V RRA Celje vztrajajo V bazenih na Celjskem pri evropskem denaiju varno kopanje Stran 4 Stran 7 9770353734020 Konec tajnosti Primer celjske dopisnice Pop TV Damjane Seme se kot kaže še ne bo končal. Kot smo že poročali, je policija odgovorila na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na aprilski seji komisije državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, kako lahko nekateri celjski novinarji prihajajo do informacij o predkazenskem postopku zoper celjskega župana Bojana Šrota. V poročilu, ki je še do minulega tedna veljalo za zaupno, je na eni strani obravnavano tudi delo novinarke Damjane Seme. Predsednik omenjene komisije Davorin Terčon je minuli teden umaknil stopnjo tajnosti z magnetograma aprilske seje. To je zahteval tudi poslanec Franc Kangler, ki je zastavil vprašanje, na katerega je odgovorila policija in pri tem v poročilu omenila delo novinarke Pop TV. Njeno ime sicer ni bilo izrecno napisano, vendar je jasno, da je mišljena prav Semetova, saj je edina celjska dopisnica Pop TV. Ob tem je predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Re-povž v sporočilu za javnost zapisal, da je jasno, da je policija točno vedela, kaj počne, saj so se izognili navedbi imena. V skladu z zakonom namreč določene osebe policija ne sme nadzorovati, razen če obstaja sum, da je ta oseba storila kaznivo dejanje. Kot je še zapisal Repovž, DNS pričakuje temeljito preiskavo glede primera Seme. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je minuli teden tako res odredil izredni nadzor in prvo poročilo nadzorne komisije naj bi bilo znano že ta teden. Mate je še dejal, da obstaja tudi možnost odstavitve posameznikov, v kolikor se bo pokazalo, da so prekoračili pooblastila. Ob tem povejmo, da je Terčon že dejal, da komisija s prej omenjenim vprašanjem pooblastil ni prekoračila, da pa je odgovor policije presegel vpraša- nje. Velja še povedati, da je bil na dopisu Policijski upravi Celje podpisan pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Marjan Erha-tič, vendar zaenkrat še ne vedo, ali je bil prav on tisti, ki je usmerjal delo celjskih policistov. Omenjeno poročilo navaja tudi možne razloge za postavljeno vprašanje: »Menimo, da so postavljena vprašanja posledica zanj (Bojana Šrota, op. p.) nepričakovanega odziva javnosti na njegove argumente in razlage glede nakupa in prodaje spornega kina Dom v Celju ter kritike sicer strokovnega in zakonitega ravnanja policije. Mediji namreč njegovih argumentov v glavnem niso sprejeli ali pa so jih povzeli z določeno mero ironič-nosti.« V javnost je prišlo tudi sporno policijsko poročilo. olimpijade 13. članska in 15. mladinska gasilska olimpijada v Varaždinu sta se končali z velikim uspehom slovenskih gasilcev, ki so osvojili tri zlate in dve srebrni medalji ter 11 zlatih in dve srebrni znački. Olimpijski zmagovalci so postali že drugič gasilci Šmartnega na Pohorju med člani B ter gasilke Šenkov Turn med članicami B in tretjič zapored Hajdoše med članicami A. Srebrni medalji za osvojeno 2. mesto so dobili gasilci Hajdoš (člani B) in po- klicni gasilci Slovenske Bistrice. Gasilske enote, ki so se v svojih kategorijah uvrstile v prvo tretjino sodelujočih, so dobile zlate tekmovalne značke, med njimi tudi Slovenske Konjice (člani B) za 8. in Rogaška Slatina (člani A) za 11. mesto. Andraž in Nova Cerkev med mladinkami (4.) in mladinci (19.) so dobili srebrni tekmovalni znački. Med desetimi slovenskimi sodniki je sodeloval Ivan Je-zernik iz Nove Cerkve, članske ekipe pa je kot trener vo- Policisti so med drugim »ugotovili«, da »novinarji Pop TV vzdržujejo kontakte in se gibljejo v krogih gospodarstva v Celju, imajo kontakte z odvetniki, vzdržujejo ali poskušajo vzpostaviti kontakte s člani nekaterih kriminalnih združb... V preteklosti je bilo ugotovljeno, da novinarji Pop TV intenzivno vzpostavljajo kontakte z delavci policije, tožilstva in sodišča ter da poskušajo delovati >v pristnejšem - prijateljskem odnosu< s predstavniki teh institucij«. V poročilu je še ugotovljeno, da »novinarji Pop TV hitro razpolagajo z nekaterimi relativno točnimi podatki o aktivnostih policije«. Če je bil torej namen vprašanja in kasneje tudi nadzora novinarke Damjane Seme ugotoviti, kako pride do informacij, bi morda morali najprej nadzirati policijo. Semetova pač opravlja svoje delo. Policija pa je tista, ki ji informacije uhajajo. ŠPELA OSET V Obsotelje hitra cesta? Državna cesta med Celjem in mejnim prehodom Dobo-vec postaja zaradi slabega stanja ter prometne preobremenjenosti vse večji problem. Poslanka Socialnih demokratov mag. Majda Potrata je zato pred nekaj dnevi posredovala prometnemu ministru mag. Janezu Božiču pisno poslansko vprašanje, ki je v luči napovedanega sprejetja nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja državnih cest do leta 2016. Pri tem poslanka opozarja, da je omenjena cesta, ki je med drugim povezava do zdravilišč v Rogaški Slatini in Podčetrtku, v tako slabem stanju, da je že razvojna ovira gospodarsko šibkega Obsotelja in Kozjanskega. Majda Potrata ministra med drugim sprašuje, ah ministrstvo v nacionalnem programu razmišlja o morebitni gradnji dvopasovne hitre ceste do Do-bovca. Po izračunih se na tej cesti zvrsti več kot osem tisoč vozil dnevno, na relacijah Slovenska Bistrica-Ormož in Raz-drto-Vipava, kjer je obreme- nitev manjša, pa država hitri cesti že gradi. »Če program tega ne predvideva, prosim za i odgovor, zakaj je tako in ah je možno, da bo na osnovi argu-mentov program še dopolnjen,« je zapisala Majda Potrata. Država je na cesti med Celjem in Dobovcem v zadnjih | letih opravila le posamezne pre-plastitve ter sanirala nekaj plazov, resne rekonstrukcije pa ni bilo. Obstoječa cesta polegvsega prečka na razdalji med Šentjurjem in Rogaško Slatino železniško progo kar petkrat, v samem naselju Rogaška Slati- I na pa celo štirikrat. Poslanka je postavila vprašanje na pobudo občinskega svetnika v Rogaški Slatini, Andreja Del Fabra. Svetnik napoveduje, da bo Območna organizacija SD Obsotelje predstavila pobudo županom šestih kozjansko-obsoteljskih ter sosednjih občin Šentjur in Dobje na današnjem popoldanskem srečanju z ministrom Božičem v dvorcu Strmol v Rogatcu. BRANE JERANKO V Kompoljah 360 tolarjev Slovenska vlada je na zadnji seji določila višino cestnine za t.i. štajerski avtocestni krak. Kot smo poročali, bodo predvidoma 12. avgusta odprli avtocestni odsek med Blagovico in Trojanami, z izgradnjo katerega bo vzpostavljena popolna avtocestna povezava od Maribora preko Ljubljane do Kopra. Znesek cestnine za avtocesto med Ljubljano in Trojanami, ki se bo plačevala na cestninski postaji Kompolje, bo 360 tolarjev za prvi cestninski razred, 540 za drugega, 990 za tretjega in 1.440 za četrti cestninski razred. US dil Vinko Sentočnik: »Z uspehom članskih ekip smo zadovoljni, ker je to ponovitev dosežkov pred štirimi leti na olimpijadi na Finskem, medtem ko sta mladinski ekipi dosegli manj. Več bo treba v bodoče delati na dobri telesni pripravljenosti, saj so bili mnogi tekmovalci poškodovani. Organizacija ni bila najboljša, tako na tekmova-hšču kot tudi pri varovanju objektov, kjer smo stanovali. Na dosežene rezultate smo lahko ponosni.« TONE VRABL Info Gasilci Slovenskih Konjic so med člani B osvojili med 45. enotami 8. mesto in zlato tekmovalno značko. Prvič so nastopili na gasilski olimpijadi pred 20 leti v Veklabrucku v Avstriji, drugič pred 12 leti v Berlinu v Nemčiji in tretjič v Varaždinu. Spoštovani! Obveščamo Vas, da agencija Braslovče zaradi prenove, od 1. avgusta 2005 do predvidoma 15. oktobra, ne bo poslovala. V času prenove vas vabimo, da nas obiščete na začasni lokaciji, v prostorih agencije Polzela, kjer boste lahko opravili vse bančne posle. Depozitna enota bančnega avtomata za polog gotovine in plačilo položnic v tem času ne bo delovala, medtem ko boste bankomat za dvig gotovine lahko uporabljali na isti lokaciji. Priporočamo vam uporabo internetnega poslovanja preko elektronskega bančništva in spletne poslovalnice KLIK, uporabo storitev preko telefona HALO banka ter uporabo sodobnih instrumentov za poslovanje, kot so plačilne kartice. I banka celje Vod vojakov celjskega bataljona včeraj odpotoval na mirovno misijo S slavnostnim postrojem 20. motoriziranega bataljona v celjski vojašnici so v četrtek obeležili dva za to enoto in za celo Slovensko vojsko (SV) pomembna dogodka - vrnitev čete iz Bosne in Hercegovine in odhod motoriziranega voda na mirovno misijo ISAF v Afganistan. Postrojene enote - vod, ki odhaja, je bil v novih peščeno puščavskih uniformah -je pozdravil minister za obrambo Kari Erjavec, pohvalil pripadnike čete za z odliko opravljeno delo v Bosni in Hercegovini ter obljubil, da se bo še naprej zavzemal, da bodo vojaki, ki odhajajo na mirovne misije, kar se da najbolje opremljeni. To zahteva tudi nedavni primer, ko je v bližini Kabula vozilo s slovenskimi vojaki zapeljalo na mino. Življenja vojakov je obvarovalo vozilo hummer. Sicer pa je minister svoje občutke pred odhodom vojakov na krizno žarišče opisal kot mešane: »Vesel sem, ker se je četa iz BiH srečno vrnila domov, med misijo pa odlično opravila svoje poslanstvo. Med obiskoma v Tuzli in Butmiru so bile ocene vseh poveljnikov odlične. Glede vojakov, ki odhajajo v Afganistan, imam enake skrbi kot njihovi svojci. Vedno pazimo, da pošiljamo na nevarne misije tiste fante, ki so najbolje usposobljeni, in to z opremo, ki nudi največjo stopnjo varnosti. Prepričan sem, da bodo fantje v Afganistanu odlično opravili svoje naloge in da se bodo vsi živi in zdravi vrnili domov.« Načelnik Generalštaba SV generalmajor Ladislav Lipič je četi, ki se je vrnila iz BiH, izročil zlato medaljo SV, v nagovoru vojakom, ki odhajajo, pa izrazil prepričanje, da so odlično usposobljeni in da bodo uspešni, kot so bih doslej slovenski vojaki na vseh mirovnih misijah. MESTNA OBČINA CELJE v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št. 110/2002) prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo za »Lokacijski načrt za območje SR-CE SEVER II« (med Mariborsko cesto, Vrunčevo ulico, zahodno magistralo in železniško progo), ki bo v četrtek, 28.julija, ob 9. