j, vstk ll0 rllf Qeli ln ,tt»lioP PRO ¥ TA glasilo slovenske: narodne podporne: jednote Jssoed deity except Sundays end Ho Ud Ays V: vea« TssL^'s^^s: Afi^rciRc Chicago, ill., sobota st. septembra (september) tti7 Stev.-number m delavce pri-IPrcdscdnik hoče Junkcrii odgovor-Kongresna preis- Švedska vlada do-Na zapadni fronti luje prffic- vedeli resnico o ni za krvavo sve- kava radi Helfi- živela poraz pri i divjalo l|uti lih stanovanj. Mooneyju. lovno vojno. preiskava SE EO vrftlla na dva načina. AVSTVO PRIPOROČA GRADNJO Hlfi it bivajo delavci v lese i Obsodba Mooneyja je vsbudila po-^ barakah in hlevih. * | sornost po širnem avetu. besed, volitvah. boji. Ift^ton, D. C. Koii*re* "jjvlaih pravico, d« vzame a ii gradnjo hiš civilnega Jnkt-va kor v vojnem čaau, Ma postava na Angleškem, aaj dobi moč, da vzame nenaseljeno zemljišče za , .hiš, kot določa "postava kflaikem. Dajte vladi .pra vi -4, vlada preskrbi dobra in poslopja, <1» zadostujejo (i družiti, ki zdaj prebiva-[t tovornih voseh, šotorih in podstrešjih za silo v bli -fvelikrh municijskih tovarn v . 0 Angliji poročajo, do «i miljon hiš za delavce, g jf pridobila izkušnje v voj-| industriji. I, jo glavno toč ke programa [ gradnjo delavskih hi$, o kate-idaj razpravljajo voditelji ne in kateregfl predlože kot potrebo, kakor jc bila po -i u zavarovanje vojakov. tn je delo Chan. K. Whitn-urednika strokovnega lista (ktov, ki je povzročil, da je tklicana konferenca od de -odbora v narodnem o -nem svetu, da na nji raz -ijo o oskrbi delavcev s stanji v vojnem času. fttiker je v avoji spomenici, lje predložil upravi, dejal, do acija taka, da mora nekdo t pričeti z gradnjo hiš zn de-v velikem številu, fn za to i je najbolj s] s »sobna vlada. Haker pravi, da je britska *tt|*!r*1W]iSM HTUJTradi -l delom je pričela ns ob-,kotw zahtevale potrebe. In ► je treba z gradnjo delavskih |prit'eti tudi v Ameriki, da se mre pomanjkanju' stnno- fradnjo delavskih hiš stu j dve poti. Vlada posodi ve-i vojnim dihava tel jeni denar,' 1 agradf lušo zji svoje delavec, ■ satanovi stavbi nsko dru »p načinu, kot so Januarske jrnior, <|« pomaga ljudem, ki mulo kapitala, dn pridejo »jih domov, Vtaker predlaga, da kongres ® najmanj *HHi,000,000 za nj-> delavskih hiš, da lahko »»o ali indrrektno zgrade hi-140,000 družin. To bi bil prnk-učetek programa. Priporoči. da vlad« retevirira vse ho v bližini takih tovarn, n prepreči povišanje na -me. ki gu jo izdal Samuel a prvo konferenco, poli dn je podala situacija gl«- pjwinj *clo resna ui podaje J Bridgeport, Coim., kjer vsako leseno barako in ® MraHaše. dmek umorjen. w T« — 11 let nega wilham Hhaferja so našli a prerezanim vratom v 1 Kivhvh sled je vodila spalnice <\o garažo, * ^li dečka. Njegovo M-J*"«L;i i« npala z bratom, T' na rokah in ns Vne rs ne niso nevarne. mJ ^t4frr' »ifiter umorjene C/4 * aretirali. Mati fc bi. "d mi,!,, K|"1 dok« z nje. d« je bil x SHinju I »o napadu je w pr.iti vratom. Tuksj * l>»hr*| in lttH f)b lierkneoht je to odprto heflin obtožuje pet Cla povedal v letaku nov konore8a. I Nemški mogotci so ga vrgli v ječo Britten obtožuje Heflina pacifia radi reentene'obtoibe | ma najslabše vrsU. Washington, D. O. — Predsed nik Wilson sc hoče prepričati, za kaj je bil Thonwis J. Mooney kot dinamitovec obsojen nu vešala. Da se dožene resnica, bo uvedena na njegovo željo preiskava, da pride resnica na dan o delavskih progonih v San Franciscu. Preiskava je odločena, k«r je prišlo »nekaj protestov od organiziranih delavcev, da je Mooney žrtev kapitalistične zarote. Predsednika Wilsona so tudi obvestili, da je ohsodba Mooneyju precej u-činkovala, da se pojavlja delavski nepokoj na zapadu v izredni meri. Preiskava bo dvojna. Justični department predloži popolno poročilo o Stvari predsedniku. Preiskovalna komi«ija, ki jo je hnemnval predsednik in katero vodi delavski tajnik Wil»*on, da pre&če vzroke za delavski nepo • koj na /.apadu, bo natančno in do pike preiskala Mooneyjevo afero. Komisija odpotuje v najkrajšem času proti zapadu, da prične z delom. Radikalni delavski voditelji v Ameriki in vodilne delavske avtoritete »o razložili predsedniku, da sovražne dežele izrabljajo Moo-neyjevo obsodbo za agitacijo proti Ameriki, posebno v Rusiji in ravnotako na Angleškem in Francos kom. Mooney je v Rusiji velika oseba; smatrajo gu za predbojevnlka svobode v Rusiji. Tako je tudi v drngHr ttefcela in nji»>i izvito postaja mednarodna. Medtcin, ko predsednik dela na tem, du se uvede nepristranska preiskava, ki prinese luč v kapitalistične spletke na zapadu, se strokovno organizirani