103. številka.
Ljubljana, v petek 7. maja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan xve*?r9 izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j Bk o-o pers ke dežele za vse leto 15 ^ld., za pol U'ta 8 ffld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesen 1 g\d. 10 kr. Za po&iljapjo na dom računa se po
10 kr. /.a mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znašli. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se ozn;«uilo jedenkrat tiska, po 5 kr., <V se dvakrat, in po 4 kr. č«? se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s • ne vračajo. Uredništvo in u pr avništvo je v Rudolfa KirhiSa liiai. ,GledaliAka stolb'<". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 5. maja.
Državni zbor se je po velikonočnem odpočitku danes povrnil k svojemu delu.
Položaj notranje politike je danes nemalo tak, kakeršen je bil pred počitnicami. Prememba, ki se je pričakovala v vladi, ni se zvršila. Baron Puss-wald še vedno kot voditelj trgovinskega ressorta le zastopa bodočega ministra, to pa menda za to, ker bi nov mož imel težave pri razpravi o avstro-ogerskej nagodbi, katera se je bila pripravila brez njega. Ali bode kaj odsvita v parlamentu od kmetskih prikaznij v Galiciji, katere so poljskim zidom in žlahčičem grenile praznike, ni še znano. Bolj živo utegne znova zbrane poslance zanimati velikonočni pirub, ki ga je zamislila Metternichova stranka v gospodskoj zbornici, predlog namreč o jezikovnem vprašanji. Prvi čut bo menda na desni in na levi, da taka anticipativna korektura, ki jo namerjata Metternich in Conrad predlogu Scbarschmidovemu, ni osnovana, tudi ne pretaktna. Drugo pa bode, da se za tak predlog ne more zanimati ni levica, ni desnica, ona ne, ker je s Scharschmidovim predlogom vse ustvarjeno za pokončanje Slovanov, druga ne, ker v celoti še vedno stoji na načelu jednakopravnosti. Mi bomo s Čehi vred bo prav spodobno zahvalili „gospodi", da naše glave vabi še pod ostrejši nož, kakor levica. Pripoznati nemški jezik za državni jezik, potem pa dve tretjini Slovencev izročiti nemškim in laškim deželnim zborom, — to nam more svetovati le baron Conrad, ki se tudi v gospodskej zbornici še ni naučil resno misliti!
Prilično se nam zdi omeniti, da je sedaj pomladansko obdobje državnega zbora. Ker se človek sploh težko ubrani utisom prirode, upajmo, da se na pomladanskem solnci otaja tudi led okolu delavnosti in sloge slovenskih poslancev. Pride namreč poletje, ko se bode vprašalo, kaj bomo želi, in pride jesen, ko se bode vprašalo: kaj smo spravili, gospodje poslanci?
Zbornici so danes došle vladne predloge o nago d b i, osnove postave, s katerimi se imajo za bodočih deset let ustanoviti politični in gospodarski
odnošaji mej avstrijsko in ogersko polovico države. Doposlal je namreč fin ančni minister sledeče predloge: a) podaljša se prvi legij a vs tro-oger ske banke; b) vlada državnozbotska se z vlado ogersko znova sporazume glede na prvotnih osemdeset milijonov goldinarjev dolga avstro-ogerskej banki; c) finačuo ministerstvo se z avstro-ogersko banko sporazume glede na prvotnih osemdeset milijonov goldinarjev državnega dolga in d) postavni načrt o obdavkovanji sladkorja. Vodja trgovinskega min is terstva pa je predložil načrt postave, s katero se ministerstvo pooblašča, da z ogerskim mimsterstvom podaljša carinsko in trgovsko zavezo, potem načrt postave, s katero se predrugačijo obči carinski tarifi avstro-ogerskega carinskega področja ter uvozninski tarif. To je tedaj obsežni kompleks prevažnih gospodarskih vprašanj, s katerimi se bode državnim zborom baviti v sedanjem in v prihodnjem obdobji do konca leta. Tudi ogerski zbor ima Že pred sabo iste predloge. Površni pregled kaže, ia niti naša niti oger-ska vlada ni želela korenitih j prememb, da se torej nasvetuje staro razmerje mej državnima polovicama. Le iz zgodovine časa izviraj novi predlog, da naj nekatera določila v nagodbi veljajo tudi za Bosno in Hercegovino, tako tudi menda naravni razvoj gospodarskih stvari) zahteva, da se je mnogotero predrugačila, oziroma povišala carina itd. Nekaj novega, krepkega duba se Čuti v členu 12 carinske zaveze, kateri ustanovila komisije za pred-posvetovanje o uravnavi valute. Kako se bode nasproti tem predlogam vedel naš državni zbor, to se sedaj še ne more oznameniti, a toliko je gotovo, da je za O g r e naša parlamentarna situvacija jako ugodna in da bode tudi vlada s svojimi mislimi veliko laže zmagovala v položaji, ki je oslabljen po političnem protivji in koristolovji. Slovanske skupine poslancev bodo težko našle vlado v takem stanji, da bude kaj dati morala ali pa popustiti v prid narodom in deželam, — take sile jo bode modro varovala levica in če drugače ne bode, tudi desnica, ki ima svoje, vladi večno-zveste dele. Potihnili so Čehi že z marsikatero svojo željo, ki so jo prejšnje dni oglašali k nagodbi; a videli bomo, da neso po-
kopali nobene, če se le za to pokaže prava prilika. Skupina čeških poslancev je izvestno dobro pripravljena za bližajočo se prevažno akcijo; izvestno pozna natančno in podrobno ves teren, na katerem se jej bode gibati in že sedaj vedo uro, kedaj bode njihova pomoč — draga. Za to mm je poroštvo vsa organizacija „češkega kluba", v katerem ima vsako delo svoje delavce, vsak program svojo bodočnost, vsaka bodočnost svojo sedanjost, sedanjost složnega pripravljanja, jednodušnega delovanja. Ali pač imajo tudi zastopniki, k a te re je odposlal slovenski narod, jasne poglede v bližnjo parlamentarno akcijo, so-li pač tudi oni dovolj pripravljeni za vprašanja, v katerih ima tudi maloštevilnost svojo odločilno moč, če je dobro in soglasno uporabljana? Ako bi bila že vse — slaba organizacija, slabo uporabljanje moči, jalov duh vzajemnosti, potem bi skoro verjeti bilo, da so naši poslanci oboroženi z vsem potrebnim za razpravo o nagodbi. Žalibog, za Slo* vence namreč žalibog — potrebno je v sedanjem času še kaj več in potem žalibog naša vera ne more biti osnovana, vera, da se bode v bodočem mnogovrstnem pogajanji mej vlado in zastopniki doseglo kaj za slovenskega trpina, narodnega in gospodarskega, tudi tedaj ne, — ko bode prilika pripekala, kakor vročina o Kresu.