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot »Ponosen sem, a hkrati zaskrbljen, kako bodo vojaki preživeli teh šest mesecev v tako zahtevni operaciji. Vendar jim popolnoma zaupam, saj so dobro izurjeni, oprema, ki jo imajo, pa jim zagotavlja varnost in to je najbolj pomembno.« Cigara za spomin 20. motorizirani bataljon je nastal leta 1992 in je bil sprva pod poveljstvom Za-hodnoštajerske pokrajine, kasneje pa je postal 1. pehotni bataljon 82. brigade SV, med vojaki bolj znan kot celjski. Za zaščitni znak si je izbral grb grofov Vovbrških - kasneje Celjskih - ki so mu po vzdolžnici dodali le desnico z mečem, kar simbolizira pehoto. Osnovna naloga bataljona vse bolj postaja sodelovanje v mednarodnih mirovnih misijah zveze Nato. Poveljnik podpolkovnik Miha Šker-binc Barbo ima navado, da poveljujočim enot, ki odhajajo na tuje, podari cigaro s posebnim sporočilom. »Cigara je moj osebni spominek poveljniku enote, kratko sporočilo, ki ga mogoče kdaj spomni na ključne stvari, ki mu jih je njegov komandant pred odhodom povedal. Na njej piše, da naj bo pogumen, naj prevzema iniciativo, naj vodi s primerom in naj pripelje fante žive domov.« Vod za v Afganistan šteje 39 pripadnikov, med njimi sta tudi dva vodnika psov za odkrivanje eksploziva. Njihova osnovna naloga bo varovanje kampa mednarodnih sil Arena v bližini Herata na zahodu države, kjer so nastanjeni pripadniki italijanskih in španskih sil. Za nalogo so se slovenski vojaki intenzivno usposabljali, pripravljenost pa so dokazali tudi na nedavni mednarodni vojaški vaji Prebrisana podlasica. Na misijo odhajajo s štirimi oklepnimi valuki, dvema tovornima voziloma, v Afganistanu pa bodo prevzeli še tri hummerje. Vodu poveljuje poročnik Simon Lindič, ki pojasnjuje, da so halogo dobili šele aprila, kar je terjalo izredne napore pri dodatnem usposabljanju. »Cele dneve smo preživljali na terenu, ves čas smo bili v polni bojni opremi, vključno z neprebojnimi jopiči, tako da smo tudi s tega vidika pripravljeni na pričakovanih 40 in več stopinj v Afganistanu.« Sicer pa je poročnik zadovoljen z opremo. »Strahu v mojem vodu ni, je le zdrava mera previdnosti.« BRANKO STAMEJČIČ Očka bo šest mesecev »na službeni poti«. (Foto: Sherpa) Slovesni postroj »slovenskih Afganistancev« v novih puščavsko peščenih uniformah (Foto: Sherpa) Načelnik Generalštaba SV Ladislav Lipič je »povratnikom« z misije v Bosni in Hercegovini izročil zlato Minister Kari Erjavec je skušal svojce vojakov pomiriti, da sta država in vojska storili vse za kar največjo medaljo SV. varnost voda, ki odhaja v Afganistan. V nemirni Afganistan Equal med sodnimi mlini Šest kandidatov, ki jim je država odvzela evropski denar, med njimi tudi RRA Celje in RA Sotla, napoveduje tožbo - V RRA Celje pripravili podroben demanti uradnih izjav Zgodbe o šestih izločenih oziroma zavrnjenih projektih v okviru Pobude skupnosti Equal očitno še ni konec. V RRA Celje namreč odločno zavračajo trditve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, o katerih smo pisali v petkovi številki. V bistvu so pripravili podroben demanti celotne informacije, ki so jo posredovali iz ministrstva, ob tem pa je direktor Boris Klančnik zatrdil, da gredo naprej -torej da bodo počakali približno do 6. avgusta in nato vložili tožbo doma in v tujini. Naj spomnimo, da je država iz programa skupnosti Equal od 26 prvotno izbranih izločila šest kandidatov, med njimi tudi RRA Celje in RA Sotla, ter jim s tem zaprla evropske pipe. Razvojno partnerstvo Pobude skupnosti Equal je prostovoljno združenje inštitucij, ki se zavezujejo, da si bodo s skupnimi močmi prizadevale razviti nove inovativne rešitve v boju proti diskriminaciji na trgu dela. Celjani so svoj projekt Boris Klančnik: »Država je RRA Celje najprej odobrila, nato pa vzela 67 milijonov tolarjev.« poimenovali Zaposlitvena koda, njegov namen je bil tesnejše povezovanje izobraževalnih inštitucij in gospodarstva, za uresničevanje pa so se povezali z domačimi in s tujimi partnerji. Država je najprej izbrala tudi ta projekt, konec junija pa so ga, podobno kot še drugih pet, zavrnili brez bistvenih utemeljitev. Vsi zavrnjeni so seveda usuli plaz očitkov, ki jih je minuli teden dokaj ostro zavrnilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V ministrstvu menijo, da zavrnjeni kandidati širijo netočne, neresnične in nepopolne informacije ter da so izmed prvotno 26 izbranih partnerstev po jeseni končanem razpisu izbrali 20 prijaviteljev, šest pa so jih izločili, ker niso izpolnjevali vsaj treh od petih vsebinskih in finančnih meril. Čudijo se tudi v Evropi V RRA Celje v svojem demantiju podrobno opisujejo potek razpisa ter deman-tirajo, po njihovih zatrdilih, številne netočnosti, ki se pojavljajo v obvestilu ministrstva. V bistvu podobno kot drugi zavrnjeni kandidati še naprej vztrajajo pri očitkih, da odgovori ministrstva niso resnični ter da je RRA Celje zadostila merilom in kriterijem iz javnega razpisa. Po zatrjevanju ministrstva v RRA Celje naj ne bi zadostili »kriteriju namenskosti«, po uradnem obvestilu pa je bil vzrok za prekinitev pogodbe »kriterij za inovativnost« ... Podobnih ugotovitev je v sporočilu RRA še kar nekaj, menda pa se zapletu s šestimi zavrnjenimi partnerji v Sloveniji čudijo marsikje po Evropi. »O zapletu smo obvestili Evropsko komisijo,« je povedal direktor Klančnik, dokumentacijo pa naj bi menda analizirali tudi v Bruslju. V Celju so prepričani, da zadeva ni bila izpeljana zakonito: pogodba je bila podpisana za triletno obdobje, postopek izbora je enofazen, k projektu so pridobili tuje partnerje ... »Če smo dosegli dosti točk, da smo šli skozi rešeto komisije, ki jo je imenoval takratni minister, nas ne morejo kar naenkrat izločiti,« pravi Liljana Dre-venšek iz RRA Celje. Celjani bodo, podobno kot drugi izločeni partnerji pri pobudi Equal, zdaj počakali do 6. avgusta, ko pričakujejo odgovor ministrstva. Če odgovora ne bo, bodo vložili tožbe doma in v Bruslju. URŠKA SELIŠNIK intervencijska naročila izven rednega delovnega asa na tel. št. 031 394 091 ČIŠČENJE JAVNIH P0VRŠW ČRPANJE M OBDELAVA FHALU Raztfojna agencija Savinja, t objavlja javni razpis za delovno mesto direktorja združenja Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, ter aktivno obvladati slovenski jezik. Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba tehnične, pravne ali ekonomske smeri, - najmanj 5 let prakse pri vodilnih delih, - obvladati mora en tuj jezik, Kandidati morajo prijavi priložiti: - dokazilo o izobrazbi; - fotokopijo delovne knjižice za dokazovanje delovnih Kandidati morajo predložiti tudi predlog vizije razvoja in delovanja združenja. Mandat direktorja združenja traja 4 leta. V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenosti kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje, za kandidate, ki se bodo uvrstili v ožji izbor pa še z ustnim razgovorom. Prijave s potrebnimi dokazili, vizijo razvoja in življenjepisom posredujte na naslov: Razvojna agencija Savinja, GIZ, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec v roku osem dni po objavi s pripisom (NE ODPIRAJ - razpis za direktorja združenja) Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri. NAKRATKO Erini družbeniki potrjevali sklepe VELENJE - Delničarji Ere so na skupščini v četrtek z veliko večino potrdili predlagane sklepe, med drugim tudi nasprotni predlog družbe Era razvoj glede članstva v nadzornem svetu - tega bodo od začetka avgusta sestavljali Majda Dušak namesto predlaganega Bojana Kladnika, Andreja Smo-lej, Janez Povh in Ivan Simčič. Po sklepu družbenikov bo lanski bilančni dobiček v višini dobrih 534 milijonov tolarjev ostal nerazporejen, o njem pa bodo odločali v naslednjih poslovnih obdobjih. Delničarji so tudi pooblastili upravo družbe, da lahko za dobo 18 mesecev kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sme presegati pet odstotkov osnovnega kapitala družbe. Vele za neživila . LJUBLJANA - Iz družbe Vele, ki nadaljuje s prestrukturiranjem svoje dejavnosti na področje neživilskih dejavnosti, bo s 1. septembrom na celjski Engrotuš prešla še zadnja izmed živilskih enot, Cash&Carry Jarše. Z njim bo kot v preostalih živilskih enotah prešlo tudi malo več kot 50 zaposlenih. Tako štiri mesece pred zastavljenim rokom v družbi Vele uresničujejo lani zastavljeno strategijo razvoja. Po njej je na družbo Engrotuš in franšizerje prešla že večina živilskih enot in prav tako zaposlenih v njih. Glede na dokončen prenos živilske dejavnosti pred koncem leta 2005, ko je bil načrtovan, bo družba Vele pripravila tudi rebalans letnega načrta, v katerem je delež Cash&Carryja v letnem prometu Vele dobrih 43 odstotkov. US Komercialni referent (m/ž) - poznavanje osnov računalništva In paketa MS Office, - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina je prednost), Vaše pisne vloge sprejemamo do vključno 1.8.2005 na naslov: Slmer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje Pripis: razpis NT&RC Enodnevni rekord Potem ko se vrednost indeksov SBI20 in PIX dolgo časa ob izjemno skromnem obsegu trgovanja praktično ni spremenila, je pozitiven razplet seje nadzornega sveta Mercatorja povzročil pravi polet tečajev delnic na Ljubljanski borzi. Indeks SBI20 je v enem dnevu pridobil 1,43 odstotka vrednosti, kar je največji enodnevni skok indeksa v zadnjih 15 mesecih. Trgovanje se je v naslednjih dveh dnevih močno umirilo, tako da je petkov dnevni promet znašal manj kot 200 milijonov tolarjev. Mercator je edina družba, ki ji je letos uspelo pridobiti podporo državnih skladov za dokapitalizacijo. Cena delnice se postopno vzpenja že cel julij, dolgo pričakovana razjasnitev negotovosti pa je v sredo povzročila več kot 5-od-stotni porast in vlagatelji