delavci pripravljajo, da odpošljejo delegacijo v Rusijo, da odstrani dvom v vojne namene Združenih držav. Predsednik Wilson ne imenuje te delegacije, ker je //anj težko izbrati 75 mož, todu sankcioniral bo komisijo. Denar /.a potne stroške komisije Iro nabran potoni javnega podpisovanji, Centralna delavska unija v Warfiftigtonu, D. ('., v kateri so združene vse lokalne delavske strokovne organizacije, je sprejela rezolucijo, v kateri priporoča preiskavo vseh dogodkov, ki so v zvezi z dmanvitnim napadom na demonstracijo za vojno priprav-Ija nje in obsodbo voditeljev strokovno organiziranega dela-vstva. Resolucija je bila odposlana predsedniku Wilsonu. Organizirano delavstvo je pre • pričano, da nepristranska preis -kava dožene, da so bili voditelji strokovno organiziranega delavstva preganjat« po nedolžnem in da so postali žrtve kapitalističnih |spletk in zarot. združene države rekvi-rirajo velike ladje Washington, D. C. — Ameriška vlada rekvirira s 15. oktobrom vse trgovske ladje zs oeesnsko službo, ki imajo nad 2.500 mrtve teže. Vse ameriške trgovske Isdje v oceanski službi nosijo nad 2,000 ton, toda nektere ladje bile že rekvlrirsne. ton posojilo pranciji London. — V hiu 191 ti je dr. Kari Liebknecht, socialist, ki je od začetku vojne dolžil juitfkerjo, da so zakrivili vojno, tako jasno razložil hudodelstva junkerjev, da so odločno zahtevali, da morajo utihniti njegova usta. Radi ob-sodbe juttkerjfv, ki jo je izdal v letaku, jc bil vržen v ječo. Oblasti so se trudile, da zasože-jo letak. Kljub njih prizadeva -n ju se je razširil po vsej Nemčiji in prišel je v roke tudi rOtterdum-skernu poročevalcu "London Dni ly Telegrapha". Dr. Liehkneeht obsoja v letaku upad v Belgijo in -Luksonburg, roikrinkuje tajno diplomacijo in svari svet preti militarizmom. — Najvažnejši odstavki iz letaka so' sledeči: "Nemška vlada je v socialnem hi političnem življenju orodje za izkoriščanje in potlačenje delav -ske mase. Služi doma in v iuo -ztsastvu junkerizuiu, kapitalizmu in militarizmu. Ona je brezobzirna zastopnica ekspanzivne politike na svetu, najmočnejša gonite -Ijieu v tekoui za oboroževanje in vsled tega najtehtnejši eksponent za vstvarjanje vzrokov /.a seda-njo vojno. Kovala je zarote v družbi avstrijske vlade za to vojno in talui je sama sebe obtežiln z glavno odgovornostjo za izbruh vojne. A-raniirala to vojno, medtem ko je vodila za nos ljudske mase in eelo državni zbor. 'Primerjajte u. pr. molk o niti-mstu Delgiji, izdelavo nemške Bele knjige, spremenite v carjeve brzojavke 29. julija 1914 itd. Ona vzdržuje vojno razpoloženje naroda najbolj obsojanja vrednimi sredstvi, se vojskuje z metodami, ki *o strašne, Če jih sodimo z navadnega vidiku. Take metode so n. pr. upsd v Belgijo iu Luksenburg, strupeni plini, cepcKni, ki so odločeni, dn uničijo vse življenje, bojevnike in nebojevnike; torpedirauje Luslta-nije; sistem talcev ln kontribueij, posebno v /jičetkn vojne v Belgiji; sistematičen lov na malorusin-ake, poljske, in/ke in mohamr. danske vojne ujetnike v nemških j4*ni*krh taboriščih, da iz\H«' iz-dajaUsko delo v vojni in izdajal -sko vohunstvo v interesu centralnih Kil; pogodim podtajnika »m-mermanna s sir Roger fasemen -tom v decern. 1014, da formirajo opremijo in izvežhajo britske vo jake iz vojnih ujetnikov, da usta nove brltsko brigado v nemških jetniških taborih j poskus, da po raWjo civilne podanike iz sovražnih držav, ki hc nahajajo v Nem-prisilurin in Waahington, D. 0. — M ko raj *a-uesljivo pride zdaj do preiskave, na kakšen način je hotel Bernstorff vplivati na kongres v inte -resu Nemčije. Kongresnik Heflin iz Alahame je prod zborničnim odsekom isre-kri prt imen. Heflin jih ne obtožuje, da dobili nemški denar, ampak zahteva, da se preišče njih delovanje.. Imenoval jc senatorja Robert M. La Folletta iz Wisconsinu in kongresnika William K. Masona iz lllinoKa, Fred A. lirittenu iz IJlinoisa, Patrick I). N oil ona iz Severne Da kote in dolin Bears i« Severne Dakote. La Follette, Mason in Britten so glasovali proti vojni, Norton zu vojno, Buer pa ni bil član kongresu ob času vojne napovedi. Heflin jc imenoval Masona av • torja zakonske predloge za preklic vojaško obvoznega zakona, Zakonska predloga spi v predalih odseka. Britteu je vzbudil sum pri Hef-liniu, ker jc predložil predlogo, ki odvezuje Aineričnue nemške nu -rodnosti od vojaške klužbe, Britten je dejal, da se z njegovo predlogo strinjajo armad ni oficirji. Heflin obtožuje La Folletta, da je v mnogih krajih govoril proti vojaško obvoznemu zakonu. Vortona sopet obtožuje, da je hotel, du