Bavil se je danes državni zbor z verifikacijo nekaterih volitev, potem pa s poročili o peticijah. V poslednjem delu bila je zanimiva debata o peticiji s Češkega, katera hoče, da se ne dovoli sleharnemu ženite v. Govoril je k tej točki tudi naš poslanec gospod K lun, ter navajal razloge za to, da se uvede ženitovanjsko dovolilo. Razlogi pa bi bili veliko več veljali, da jim gospod poslanec ni primešal nekaterih „razlogov", ki bi kmalu usilili misel, da zagovarja slabo stvar. Nekamo čuden je dokaz, da kmetijstvo peša po svobodi zakona, — in sicer v tem zmislu, ker potem primanjkuje poslov. Preje bi verjeli, da po zakonu narašča prebivalstvo, se tedaj množi število delavcev, potem pa — kakor veli vsak gospodarski abc — morajo padati cene delavske! Ako so posli dandanes dragi, to tiči uzr ok v drugem, ne pa v tistem, kar daje več delavcev.   To omenjamo zategadelj,
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Ludo vik Halevv; poslovenil Vinko.) Sedmo poglavje. (Dalje.)
„Jutri Vam bode sigurno že ona sama mogla odgovoriti, ker ponavljam Vam, da ni kar nič hudega. A tako naglo ne smete od tod. Mi li hočete dati jedno četrt urice? Govoriti imam z Vami. Sedite .. . tako . . . zdaj pa poslušajte. Moja sestra in jaz sva ukrenili, lotiti se Vas nocoj po večerji v kakem kotu v salonu in moja sestra Vam je hotela povedati, kar bodem zdaj jaz poskusila Vam povedati v najinem imenu . . . Res, da sem malo vznemirjena ... a ne smejte se, stvar je jako ozbiljna. Hoteli sva se Vam zahvaliti, da ste bili od naju prihoda sem tako prijazni, tako ljubeznjivi, tako uslužljivi proti nama . .
„Ali, prosim Vas, gospodična, meni gre . .
„Ne sezajte mi v besedo, sicer pridem iz teka in potem bi se le prav težko mogla zopet nazaj vrniti. Torej jaz ostanem pri tem, da se Vam morava zahvaliti. Tuji sva prišli semkaj in takoj sva
bili tako srečni, da sva našli dva prijatelja ... da, dva prijatelja. Vi ste naju prijeli za roko ter naju vedli k našim zakupnikom in uradnikom, dočim naju je Vaš boter vodil okolo svojih siromakov. Povsod $o Vas tako radi imeli, da so ljudje, zaupajoči v Vas, tudi naju takoj jeli malo ljubiti. .. Tukaj Vas kar obožavajo, jelite?"
nJaz sem tu rojen . . . Dobri ljudje me vsi poznajo še od mojih mladih nog in hvaležni so mi za tisto, kar sta moj ded in oče moj storila za nje, tudi jaz sem kmet. Moj praded živel je kot kmet v Bargecourtu, v vaBi dve milji od tod."
„In Vi ste ponosni na to?"
„Na to nesem ponosen, niti se sramujem."
„Pač, kakor ponos zasijalo Vam je v očeh. No, tudi jaz Vam povem, da je bil moj praded po materi zakupnik v Bretagni. O konci prejšnjega stoletja šel je v Kanado, ki je takrat pripadala še Franciji ... Vi jako ljubite svojo domovino, kaj ne da."
„Zelo jo ljubim! A vender jo bodem morebiti moral prav kmalu ostaviti." „Zakaj pa?"
„Ako bodem povišan v službi, prestavili me bodo v drug polk in tako bodem potoval iz jedne posadke v drugo ... A jedno je gotovo: ako svoje
dni kot star major ali polkovnik vzamem slovo od vojaštva, potem hočem zopet tukaj, v hišici svojega očeta živeti in umreti." „In vedno sami?"
„ Zakaj sam? Baš nasprotno upam . . ." „Vi se torej hočete oženiti?" „Gotovo!"
„In si prizadevate, oženiti se?"
„Ne, pač se sme misliti na ženitev, a iskati je se ne sme."
„A vender je dovolj ljudi, ki jo neprestano iščejo . . . Vem celo, da so Vas že večkrat hoteli oženiti."
„0d kod veste to?"
„Vaše razmere so mi dobro znane. Vi ste nekaj takega, kar ljudje zovejo „dobro partijo" in zato so Vas hoteli spraviti v zakon."
„Kdo Vam je to povedal?"
„Gospod župnik."
„Tega ni prav storil," pravi Ivan živo.
„Ne, ne, čisto prav je storil. K večjemu mene zadeva krivda, in samo zaradi sočutja, ne zaradi radovednosti, to Vam prisegam. Opazila sem, da je bil Vaš boter najbolj srečen, kadar se je o Vas govorilo. Zjutraj, ko sva bila sama na najinih iz-prehodih, govorila sem torej vedno o Vas, da bi
ker stvar po takem zagovarjanji le trpi, posebno tam, kjer so proti njej oglašajo govorniki, kakor danes di. Pattai in naaadnie dr. Heilsberg. S pravega stališča, to ;e s sfaltšča občinske uprave in oskrbi je omejitev revnih ženitev zagovarjal Lien-bacher. Peticijo izročil je knez Schvrarzenberg in po kratkem priporočilu od njegove strani odo liri I je državni zbor ta-le predlog: „Pn-ko te peticije se prehaja na dnevni red, ker to spada v kompetencijo deželnega zbora." S tem jo tedaj rešenega nekaj načelnega, s čemer so dosedaj vlada ni ujemala.