so bih za delnico pripravljeni odšteti tudi 38.000 tolarjev. Delnica Mercatorja tako visoke vrednosti ni imela že vse od srede maja, ko so se vlagatelji melanholično odzvali na četrtletne poslovne rezultate družbe. Skupščina Mercatorja bo konec avgusta, predlagana dividenda pa je 318 tolarjev na delnico. CICG Cinkarna Celje CETG Cetis CHZG Comet Zreče GRVG Gorenje PILR Pivovarna Laško JTKS Juteks ETOG Etol Enotni tečaj Promet v SIT 25.000.00 2.400.000 30.000.00 0 2.350.00 0 5.517,62 7.123,57 26.000,00 51.500.00 89.500.000 26.400.000 3.400.000 1.200.000 3,24 0.33 0,00 V zadnjem tednu so se za dva ali več odstotkov podražile I še delnice Žita, Aerodroma Ljubljana in Gorenja. Povečano | povpraševanje po delnicah Krke je čutiti že zadnja dva tedna. Pozitivno vzdušje je premamilo celo vlagatelje v delnice Petrola - kljub temu, da je predsednik uprave prodal svoje delnice in da prihodnost sedanje uprave še vedno visi v zraku. Predsednik uprave Lotrič je sicer zatrdil, da bodo polletni rezultati poslovanja dobri. Merkur je prodal vse delnice Save, kar predstavlja dobra 2 odstotka vseh delnic družbe. Po izjavah uprave, bo družba sredstva porabila za izplačilo dividend in financiranje osnovnih dejavnosti družbe. SBI20 Zadnji tečaj 4.507,47 4.215.23 121.58 0,76 -0.07 V senci delnic uradne borzne kotacije so bile delnice investicijskih družb, katerih rast je bila v preteklem tednu dosti bolj Umirjena, kar pa je razumljivo, če pogledamo nekoliko daljše obdobje. KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Zeos za dotrajano opremo Gorenje je v sodelovanju z več organizacijami, s Celjskega so se pridružili nazarski BSH Hišni aparati, ustanovilo družbo za ravnanje z odpadno električno in elektronsko (EE) opremo, imenovano Zeos. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o odpadni EE opremi ter na podlagi njenih zahtev sprejeti nacionalni zakonski predpisi so proizvajalcem, distributerjem in proizvajalcem EE opreme prinesli vrsto obveznosti. V Gorenju so se že pred sprejetjem te direktive pripravljali na ravnanje s svojimi proizvodi po izteku njihove življenjske dobe. V okviru teh priprav so se med drugim seznanili tudi z željami drugih zavezancev po kar najbolj transpa-rentnem načinu ravnanja z odpadno opremo, za kar bodo skrbeli v družbi Zeos. V novo družbo so se vključili še Avtotehna, LTH, Mercator, Merkur in Mikropis. Ustanovitelji pričakujejo, da se bodo sistemu ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo v okviru družbe Zeos v prihodnje pogodbeno priključili tudi drugi zavezanci. US '^DNl^PON I FARAONOVA1^ irOUEEM S Radiai Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! Razmislek do petka Obnova šol in vrtcev V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! Poročali smo že o zapletih z imenovanjem ravnatelja Osnovne šole Lava v Celju, ko minister za šolstvo dr. Milan Zver ni izdal soglasja k imenovanju Zdenka Rožmana. Ta je sicer dobil podporo sveta zavoda. Zadrege z imenovanjem novega ravnatelja so še hujše, ker mora svet zavoda zaradi odhoda dolgoletne ravnateljice Smilje Rotar zdaj čim prej imenovati vršilca dolžnosti ravnatelja. Konec minulega tedna je svet zavoda med že prej prijavlje- nimi kandidati za mesto ravnateljice predlagal Marijano Kolenko, vodjo celjskega javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki naj bi v svoji vlogi za mesto ravnateljice tudi edina omenjala pristanek na mesto vršilke dolžnosti. Marijana Kolenko, ki je s svojim energičnim delom močno poživila delo sklada za kulturne dejavnosti v Celju, nam je v pogovoru potrdila, da ji svet zavoda ponuja mesto vršilke dolžnosti ravnateljice OŠ Lava. »Vendar odločitev ne bo lahka, saj je ze- lo tvegano prevzeti takšne obveznosti za čas enega leta, ko mi nihče ne more jamčiti, kaj bo z zaposlitvijo in kakšna bo po tem času. Zato sem si v dogovoru s člani sveta zavoda vzela čas za temeljit razmislek. Odločiti se moram do petka in končne odločitve ne bom sprejela niti minute prej,« je bila odločna Kolenkova. Bo torej osnovna šola na Lavi dobila pravega ravnatelja ah ravnateljico še pravi čas? Odgovor bo morda bolj jasen že v petek. BRST Nagrajenca oddaje 19.07. 2005: DEJAN LISEC, BOVŠE 6, 3212 VOJNIK SONJA JELEN, KALE 11, 3311 ŠEMPETER prejmeta srebrna prstana Adamas. Praznična Ponikva Osrednji dogodek ob letošnjem prazniku KS Ponikva v žalski občini je bila nedeljska slavnostna seja sveta KS s podelitvijo priznanj. Predsednik KS in poslanec Ivan Jelen je spomnil, da so za praznik Ponikve izbrali 27. julij v spomin na leto 1941, ko je okupator odpeljal 36 Ponkovljanov, ki se niso nikoli več vrnili. Med opravljenimi deli od lanskega do letošnjega praznika je omenil pridobitev projektne dokumentacije za nadomestno gradnjo POŠ Ponikva, vodovod Podkraj-Stebovnik ter vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti. V prihodnje jih čakata predvsem gradnja šole in rekonstrukcija lokalne ceste Vodosteč-Ponikva, želja pa je seveda še vehko. Jelen je pohvalil delo društev v kraju ter se zahvalil pristojnim v občini Žalec za korektno delo in dober odnos do KS. Delo na Ponikvi je pohvalil tudi žalski župan Lojze Posedel ter jim zaželel, da bi kmalu začeh graditi nadomestno osnovno šolo..V nadaljevanju so podelili številna priznanja. Priznanja KS so prejeh Darja Jezernik, Štefka Vêler, Aljaž Razdevšek in Maruša Verdev; plaketi Ivan Jelen ml. in Janko Sredenšek; za častnega krajana pa so imenovali Milana Razdevška. TT Kitko v lase ali sonce na lička? V okviru Društva za mednarodno pomoč in prijateljstvo je bil v Šentjurju od 15. julija do prejšnje nedelje organiziran mednarodni tabor Dialog skozi kulturo in pro-stovoljstvo. V Šentjurju je 23 mladih, starih od 15 do 21 let, ki so prišli s Češke, z Madžarske, iz Avstrije in Slovenije, preživelo teden dni. Vodja projekta Lara Žmaher je povedala, da je projekt uspel. Skozi skupno delo in draženje so se povezali in se učili o raznolikosti svojih kultur. Konkretnega dela so se lotili v vrtcu v Gorici pri Slivnici, v domu starejših v Šentjurju in pri obnovi stavbe v Dobrini. Sredino popoldne so prostovoljci preživeli na šolskem igrišču, kjer so se s šentjurskimi otroki zabavah v različnih ustvarjalnih delavnicah (na sliki). Izdelovali so nakit, skulpture iz balonov, žonglirah, slikali na telo, spletali kitke ... ST Mestna občina Celje namenja velik del proračunskega denarja vsakoletnim gradnjam in obnovam v objektih, namenjenih vzgoji in izobraževanju. Lani je za takšna dela namenila več kot 1,5 milijarde tolarjev, letos bo za to šlo 1,76 milijarde tolarjev. Največ investicijskih in vzdrževalnih del se v vrtcih in osnovnih šolah izvaja v času šolskih počitnic. Med letošnjimi počitnicami bo celjska občina v vrtcu na Mariborski cesti obnovila fasado ter zamenjala dotrajana okna. V vrtcu na Kajuhovi bo sanirala greznico in asfaltirala dvorišče. Igrišče vrtca Zarja na Lavi bo dobilo novo ograjo, v vrtcih Nušiče-va, Škapinova, Zagajškova in Čopova pa bodo zamenjali dotrajane sisteme za pripravo tople vode. V vrtcu na Čopovi že obnavljajo kuhinjo in sanitarije, vrtec Center pa bo dobil novo streho z izolacijsko opečnato kritino in nova strešna okna. Jeseni bodo tudi učenci osnovnih šol prišli v lepše prostore. V I. in III. osnovni šoh bodo namreč čez poletje zamenjali dotrajana okna, v III. OŠ pa tudi obnovili hodnike. Salonitno kritino na OŠ Glazija bo občina zamenjala s pločevinasto, pri šoli na Ljubečni pa bodo uredili obračališče za šolski avtobus in v II. OŠ obnovili kuhinjo in centralno gretje. Zgolj za vsa obnovitvena dela na objektih, namenjenih vzgoji in izobraževanju ima občina letos planiranih malo več kot 522 milijonov tolarjev, kar je skoraj za 130 milijonov več kot leto prej. BRST Foto: GREGOR KATIČ V Dobju temeljni kamen za vrtec V odsotnosti napovedanega ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera je direktorica direktorata za vrtce in osnovne šole Mojca Škrinjar v Dobju pred osrednjo prireditvijo ob občinskem prazniku položila temeljni kamen za večnamenski objekt z vrtcem, s knjižnico in štirimi stanovanji. Objekt bo stal v neposredni bližini osnovne Šole in naj bi ga začeli graditi konec le- ta. Skupna vrednost znaša 200 milijonov tolarjev, od tega je za vrtec namenjenih sto. 40 odstotkov denarja bo prispevala občina Dobje, ostalo ministrstvo za šolstvo in šport. Prispevek države pri knjižnici bo znašal 3,7 milijona tolarjev. Tri stanovanja bodo na voljo preko stanovanjskega sklada, eno bo občinsko. Na predvečer praznika občine Dobje so v kulturnem domu predstavili knjigo domačina in častnega občana Marijana Salobirja Srnek, ki jo je izdala celjska Mohorjeva družba, za prijetno kulturno razpoloženje pa so poskrbele odlične domače pevke, združene v skupini Dob-janski vengerli. Zadnja večja prireditev bo v nedeljo -33. Pokaži, kaj znaš - na kateri se bo predstavilo 25 posameznikov in skupin. TV Temeljni kamen za gradnjo doslej najpomembnejšega objekta v samostojni občini Dobje so položili (od leve) Franci Leskovšek, Stanka Hrovatič, Edi Kovačič, Tatjana Oset, Jožica Salobir, Franci Salobir, Mojca Škrinjar, Franc Krampi, delavca in Valt Jurečič. (Foto: Suzana Plemenitaš Centrih) Nič več suhih pip za Slivnico V Slivnici pri Celju so v nedeljo poleg Magdalenske nedelje, ki so jo obeležili z župnijsko slovesnostjo, praznovali tudi krajevni praznik. Posebno težo je dvojnemu praznovanju dalo slovesno odprtje slivniš-kega vodovoda. Gradnja je trajala dve leti. Začela se je v Turnem in nadaljevala skozi naselja Slivnica, Voduce, Jelce, Paridol, Zapuže in del Bukovja. V tem sklopu je bil zgrajen tudi odsek Peseke. Maja letos se je začela gradnja odseka Col. Vsa dela je izvedlo podjetje Vilkograd iz Šentjurja. Vrednost naložbe znašá 145,5 milijona tolarjev. Na skupni dolžini cevovoda malo več kot dvanajst kilometrov je devet objektov, od tega šest črpal-nic in trije vodohrani. Na novozgrajeni vodovod se je doslej priključilo že več kot sedemdeset uporabnikov. Ob krajevnem prazniku so v Slivnici podelili tudi priznanja za posebne zasluge pri razvoju in promociji kraja. Pre- jeli so jih Alja Selič, Jože Gradič, Luka Novak, Nadja Bevc, Branimir Leskovšek, Damjan Čretnik in turistični podmladek OŠ Gorica pri Slivnici. Župan občine Šentjur mag. Štefan Tisel je ob koncu slovesnosti povedal: »Z izgradnjo vodovoda je večina Slivnice pokrita. Je pa še nekaj zaselkov, kjer bomo gradnjo nadaljevali. Trenutno se gradi nov vodovod z rezervoarjem in razvodi na Rifniku, na razpisu je projekt za Prevorje, v pripravi pa za KS Dramlje.