ga zbornica izključi. Britten je ta'koj odgovoril llcf-lin u Dejal jet "Mr. Heflin je,«to-rfr več kot kdo drugi v zbornici, da uniči sposobnost arm ude in mornarice. V dolgi kongresnitUci službi je Iril pucifixt najslabše vrste, zduj se pa inuskim kot vrnil -telj vojne. Heflin je vztrajno ulu-sovul proti pomnožit vi mornarice in armade, kot sta priporočala splošni mornariški odbor in gene-ral ni #tab. In on je človek in človek tistem imena, ki so zakrivili, 'da dežela ni pripravljena za da -našnjo veliko vojno. On je tisti Heflin, ki je sugesti-ral, da naj se požmie Itels hišs z bombami v zrak ob času, ko je predsednik Roosevelt imel v Kontih Booker T. Washingiona. V teh letih ga ui nihče obtožil, du je nelojalen napram /usluvl, Izdaje, ampak so smatrali i njegove besede /m izrar. člana zbornice. Zdaj, io Heflin stremi za sena-torsko i^ustjo v Alsbami, ho uiu mudi, da iimaže Čast in pi»štenost obeh kongresnih zbornic, ker se ne tflrinja z nazori nekaterih nov." Britteu je dejal, da se brinja, da se irvede popolna preiskava. proti podraženju mleka čij»i, ugrožajo. jih s temiranjem, za vojno službo i% izdajalskim značajem proti svoji Jnmas H. WH-deželi, in izrek, "ds potreba ne, ^^^^|k ^^ (wfit„. po®na zakonu • |ja izjavlja, da so producenti mle (Nemška vla.1« je silno jM-il- ^ ^ ^ ^^ ||( ^^ politične pravico ki ponmožils ir, ofitriw,ov,kf znU ^ Hve pricl A m klanja vse resne poH-1 prml velepo.40, vr«. ne je t mM socialisti imajo 86 po slanoev V zbornici Kralj ae boji sa prestol 4n priporoča kompromis Stockholm, 28. sept, - - Štetje glasov pri pravkar koučunih generalnih volitvah še ni končano, toda soeialUti imajo že zdaj Sti poslancev v prihodnji nižji zbornici švedskega parlamenta; razen tega imajo "seeesloitisti" ali socialistični razkolniki, ki so ustanovili novo Ktranko, 12 poslancev. Konservativci, ki so zdaj tvorili vladino stranko, so izgubili čes trideset mandatov. Pora* vlade je tako velik, da se kralj (lustav boji za svoj prestol-četo iu zdaj skusu doseči kompromis / zmagovalnimi socialisti in llberalol, ki so zu prvimi dobili največ mundutsv. Vladni sistem v Švedski je tak, da prevzame vlado tistn stranka, ki ima večino v parlamentu. Sicer pride v pošte v tudi višja shoruicu, v kateri še vedno prevladujejo konservativci, uii mod obema zhornicamu je bil prod volitvami sklenjen dogovor, da se mora vlada podali rezultatu volitev, lu rezultat je zdaj tak. da so socialisti ua krmilu iu za njimi so liberalci najmočnejši. Ako hoče vlada držati besedo, mora odstopiti in prepustHi svoje mesto zmagovalcem. Toda kralj je začel omahovati. Socialistično ministrstvo, v katerem bo morda par-liberalcev, je za njega prevelika nevarnost; lahko se namreč zgodi, da parlament nekega lepega dne v bližnji bodočnosti odglasujc, da so Švedjc lahko brez kralja iu proirlasl republiko, Vsled toga pjfponsi* krslj, da naj Ntrsitke sklenejo kompromis in sestaviju koalicijsko vlado, pri kateri bodo vso stranke sarftopsne. Skoraj gotovo je. da socialisti ne hodu privolili v tak kompromis. Socialisti so ves čas volilne kampanje vodili proti vladi odprt boj, zlasti pa. ko jc ravno med volitvami prišla na dan Imxhur-gova afera v ArgiOitliliji, ki je po-kazala švedsko vlado kot skrivno zaveznico Nemčije, dasiravno se ylada zdaj oteplje tega zavezništvu. Ta afera je socialistom veliko pomagala do lako velikega u*pc-ha. Iz Norveške, Dam&o ln Rusije prihajajo stranki mnoge čestitke na tako sijajni Zmagi, ARGENTINSKI PREDEDNIK ZADRŽUJE PRELOM Ve* je da* vojno Pred- reisksva v pisarniških prostorih Z v src mlečnih prndueentov", in IM NO na to je Wilkerson izjavil, mlečni producenti krivi; S|HM-szumiiegM doloeuiija ceil, , -.....— I Washington, d. C. — Amensks '' i" P«de| hi iz- vlaHa ptmodils Frsnciji $40,-000,000 Skupno posojilo zs vezni-! kom znsšs $2.4««,400.000. zlata prepovedan: --— v danijo. železnic arska sta ve a konca v kratkem D C - Vladal zlato v I Chicago. 111. — Ogibali««! J'- P'eoH, . k ,.„,,!« Vojn« u n- prn^il« ' l««^'™*" « " .. tK1JI1J,,„, ,„,„i mili- .krb« » U^T. v " : 'V;„............'/.jo. , pripravil* p« «• iit«..a»> tj...l • '«"ovH, ,M,,r'h ** jiinkf-r.tv it. ........i— SantiaRO, (ili, 2* M»pt. kabinet čilljslu- .republiki nes resigni.al. Vzrok je vprašanje. ' Buenos Aires. 