Koncem seje oglasil je dr. Foregger s tovariši interpelacijo p ravos o dnjemu ministru, ali in kako misli pojasniti razmere pri Celjske j poroti proti obtožbam poslanca M. Vošnjaka in kako dati čast — težko užaljenim uradnikom?
Prihodnja seja v petek.
„Matica Slovenska".
Poročilo ob odboroveni delovanji v dobi od 1. aprila 1885. do 81. marci j a 1886.
(.Dalje.)
Glede nekaterih rokopisov, katere, za objavo namenjene, je hranila „Matica" že dalje časa v svojem varstvu, so se izvršili v zadnjem času potrebni konečni sklepi. „Matica" je vrnila g. prof. dr. Križanu njegova rokopisa „Logika" in „DuŠeslovje", ker so se gospodje strokovnjaki v svojih temeljitih ocenah izjavili za to, da „Matici" ne kaže objavljati teh rokopisov, vsled stvarnih in jezikovnih pomislekov. Druzega dela prof. Glovvackega „Flore slovenskih pokrajin" „Matica" še vedno nema vkljub večkratnemu opominu pisatelja. Uazven tega je „Matica" vrnila gg. pisateljem več manjših za Letopis, ali pa tudi za posebne manjše knjige namenjenih spisov, deloma ker ni njih tvarina ugajala njenim namenom, deloma, ker iz drugib ozirov ne.so ustrezali njenim zahtevam. Glede prof. Krizmano ve „Slovnice italijanskega jezika" je odbor sklenil, rokopis pisatelju vrniti, da ga preosnuje in v vseh treh delih primerno skrajša.
Kar se tiče nasvetov, resolucij iu sklepov zadnjega reduega velicega zbora, je hodil odbor do sleduo po onih potih, katere mu znamvajo društvena pravila in opravilni red. Glede nasvetov seje posebej zjedinil za v prihodnje v načelu, da le oni nasveti, katere o pravem času naznanijo društveniki odboru, ali katere odbor predlaga sam rednemu zboru (§§. 4 lit. a. 8 in 10) postanejo lahko po njem sklepi, po katerih se je odboru tudi strogo ravnati. Nasprotno zamore odbor vse druge nasvete, ki jih stavijo društveniki za veliki zbor po pravilih za zbor v prepoznem času ali pa še le v zboru .samem, zmatrati le kot želje ali resolucije, katere sam lahko po previdnosti in potrebi uvažuje, na katere pa ni vezan. Sicer pa izreka odbor željo in prošnjo, naj bi se mu naznanjali tudi pod §. 9. lit. c. zapopa-deni nasveti poprej in sicer o takem času, da jih lahko sta.i na dnevni red velicega zbora, ki ga mora po pravilih vsaj 14 dni poprej naznaniti.
Odbor se je oziral na resolucijo, naj bi -Matica" kupovala lastništvo odličnih slovenskih pisateljev v ta namen, da objavlja njih dela od slučaja
do slučaja v društvenih knjigah. Sestavi! se je iz odbora posebni odsek, kateremu je dana naloga v tej zadevi, kakor sploh glede leposlovnega gradiva ukrepati, poizvedovati, ter konkretne nasvete odboru v sprejem in potrdilo predlagati. Omenjati mi je še druzega po<k)bnega sklepa, ki utegne imeti za leposlovje jako ugodne praktične posledice. Vsled soglasja, oziroma ponudbe prejšnjih odborov, je odbor prevzel v društveno oskrbo ustanovi Jurčičevo in Tomšičevo in ju spojil pod naslovom „Jurčič Tomšičeva ustanova". Kakor je iz računa o ptujem premoženji, ki ga odbor, zborovi želji ustrezajoč, jmj-laga, razvidno, znaša ta ustanova že nad 2000 fo-rintov in iz njenih obresti j se imajo po odborovem sklepu razpisavati darila za najboljše pripovedne spise.
Da bi nekoliko prostora v Letopisu prištedila, je objavila „Matica" v Letopisu za 1. 1884 imenik društvenikov, na ta način kakor drugi) berilo. To pa nt ugajalo velikemu številu društvenikov. Izražale so se od več strani želje, nuj „Matica" ostane pri prejšnji objavi, čemur je odbor v lanskem Letopisu tudi ustregel. Nadalje se je odbor namenil poročilo o društvenem delovanji, tedaj Letopis v ožjem pomenu besede, iz Letopisa izločiti, ter jed nako drugim društvom v posebnih zvezkih na svetlo dati, sedanjemu Letopisu pn morebiti naslov plemeniti.
Sklep, uložiti na deželni odbor prošnjo za podporo glede izdavanja šolskih knjig, je odbor izvršil in prošnja je imela jako ugoden uspeh. Deželni odbor, od deželnega zbora v to ime pooblaščen, je „Matici" naklonil iz zaklada za izdavanje šolskih knjig, znatno svoto 500 forintov.
Po večletnem prestanku je „Matica" v lanskem Letopisu vnovič pričela z objavo knjižničnega po-množki in to tudi letos kakor sploh v prihodnje nadaljevala.
Tudi v zadnji dobi je odbor šolskim knjižnicam, društvom itd daroval več založnih knjig, v skupni vrednosti krog 300 ibrintov, in dobil sam krog 250 različnih knjig deloma v zameno, deloma pa tudi v darilo, v prvi vrsti od gg. Lega in dr. Jagića.
V spodbudo k živahnejšemu pristopanju je odbor sklenit, naj se objavljajo zopet imeniki na novo pristopivšik članov v gotovih odmorih, od seje, do seje, in h kratu z izpiski odborovih sej, kateri \ se redno pošiljajo vsem slovenskim časopisom.