« ST Trak pred simboličnim vodnjakom so prerezali izvajalec Vili Kolar, župan mag. Štefan Tisel, poslanka DZ Majda Potrata in predsednik KS Slivnica Martin Cmok. ——- Št. 55 -26. m Ekipa Novega tednika in Radia Celje se je v četrtek odpravila na potep v samotno vasico pod Lisco, v Pa-neče, kjer se v objemu neokrnjene narave med romantičnimi grički razgibanega kozjanskega hribovja nahaja turistična kmetija Kozmus. Družina je s srcem pri turizmu: gospodinja Milena je znana po tem, da iz domače moke zamesi najboljši kruh in potico. A to ni edino, kar pripravi svojim gostom. Poleg mleka, mlečnih izdelkov in domačega kruha postreže z medom, zeliščnim čajem, s sokovi, posebnost v kulinarični ponudbi kmetije pa je bogato okrašen kruh, ki so ga nekdaj v okolici Laškega prinašali kot darilo ženinu in nevesti. Kruh iz boljšega testa krasijo znak IHS, žitno klasje, listi vinske trte in drugo okrasje iz testa. Milena Kozmus je za svatovsko pogačo,. ki je zaščitena na uradu za intelektualno lastnino, na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejela kar pet zlatih priznanj in celo vrsto drugih nagrad. Čeprav je s pogačo debelih pet ur dela, jo Milena speče vedno, kadar želi presenetiti svoje goste, pripravi pa jo tudi kot darilo, po katerem sega vse več ljudi, ki želijo presenetiti svoje najbližje ob različnih praznovanjih. Koliko jih je že spekla, se ne spominja več, pri čemer je zagotovo najbolj ponosna na tisto, ki jo je podarila papežu Janezu Pavlu II. ob njegovem obisku v Mariboru. Na turistični kmetiji Kozmus poleg okusne hrane nudijo še marsikaj drugega. Gos- podar Slavko vas lahko z za-pravljivčkom ali s konjsko vprego popelje do cerkvice svetega Kancijana. Do sv. Trojice in sv. Lovrenca je uro hoda. Če vam to ni dovolj, jo lahko mahnete na Lisco ah po gobe v bližnji gozd, kjer jih je letos menda kar precej. Kozmusovi vsakega gosta sprejmejo za svojega družin- Legenda govori, da se je v vas Paneče pred davnimi časi hodil ženit hrvaški mladenič, dekle pa ga ni kakor ni maralo. Ko je nesrečnega mladeniča nekdo vprašal, /akaj je tako otožen, je odvrnil: »Pa neče, pa neče.« Tako naj bi vas dobila ime. skega člana, ki z njimi deli vse dobre strani življenja na kmetiji. Manj dobre, kot so denimo delo na polju ali v hlevu, pa le, če želite. A glede na to, da je v hlevu 20 glav živine, deset konjskih repov in deset tisoč jarkic, je osemčlanska družina vsake pomoči zelo vesela. Ob našem obisku so imeli z gosti, med katerimi je največ tujcev in Primorcev, malce predaha, sicer pa je apartma za štiri osebe, ki ga celo leto oddajajo v najem, tako rekoč nenehno zaseden. Kozmusove večkrat obišče tudi laški župan Jože Rajh, saj je Slavkova mama, ki še vedno pomaga na kmetiji, županova krstna botra ... BOJANA AVGUŠTINČIČ julij 2005 Z OBČINSKIH SVETOV Prvi častni občan Slatine V Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje so tudi letos pripravili poročilo o kakovosti kopalnih voda na Celjskem. Po njihovih informacijah je voda v letnih kopališčih večinoma ustrezna, še vedno ostajamo brez podatkov o površinskih vodah, naravna kopališča pa še zmeraj v veliki večini niso nikogaršnja skrb. Na Celjskem imamo po podatkih ZZV 11 kompleksov termalnih kopališč s številnimi zaprtimi in odprtimi bazeni, ki obratujejo skozi vse leto, trenutno pa v regiji obratuje še deset letnih kopališč. Zavod izvaja redni strokovni nadzor nad kvaliteto kopalne vode v vseh termalnih kopališčih, kjer ugotavljajo dobro stanje, občasna mikrobiološka neustreznost vode je povezana z večjo vsebnostjo sečnine oziroma neustrezne količine klora. Po besedah prim. dr. Ivana Eržena, direktorja ZZV, so prav tako začeli redni nadzor na vseh letnih kopališčih: »Vzorci, vzeti iz bazenov sedmih letnih kopališč, so pokazali, da je voda večinoma ustrezna. Od dovoljenih količin pa tudi v tem primeru največkrat odstopata vsebnost sečnine in klora. Ponovno opozarjam, da kvahteta vode ni odvisna zgolj od truda upravljavcev. ampak predvsem od higienskih navad kopalcev.« Voda v termalnih kopališčih je boljša, saj so večinoma bolje opremljena in modernejša kot letna, imajo pa tudi stalne upravljavce in obratujejo skozi celo leto. Naravna oziroma divja kopališča ostajajo črna točka, čeprav gre za dobro znane in stalne lokacije. Na ZZV so letos opravili le analizo vode v Šmartinskem jezeru in zaznali povečano vsebnost pesticidov, o čemer smo že podrobneje poročali. Sicer pa financiranje analiz površinskih vod ni sistemsko urejeno, zato tudi ni rednih podatkov. »Treba bi bilo zago- toviti večjo varnost in pogoje za osnovno higieno, za zdaj se vsi kopalci v divjih kopališčih, torej v jezerih in rekah, kopajo na lastno odgovornost, zato je potrebna velika mera pazljivosti,« poudarja prim. dr. Eržen. Vzrokov za pretirano zaskrbljenost kopalcev torej ni, vsaj kar tiče urejenih kopališč, tako da se lahko mirno osvežite v katerem od njih, pri tem pa upoštevajte navodila o rednem prhanju in uporabi sanitarij in tako poskrbite zase in za sokopalce, da ne bo prihajalo do nezaželenih obolenj ali okužb. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ bnejšimi letošnjimi pridobitvami so novi vodovodi v odročnih predelih pod Bo-čem in Ravnocerjem, ki so jih zgradili s pomočjo evropskega denarja, med drugim so uredili tudi skoraj kilometer vodotoka Ločnica v mestu ter preplastih cesto na Topole. Največja naložba pa je gradnja doma upokojencev, ki bo lahko sprejel več kot sto oskrbovancev, v njem pa bo približno 50 novih delovnih mest. V kulturnem programu so nastopili Rožmarinke, vokalna skupina Sled, kvartet trobentačev iz glasbene šole ter nadarjeni pevec Luci-jan Tramšek, star komaj Šest let. BRANE JERANKO Dve zdravnici s koncesijo PREBOLD - V občini bodo podehli dve koncesiji na področju zdravstva. O tem so svetniki že razpravljali pred meseci, pri čemer so bih takrat bolj skeptični. Nekateri so podelitvi koncesij ostro nasprotovali, saj naj bi bilo možnih veliko zlorab, predvsem pri plačevanju storitev. Na zadnji seji pa so se odločili, da podelijo koncesijo za področje pediatrije in šolske medicine ter splošne medicine. Za pediatrijo in šolsko medicino naj bi postala koncesionarka Suzana Ju-stinek, za splošno medicino pa Vera Rupel. Ostaja tudi en javni zdravnik, saj kot pravi župan Vinko Debelak Preboldu pripadata največ dva zdravnika, zaposlena preko javnega zavoda: »V teh časih smo lahko srečni, da dobimo sploh kakšnega zdravnika. Koncesionarki in tudi mi si žehmo, da bi takoj začeli delati, vendar je to odvisno še od nekaterih dovoljenj.« ŠO Odškodnina za vodovod BRASLOVČE - Svetniki so podprli dogovor o sofinanciranju javnega vodovoda Stop-nik v občini Vransko. Občina Braslovče bo v naslednjih letih gradila javni vodovod v Podvrhu, ki bo s pitno vodo oskrboval približno 390 prebivalcev, pomemben pa bo tudi za dodatno požarno varnost. Ta del sistema se bo oskrboval iz zgornjega rezervoarja vodovodnega sistema Stopnik, ki ga je občina Vransko gradila izključno z lastnimi sredstvi. Zato so se v Braslovčah obvezah, da bodo Vranšanom plačah odškodnino za vsak priključek novega uporabnika v višini polovice priključnine, kar znaša 145 tisoč tolarjev in deset odstotkov revalorizacijske vrednosti investicije, skupno pa naj bi odšteli 5,8 milijona tolarjev. TT V Rogaški Slatini je bila v petek osrednja prireditev ob občinskem prazniku, ki je bila v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj. Tako so na prireditvi v kulturnem centru podelili priznanje častni občan, prvo takšno v desetletje stari slatin-ski občini. Po odločitvi občinskega sveta ga je prejel domačin dr. Jože Lipnik, ki je bil med drugim profesor uni-•ze v Mariboru ter gostujoči profesor univerz na Du-na ju ter v Olomoucu na Češkem. Dr. Jože Lipnik je v Mariboru največ predaval metodiko slovenskega jezika in književnosti, znan je tudi kot publicist. V Rogaški Slatini je pripravil mednarodni znanstveni simpozij o domačinu dr. Francetu Kidriču in soorganiziral srednjeevropski posvet o izobraževanju odraslih ter bil tudi član prvega slatinskega občinskega sveta. Letošnji plaketi Občine Rogaška Slatina sta prejela podjetje GIC Gradnje iz Svetega Florijana ter dolgoletni zbo- Prvo priznanje častnega občana Rogaške Slatine so podelili domačinu dr. Jožetu Lipníku (na fotografiji na levi strani). Priznanja je podelil župan mag. Branko Kidrič. rovodja Franci Plohi, med Priznanja je podelil župan dobitniki treh letošnjih Priznanj Občine Rogaška Slatina pa so steklarski pihalni orkester, enota za tehnične intervencije gasilcev steklarne ter izobraževalni center Prah. mag. Branko Kidrič, ki je v prazničnem govoru opozoril na utrip občine od prejšnjega občinskega praznika ter v celotnem desetletju, odkar se je slatinska občina ločila od šmarske. Med najpomem- V bazenih varno kopanje Kopanje v bazenih na Celjskem je varno. Župnijski dnevi Polzela 2005 V treh letih od konca sinode slovenske cerkve, ki je potekala pod geslom Izberi življenje, so v župniji Polzela na več načinov sledili danim smernicam, letos pa so pripravili župnijski dan. Župnijski dan so raztegnili na tri dni, tako da sta petek in sobota predstavljala pripravo na osrednji dan - nedeljo - ko je bil praznik sv. Marjete, župnijske zavetnice. V teh treh dneh so pripravili razstavo več kot 70 molitvenikov, starih sto let in več. Najstarejši je bil iz