2H. sept. »»editlk Irogoyeti, pacifist, .e brani Izvršiti sklep argentinske zbornico, ki je Klasova I a za prslom z Nemčijo. Velike ljudske demon-st racije za vojno se nadaljujejo. Položaj stavke je nespretne, njen Vlada se trudi d »meč I spors-zimii med delavci in kapitalisti. Rezervne vojaške čete oo pozvane v aktivno službo vsled štrajka. | Ls 1'sz, Boli vi js, 2* Hejrt, ('asopisj«' v Boliviji por.lvIja vi* do, da j - prKel /as, ko morajo biti u- republike v južni Ameri. j ki trdno solidgrne v *ke(ji proti Neiio'iji. Skleniti we imajo pogod-be z* skupno skeijo. V BOJIH SODELUJE ANGLE Sko zraCno brodovje Nemški protinapadi strti s veliki mi lsgubami sa Nemos. Unwlou, 28. sept. — lz lluogu poročajo, da vozijo Nemci veliko množino čet ia rm*kc ns zapadno fronto. Kodni želesniški in po*tni promet v Belgiji je ustavljen, da imajo vojaški vlaki pronto pot. I/omhni, 28, sept. — Nemški protinapad, ki Uo g* izvršili zadnjo noč blizo Zonnebeka, je bil docela strt, pravi danes uradno p(»i\sUlo. Dalje javljajo, dn se e trupel svojih padlih tovarišev. Angleži »o obdržali vse pozicije, Nemške izgube wo večjo 'kot so jih kdsj s* pretrpeli v tako kratkem času. Avstralsko čete so Tki etraijsll s strojnimi puškami ns Movražno iufanterljo. Vojni urad poroča, da Je bilo na ta način isstreljenlh 40,000 krogel a najugodnejšim učinkom. Zračne bitke *n se vršile skoraj pri tleh; tueat ahglcAkiih avijatikov je pa -dlo ill petnajnt nemških eroplanov je bilo izstreljenih ua seinljo. Nemci mo pričeli danes ajiftraj koncentrirali I jut to^niiški ogenj na izgubljene polije ob meniti ski cesti. Nsjsrditejšl boji se sdsj vrše na hribu št. 40 Ncvcrozapadnn od Zonnebeka. Vmtu hribov, sa katere se zdaj vrše boji, so zadnja ovira, ki šc loči zaveznike od flan diske planote To dokasuje, da so angleške čete dobilo v pe«t zelo važne postojanke, ki so za Neuans iz strategičnih ozirov neprecenljiv va i/giihu, ako hočejo obdržati dotični del Belgije, od katerega ss-vhd kontnda vse lielgijske obali, I'joti Nemci strahtNiia priznavajo, da jc situacij* z m nemško arrnsdo (Dslje ns 3. str., 1. kol.) ZADNJE VESTL 300 ČLANOV I. W W RANIM A RITI Chicago, IU. 38. soplombra. Zvosna vsleporota jo daaos dvignila obtožnico proti 300 vodit« Ijom I. W W Obtoženi so saroU ia tfa so ka-Uii preprečiti Uvajanj« vojaško ohvssnsgs sakons. NEMŠKI NAVAL ODBIT - VELIKA STAVKA V MEL BOURNU KONČANA. M«lboums, Avstralija — Naj-j večje «tsvk* v Av*trslljl je kon-Ičans. stavk* je pixels 2 svgusts Tako nemški »arialial « vzrokih in prl»-dHe ^ bile železnice, lil-^JfV|lll(,, „*'•«• .vojne, junkerstvu, sbsolu.U.rhi in | ke, rudniki, p. mik Im mnog* : ^e:^ - ........*...... ^taii^riL^^ ^ ^ ..................... ^rjl'xr v■Lus-ie* ohm, m«ai ftn militarizmom tisjvečjs ormfli.. vsakršne sile. Z vsdrž*lijem nej Stavno cenzure, in tsko naprej zaduši neprijetna Takt* in kritik-■jenih tnetoa, d* jih ne izve js> no«t. Kot »esialM sen. ns-elen »protnik le vojne in n« zaprefes zs mirovna pogsjaajs. Iz St-ii he«ed slerii, ds morsjo ksjzer in j tankerji bill porslrnrf, ds > mogoče skleniti mir in odpraviti Mllilsriaers, ki je eokljs zs člove- oksteje^ef* Iški nspredek. VREME Danes gotkejše vrnnc t IHi mt#isu, lahki j igo/spsdui vetrovi SoIomii vshod ob ft 44 s. iH i , Mjln/ni zahod oh p rs. London, 28 septembra — Nam ški protinapad, Id jo bil Isvržoa i v 6. t rte k ponoči bllso Eoaaoboka Jo bil odbit valod ognja is pušk, atrojnih pušk la topov i RUSI SO OSVOJILI OMARO Petrograd, 28 aoptombra ~ Rusi ao osvojili "Omaro aa kav kaški fronti, kt a« nahaja 34 milj aspsdno od M«rija. MINA JE POOEEEN1LA RU SKO BOJNO LADJO P«trograd. M. - »spUmbra — Ruski rasrussvalae Ochotnik jo v Bsltiaksm morja ssdsl ob miao ia •• pogrošni! prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja diMrvao razen nedelj in prazni kor. LASTNINA SLOVKNSKfC NAKoUNE f*OL>POKNK JEDNOTE i rnr u^aiit* po dogovoru. ICokopiai ae ne vračajo. Nirofbiiw: X dinjrne (irlavt (izven Chirafb) in Canada $S na teta, $160 z« pol leta in ?5c za tri meaere; Chicago in tao*em»lvo $4 60 na leto, $2.16 za pol leta. |l 13 za tri aieaeor.____ ■J" iu^Jj^^ n vi«, kar mm »tik a liatoM: __P10SVKTX 1 • tiste ljudi, ki ne mislijo Uko daleč kot sega njih nos. In če se kajzerjevi vladi posreči preslepiti nemško ljudstvo, da je za mir in da zavezniki hbčejo uničiti vse gospodarske pridobitve nemftkega ljudstva* potem bomo doživeli brezupen boj ljudstva, ki brani svojega tirana z vsemi svojimi močmi, dokler ne izkrvavi, ali pa podleže v demoralizaciji vsled silnih udareev, ki jih prejema od nasprotnikov. 2*67 Si "PROSVETA" Lawadala Affnut, Chicago, litino««. "THE ENLIGHTENMENT" Organ of lha Slovoaic National Benefit Socialy. lxaotd daily evept Sunday and Holiday«. Owaad by tha SUvvaic National Benefit Society. Advertiaing rate, on agreement. Hubarnption: United State* (except Chicago; and Canada (3 per year; Chicago and foreign countnea.' $4.60 per year.