Ker promet z založnimi knjigami pri posameznih knjigotržcih ni bil toli živahen, da bi se bilo izplačalo, knjigotržcem prepuščati knjige v komisijo proti tolikemu rabatu, je odbor sklenil, naj se knjige izročajo knjigotržcem proti 20°/0 rabatu le pod tem pogojeni, ako jih takoj plačajo. Vsled tega sklepa so knjigotržci vrnili „Matici" več knjig, ki so pri njih že delj časa mrtve ležale. To je tudi uzrok, da je društvena zaloga, kar se tiče nešolskih knjig in zemljevidov za spoznanje narastla in da se je le število in vrednost šolskih knjig zmanjšala. Vrednost zaloge po kupnih cenah, kakor so sedaj nastavljene založnim knjigam, znaš* 12.510 for. 70 kr., od  teh  pripade  7943 for. 30 kr.   na nešolske,
3692 for. 45 kr. na šolske knjige, 874 gld. 95 kr. na zemljevide. Vrednost se j- tedaj vkljub prej omenjenemu sklepu za 142 for. 73 kr. zmanjšala. Iztiftov pa ini.i zaloga: od nešolskih knjig 14.835, od šolskih 340«, od zemljevidov 8485, tedaj za 102 nešolski več (glavno zaradi še ostalih društvenih knjig 1885 let«, ki so sploh prirastle,) za 73 šolskih manj, in za 107 zemljevidov (vsled vrnenih od knjigotržcav nerazprodanih) več, kakor lani. V zmislu omenjenega sklepa nasproti knjigotržcem je odbor odbil prošnji dveh knjigotržcev, naj bi jima „Matica" poŠUjala v komisijo založne knjige deloma, da bi se ne osnoval nikak „praeeedens"," deloma ker od njiju nima nobenega posebnega poroštva.
Glede književne zamene se je v zadnjem času tudi izvršilo nekaj spiememb. „Matica" je ponovila književno zvezo s „Hrvatsko Matico," nasprotno pa ustavila knjige onim društvom, ki jih njej že delj časa ne pošiljajo več.
Gg. pregledovalci društvenih računov so pregledali računske knjige m račune preteklih let in dobili vse v natančnem redu. Na poziv g. prvosed-nika se je škontrirala društvena blagajnica in našlo vse v polnem redu.
Kot literarnemu društvu se je „Matici" tudi zanimati za vse važnejše dogodke, ki se vrše na slovanskem literarnem polji. Da je bilo odboru do tega, v tem obziru storiti društveno dolžnost, tega bodi slavni zbor preverjen. Kakor se je „Matica" v predzadnji dobi po deputaciji udeležila otvorjenja Strossmajerjeve galerije slik osebno po deputaciji in je čestitala malo pozneje svojemu pokrovitelju k 70. rojstnemu dnevu, se ga je spomnila tudi v zadnji dobi povodom 35. letnice njega školovanja in mu k temu izvanrednomu prazniku brzojavnim potom čestitala 8. septembra 1. 1. — Malo pozneje, 20. septembra, sta praznovala redna člana srbskega učenega društva, s katerim je „Matica'- v književni zvezi, gg. J. Maletič in M. Ban, petdesetletnico svojega literarnega delovanja. „Maticu,*1 povabljena na svečanost, jima je k temu veselemu prazniku brzojavno čestitala. Istotako se je „Matica'' na poziv odmenila udeležiti po posebni deputaciji slav-nosti, katero no priredili bolgarski vseučiliščniki na Dunaji na čast Karavelovu, dne Uj. junija 1885. 1.
Praznovanja petdesetletnice literarnega preporoda v Zagrebu se pa „Matica" ni mogla udeležiti, ker jej ni bilo došlo nikako naznanilo aH vabilo. (Konec prih )
mu delala veselje; in on mi je povedal Vašo zgodovino. Vi ste premožni, da, celo bogati. Od vlade dobivate vsak mesec dve sto in trinajst frankov in nekaj centimov plače. Ni li tako ?"
„Res je," odgovori Ivan, ki je zdaj moral molčati na nezamolčljivosti župnikove.
„Razven tega imate osem tisoč frankov letnih dohodkov"
„Skoro, toliko ravno ne."
„K temu pride še Vaša hiša, ki je kakih trideset tisoč frankov vredna. Skratka, Vi živite v izbornih razmerah in prosili so že  za Vašo roko."
„Za mojo roko prosili? . . . Ne, ne!"
„Pač, pač, dvakrat! In vi ste odbili dve lepi partiji, ali Če rajši vidite, dvakrat lepo doto. S-ij je do malega vse to jedno in isto! Jedenkrat je bilo dvesto tisoč, a drugič tristo tisoč frankov. Kakor kaže, je to tukaj velik denar, in Vi ste se mu odrekli. Zakaj pa? Ah, ko bi Vi vedeli, kako rada bi to znala !"
„Čujte torej! Šlo ie za dve zali mladi deklici ..."
„Seveda, tako se zmirom govori tt
„A jaz sem ji jedva poznal. Vkljub mojemu upiranju prisilili so me preteklo zimo, da sem bil dva tri večere ž njima skupaj."
„In potem?"
„ Potem ... Ne vem prav, kako bi se izrazil . . . Kar ničesar neseni čutil, nikakega nepokoja, uikakega vzburjenja, nikake zbeganosti .. ."
„Skratka," pravi Betina energično, „kar nič neste bili zaljubljeni."
„Res, kar nič . . . in tako sem se zopet pametno umaknil v svoje malo samsko stanovanje, kajti jaz mislim, da je boljše, da se človek sploh ne oženi, nego da bi se oženil brez ljubezni. To je moje mnenje."
„Moje tudi."
On je pogledal njo in ona njega. In najeden-krat si nesta vedela nečesar več povedati, prav ničesar več, in to ja je zelo osupnilo.
K sreči baš. to trenotje Harry in Bella veselo kriče priletita v salon.
„Gospod Ivan, gospod Ivan je tu! Pojdite, gremo k našim konjičkom!"
„Da," pravi Betina malo z nejakim glasom, „Edwards se je ravnokar vrnil iz Pariza ter je otrokoma pripeljal s sabo štiri sila mičkene ponyje. Jih gremo li gledat?"
In Šli so h konjičem, ki so bili v istini vredni, da bi stali v hlevu kralja Liliputancev (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 7. maja
i .
