	5393	94	10028	32	3872	-	1553	66	766	—	690	—	159
Št. Janž na Dr. polju . Št. Jernej		27743	06	22026	27	49769	33	18603		8161	70	5240		3870		776
Št. Jur. p. Kum . .	. Št. Jurij p. Kr	 Št. Lambert ....	855	73	467	76	1323	49	555	33	444				300		24
Št. Peter n. K	 Št. Rupert		10525	49	10447	82	20973	31	6769	58	6677	50	2730		1480		278
Št. Vid n. Ljub	. . . Št. Vid pri Zat.	. . .	29044	99	29411	04	58456	03	12633	07	14466	14	2330		16107	03	426
Št. Vid pri Grobelnem . Šibenik	 Škocijan		11540	67	9398	91	110939	58	3514	85	8163	60	1200		2741		743
Škofja Loka ....	43040	67	49035	49	92076	16	27119	22	12128	26	4500			1810	—	80
Šmarje	 Šmartno p. Kranju .	.	34036	07	31650	95	65687	02	16003	60	1529	30	17354	76	13144	08	100
Šmartno p. Litiji .	.	.	13964	04	11146	65	25110	69	12653	—	3519	66	2610	—	1100	—	247
Šmartno p. Šm. goro Štokovci	 Šturije		6147	39	6005	98	12153	37	2406	20	695	—	36U0	—	—	—	30
	8322	47	9188	21	17510	68	5764	27	5315	40	3855		1802	71	305
Št. Jurij ob juž. žel. .	.	38972	77	37641	10	76573	87	31592	‘21	27659	08	6562		2590	—	297
Tinjan	 Tomaj	9084	23	7985	39	17069	62	6630		3317	21	2420				325
Tomišelj		8729	96	8042	88	16772	84	6421	—	6430	60	1570	—	710	-	—
Toplice		3828	44	4388	13	8216	57	3496	—	2149	43	220	—	440	—	131
Trebče		6255	16	6010	61	12265	77	1149	38	2024	18	3940	—	1804	49	93
Trebelno		20870	66	14449	22	35319	88	15456	85	4848	66	3584	72	3117	84	271
Trilj		18740	60	9186	82	27927	42	4817	—	1210	—	3750	—	1800	—	682
Trnovo 		19897	17	21700	66	41597	83	8911	79	7690	30	13666	44	4938	50	790
Tržič	 j Tržišče	 Tučepi		5145		5332	80	10477	80	5070				5300				85
Tunice		2143	82	1190	07	3333	89	1060	—	590	42	—	—	40				43
Trebnje		18436	03	17543	73	35979	76	11736	43	200	—	9480	—	—	—	30
; Vabriga	 Vače		30688	67	29563	12	60251	79	6872	89			1900				24
Velke Lašče		97717	49	98905	69	196623	18	54326	59	9116	88	41256	50	9480	—	298
Vel. Lošinj ..... Videm		4576	47	5005	43	9581	90	3072		2530	88	2280		705		17
Vinjani		27065	06	27145	17	54210	23	410	—	—	—	50	—	—	—	137
i Vipava 		41450	26	41202	69	82652	95	17277		15779	36	16640	-	9855	—	1213
Višnja gora		35980	05	37545	35	73525	40	24971	30	10289	60	13940		8391	47	—
Višnja n		2020	—	378	14	2398	14	2000	—	—	—	—	—	20	-	39
Vodice		1840	97	2023	85	3864	82	8884	63	949	38	8160	89	338	77	339
Vodice (Dalm.) .... Vojsko	 Vrbnik		9783	01	11261	67	21044	68	5895		1732	67	2520		1520	28	359
Vrhnika		32326	16	24765	43	57091	59	19402	26	6793	49	6720	67	2219	94	—
Vrlika	 Vrvari	 Vurberg		1737	60	1320	20	3057	80	1305		200		1110		375		34
Zagorje ob Savi .	.	. Zagradec 		14297	72	15739	45	30037	17	3750		12727	73	2860		2440		167
Zaostrog		34052	18	25360	92	59413	10	29890	—	1642	—	11724	10	1718	40	258
Zatičina .	.	.	.	.	. Zg. Besnica		1791	92	2077		3868	92	1355	42	1629	25					55
Zg. Tuhinj		11931	94	12297	10	24229	04	10062	33	3791	31	1470	—	1593	52	189
Zibika	 Zreče		25455	20	25190	68	50645	88	22305	84	1633	50	4160				20
Zrenj	 Žiče		4742	90	4530	05	9272	95	2720	16	2349		1360		866		59
Žiri		22746	28	23118	57	45864	85	14392	—	11310	83	3794	80	7660	—	280
Žminj		3778	17	4666	79	8434	96	2800	—	659	33	3726	40	806	94	251
Župa-Rašćane .... Žužemberk		17840	20	21040	56	38880	76	13829	—	5785	88	6819	94	2243	76	542!
VABILO
na
redni občni zbor
Hranilnico in posojilnico v Smledniku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 3. maja 1908 ob 5 uri popol. v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1907.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi	Odbor.
Vabilo
k
občnemu zboru
Hranilnico in posojilnice v Šentjanžu.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 17. maja 1908 ob 3. uri popoldne
v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1907.
3.	Poročilo o reviziji.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo
na
XII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Senožečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, koji se bo vršil dne 14. maja 1908 ob 9. uri zjutraj v zadružni pisarni v Senožečah.
Dnevni red:
1.	Poročilo tajništva in nadzorstva.
2.	Računski zaključek za 1. 1907.
3.	Volitev enega člana v načelstvo.
4 Volitev načelnika.
5. Prememba pravil.
G. Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi radi predpisane udeležbe ne bil ta občni zbor sklepčen, vršil se bo dne 21. maja na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev.
VA BIL O
na
občni zbor
Posojilnice v Dobrcpoljah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. maja ob '/*4. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva v Dobrcpoljah.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora.
2.	Odobritev letnega računa za 1. 1907.
3.	Čitanje revizijskega zapisnika.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo
na
XI. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Horjulu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 10. maja 1908 ob 3. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Za slučaj, da bi ob zgoraj določeni uri ne bilo zadostno
število zadružnikov navzočih, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tržiču,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. maja 1908 v hranilničnih prostorih ob 3. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Polrjenje računskega zaključka za 1. 1907.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo
na
XIII. redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Radečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 3. maja 1908 ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma v Radečah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega računa za leto 1907.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prečitanje revizijskega zapisnika.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Za slučaj, da bi ob zgoraj določeni uri ne bilo zadostno
število zadružnikov navzočih, všri se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev.
Vabilo
na
izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. maja 1908 v kaplaniji po krščanskem
nauku.
Dnevni red:
1.	Prememba pravil.
2.	Predavanje.	Načelstvo.
VABILO
k
rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Trnovem,
registroviine zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 24. maja 1908 ob 3 uri popoldne v posojilnionih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907.
4.	Volitev načelstva.
5 Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor ne glede na število navzočih članov.
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Dobu pri Domžalah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 10. maja t. I. ob pol 4. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1907
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja 1908 ob 9. uri dopoldne v uradnici.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907.
5 Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo
na
XII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Komendi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 3 maja 1908 ob 3. uri pop
v „Štiftengi*.
Dnevni red:
1 Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1907.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Dr. Ed, Volčič, v Novem mestu (Kranjsko),
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigolržcih naslednje
pravne knjige:
1.	Clvllnopravdiii zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo-
venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga...................................K 8 —
2.	Odvetniška tarifa • določila o rabi brvatskega in slovenskega jezika
pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906 Broširano......................................................K P80
3.	Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga
v 2 delih, skup 618 strani. Mehko vezana knjiga................K 5’60
popolno v platno vezana........................................K 6’—
4.	Vzgledi predlogov, sklepov In vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K P—
5.	Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem
papirju, obesek za na steno....................................60 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem
prošnje. 1907. Mehko vezano...............................K —'40
Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908.
Cena mehko vezani knjižici................................K —-80
Zvezek IV. in V. Pristojhinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh.
Mehko vezana knjiga ......................................K —'80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelili in uredbi ter o zložbi zemljišč.
1908. Mehko vezano................................... K 2'—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908
Mehko vezano...................................., .... K —'80
Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, d^ se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnili znamkah.
Vabilo
na
REDNI OBČNI ZBOR
Kmetijskega društva v Ratečah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 3. maja 1908 dopoldne ob pol 11 uri v društvenih prostorih v Ratečah. ..
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računa za 1. 1907.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
Načelstvo.
ji Kaj škriplje 7 I
•oJO
S
rr=3
03
a
i
w voz, stroj, čevelj	1
Kaj pomaga 'i
Kolomaz, od navadnega do najfinejsega
Olje za stroje. Vazelinova maža za usnje.
Kje sc dobi?
Najboljše in najceneje pri
M. J. Prajnik^u
v bohrlivasi na Koroškem.
Cenile zastonj!
S.
s-r
£3
S.
B
S-
E=2
c=j
i
139 —
Prinnrnfca eo ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ftko-lrul U1,<1 80 • dam in počkodbl zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hl6a.
J&iC3 73 valiti jamčeno, da je 90°/o plodnih, od naj višje odli-* *■* kovanih pasem, ki so kot čiste vzgojene na velikih odpilili posestvih.
Minorka, črne in bele, Plymouth R., hamburške zlatice, takozvane yelike lazanske kokoši, italijanske bele in jerebičje barve, Faverolles a 40 vin.; Vyandotte, srebrne in bele, velike Minerke, črne rdeč. greh. anierik. Novost, Italijanke bele rdeč. grel). Novost, Italijanke jerebičje barve, rdeč. greh. Novost, Minerke bele, rdeč. grel) Novost, Orpington bčle, Brahma svetle k 50 vin. Velike pekingske race, bele a 60 vin. Amerik, veliki bron. purani 4 1 K 20 vin. Bisernice srebrno viš. 4 40 vin.
Perutninarstvo Smržice, Moravsko. (Smržitz, Mfthren )	9—6
Okrnn innn HI *zvl'=tneSa črnega vina terana je na prodaj. Vzorce Uy IUUU III. pošilja, naznanja cene in daje pojasnila
Društvo za štednju i zajmove Kaštelir — Istra. 4—2