leta 1732, najstarejša mašna knjiga iz leta 1666. Predstavili so internetne strani župnije Polzela, pripravili oratorij z delavnicami in igrami za otroke, orgelski koncert Andreje Goleš ter turnirje v malem nogometu, košarki, odbojki na mivki in namiznem tenisu. Dogajanje so končali s slovesno sv. mašo s somaševanjem celjskega opata Marjana Jezernika in dekana Jožeta Kovačca. Po procesiji je bilo družabno srečanje z zabavnimi igrami, razglasitvijo rezultatov športnih tekmovanj in pogostitvijo. TT H!TR0 NAROČITE mam Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Miiaar narocilnica Ime in priimek:__ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Petica za Celjano Velenjski Rudar nadigral Dravo, a br Aljoša Robič (levo) in Boštjan Golež, dva izmed treh članov ekipe RD Celje 1 Ujeli 718 kilogramov krapov Ribiška družina Celje (RD) je bila konec tedna priredi-teljica zadnje, 4. tekme državnega prvenstva v lovu krapa z obtežilnikom. Sodelovalo je 13 ekip, najbolj so se izkazali ribiči iz Novega mesta, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili ekipi iz Brežic. Zadnja tekma je dala tudi skupnega zmagovalca vseh štirih, na svetovno prvenstvo konec septembra v Belgijo pa potujeti obe ekipi Brežic ter Vrhničani. Ekipa RD Celje 1, ki so jo sestavljali Aljoša Robič, Boštjan Golež in Martin Galun, je bila do zadnje tekme na odličnem 3. mestu v skupni uvrstitvi. Na Šmartinskem jeze- ru pa žal niso izpolnili vseh pričakovanj in so na koncu zasedli še vedno odlično 5. mesto. S tem so dokazali, da ima RD Celje odlične »kraparje«, ki bodo v prihodnosti še kako mešali štrene na državnem prvenstvu. Skupni ulov vseh ekip na tridnevnem tekmovanju je bil 718 kg krapov. Ti so bili takoj po ulovu in tehtanju spuščeni nazaj v jezero, saj se tekmovanje izvaja po posebnih pravilih, ki dajejo velik poudarek varovanju okolja in rib. Tehnika ribolova, ulov, oskrba ulovljenih rib in njihova izpustitev so točno predpisani. S tem načinom podpirajo in popularizirajo svetovno gibanje ribičev, ki izvajajo ribolov na način ujemi in izpusti. »Tekma je kljub velikemu naporu uspela. Vreme nam je služilo, čeprav smo bili deležni kar nekaj ploh. Pomembno je, da smo končali v sončnem in lepem vremenu. S 5. mestom naše družine smo zadovoljni, seveda bomo rezultat že naslednje leto skušali izboljšati. Računamo, da bomo v določenem času kandidirali tudi v rangu evropskega in svetovnega prvenstva,« je po tekmovanju povedal član RD Celje in predsednik kraparske tekmovalne komisije na Ribiški zvezi Slovenije Sandi Sever. JASMINA ŽOHAR Foto: SANDI SEVER Slovenski prvoligaši so na nogometnih zelenicah prebili led, prve tekme v sezoni 200S/06 so za njimi. Za nekatere uspešno, spet za druge nekoliko manj. Med slednjimi so tudi celjski nogometaši, ki na derbiju proti Mariboru Pivovarni Laško niso pokazali veliko in so se namesto treh morali zadovoljiti le s točko. Povratnik v 1. slovensko nogometno ligo (SNL) - Rudar je na Ptuju proti Dravi odlično odigral vseh 90 minut, a vseeno izgubil, pa čeprav povsem nezasluženo. V športu se to rado dogaja in Velenjčani se tega zavedajo, zato so Ptuj kljub porazu zapuščali dvignjenih glav. Nadvse pomembno je dejstvo, da so varovanci Draga Kostanj ška že na prvem srečanju dokazali, da se nimajo česa bati, prav nasprotno - za vse ekipe bodo še kako trd oreh. V Areno Petrol je v nedeljo zvečer prišlo okoli 2.700 ljubiteljev nogometa, nekaj sto pa si je srečanje ogledalo izven igrišča, saj je bila vrsta za vstopnice za marsikoga predolga. Celjani so sicer krenili od- ločno, si že na začetku priigrali nekaj priložnosti, a tako kot v preteklih sezonah žoge niso uspeli spraviti za golovo črto. Nekajkrat je poskušal povratnik v moštvo Mitja Brulc, ki ga je v 65. minuti zamenjal Dejan Robnik. Očitno je staknil lažjo poškodbo, saj je po tekmi odšepal z igrišča in si zaslužil aplavz celjskih navijačev. Večkrat je poskušal tudi Dare Vršič, pa Nejc Pečnik, ki je srečanje odigral zelo hrabro, v drugem polčasu pa tudi Robnik. Celjani so imeli od 35. minute tudi igralca več, a zato niso bili nič bolj učinkoviti. Ekipi je še kako manjkal Domen Beršnjak, ki je zaradi izključitve na zadnjem srečanju v pretekli sezoni moral počivati. Na drugi strani tudi Mariborčani niso prikazali nobene prave igre, strnili so obrambne vrste in skušali doseči gol iz protinapadov - a tudi slednji neuspešno. Trener Celjanov Marko Po-crnjič se je po tekmi opravičeval: »Rad bi izrazil globoko sožalje gledalcem, ki nogometa niso nič kaj dosti videli. To je zame nogomet, ki v Sloveniji ne pomeni nič. Razumem »Imam muslimanko ». ime ji Je nubira« Vse življenje je tako ali drugače povezan s športom, ki je njegova velika ljubezen, njegov hobi, služba in še kaj. V tem svojem svetu je med sodelavci zelo cenjen in priljubljen. Mile Maksi-movič je fizioterapevt, maser, od jeseni leta 2002 zaposlen v RK Gorenje iz Velenja, pred tem pa je bil vrsto let maser v RK Celje Pivovarna Laško in maser v slovenski državni rokometni reprezentanci. Do odhoda v bivšo JLA je živel v Šabcu, med služenjem vojaškega roka je bil kar tri leta na sloviti Titovi ladji Galeb in je videl dobršen del sveta. Takoj po vojaščini, davnega leta 1958, je prišel v Slovenijo, se zaposlil in si ustvaril družino, ob tem pa se aktivno ukvarjal s športom, največ z nogometom, njegov priljubljen hobi pa je bila tudi fotografija. Ko je kot maser delal v Avstriji, je sprejel povabilo trenerja Toneta Tislja in začel delati v velenjskem rokometnem klubu, kar 12 let pa je bil tudi član tehnične ekipe v državni rokometni reprezentanci. Kot izkušen fizioterapevt se je na začetku devetdesetih let zaposlil v RK Celje Pivovarna Laško in bil deležen mnogih slavij ob osvojitvah državnih prvenstvenih od- »we Mile Maksimovič ličij ter bil štirikrat zraven, ko je celjsko moštvo igralo v pol-finalnih tekmah v evropski ligi prvakov. Malokdo pa ve, da je Mile Maksimovič tudi inovator. V času, preden se je začel profesionalno ukvarjati z maserstvom, je kot mojster elektrikář (v času bivše Jugoslavije) prejel kar 18 pomembnih inovatorskih odlikovanj in priznanj. Pred leti je zbolel in sčasoma okreval, težke trenutke pa je doživljal tudi ob izgubi svoje življenjske so- potnice. S sinom Miranom, tudi fizioterapevtom, ki trenutno dela s celjskimi rokome-taši prvaki, živi Mile v Topol-šici. Doma ima tudi svoj fit-nes studio in tam masira znane, manj znane in ostale Slovence oziroma obiskovalce. Tisti, ki delajo z njim ali se kako drugače z njim družijo, ga cenijo ter imajo radi. Da je prava dobričina, pravijo. Kdo pa vas masira, gospod Mile? Kar sam. Koga raje masirate: moške ali ženske? Ogromno žensk hodi k meni na masažo in seveda je pri-jetneje masirati žensko telo, čeprav ta razlika pri mojem delu ne sme biti opazna. Vsakomur se popolnoma posvetim. Blondinka, črnolaska ali brinetka? Barva ni pomembna, dosti več dam na srce, dušo, značaj. Koga od znanih obrazov ste že obdelovali? Jolando Čeplak sem masiral že v času, ko je bila stara 15 let, in spominjam se, da mi je vedno, ko je prišla k meni, podarila kakšno čokolado. Masiral sem tudi Gregorja Cankarja, Ireno Vrčkovnik, k meni . prihajajo tudi mnogi znani slovenski poslovneži. Kateri rokometaš, ki ste ga vi masirali, je imel ali ima največje, najbolj čvrste bicepse in tricepse? Veliko jih je, vsi so mišič-njaki, a ker ste me že tako vprašali, bom izdvojil Aleša Pajo-viča, Ratka Stefanoviča, Dragana Škrbiča. Pri svojem delu ste dodobra spoznali mnogo rokome-tašev, pa me zanima, katerega od njih najbolj cenite kot osebnost? Ne bi se mogel odločiti za enega samega. Zagotovo je med njimi Ilič iz velenjskega kluba, pa Zrnič, zelo cenim tudi Pungartnika, Peri-ča, Stefanoviča, Alvarova in še koga. Kaj vam je v življenju najpomembneje? Delo. Kaj vam pomeni denar? Zelo malo, v glavnem ga zapravim toliko, kot ga imam. Pa šport? ■Predvsem mi pomeni najljubše razvedrilo. Ali v Velenju zaslužite več kot prej v Celju? Veliko manj, celjski klub je glede financ precej močnejši. Drži, da je dobrota sirota? Drži, takšnih izkušenj imam kar nekaj, sicer pa zelo rad pomagam ljudem, ki so v stiski. Katera dežela je dežela vaših sanj? Videl sem skoraj cel svet, a najlepša je Slovenija. Kje preživljate dopust? Že deset let nisem bil na dopustu. Znate kuhati? Katera je vaša najljubša jed? V glavnem jem v gostilnah, si pa znam tudi sam kaj na hitro pripraviti. Nisem izbirčen, jem vse po vrsti, nimam najljubše jedi. Kakšen avtomobil vozite? Muslimanko imam, najbolj zvesto žensko, ime ji je nubira. Nobene dlake nima in tudi ljubosumna ni. Se bojite pajkov? Česa vas je strah? Pajkov se ne bojim, se pa bojim kač, ker me je ena že pičila, tudi podgane ne srečam rad. In ker se veliko gibljem v naravi, kjer nabiram zelišča za masažne kreme, ki jih izdelujem, se izogibam tudi klopom. Kakšna se vam zdi Topol-šica? Rad imam ta kraj, nanj sem se navadil, saj tu živim že od leta 1960. Najbolj dragocen je tukajšnji mir. Ste srečen človek? Nekaj srednjega. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Povratnik v c igralce, težko je odpreti s no. Poznam jih kot bol; gumne in danes jim je & poguma zmanjkalo pri fj jah, ki niso hitro tekle, jih je skrbelo, da ne bi da li kakšnega protinapada zumem pa tudi gledalce, c razočarani nad nogometoi je bil danes prikazan. Šk ne vem, kdaj se bo znova zl toliko gledalcev.