Ze več let se profesorji na državnih srednjih šolah pritožujejo, da jih je razmeroma jako malo v VIII. dijetnem razredu. Sedanjemu nuiivnema ■niiiistru so se te pritožbe zdele opravičene in sklenil je po možnosti ozirati se na nje. Več profesorjev na državnih gimnazijah se je baš sedaj prestavilo v osmi razred. Na nekaterih gimnazijah postavila sta se v osmi razred celo po dva, jeden pa gotovo na vsakej večjej gimnaziji. — Ko jena« Btopil sedanji naučni minister, se je govorilo, ua hoče strogo gledati na disciplino v srednjih in velikih šolah. To se sedaj tudi kaže. Več rumunskih dijakov na Črnoviškem vseučilišči poslalo je zaupnico poslancu Tomaszczuku, ker je pri budgetni debati hudo napadal Poljake. Sedaj se je na ukaz naučnega ministra proti onim dijakom začela stroga preiskava,
Trgovsko iniiilMtcrat vo je 24. januvrja t. t. odredilo, da morajo vsi poštni in brzojavni uradniki, ko sta se ta dva urada zjedinila, napraviti izpit za obojno uradovanje. Kdor ne bi napravil tacega izpita, ne bode več avansoval. Ta mini-sterska naredba zlasti starš i m uradnikom ni po volji. Poštni in brzojavni uradniki na Dunaji poslali so zbornici poslancev prošnjo, da bi vsem onim uradnikom, ki so že deset let v službi, ne bilo treba delati novega izpita. Tega tudi ni potreba, ker se pošta in brzojav v velikih prometnih središčih faktično tako nikdar združila ne bodeta. Hkratu pa prosijo, da bi poštnim in brzojavnim kandidatom ne bilo treba ulagati kavcije. Uradnik prva leta teško vkup spravi 400—600 gld., da bi kavcijo uložil. Zadolžiti se mora pri odrtnikih proti jako visokim obrestim. Javna služba zaradi tega ne bode na slabšem, ker se bode uradnikom, ki ne bodo zadolženi, smelo več zaupati. Vsaj občinskim uradnikom na Dunaji* in to celo blagajničnim, ni treba ulagati varščine.
V nanje «tržave.
Rusko blago začenja v Bolgariji spod rivati avstrijske izdelke, zlasti velja to o usnji in špiritu. Posebno pa pospešuje trgovino mej Rusijo in Bolgarijo to, da se! je osuo vala neka nova družba za plovbo po Črnem morji in spodnjem Dunavu. Že
sedaj ima ta družba še le dva parnika, pa jih misli še več omisliti. Z avstrijskim Llovdom pa že sedaj lahke tekmuje v teh krajih. — V Sofiji se še nekda nič ne ve, da bi knez odpotoval v Carigrad. To vest so nekda le časniki izmislili.
„Novoje Vremja" je trdno prepričano, da se bode velevlastim posrečilo, mirno rešiti gr»lto vprašanje. Grška bode sedaj spoznala, kako napačna je bila njena politika, ker je vse nade stavila na An glijo. Rusija in Francija sta se pošteno potegovali za Grke, Anglijo, katero sta podpirali Avstrija in Nemčija," je pa jim vedno nasprotovala. Poslednji dogodki bodo vsaj prepričali Grško, da se more opirati samo na Rus jo.
Kakor se poroča iz Carigrada, so ruski podložniki v Carigradu, kateri imajo dobiti kako odškodnino, ker so bili poškodovani v rusko-turški vojni, poslali carju v Livadijo prošnjo, da bi posredoval, da se jim odškodnina kmalu izplača. Zahtevali so tedaj 26 milijonov frankov odškodovanja, komisija, ki se je nastavila po vojni, jim je priznala le 6 milijonov. Pa še teh 6 milijonov jim ne izplačajo, če tudi je bilo določeno, da se mora odškodnina izplačati v dveh letih. Dosedaj se je izplačalo še samo 50.000 turških funtov.
Na HpanJMkem je vlada poizvedela za državne gozde, katere so se po krivici lastili zasob-niki. Ti gozdi so vredni 250 milijonov. Sedaj finančni minister ne bode več tako v zadregi in bode lanko dovolil v povišanje stroškov za vojsko in pomorstvo, kajti ti gozdi bodo državi prinašali lepe dohodke.
V belgijski zbornici je vodja liberalcev Frere Orban zagovarjal svojo stranko proti očitanju, dđ ni nič storila za delavce. Začetki socijalne zakonodaje so njeno delo in ljudsko šolo si je priborila. Sicer pa on simpatizuje za delavce in želi, da se parlaiuentarično preišče njih položaj. Finau-čni minister je predložil budget. Primanjkljaj ne bode znašal nad 700.000 frankov. Vlada bode pa 48 milijonov vzela na posodo za javne zgradbe, da bodo delavci dobili dela — 20 občinam dovolila je vlada, da opuste ljudske šole.
Kakor se misli, je angleška vlada gotova, da bode pri drugem branji o Home-Rule predlogi dobila večino, ker se je Ghidstone izjavil, da hoče umakniti predlogo o nakupovanji zemljišč na Irskem in pustiti, da ostanejo irski poslanci v angleškem parlamentu ter takoj po drugem branji Home-Rule predlogo umakniti, da jo do druzega leta bistveno predela. Vsled tega bodo namreč Chamberlain in njegovi privrženci glasovali za vlado. — Spodnja zbornica je v drugem branji vsprejela predlogo, da se bodo volitve v občinske zastope na Irskem ravno tako vršile, kakor se na Angleškem.
gasilci morali, ker so večinoma rokodelci in trgovci, zapustiti svoje prodajalnice, na drugi strani pa se tudi na semanji dan ne sme trobiti po mestu in so se tako gasilci le na tihem morali zbirati. Zelo odlikovali so se Kranjski gasilci tudi pri ognji. Mnogo reči so obvarovali pred ognjem, posebno pa cerkveni zvonik in zvonove. Bili so zavoljo tega tudi javno pohvaljeni. Te posameznosti o tem požaru sem moral objaviti, da vidijo požarne hrambe v sosednjih krajih, da Kranjski gasilci ne drže križem rok, še mnogo bolj pa zavoljo tega, da pridejo Kranjski gasilci do nekakega zadoščenja, ker jih poročevalec v „Laib. Zeitung" prav nič omenil ni. Čast komur čast! velja tudi tukaj in jaz bi svetoval poročevalcu v „Laib. Zeitung", da naj drugič raje poročila opusti, nego da bi tako hudomušno žalil vrlo in zaslužno društvo.