__■ Addi "PROSVETA" 2657 So. Lawadala Atomu«, Chicago, IlliaoU. Tolaf on I a v. nda I r 463S. katera živila'z večjim proizvaja - njeui kruha in izdelkov iz testa. Po obtfmriuk kahinjah ar pri ^ ■ hodnje tedne zniža hranilna vred White Valky, Pa. - Dela ae talnoMt porftij y Datum v kMapaju n pr. (Augmta 31*17) polcg vaiaga imena ia nBk|«f« paaaaai, da vam jo a torn dnevom potokla aarociaa. Ponovita jm pravočaaao, da ae vam no ualavi liat. PATRIOTIZEM LAKOMNIH KAPITALISTOV. Ce so delavci kje zaštifajkali, ker jim trmoglavi podjetniki kljub naraSčajoči draginji niso hoteli povišati mezde, takoj je zahreščalo v listih, ki zagovarjajo vele-kapitalistične interese in priznajo načelo, da ima vsak človek napraviti toliko profita, kolikor ga lahko pobaše* "Delavci so nelojalni, nepatrijotični, pronemški, za stavko se skriva pronemška propaganda itd." Za tem podlim obrekovanjem in natolcevanjem je prišel potem poziv na vlado, da napravi takemu početju konec, ki ovira vojno. V vladnih krogih se niso d osti ozirali na take pozive, kajti znane sti jim bile stvari: profit, draginja, delavska mezda in mizerna lakomnost po vedno večjem profitu v nekteri h krogih. * Vlada je preiskovala vse in tako prišla na sled, da so trustovci, ki izdelujejo ameriške zastave in jih prodajajo, dobivali profit od 75 do 200 odstotkov. Jemali so pravi oderuški profit in pri tem špekulirali na patriotizem ljudstva, odkar je bila napovedana vojna Nemčiji. Vladni organi so pred ameriškim ljudstvom z razkrinkanjem teh trustovcev razgrnili naiumazanajče profitarstvo, kar jih je bilo odkritih po napovedi vojne. Celo po manchesterskem liberalizmu je tak profit oderuški, ki se ne da zagovarjati. Pripadniki manchester-skega liberalizma pravijo, da izredne razmere v gospodarstvu zahtevajo tudi izredne cene. S tem pa ni rečeno, da sme kdo prejemati ali zahtevati oderuški profit, če se pojavijo v gospodarstvu izredne razmere. Celo narodni ekonomi, ki zagovarjajo kapitalistično gospodarstvo, pravijo, da tak profit presega vse meje dostojnosti. Ljudstvo je potrpežljivo, toda prejalislej bo zahtevalo, da se takemu nečuvenemu oderu&tvu napravi konec. Ce ljudstvo pride drt prepričanja, da tudi v drugih industrijah prejemajo tak profit, tedaj bo tirjalo najbolj ostre odredbe proti takemu profitarstvu. Najbrž ne bo potem ostalo le pri določanju cen po vladnih komisijah,« temveč bo zahtevalo, da sc podržavijo industrije, ker je to najenostavnejši in najboljši način, da se profitolovstvu naredi konec za vedno. Nemčija mobilizira vse svoje sile. Po poročilih iz $vice je soditi, da se v Nemčiji razširja nozado-voljnoat ined ljudstvom vsled kritičnih razmer in trpljenja mod narodom. » Komandant Bntlres, ki je tudi vojaški kritik y.a "Frankfurter Zeltungje na javnem shodu pred nedavnim Čattom dejal, da je skoro izključeno, da pride'mir pred to zimo. "Povejmo našim ljudem že enkrat reanieo, mesto dn jih vedno pitamo z nnvdušujočtmi govori in opajamo s frazami. Pojasnite jim potožaj tak, kakršen je, no ]>a tako, kot ga slikajo oftcijelni krogi kot neresnico. I*«, če jiyi ne boste skrivali ni-čenar, ho ljudstvo pripravljeno P WVNln iMko zgodi da odklonijo trn jen rasten inir. Z vstopom Amerike v vojno i- NEMSKA MIROVNA PONUDBA. Mirovna ponudba nemške vlade, v kateri obljubuje, rfa izprazni Belgijo, je navadna šahova poteza, da potolaži nemško ljudstvo in gn podžge k vstrajnosti v vojni. Nc •mčija hoče prepričati nemško ljudstvo, da želi mir, dasiravno njene armade stoje na sovražnih tleh. Izprazniti hočejo Belgijo, toda sovražniki nočejo miru, ker so sklenili, da uničijo nemško ljudstvo in ga oropajo vsake možnosti, da živi doma. Tako postane Nemčija zopet izseljenska država, ki daje največ izseljenikov za razne prekmorske kolonije, ki so pod oblastjo tujih držav. precej dobro, za«1 ozek je pa »dvi- j wen ml proators iii deisvca. Draginja nam tudi dela velike i preglavice. I'pali suio, ds bo Hot- ■ ver znižal cene živilom, pa do se-1 daj tega še ni bilo opazili; uiego« e se zgodi v bližnji bodočnoati. Društvo Al. 142, S8PZ., je pred kratkim priredilo veselico, ki je izvrstno uspela. V imenu društve-uega odbora se zali valim vsem, ki so prrjiomogH k uspehu. Nsš sof. klub at. 195 I udi dobro nspreduje. Novi člani pristopajo in tudi v drugih ozirih srno dr -lavni. - ' Opozarjam člane kluba, da se udeleže polnoštevilno *cje dne 7. oktobra. Na dnevnem rrtJu bo poleg drugih važnih točk, tudi veselica ,ki jo nameravamo prirediti dne 13. rActolTra v Slovenski dvorani. Vabimo vsa cenjena društvs, dn hc te veselice udeleže. Vsi ste do brodošli. Tajnik kluba št. 195. Bridgeville, Pa. — Pred nekaj leti, ko sem se priselil v ta kraj, ui bilo skoro nič Slovencev. V zad-njfrli dveh letih se jih je naselilo precej, in imamo tudi društvo, ki smo ga ustanovili pred enim le • t oni in. ga pridružili &NPJ., pod imenom Nova Domovina. Dne 22. aeptembra smo priredili prvo veselico, ki je za naše raz -mere izvrstno uspela. Pomagala so nam društva št. 6, št. 166 in št. 172, SNPJ. 