« Zmanjkalo Ifl malo sreče V povsem drugačni lui se na ptujskem Mestnem dionu predstavih velenjski gometaši. Vseh 90 minu imeli pobudo na igrišču ii liko streljali proti golu. N Milat Bolj kot se julij bliá koncu, bolj se prebujajo i pe s Celjskega, ki igrajo A slovenski košarkarsk gi (SKL). Čeprav se naj sprememb v ekipah priča je v začetku naslednjegal seca, ko se bodo začele1 prave za novo sezono, p že v minulem tednu pr do nekaterih prestopov.: Laščani so že rešili na; kočljivo mesto v vsaki el mesto organizatorja igre. Zl vovarje je namreč podpisa kušeni hrvaški branilec D^ Milačič. Po štirih letih se J va vrača v Slovenijo. Nosi že dres Uniona Olimpije, J tek čas je bil tudi član el) Hopsov s Polzele. Igralec, za terega se je zanimala tudi bona iz Zagreba, je nazad elenjčane, i dvojka v dresu pivovarjev v Belgiji pri ekipi Charle-Poleg njega nameravajo v pripeljati še enega mlaj-slovenskega organizatorje, ki bi se kalil ob izkuše-hrvaškem branilcu. Govo-se je, da naj bi bil to Dejan "1er iz Rogle, a do prestopa ovarno Laško očitno ne bo o. Po zadnjih vesteh iz klu-toieravajo na položaj strel-1 centra pripeljati tudi dva tičana, a njuno ime in sta-& ne bosta znana do pod- lojan Novak v Zrečah l|a od 16 ur N050BH0 stanovanje, KS Dolgo polje, 36 m!, lakoj vseljivo, prodom zo 7,8 mio SIT. Telefon 041S33Í54. «00 »01IP01S01N0 stanovanje, 10.', podani nnHadiaji.Telelan 041 175-7!!. Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmart-nemS7f,Celje. n oddam DELNO opremljeno dvoinpolsobno stanovanje vtelju, najemnina 220 EUR * mesečni stroški, predplačilo za 6 mesecev • amortizacijo 100.000 Sil za dve leti. Telefon 031 509-795. 4496 najamem DVOSOBNO stanovanja vCeljo, delno opremljeno, dvigala, najamem. Telefon 040 95H41. p radioceSje Potrebujete kredit in vas Je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o kreditih tujih bank do 15 let: hipotekami, stanovanjski. 040 871 391 Odhod avtobusa iz Celja ob 7.00, odhod iz Portoroža ob 19.00 oz. po dogovoru. >v' ' " .. Cena prevoza je 2.000,00 Za prijave in vse ostale informacije nas dobite na brezplačni telefonski PEČ za centralno, na trdo gorivo, malo rabljeno, z bojlerjem, prodam. Telefon 041610409. prodam SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 820-809,031 526-967. Š631 JESEN0VE in smrekove suhe deske prodam. Telefon (03) 5648-777, po 20. uri. 4513 3 m3 češnjevih desk, debelina 32 mm, starih eno leto, prodam. Telefon 041236463. Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si hitro, brez slovesa, zdaj mirno spiš, v naših srcih za vedno živiš. V SPOMIN PREDRAGU RIKICU (23.3.1979-22.7.2003) 22. julija sta minili dve leti, kar te ni več med nami, dragi Predrag. Moč, da se borimo z neizmerno bolečino, nam daje spomin nate in na tvoje vedno vzpodbudne besede. V žalosti: tvoji najdražji. »O, Bog, če željo svojo smem izdati, dovoli mi, da le enkrat še z roko ljubečo me poboža moja mati... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANE ZLAUS iz Globoč pri Vojniku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in na njen prezgodnji grob položili cvetje in svečke. Posebna zahvala velja družini Toplak za lepo okrašen grob in šopke, podjetju Raj, pevcem iz Nove Cerkve, gospe Katici Pešak, gospodu župniku, sosedom in vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Žalujoči sinovi z družinami. VEČ brejih ovac in ovna samca prodam. Telefon 041 232-364. 4577 PSA, starega 3 mesece, oddam dobrim ljudem. Telefon 5488-055. PEČ za sušenje hmelja m belo vino prodam. Telefon (03) 5720477. Ž331 Esmm AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško zaposli delavca za dela v gradbeništvu. Telefon (03) 5648-043, 041 625-913. L 677 JEČMEN in trilikala prodam, možna dostava. Telefon 041742-334. 4551 prodam CISTERNO za gnojevko Creino, 1.7001, dobro ohranjeno in jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5805-636,031 562-725. 4497 TRAKTORSKO kosilnico (greben), suhe hrastove »fosne« in dialonično harmoniko prodam. Telefon 041 647-308. Š630 BONE za Hdnevno križarjenje v Turčiji (hoteli s 4 in 5 zvezdicami) ugodno prodam za 120.000 SIT. Telefon 031 251-363. 332 DVOBRAZDNI plug, 8 col in zajce za zakol ugodno prodam. Telefon 041 776-048. Ž 337 DV0KRILNA garažna vrata, stara 2 leti, PVC mahagonij, mera 2220*2010, prodamo za polovično ceno oziroma po dogovoru. Telefon (03) 5484449. 4591 Meso izdelki Fingušt Jožef s.p. v Celju zaposli mesarja ali prodajalca mesa in delikatese. Nedelja in ponedeljki prosto! Informacije po telefonu 80-37-302,031 /614-534! AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško zaposli šoferja za kiper kamion. Telefon (03) 564M43,041 625-913. L677 ZAPOSLIMO natakarico, bistro Stržek. Hudi-nja. DKN0 Sidro, Ul. mesta Grewenbrokh 13, Celje, telefon 041 326D08. 4516 Delovnim in ambicioznim nudimo delo na različnih področjih. Informacije: ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, po tel.: 03/425 61 50, 041/710 663 BURSKEGA kozličo, A kontrola, prodam. Telefon (03) 5743-517,031 800-255. Š619 ZAJCE, nemške lisce, »pripuščene« zajklje, prodam. Kuder, Medlog 26 a, Celje, telefon 5472-110. 4514 ŽREBIČK0 lipicanko, križanko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 584-5284. Ž 333 ÏÏUC0, težko 400 kg, prodam. Telefon (03) 5728-352,031 732-869. Ž335 OVCE prodamo po ugodni ceni. Telefon 5716487. ž 336 www.novitednik.com STAJERSKI VAL L VODNIK 17.00 do 21.00 Kotalkališče . Velenje Športne in družabne igre, košarka, frizbi, i poletje na kotalkališču 17.00 Zdraviliška dvorana Dobrna Mestna godba iz Sedberg- Od 17.00 do 21.00 Kotalkališče Velenje_ Športne in družabne igre, košarka, frizbi, namizni tenis poletje na kotalkališču Ï9.00 Galerija sodobne umetnosti Celje - Poletje v Celju, knežjem mestu Jurij Korenjak: Popotova- odpnjež. razstave študentskih poletnih premier Od 17.00 do 21.00 Kotalkališče Velenje____ Športne in družabne igre, košarka, frizbi, namizni tenis poletje na kotalkališču 10,00 Izpred Šmocla (odhod) Ogled celjskega Starega 20.30 Stari grad Celje Spomin na Veroniko z Rožmarin kami Veronikinvečer 21.00 Hotel Paka Velenje Večer Raya Charlesa voznik tovornjaka; do 17. 8. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik tovornega vozila; do 9. 8. 2005; Resped transport d.o.o.. Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Srednja poklicna izobrazba skladiščna dela; do 3. 8. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje. Ekonomski tehnik finančno svetovanje ter posredovanj e-zbiranje ponudb investicijskih produktov, priprava izračunov, posredovanje pri najemu kreditov ter leasinga, vodenje delovne skupine; do 27. 7. 2005; Jevšo-var Tomaž s.p. Su-ka finančno svetovanje, Šikole 64 a, 2331 Pragersko. upravna enota ceue Lesarski delavec delo na žagi za razrez lesa; do 26.7.2005; Juvec d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Gradbeni delavec gradbeni laborant; do 2.8. 2005; Ingrad Gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje; pomožna dela na gradbišču pri visokih in nizkih gradnjah; do 26. 7. 2005; Mičič Miladin s.p., Beton flex, Ljubljanska cesta 27, 3000 Celje. Delavec brez poklica pomoč pri slikopleskarskih delih; do 28. 7. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; slikopleskarska dela; do 28. 7. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; čiščenje prostorov; do 4. 8.2005; Panhygia d.o.o., čiščenje in trgovina. Breg pri Polzeli 133, 3313 Polzela. Pomožni delavec pomoč pri zidarskih delih; do 29. 7. 2005; Novak Marija s.p., GST Novak, Stranje 13, 3240 Šmarje pri Jelšah. Nižja poklicna izobrazba (do 3 leta) polaganje keramičnih ploščic; do 5.8.2005; Štelcer Borut, s.p. Kopalnice Štelcer, Malgajeva ulica 20,3000 Celje. Mizar mizarska dela na gradbišču; do 26. 7. 2005; Mičič Miladin s.p., Beton flex. Ljubljanska cesta 27, 3000 Celje. Klepar-krovec delo z različnimi pločevinami in opekami na strehi; do 30. 7. 2005; Mirnik trade d.o.o. Celje, Lopata 44,3000 Celje. Avtoklepar avtoklepar; do 2. 8. 2005; Avto center Celeia d.o.o. Celje, Mariborska cesta 107, 3000 Celje. Strojnik Ekonomist za analize in planiranje prodajalec - komercialist; do 2. 8. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Univ. dipl. inž. metalurgije in materialov vodenje delovnih skupin; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; vodenje delovnih skupin in druga dela s področja metalurgije - delo v Celju; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. strojništva vodenje službe za kakovost v avtomobilski industriji; do 10. 8. 2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; izdelava ponudb in načrtov; do 3.8.2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. elektrotehnike programer informatik; do 26. 7. 2005; Dars družba za avtoceste R.S. d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje. Dipl. inž. računalništva (vs) razvijalec programske opreme s področja geografskih informacijskih sistemov - del.mesto v Celju; do 9. 8. 2005; Kaliopa d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. grafičars-tva poučevanje strokovnih predmetov v programu medijski tehnik; 7. 8. 2005; Srednja šola Štore, Kovinarska ulica 1, 3220 Štore. Univ. dipl. organizator glavna medicinska sestra bolnišnice - vodenje in organizacija dela na področju zdravstvene nege bolnišnice; do 5. 8. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univ. dipl. psiholog psiholog na področju mentalnega zdravja otrok in mladine (JZ ZD Celje DE pedop-sihologija z logopedijo); do 9. 8. 2005; JZ Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. www.novHednik.com Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. ^J^uliaráLe bubve vCacjanje, áhranjevanje in zamrzovanje živil instalater strojnih instalacij; do 3. 8. 2005; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8,3000 Celje. Strojni mehanik vzdrževalec - popravljanje in pregledovanje strojev in naprav; 26. 7. 2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Avtomehanik avtomehanik; do 2. 8. 2005; Avto center Celeia d.o.o. Celje, Mariborska cesta 107, 3000 Celje; voznik - prodajalec svežih in suhih testenin ter ostalih živil (kruh); do 2. 8. 2005; Jus Anton s.p. prevoz blaga s kamioni, Prušnikova ulica 27, 3212 Vojnik. Elektromontér elektro monter za jaki tok; do 4. 8. 2005; R.M. inženiring d.o.o.. Cesta XIV. divizije 7, 3220 Štore; elektromonter za šibki tok; do 4. 8. 2005; R.M. inženiring d.o.o.. Cesta XIV. divizije 7, 3220 Štore. Elektroinstalatér elektroinštalaterska dela, napeljava inštalacij, vezava priključkov v el. omarici; do 26. 