mm
Superfosfati
rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste.
Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek, neobhodno potrebno za
spomladno setev!
Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih.	10—4
m
mm
Za odpravo goršice,
ter peresnih bolezni pri krompirju in repi se z uspehom uporablja edino le Ph. Mayfarth & drugov
samodelujoča škropilnica „Syphonia“
i azlične velikosti,	7—6
ki se lahko nosi ali vozi. Dobivajo se se samodelu-joče škropilnice za vinograde, sadna drevesa, hmeljne nasade itd. itd. ki se tudi lahko vozijo ali nosijo, ter so delane po preizkušenem načinu:
PH. MAYFARTH & drug.
tovarne za poljedelske stroje, specijalna tvornica za vinske stiskalnice, vodovodne stiskalnice in stroje za izkoriščanje sadja.
Dunaj II/l, Taborstrasse 71.
Obširni ilustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo.
MAVEC
(gips)
za gnojenje.
Izvrstno gnojilo za deteljo, lucerno, grah, fižol, lečo, travo ih koruzo.
7—5
Samoborska tovarna mavca
M. Bernstein,
v Samoboru pri Kolodvoru.
Naročila sprejema poslovnica v Zagrebu, Meduličeva ulica 24.

Jtajm^ja izraba
najmanjša uporaba moči najprimernejša cena.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Prekupovalci se sprejmejo.
I A. LISTER & C” Lu,
Dunaj 11/3.
Sodčki za surovo maslo Posiiemalniki mleka, (■netile! za surovo maslo.
^333'333Qi33333^333333||CCCCCC^'C^C^;0^CC^'
mm
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne n
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlerslliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Josephs-Huai St. 27.
247 24-8
ga%C>(mK)Q^33qO^ f3b33g>330333333300Qi3
38
jfkSfofr3^fi35r^1

m
SEu
l«U-
PozorI
Pozor!
Slamnikarska zadruga v JWcngšu
priporoča svojo
bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov.
Naročite čimpreje, da se more naročilo pravočasno izvršiti.
Narodno podjetje!	Solidna postrežba!
Ilustrirani ceniki franko in zastonj.	6—5
Skroji l^: 3T7" o j I jocl I
rm

'&
e<JCp! ^ifoi

mmi
ššh
Stanje vlog 31. decembra 1907:	pvilika,	Denarni promet 31. decemb. 1907:
čez 13 milijonov kron i	za štečlen.jeI	čez 64 milijonov kron
Ljad$l^a posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- « n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure '[ZU|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1907: K 13,365.881'OB — Denarni promet v letu 1907: 64,812.603‘92
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1907.
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, kanonik,
OoLToomllcl:
249, X—8
predsednik.
Fran Povše,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd.
Anton Kobi,	Karol Kauscliegg,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v VVildonu Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,
podpredsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano. Matija Kolar,	Iran Kregar,
župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt zbor v Ljubljani.
Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani.
župnik na Hudniku


Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zar. v Ljubljani.