'Pričakovali snto, da se tc veselice udeleži tudi najbližnje društvo v ti okolici, z ozirom, ker so nam pismeno naznanili, da se jc nameravajo udeležiti korporativno. Naši člani so jih čakali na postaji, pa so se morali vrniti sami nazaj. Kaj je bil vzrok, da jih ni bilo, mi m znano. Štefan Vozel. Cflfi delavske stnafce. ZA 13,000,000,000 Out, --SVOBODE PRIDE K" Predno je moderni kapitalisti*- w . ----- Washing**, D c ** tsjalk MeAdoo i ^^ ** predsednik oktobra zs tri . »triuj^ ^ -»Ujerde nudbo, da je za obnovljenje Belgije. Berlinu dobi o vedo, tla moč nemške armade peša na zapadni fronti in da ir nemška armada danes na tej fronti v ilcfjmzivi, daairaVnn je lahko š, pred onim letom ^ZTsZ^VZZ^ izvrševala močno ofenzivne sunke. Danes so zavezniki,viti vojno na suhem, tedsj mora gospodarji na zapadni fronti. Spomladi jih pojača ame- podvwti velikamko ofenzive, ki riška armada in nemške armade pojdejo iz Belgije, če je ,,n mor* hiti lr,i|,a» ,r hočemo, gospodom v Berlinu všeč ali ne. To dejstvu je kajzerjevi vladi dobro znano in zatega* j porne mo^ niših na*protniko£ delj se posluži vsake zvijače, da podžge nemško ljudstvo govor nsm priča, da Nemei k najsrditejšemu odporu in obenem mu zamaže oči da P°1,IKmni upanje, 4a „A ______ .. . . . „ jim voje^anje a potspljnčami pri- se ne upre proti svojemu največjemu sovražniku — nem- /n)llgo. \ škemu kajzerju in pruskim junkerjem. Xs drugi at rs ni postaja ^rali- Kajzerjevi vladi je dobro znano, da cilj zaveznikov nif krsne čim dslje bolj kritično.. ni Belgija, ampak da zavezniki stremijo za odpravo mili- IWr?»nTk* i , ,___. . . . . , .... a ... Polsiroms prehsjamo v dobo, tanzma in a\tokracije, k. ugrozata vesoljni mir in silita ko bn prehranjevanje ljudstvs sa vse narode, tla izdajo /.a oboroževanje neizmerne vsote,msa težko vprsimije. WeerapeiM. ki bi si* lahko vporabi!»• v kulturne namene. / ,lft * »»idejo aredMva, ki bodo Izpraznitev l^lgije je zvijača, ki ne more nikogar Krw*r» m , j, v, . . , . . , . . f " ipreevj msiij kot prejšnje čsse drugega prepričati, da je kajzerjeva vlada ma mir, kot, r.mkuisli bomo u.d.nneatrti ae- Po rs bi t i moramo vsa sredftva, da rešimo za NeinAtjo najtežje vprašanje. Razni listi disk utirajo ta pro -blem na različne načine. Mnogi zagovarjajo, da pridelajo z um • nkn obdelovanjem več iita v okupiranih ozemljih, posebno ps v Rumuniji. Do tega jih sili omejeno pošiljanje živil nevtralnim državam iz Amerike ,kajti sedaj jih ne bo mogoče importirati skozi te države. Hrez dvom s računa Nemčija še na dve do tri leta vojne. V potrdilo tega kažejo vsa znamenja pri pravljehja. V Brnu na Švicarskem je nemaka vlada v začetku tfojne vzela v najem število stavb za tri lets, in je sedsj podaljšala •najemnino za nadaljni dve leti. Razredčene vrste v armadi na-domestujejo s strojnimi pušksnni in drugimi izboljšanimi pripravami v vojskovanju. Glavni namen Nemčije bo odbijati ofenzivo zaveznikov, in na ta način v od ft i takotzvano obrambno vojno. Večje ofenzive ni pričakovati od strani Nemčije, ker jim bo primanjkovalo človeškega ma-terijala. Nadalje prevladuje v Nemčiji splošno mnenje, da se bo nadaljevalo z brezobzirnim potapljanjem parnikov. Ce sc posreči v st rajali v bojuše par let, upajo, da zavezniki spo znajo njih bremriaeln načrt, poraziti Nemčijo. Sicer s tem ni rečeno, da si Nemčija ne želi miru. Ae prav zelo ga želi, ker ga zahtevajo življenski mteresi države. Ampak ta mir bi moral i>iti vsaj približno — nemški mir. . IV upanju, da dosežejo tak mir, izgleda, da preveč prezirajo dej -irtvo: vstop Združenih držav v vojno. Država, ki ima v sebi toliko življeraske sile kot ravne Združe -ne države, mora vplivati na izid vojne. Siecr jo pa nemški vodilni krogi prezirajo bolj navidezno kot v resnici. List "Frankfurter Zeitung" ironično piše: "Vest prihoda ameriških *et v Kvropo nam je pokazala jasno žalosten položaj Francije. Ponosni Franeozi so se morali zadovoljiti, da armade tujih drŽav kzvojnjejo njih »nago ... (Na nasprotni strani zopet