7. 2005; Sevs d.o.o., Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje. Železokrivec železokrivska dela; do 26. 7. 2005; Mičič Miladin s.p., Beton flex. Ljubljanska cesta 27, 3000 Celje. Zidar zidarska dela; do 26. 7. 2005; Mičič Miladin s.p., Beton flex, Ljubljanska cesta 27, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 17. 8. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik prevozi v mednarodnem prometu; do 2. 8. 2005; Avto šola Stermecki d.o.o. Celje, Kosovelova ulica 16,3000 Celje; M^* m I ''SHHS* Ji Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev: Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji;- Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki .v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolaijev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolaijev (+poštnina). Podpisani-a naslov NUtC 1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina). 2a nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit (plus poštnina). 3a nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RCd.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje J Podpis C« . Jf- s i "• •.. ■ ' >c_> o izlitji. i- C3 m DELA upravna enota laško Delavec brez poklica pomožna gradbena dela; do 5. 8. 2005; AGM Nemec d.o.o„ Sedraž 3, 3270 Laško; pomoč pri strežbi hrane in pijač ; do 10. 8. 2005; Krivec Janez s.p., Gostilna Krivec, Zidani Most 18,1432 Zidani Most. Monter hladilnih naprav montaža hladilnih sistemov na terenu; do 29. 7. 2005; Eho d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško; Strojnik gradbene mehanizacije zemeljska dela z gradbeno mahanizacijo; do 5. 8. 2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Voznik avtomehanik ' prevoz s kamionom po Sloveniji; do 5.8.2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško; voznik tovornjaka s prikolico; do 29. 7.. 2005; Eho d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7,3270 Laško; voznik za mednarodne prevoze; do 17. 8. 2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni dol 34, 3271 Šentrupert. Kuhar kuhar - priprava malic, jedi z žara; do 5. 8. 2005; Zupančič Milan s.p.. Pivnica Pačnik, Aškerčev trg 10,3270 Laško. Računalniški tehnik prodaja računalniške opreme; do 29. 7. 2005; Teal d.o.o., Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Ekonomski tehnik računovodska in administrativna dela; do 26.7.2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni dol 34, 3271 Šempeter. Ekonomist za komercialno dejavnost poslovno komercialni koordinator; do 2. 8. 2005; Kmetijska zadruga z.o.o. Laško, Kidričeva ulica 2, 3270 Laško. Diplomirani ekonomist (vs) računovodja bilancist; do 15. 8. 2005; Ekonom d.o.o. Radeče, Na Dobravo 9,1433 Radeče. Doktor stomatologije zobozdravnik; do 26. 7. 2005; JZ Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5,3270 Laško. upravna enota mozirje Delavec brez poklica gozdar - sekač; do 29. 7. 2005; Jani trans d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti; čiščenje; do 31. 7. 2005; Panhygia d.o.o.. Čiščenje in trgovina. Breg pri Polzeli 133, 3313 Polzela; pomožni delavec v gradbeništvu; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Zidar za zidanje in ometavanje fasader; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Keramik keramičar; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Slikopleskar slikopleskar; do 27. 7. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Vzgojitelj predšolskih otrok drugi strokovni delavec v 1. razredu 9-letne OŠ; do 29. 7. 2005; Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad. Profesor razrednega pouka profesor razrednega pouka na Podružnični šoli Bočna; do 29. 7. 2005; Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad. Akademski glasbenik za klavir ipd. učitelj klavirja; do 28. 7. 2005; Glasbena šola Nazarje, Zadrečka 37, 3331 Nazarje. Akademski glasbenik učitelj orgel; do 28. 7. .2005; Glasbena šola Nazarje, Zadrečka 37, 3331 Nazarje. ""upravna enota slovenske konjice Cvetličar prodaja in izdelava raznih aranžmajev; do 26. 7. 2005; Trgocenter d.o.o. Vtanje, Grajski trg 8, 3205 Vitanje. Oblikovalec kovin upravljalec strojev; do 2. 8. 2005; GKN driveline Slovenija d.o.o. Zreče, Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Brusilec brusilec; do 3. 8. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Avtoklepar avtoklepar; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik mehanik za osebna in tovorna vozila, kmetijske in gradbene stroje; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Avtoličar avtoličar; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik prevozi v mednarodnem prometu; do 2. 8. 2005; Fi-javž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice; prevozi v mednarodnem prometu; do 26. 7. 2005; Fi-javž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice; voznik kamiona; do 2. 8. 2005; Kohne Peter s.p. - Avtoprevoz, Zbelovo 19, 3215 Loče. Kuhar vodja kuhinje, priprava, nadzor, kuhanje malic in kosil; do 29. 7. 2005; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba hrane in pijač; do 29. 7. 2005; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice; natakar - dela v stežbi; do 2.8.2005; Strašek Štefan s.p., Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 3. 8. 2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice; čiščenje prostorov; do 29. 7. 2005; Kuzman Jernej s.p. Gostilna, na vasi 20,3205 Vitanje; voznik tovornjaka po Sloveniji in Hrvaški; do 29. 7. 2005; Po-les d.o.o.. Proizvodno trgovsko podjetje, Brdo 13, 3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik delo na področju strojniš-tva-strojni tehnik; do 3. 8. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; upravljalec Unije; do 26. 7. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Tehnik trgovske akademije trgovec - mesar; do 2. 8. 2005; Strašek Štefan s.p.. Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210, Slovenske Konjice. Zobotehnik zobotehnik; do 13. 8. 2005; Sanident d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 25, 3214 Zreče. Univ. dipl. ekonomist prodajni manager; do 1. 8. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Univ. dipl. pravnik pravnik v občinski upravi; do 26. 7. 2005; Občina Slor venske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice. Profesor jezika s književnostjo poučevanje angleščine; do 29. 7.2005; Osnovna šola Vitanje, Doliška cesta 1, 3205 Vitanje. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik specialist splošne ali družinske medicine; do 2. 8. 2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17, Slovenske Konjice. 3 upřavnainott šentjur pri celju Pomožni delavec traktorist; do 29. 7. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zla-teče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; strojnik TGM; do 2. 8. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; opravljanje pogrebnih storitev, urejanje pokopališč in grobov; do 13. 8. 2005; Ža-lujka d.o.o. Družba za pogrebne storitve. Laze pri Dram-ljah 14, 3222 Dramlje. Monter vodovodnih naprav napeljava vodovoda, zaključna dela v gradbeništvu; do 30. 7. 2005; Bojan Pesan s.p.. Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka s prikolico v domačem prometu; do 2. 8. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik serviser industrijskih tiskalnikov; do 5.8.2005; Kod ing, d.o.o. Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 14, 3230 Šentjur. Univ. dipl. inž. metalurgije in materialov vodenje delovnih skupin; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; vodenje delovnih skupin in druga dela s področja metalurgije; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Diplomirani ekonomist (vs) vodja marketinga in pomoč v prodaji; do 5. 8. 2005; Kod ing, d.o.o. Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 14, 3230 Šentjur-_ upravna enota šmarje pruelšah Gradbeni delavec gradbena dela; do 31. 7. 2005; ColnariČ Janez s.p., Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78,3250 Rogaška Slatina: Delavec brez poklica skladiščenje, pakiranje, zlaganje na palete, prekladal-na dela; do 1. 9. 2005; Avis d.o.o. projektiranje, gradnja, svetovanje, Kamenik 4,3240 Šmarje pri Jelšah. Zidar za zidanje in ometavanje zidanje in ometavanje; do 31. 7. 2005; Colnarič Janez s.p., Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina. Slikopleskar slikopleskarska dela; do 26. 7. 2005; MF čistilni servis d.o.o., Topole 20, 3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik prevozi tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 7. 8. 2005; Geršak Miroslav s.p.. Prevozništvo in posredništvo, Gorjane 9, 3257 Pod-sreda; voznik v domačem in mednarodnem prometu; do 24. 8.2005; Grudnik Robert s.p., GV - prevozi, Dol pri Prista- vi 2, 3253 Pristava pri Me-stinju. Kuhar kuhar - pizzopek; do 26. 7. 2005; Keros d.o.o. Rogaška Slatina, Tržišče 12, 3250 Rogaška Slatina. Natakar natakar; do 26. 7. 2005; Keros d.o.o. Rogaška Slatina, Tržišče 12, 3250 Rogaška Slatina. Strojni tehnik izdelava in montaža oken in vrať iz aluminijá; do 17.8. 2005; C&P inženiring d.o.o., Strma cesta 1,3250 Rogaška Slatina. Trgovinski poslovodja živilski poslovodja; do 2. 8. 2005; Trgoturgotur d.o.o. Ljubljanska 13 b, Velenje; Megrad, d.o.o. Podplat, La-še 2, 3241 Podplat. Komercialist disponent - organizacija mednarodnih in domačih prevozov; do 24.0 . 2005; Grudnik Robert s.p., GV - prevozi, Dol pri Pristavi 2, 3253 Pristava pri Mestinju. - IjpravnaInota" velenje Delavec brez poklica pomožna gradbena dela; do 2. 8.2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Keramik keramik; do 10. 8. 2005; Dara d.o.o., Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana. Slikopleskar slikopleskar; do 2.8.2005; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje. Tesar tesar; do 2. 8. 2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Zidar zidar; do 2. 8. 2005; Profi dom, d.o.o.. Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik;do 2.8.2005; Profi dom, d.o.o.. Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Prodajalec prodaja obutve; do 4. 8. 2005; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja maloprodaje obutve; do 4. 8. 2005; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36. 3000 Celje. Ekonomski tehnik finančno svetovanje ter posredovanje, zbiranje ponudb investicijskih produktov, priprava izračunov, posredovanje pri najemu kreditov ter leasinga, vodenje delovne skupine; do 27. 7. 2005; Jevšo-var Tomaž s.p. Su-ka finančno svetovanje, Šikole 64 a, 2331 Pragersko. upravna enota žalec Delavec brez poklica pomožna dela na žagi; do 5. 8. 2005; Žagarstvo Travner d.o.o., Letuš 9, 3327 Šmartno ob Paki. Pomožni delavec pomožna fizična dela v skladišču; do 29. 7. 2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec; voznik kamiona za dostavo blaga; do 29.7.2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec. Zidar zidanje, ometavanje, betoniranje, pomoč pri gradbenih delih; do 29. 7. 2005; Knez Marjan s.p.. Zidarstvo - fasaderstvo. Leveč 14, 3301 Petrovče. Ključavničar ključavničarsko varilska dela; do 29. 7. 2005; Razvoj d.o.o. Braslovče, Male Braslovče 13, 3314 Braslovče; izdelava raznih kovinskih izdelkov in Varjenje; do 2. 8. 2005; Sigmanova d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Klepar-krovec pomoč pri krovsko - kleparskih in tesarskih delih; do 26. 7. 2005; Ramšak Alojz s.p., Kira - krovstvo, inštalacije, izolacije, Liboje 41,3301 Petrovče. Mehanik industrijskih strojev in naprav pletilec - zahtevna dela/ mehanik pletilnih strojev; do 2. 8. 2005; Prebold nogavice, proizvodnja in storitve d.o.o. Tovarniška cesta 7, 3312 Prebold. Elektroinstalatér elektroinstalacijska dela; do 30.7.2005; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Voznik avtomehanik prevoz kontejnerjev; do 15. 8. 2005; Vignjevič Lju-bomir s.p., Avtoprevozniš-tvo, Bevkova ulica 10, 3310 Žalec. Prodajalec točenje in strežba pijač ter prodaja v živilski trgovini; do 28. 7. 2005; Hmezad KZ Go-tovlje z.o.o., Gotovlje 71, 3310 Žalec; sklepanje naročil na terenu, opravljanje predstavitev fizioterapevtskega programa in trženje izdelkov; do 12. 9. 2005; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Ločica ob Savinji 50, 3313 Polzela. Kuhar kuhar - delovno mesto v Polzeli; do 29._ 7. 2005; Sodexho d.o.o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Natakar točenje pijač in napitkov v dnevnem baru; do 29. 7. 2005; Guček Drago s.p., Magnum, Gotovlje 111, 3310 Žalec. Elektrotehnik energetik vodenje elektro instalacijskih projektov; do 24. 8. 2005; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. celje Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen- £ax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek! Mesečna naročnina je 1700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boga d i Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo}: (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šoliiiič, Dean Šuster. Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Pro- Xda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, r Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Stoletnica Ana Je plesala Slavljenka Ana Macur se je rodila 10. julija 1905 v majhni vasici Brezovec v Krajevni skupnosti Polje ob Sotli. Kasneje sta si z možem ustvarila topel dom na hribčku v kraju Prelasko na Kozjanskem. Rodila je tri hčerke, ko pa je prišla vojna, je bila družina izseljena v Nemčijo, kjer se je rodil še sin. Sedaj jesen življenja preživlja skupaj z najstarejšo hčerko v Podčetrtku. Slavljenki, še vedno čili stoletnici Ani, so njeni najdražji pripravili prijetno praznovanje v gasilskem domu v Polju ob Sotli. Številne zbrane povabljence pa je navduševala z obilico dobre volje, humorja in verjeli ah ne - celo zaplesala je nekaj obratov. AB Presenečenje s tisoč cvetovi Zofka Gračner živi v Ko-strivnici pod Kalobjem. Največje veselje ji prinašajo bujno cvetoče rastline, ki se bohotijo na vrtu, okenskih policah in gredicah. Ena pa jo je zadnje tedne še posebej zaposlovala. Z nizkega grmička suličastih listov je namreč pognala veja. Rasla je in rasla in ji končno zrasla čez glavo. A ni bila zato prav nič slabe volje. Veja je namreč zacvetela v čudovitih belih cvetovih in naenkrat ni bilo več jasno, če je tako imenovan kaktus še kaktus ali je v resnici kakšno drugo botanično ču- do. Pa se Zofka tudi z imenom ne obremenjuje preveč. Rastlinico je dobila pred štirimi leti in od nje ni prav veliko pričakovala. Pravi, da se pozimi prekrije z belimi laski, ki so videti kot kosmata dedkova brada. Zdaj pa je nenadoma zacvetela in to tako lepo, kot si niti predstavljati ni mogla. Sicer pa je Zofka ena tistih ljudi, ki se ji ne zdi prav nič čudno kaj povedati svojim rastlinam. Tako jim pokaže, da jih ima rada. Ljubezen je tako očitno tudi pri vzgoji cvetja najpomembnejša sestavina. ST Malenkosti, ki ustvarjajo popolnost Kot najlepša Na zadnjo pomladansko soboto sta v zakonski jarem stopila Mojca Vuga in Aleš Lukmar. Ta novica bi težko zaobšla Laško, saj sta zdaj že zakonca Lukmar zelo prisotna v kulturnih krogih tega kraja. Mojca je vodja laške glasbene šole, sicer pianistka in zborovodkinja, Aleš pa član kar treh odmevnih pevskih zborov, tako da skorajda ne zamudita nobene kulturne prireditve. Glasba predstavlja njuno življenje, kar je bilo več kot očitno tudi na poročni dan, ki se je za ženina in nevesto začel precej nenavadno, na celjski kirurgiji, kjer so ženinu privoščili pravi pravcati mavec. Prejšnji večer je namreč pripravljal še zadnje klopi za svate, pri čemer je ena od njih nesrečno pristala na njegovem palcu. To sta vzela v zakup in prvi klici iz bolnišnice so bili že polni smeha. Od tod naprej pa je vse teklo kot v glasbeni pravljici. Vse kaže, da glasba zares združuje ljudi. Poleg ženina in neveste sta glasbenika tudi poročni priči, svate so vseskozi spremljali člani Kvinteta Dori, ki so tudi sicer njuni prijatelji, na gradu Tabor je presenetila laška pihalna godba, med po- melodija ročnim obredom so v ozadju zvenele v živo odigrane citre. Cerkvena poroka je bila v sv. Jederti v Sedražu, kjer se je zbor Koral z vsako pesmijo posebej potrudil ganiti do solz, k temu pa so pripomogli še kitarist, violinistka in organistka. Iz cerkve so ženina in nevesto pospremili s cvetjem, z rižem in ročno izdelanimi slavoloki, svate pa so že čakali okusni kana-peji in žlahtna kapljica. Pri Hochkravtu, kjer je bilo slavje, so se zvečer pridružili še člani pevskih zborov Odmev, Šmiklavž in Sedraž, ki so odpeli podoknico, se kasneje pridružili svatom in skupaj z njimi zapeli nepozaben Dan ljubezni. Piko na i so dodah še člani folklorne skupine Antona Tanca, vse ganljivo izrečene želje in neskončen trud vseh prisotnih, ki so se od prvega do zadnjega izkazali kot pravi prijatelji. Šopek in podvezica sta našla novega lastnika, melodije še vedno odzvanjajo v ušesih, srca so polna nepozabnih vtisov. Vsi svatje menijo, da so bili priče nepozabnemu dnevu ljubezni, ki naj za Mojco in Aleša nikdar ne mine. JANJA ULAGA Bila sta povabljena na maturantski ples. Vsak zase. Srečala sta se in prvič zaplesala. Kot v pravljici o Pepelki sta se čez teden dni spet srečala na plesu. Od tistih večerov nič ni bilo več, tako kot prej. 2. julija sta se Sabina Mlaker iz Črno-lice pri Šentjurju in Miha Rezar iz Dramelj poročila. Na poroki so zvenele mnoge romantične pesmi, ki v njiju še vedno zbudijo tiste metuljčke prvega srečanja. Svojo zvezo sta zapečatila s prstani po osmih letih. Sabina pravi, da še vedno natanko ve, zakaj je izbrala Miho. Ko se spogledata, pa je jasno, da tudi on verjetno ne bo nikoli pozabil, zakaj izmed vseh deklet ravno Sabina. Na prvem zmenku sta bila na Slivniškem jezeru. Ob naslednjem srečanju sta obiskala Resevno in ob tretjem Rif-nik. Še preden sta obredla vse šentjurske znamenitosti, sta bila zaljubljena do ušes. »Veliko je stvari, ki naju družijo. Rada imava naravo, obožujeva vodo in morje, žal pa imava za vse to tako malo časa,« z obžalovanjem pove Sabina, ki je predmetna učiteljica, Miha pa izhaja iz priznane mizarske družine in skupaj z bratom Brankom nadaljuje družinsko obrt. Pravita, da imata veliko srečo, ker oba opravljata svoje delo z veliko veselja in preda-- Št. 55-2 nosti. Zaradi tega pa je treba imeti še več potrpljenja, se prilagajati in še bolj izkoristiti vsak skupen prost trenutek. Prvi del poroke je sklenil šentjurski župan Štefan Tisel na vrtu Ipavčeve hiše in ob zelo lepem nagovoru poskrbel še za majhno presenečenje. Ob slovesnem trenutku so jima zapele pevke terceta Domima. V dramelj-ski cerkvi se jima je pridružilo okrog 150 svatov, rajanje do zgodnjega jutra naslednjega dne pa se je nadaljevalo v hotelu Žonta. Sabina, ki ima otroke zelo rada, je bila najbolj vesela, da se jima je pridružilo toliko malih na-dobudnežev, ki so najbolj uživali med množico balonov in drugih okraskov. Posebno ganljivo presenečenje pa so jima pripravili njeni bratranci in sestrične s poročno svečo in priložnostnim pevskim zborčkom. Bilo je nepozabno, a se je bilo vseeno lepo vrniti v njun novourejen domek, ki ga imata pri Sabini doma. Zdaj v albume lepita fotografije in skrbno spravljata spomine. Vmes pa ju čaka še poročno potovanje. Kam bosta poletela, je zaenkrat še skrivnost. In na katere karte stavita za srečen in harmoničen zakon? Predvsem se jima zdi pomembno, da ohranjata svobodo in se spoštu-5. julij 2005 - jeta, da živita kot cela oseba tudi kadar zaradi dela, obveznosti ali različnih hobi-jev nista skupaj. »Ker le srečen in kot celota izpolnjen človek lahko osrečuje svojega življenjskega sopotnika. Pomembno je tudi zaupanje, nežnost, negovanje spomi- nov, ohranjanje romantike ... vse to so drobne malenkosti, ki ohranjajo ljubezen živo iz dneva v dan.« Sabina in Miha se namreč zavedata, da majhne stvari ustvarjajo popolnost - popolnost pa ni majhna stvar. SAŠKA TERŽAN I