Dopisi.
K Bleda 6. maja. [Izv. dop.] Včeraj pričeli so zidati vilo gorenjskega poslanca kneza Windisch-gratza. Ulaganje vogelnega kamna vršilo se je z veliko slovesnostjo. Ob 8. uri bila je na otoku maša, pri koji so bili navzočni razen domačega ljudstva tudi vsi delavci iz solnčne Italije in požarna brumba Bleska „en pleine parade'1.
Po maši izvršilo se je ceremonijelno ulaganje in potem so bili delavci in moštvo požarne hrambe nasičeni in napojeni v obilni meri. Sod, držeč 340 litrov, bil je prej prazen, nego je solnce doseglo cenit. Popoludne je bilo po vsem Mlinu veliko navdušenje Pesmi „La bella bionda" in „Tam v Bosni zlatiu vrstile so se do poznega večera. Kar je bilo pa gospode, imeli so „pri Petrami" opoludne pojedino, osoljeno s primernimi uapitnicami. — Sploh je vse kazalo veliko priljubljenost in spoštovanje visocega gospoda, vendar bi pa kot Gorenjci želeli, da bi on kot naš zastopnik v državnem zboru tudi včasih povzdignil svojo mogočno besedo, seveda te za naše pravice in koristi. Naši dušni pastirji nam pravijo, da je visoki gospod zvest katoličan. Prav je, veseli nas to, vender mislimo, da nam vere v Dunajskem državnem zboru ni treba iskati, imamo jo sami za potrebo. Vse, kar bi prosili visokega gospoda poslanca našega, je to, da bi blagovolil v vseh zadevah tesno stati poleg ostalih slovenskih poslancev ter jih vselej in povsod podpirati z veljavno besedo svojo, če bo tako postopal, si ne bo sezidal samo vile ua „Prostiji", ampak domač bo v najbolj oddaljeni hribovski koči Gorenjske naše domovine.
I-* Kranja 4. maja. [Izv. dop.] Na sv. Marka dan nastal je velik požar v vasi Suhi, ki je kakih pet četrtij ure oddaljena od mesta Kranja. Pogorelo je jako mnogo. Pri tem požaru so se posebno odlikovali gasilci prostovoljne požarne brambe v Kranji. Prišli so s svojim orodjem mnogo preje na lice mesta, nego občinska brizgalna, akoravno je bila le ta od mesta požara oddaljena le jedno, četrt ure. Še bolj se je čuditi, da so Kranjski gasilci tako hitro prišli- k požaru, ako se pomisli, da je bil na sv. Marka dan v Kranji somenj, da so zavoljo tega
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 6. maja. Predseduje župan Grasselli.  Navzočni h je 23 mestnih odbornikov.   Kot veššaka sta povabljena gg. c. kr. profesor Knappitsch in inžener Wick. Overovateljema zapisnika imenuje  g. župan odbornika Hribarja in T o meka.   O resultatu dozda njih preiskav in predpriprav glede mestnega vodovoda puroča jako obširno  in  temeljito odbornik Hr i bar. Poročevalec pravi v uvodu, dajako mnogoštevilna udeležba mestnih odbornikov pri današnji seji kaže, kako živo se zanimajo za to, za Ljubljansko stolno mesto tolikanj  važno vprašanje, za vodovod.   Vsa glavna mesta trudijo se v zadnjih desetletjih, zboljsati zdravstvene razmere in  v to služi v prvi vrsti, da se preskrbi dobra voda. Za zdravstvene razmere je v Ljubljani še mnogo sto- j riti. Treba je dobre kanalizacije, razumne odprave I fdkalij, glavna stvar pa je, pridobiti dobro zdravo VQdo. Kajti voda se ne pije samo, ampak tudi uživa > pri raznih jedilih in, ako je voda zdrava, so tudi j pripravljena jedila dobra in zdriva.   Ljubljana ima \ 917 hiš, VJ javnih in 805 zasobnih vodnjakov. Na 3100 hišnih številk je: v notranjem mestu 14;  na j Poljanah 4 ; na Št. Peterskem predmestji 30, na Kapucinskem predmestji 57; v Gradišči 50; n Kar-lovškem predmestji 55;  v Krakovern 32;   v Trnovem 21 vodnjakov   tedaj povprečno na 100 hišnih številk 33.   Mej javnimi vodnjaki so se le štirje spoznali za take, ki imajo deloma vsaj dobro pitno vodo   in   to  so   vodnjaki  na  mestnem  trgu, v „Zvezdi,'* pri sv. Florijanu  in na sv. Jakoba trgu. Komisija za ogledovanje vodnjakov, katera se je ustanovila leta 1876 pod   predsedstvom mestnega fizika dr. Kovač-a. je kemično preiskati dala 30 vodnjakov v raznih krajih  mesta in  razvidelo se je, da je veda v obče jako slaba, kajti kemično preiskavah j d je pokazalo, da so imeli nekateri vodnjaki 60-5 organičnih snovij in 98 5 solij. Spoznale so se večine vod iz vodnjakov  za nepitne in nezdrave in vidi se torej, kaka velika nevarnost preti Ljubljanskemu prebivalstvu   o priliki kake kužne bolezni, kakor sedaj preti kolera. Mestni magistrat bode  tedaj moral iz zdravstvenih ozirov zapreti mnogo vodnjakov, tedaj pa bode primanjkovalo vode, neizmerno važnega faktorja za kuhanje in čiščenje. Poročevalec potem podrobneje opisuje, da so povsod slabe   zdravstveue  razmere,   kjer   nemajo dobre zdrave vode. To mnenje je tudi pri prejšnjem mestnem zboru zrnirom bolj  prodiralo in komisija za preiskavauje vodnjakov pod predsedstvom dr. Ko vaČ-a je v posebni spomenici to naglašala in sklenilo se je, da se spoje vsi studenci pod Turnom (Tivoli) in se pomnože javni vodnjaki po mestu. A ti sklepi se neso izvršili/ Dne 21. februvarja 1S79 ustanovljen je bil stalni mestni zdravstveni svet. V svojem poročilu o delovanji poudarjal je tudi važnost vprašanja o dobavi zdrave vode, a z ozi-rora, da bi bilo mnogo težav, ker bi upeljava vode premnogo stala, s* je skvar opustila. Isti svet se je pečal v svoji seji 1. julija 1881 s tem vprašanjem, a reklo se je, da se da to vprašanje razpravljati le bolj akademičuo, kajti do 50 let bode treba, da se pride do vodovoda. (Daljo prih.)