vidimo, kako silno je sovraštvo Francozov do'Neincev. To sovrafttvo je večje, kot. njrh ponos na francosko armado in poklicali so ameriške črte v upanju, da odloČijo vojno v interesu zaveznikov..." Tako nemški list. Medtem sc pn počasi svita med nemškim n^ro -dom. Klici po reformah, po mini, nočejo utihniti. Vprašanje na-stane„ bodo li ti elementi dovolj močni vplivati na politiko države. Za enkrat skoro da ne. Junkarji so ravno zdaj z vso silo ns delu. Ker jc ns njih atrani vsa militarist fčna maši na, je boj prati njim od wtrani zmernejših elementov zelo otežlročen. Oetndi je Avstrija za mir pod zniernejfiimi pogoji kot Nemčija, nima v sebi moči vplivati na slea-njo ,in je takorekoč prisiljena slediti politiki Nemčije proti volji velike večine avstrijskega prebivalstva. Oe nc pride vmes kaj izvanred -nega, bodo imeli zavezniki še pre-«ej trttda, predno porazijo oholi kajzerizem. Možnost, da pride kmalu mir, je lahko v slučaju, da nemški nut od sam vzame vladne vajeti v roke, ali tla ztiiAi trhla stavba avstro-da ho utpeftna. Samo odbijanje *o-|ogr*ke monarhije, in bi na ta na-I vratnih napadov, ne ho utrlo odqein Nemci isgnWIi avojo najboljšo oporo. Toda Avfttrija je tako močno v krempljih -Nemčije, da je le težko verjetno, da pride do popolnega poloma Avstrije potom notranjih sil. iti ras voj pospešil postanek rez-rednih stanovskih organizacij ter s tem povzročil poostritev razred nih bojev, je bilo malo prijste- ______ „„ ljev ljudst va, ki so se zavedali da, na^r,f' ki nosii° P« -tiri Z lekosežnih posledic neraščajoče- "*a *»dWžnie « ga in nepretrganega konflikta, pozam*« med orgauiziranirai delavci in ko- n°!* u Atlrir> vrwi"tKti. p» Simon Fourier in thren so proro- M!, e l,roda^ »n da pri; kovali, da bode doba industrije doba najtemeljitejših preobratov. 1'sodbo kapitalizma in njega po men za razvoj delavstva sta zlasti t-f J° v*ako lHo dne i: ______i. \m__k*. m___r.____ novembra razumela Marks in Engels. Pozna nje zgodovinskih zakonov postanka iu napredka kapitalizma jih je nsilil poziv na delavstvo vseh narodov, da naj se mednarodno združijo, če hočejo zagospodovati svet in postati svobodni. Le pols-goms prihaja potem delavstvo do spoznanja, do stremljenje in po pospešitvi splošnega razvoja. Cela desetletja se zaman trudijo pr-* vi agitatorji socializma; da bi združili proletary v boju proti izkoriščevalcem iu špekulantom in tako postavili prvi temelj stranki bodočnosti. Toda delo kulture, in združevati ja ne more ostati brezuspešno. Danes je po vseh kulturnih deželah sveta rftranka delavstva najmočnejši faktor v politiki in v gospodarskih bojih. njim obresti pred in ,Hl r, brn 1927. Obveznice ed le. novembra t. i ^ Zakladniški tajnik M.-a. vi, da je nemogoče iu obveznic bo izdanih, šu/ilo nic je odvisno od podpis, te jih bo podpisanih n«d «! 080,000, tedaj jili bxfijo vico števila, ki presega nor§ Število. (> h0 podpisa.* ♦5,000,000,000, izdajo ob\>* ♦4,000,000,000. Obveznice nistt podvržene uemu državnemu 'in "Uka davku. Izjema je za dedim vek, naraščajoč dohodnin« vek, davek za nadprofit i profit. m RUDARSKE STAVKE NE Washington, D. C. -II Milijoni l/°Vnifiki operatorji so odi glasov se združuje fia imenih soci- zah,love 5,1 ^ slističnih kandidatov. V najglav-1 ^T " .z.. , ... . T" .. i kljucku, toda konferenc nejsih parlamentih sveta tvorijo I . .. . . socialisti najmočnejšo parlamen- , . „ «n • . , ._. „ VT. . ' .. John P. \\ u c, predsedn tarnu frakcijo. Ni je kategorije , . .... j , .. ,. . . :darske organi'.ame. njiv delavcev, ki ne bi imeli svoje or- ,. - . u «i f sploh m bi o govora o stav ganizacije, ni ga strokovnega ali 1.. . V « , •Lu*«* *LI • u a ko jc pričela konferenca političnega bojn, pri katerem ne Kto)njJ(j ruda-'e\ bi odločevala delavska razredna L. J . ni a J'v stranka. 'Naraščajoča moč organizacije je služila izvojitvi ne&tevilnih koristnih gospodarskih bojev in dosegi modernejše zakonodaje. Doseženi uspehi pa morejo ustaviti nafte delo in boj. Vsaka nova zmaga vsiljuje nov boj. Cilj de-laske stranke ni le izvojitev pro-letarskemu razredu ugodnejših delavskih pogojev v okvira sedanjega 'družabnega reda. Delu in boju stranke je končni cilj, popolnoma temeljita preuredba socialnih in gospodarskih stikov in zakonov. Ta cilj sc ne more uresničiti v kratki dobi ene generacije. Za razrušiti sistem, ki obstoji od najdavnejsih časov človeštva ne zadostuje trnd, boj m žrtvovanje •zavednega proletariate, ki je še hteve operatorjem. Rudarji zahtevajo: Petnajst centov jKivišanji de pri toni mine-run premo je nakopan s pikom ali stroj Povišanje mezde velja razlike, obstoječe med in ozkimi žilami, kjer strojem. $1.90 povišanje dnevne za vse rudarje, ki delajo v ku ali sunaj rudnika /a mezdo. 