Domače stvari.
— (G. Božidasr Raič) bil je danes vsled lastne želje previden s sv. zakramenti za umirajoče. Po izreku zdravnikov sicer pojema vročina, pa slabost je velika, toda upati je, da njegova krepka narava premaga nasledke hude bolezni. S Ptuja pripeljala sta se danes gg. dr. Jurtela in dr. Ger-šak, obiskat g. B. Raiča.
— (Nadvojvoda Albrecht) odgovoril je v Zadru, kakor poroča „Narodni List" na nagovor deželnega odbora v hrvatskem jeziku. Opazovalo se je, da je slavni vojskovodja često na ulici ustavljal vojake Weberovega polka in jih hrvatski popraševal, kako se jim godi, od kod so itd. Jeden tak vojak je, ko je nadvojvoda od4el, navdu-ženo vskliknil: Ovo ti je pravi naš ćaća. (To je naš pravi oče.)
— (Osobne vesti.) Tržaški namestnik baron Pretiš prosil je zaradi bolehnosti za dopust in pojde s svojo obiteljo zdravit se v Gorico. — Na-mestniški tajnik Ivan Simzig imenovan je okrajnim glavarjem, okrajni komisar Cz er m a k namest-niškim tajnikom na Primorskem. — Umrl je dne 4. t. m. v Kranji umirovljeni župnik in zlatomašnik g. A. Sme rekar, 83 let star.
— (Personalni in pravni odsek) mestnega zbora Ljubljanskega se je konstituiral in volil predsednikom g. dr. Zamika, namestnikom g. Ludo vika Ravnikarja.
— (Iz Kamnegorice) piše nam prijatelj našemu listu: s odlokom c. kr. ministerstva z 30. marca t. 1. štev. 4774, je dovoljena podružnica
I sv. Cirila in Metoda,  za Kamnogorico,  Kropo in Dobravo.
— (Ogenj.) Danes zjutraj ob 3. uri začela j je goreti Gorišekova šupa na Glincah.   Ponorela je j do tal.   Požarna hramba Ljubljanska ie pod vodstvom g. Ahčina kaj hitro  prihitela  na pogorišče, a ni več mogla druzega, nego lokalizovati požar. Ob 7. uri vrnili so se ognjegasci v Ljubljano nazaj.
— (Iz Celja) se nam piše:   Na prekrasne j in tople dneve velikonočne prišli so dnevi strahu
pred mrazom. Kajti že nekaj dni sneži ne samo v Poli or j i temveč daleč okrog njega. Danes snežilo je celo v Konjicah. Seveda sneg proti kopui ali sneženo beli Pohor, Solčanske planine, sv. Uršula lesketajo se v snegu. Cvetje je v polnem razvoji; trte v vinogradih odganjajo in le škoda bi bilo, A bi nastala jasna noč, kajti vse nade kmetov bi ugonobila.
— (V, okraji ptujskem razpisane so učiteljske službe: pri sv. Vidu poleg Ptuja, pri sv. Duhu v Halozah; podučiteljske službe v Ptujski, okolici, pri sv. Barbari v Halozah, v Leskovci in v Majšbergu.
— (Spremembe v Lavantinski škofiji.) G. Armin Kapus, kaplan v Dolu, premeščen je v Skale. Kaplanija v Dolu ostane prazna. Konkursui izpit za župnijska mesta so naredili go spodje: Matej Slekovec, Martin Jurkovič, Josip Kočevar, Anton Potočnik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
PtUj 6. maja. Politično društvo „Pozor" v Ptuji jednoglasno sklenilo resolucijo, naj se slovenski državni poslanci združijo v poseben slovensk če mogoče jugoslovansk klub, Hohen-vrartov klub pa zapustijo.
Dunaj 7. maja. „Presse" ima i zvest je iz Bukurešta: Podajanja o trgovinski pogodbi, ki so se bila ustavila, so se zopet pričela. Upanje je, na se odpravijo vse ovire. Vlada imenovala je mestnega fizika in dva živino-zdravnika, da z avstro-ogersko veterinarska komisijo stopijo v dogovor.
Sonja 7. maja. Knez včeraj v Plovdiv dospel, danes odpotoval dalje.
Atene 7. maja. Izvestje Havasovo: Odgovor Grške izročil se je včeraj zvečVr. Ker poslaniki odgovor zmatrajo malo povoljnim, pripravljajo se ua odhod. Danes zjutraj bilo veliko gibanje.
Atene 6. maja. General Sapunzakis misli, da nameravajo Turki prodreti v Grško, poslal je vojakov v Lariso. Atenska posadka odposlala se je v Tesalijo, polki iz Sparte pridejo na njeno mesto.
Benetke 6. maja. Od včeraj opoludne do danes opoludne tukaj za kolero 8 zboleli, 5 umrlo, v Vicenzi včeraj 12 zbolelo, 5 umrlo,
ChlcagO 6. maja. Policija na>la v uredništvu „Arbeiterzeitung" in na družili krajih okolu 40 dinamitnih bomb. Včeraj p po*-ludne so anarhisti zopet napali policijo, slednja streljala z revolverji in napadovalce raa-gnala. Po' dinamitnih bombah 50 policajev ubitih. Voditelja anarhistov Spicssa in Fielda so zaprli. _
Tulci:
6. maja.
Pri Slonnt pl. Mojsisovics s Dunaja. — Dubsky iz Linca. — Hift Menschik z Dunaja. — Deusch, Egger, I.ainliii:in iz Gradca. — Kaiser. Lang, Her z Dunaja. — Haller, Krk H Brna.
Pri i x  Foll iz Monakovega. — pl. Luschin z
Dunaja. — Aljančič in Smartna. — Wiist z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Cas opa-zovanja
Stanje barometra
v mm.
Temperatura
Vetrovi
Mo
Nebo  krina v
mm.
1
■■6
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
73H-15««. 736 84 bb. 736-95 bb.
M* C 11-6" C 7-6" C
brezv. z. szh. al. szh.
d.jas. d. jas. obl.
0 001
Srednja temperatura 8*3°, za 3'8° pod normalom.
XD"u.aa.6iđs3sa. borza dne 7. maja t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Papirna renta.........
85 gld. 16			kr.
	■	25	
114		75	•
101	w	70	m
878		—	n
278		—	n
126	W	40	IT
10	n •	03	i ■
5	II	94	n
61	a	82«/,	p
129	■	25	1»
171	II	—	■
103		95	■
95	—	20	*
105	It	20	
116	11	25	«
126	9	—	
119		—	i
98	n	60	
176	n	25	n
18	n	75	■
116	*	—	n
201	•	90	*•
5" „ marčna renta.......
Akcije narodne banke......
Kreditne akcije   ......... 278
London  .... ...
Srebro...........
Napol. ......       . .
C. kr. cekini    .   . . ....
Nemške marke . .
4°/o državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld.
Ogrtka zlata renta 4°/0    .   .       . .
,    papirna renta 5°/u......
5% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5,J/„ 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 41,,"-,, zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke    ....       100 gld.
Rudolfove srečke.....10 p
Akcije angin-avstr. banke .       120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v
Zahvalo
izrekamo vsem prijateljem in znancem za sočutje mej boleznijo in o smrti, za obilno spremstvo k zadnjemu počitku našega nepozabljivega sina, oziroma brata in svaka, gospoda
VOJTEH-A SAZER-JA,
posebno pa se toplo zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev in si. delavskemu pevskemu društvu „Slavec" za lepi veneo in ginljivo petje. Na GoriČici (Domžale), 7. maja 1886.
(326) Žalujoči sorodniki.
Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani uljudno naznanjam, da se moja
knjigoveznica ^
od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na »v. Petra eestl it. 6, nasproti gostilne „pri avstrijskemu cesarji". — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobro po-streči, kar mi je lahko mogoče vsled lepo in drobro urejene knjigoveznice, oskrbljene z najboljšimi in najnovejšimi stroji za izdelovanje raznovrstnega dela. Priporočam se čast. predstojnikom in knjižničarjem čitalnic in bralnih društev, članom „Matice Slovenske" in družbe sv. Mohora za vezanje društvenih kmig. Izdelujem vsakovrstna knjigovezna dela za uradnije in župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd., ter se priporočam za galanterijska in kartonažna dela z zagotovilom nizke cene in brze postrežbe. Vnaujim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vozne in druge stroške. Ljubljanske gg. naročnike pa opozarjam, katerim čas ne dopušča zaradi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj pošljem ponj ali ga sam prevzamem. Vedno bodenu pripravljen vsako najmanjše delo prevzeti in točno izdelanega vrniti. J Z odličnim spoštovanjem *>
FRANJO DEŽMAN, I
27-1) knjigovez. _J
Lep travnik
s kozolcem in shrambo za seno,
ležeč blizu (.liuic, na „pasjem brodu" imenovano, bo proda iz proste roke. Bolj natanko se izve pri lastniku v Florljan»kllt ulicah M. »». (313—2)
Radence
Vsled obilnega ogljenokislika, natrona, lithiona je radvanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu, kamnji v želodci, me h ur j i, ledvicah, zlati žili, bramo rici, brahoru, zlatenici, želodčnih leznih. katara. Kopdji, »tarnanja, mUtrttijt
s svojo jako obilo .,natro-!ithion-kiilino". Garodovi poskusi sn dokazali, da je ogljeno-kisli „Lithion" pri protinu najboljša in najgotoTtjle
zdravilo.
A. Bta»«oll t (iorlct, t Coljt in Mariboru t vl«ki ipec. trgovini.
CHAMPAGNE
AYALA & Ca
CJIhvh« zaloga v Ljubljani pri
Var«tvnazn:unk;i. g. PETER lASSMK-u.
S Med vsatovjij
• št IK©. SO Icr. •
• Garantiran pitanec 5
% v škatljah po 5 Ko., Ko po 8o kr., škatlja 30 kr., P m     se pošilja po pošti proti predplačilu ah povzetji. ^
• V Mlciilili nit ti o 1 Kil o eeue|o. •
S   OROSLAV DOLENEC, S
J sveoiir, (84-13) l
^ \ LJubljani, Gledališke ulice. fc,
VELIKA
500000
m a- x 3s:
kot največji dobitek v iiajitre< ne-|em n lučaji ponuja velika od Ham-bnrNke države majainčeaia deiiiirna loterija.
Specijalno pa: 1 prem. a mark i00000 1 dobit, a mark 200000
U dobit, a mark 100000
1 1
2 1
2 1
5 3 26 56 106 253 512
818
31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit. a mark
dobit, a mark
90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 145
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se Izžreba 50.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in steer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v Šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, speuijehio pa na 300.000, 200.000 mark Ud.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, nuj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci bo prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.30.
1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.0O.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniui državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno pO načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srećke pred žrebanjem nazaj vzeti iu dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni nacrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče VBa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitri), vsekako pa pred
15. majem 1886
nam direktno doposlati.
(238—8)
VALENTIN & 00,
Bankgeschaft, HAMBTJEG-.
j i
Prejemlje vsa
v njegov strok spadajoča dela
■v mestu ln. na, deželi.
Znano reelno delo.
Nizke cene.
(274—13)
izdelovalec
oljnatih barv, lakov, firnežev
in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo.
LJUBLJANA, tik frančiškanskersT mostu. LJUBLJANA.
Samo kemično čiste
oljnate barve,
in firneže.
Prodaja na drobno in debelo.
Najnižje cene.
/.datelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".