20 odntotkov povišanja za mrtvo delo. Pod odsek obstoji h štiri stopnikov iz vsake državr, majo nalogo, da zastopajo bore zahteve. Operatorje le pest najbogatejših opent (Operatorji pravijo, da »f jo priznati povišanja me«l^ le .le BANANE ZAST0HJ. Boston, Mass. — Komaj raznesla vest, da razdele bananinih vej zastonj, ker nn ne preveč zrele, m* j«1 w toliko ljudstva, ,,lflrl klicnti policajske rezerva TRGOVCI SO PEOSTOVO ZNIŽALI CENO ZA PE« vedno napram ogromnemu Stevi ■■ nrtm hi indiferentnega in nezavednega nl Pov,Mana " P delavstva mala, neznatna manjšina. Ali davno ta zavest zgodovinske misije delavske stranke (ki i-ma prevzeti po popolni dovršitvi! kapitalističnega procesa v svoje roke usodo človeške družbe, ki bode po tisočletnem gospodarskem in duševnem zatiranju, končno zopet prosta, dalje silnost in pomen rezrednemu bojn proletari-jata. Rocialnih razmer ni mogoče mahoma spremeniti. Stopnjeva-, T||l{ je sc spreminjajo oblike aiktema| Spokane, Wash, in naziranja mase. Pomen poli-! trgovci s premogom ■» tičnega in gospodarskega boja v j znižajo ceno zn prn'">« sedanjem kapitalističnem redu ni 75 centov pri toni, »« " presojati le iz stališča takojAnjih ka|i nn ukaz od vlade, koristi, ki donasajo delavstvu pomen tega neprestanega boja, toda je ceniti po nepostranem revoluci-onarmen vplivu na značaj in nazi-ranje delavskih slojev. Rrazredni boj spreminja duševnost ljudstev. Poraja se tako na obzorju človeške zgodovine novi razred lsst- RAKO KAPITALfflTI D OBLJTJBE Is* i Washington, D. 01 bi-Mia komisije i'' % nar je. ki izdelujejo ^ papir, da se morajo nini prostim naziranjem; razred, sporazumu za eene m r ki ima prevzeti mesto izčrpa joče-1 proda jat i pnpir ^ ga se kapitalizma. Neizogiben je' %{0Vt postanek delavske stranke: -ne-^ (>(ikir je bil narejen ■ preprečljiva njena zmaga. Delav- • ohrtnft komisija do'"-* ^ stva je bodočnost. Pospeševati ^ tovarnarji n« razvoj dejstev in ljudske dnšev- .>n aporacumn nosti je naloge delavske stranke, ki ima omogočiti na »vetu dobo svobode in sreče, ftm »tevilnejše bodo nsše vrste in čim silnejši nsši hoji, tem prej ho ljudaks pmsn-cipscija dovrftens. Zgodovina bo-dočnost! bo zgodovins ilelsvatvs Washington, D C Bil delsvsko jc eena p*d\* > ^ . v mesecu, zs štiri od«'**' LJUDSTVO ODLOČI O MAKU PU CESTNE ŽELEZNICI. ----- Sa. fraaeUeeToel. - fMr FRANOIJA JM KUPILA POL I superviaorjev je sprejel rezolucijo ORAMA RADIJA. Deaver, Oelo. — Francija je naročila pol grama radija, ki ga pošljejo v dvanajstih pošiljatvah, m «Wr enkrat vsak meeee v Fra urijo. Hew Orleans. U Towns, ki * Preden j Mlaalasippl j»» V0**** _ Ii sa nakup cestnoielesnilkegs om rež j a Union Railroad kompanije InAenirji so doWli nalogo, da ocenijo vrednoat železnice Preden Mim^yr ^ : j(|1) %e postane kupčija veljavna, se ime drvel orkan. ^ f u ljudstvo izreči a plošnim glssovs- ee v un njem sa nakup železnice. i »P»ds l' " 11 ■ ■ I j II --l ^^ _ ____^ i n* evropskem . v^t vnu*aiiLv*ih v ZT^T hZ^T* ™>m™ ,»i IJ ISU* v govor nakar je vsakikratnaatal j rn se ne bo. Kantela, Miekaelis ......rala in ,„«ft j, redgniral Av- bO|ISCU. Ilil^ji I®,1110,-1 Wwnllk P^- « > pre.nialH io ne bo govoril na .triji pa to ni ,*> volji in zdaj Ma ' . k^V ^n1 «,"Tl ,l',r ,4fcdJir,i enkrat ; ai Herlin in Dunaj v Wash, kdo bo. ___lK° J*' KMViiakij tMienll, ilu de- prihodnji teden nred nrorW.mJdo regenti .Ko je Kerenskij omenil, du ne de- prihodnji teden pred proračun-, . . kMte MavHko.voj.4ki delegat je v l|ebdn- akim odsekom na tajiti seji r.a /a- - __ BhV *T?. .'i** I. nflJ!J° |mUu,m *hU*1 Vli vrati .......... /bor, ki Poincare in Albert v smrtni ne- He je *e*H veeraj v plenarni seji, i je odgodil zborovanje do 3. ok<0- ! bra. Medtem bodo zborovali le od- Snn?! odavili le -pričo o- Angležev j zad U spomini leta 1915, I/morali ostaviti po stra ml p*>ra7-u v rokf katerega niao i>oi*hitl §Z,*u jc rAuj zaceljena '.L ie "dobro naplaeana. ffiU i- v fr«». armado kayulerije k. ik« ti*nOt*a, ko angleška utfrijM odpre I>ot na flandr-ipi|inrto. K<> se to zgodi, se n.o-,PSt......i umakniti na obeh kri- k lKM-.ejo doživeti zajetja in 2S. sept. — Sovražna ar-bila včeraj ii» zadnjo -tn aktivu« ob reki Aisni in veniunski fronti. Nenaden napad blizo Heaumonta nu , bregu Muse je bil odbit z i,,,i izgubami sovražnika. tr\m h/. Ismdon, 28. sept. — lini štah jc poročal sinoči o h()jil, 0h cestah, ki vodijo Xouaelteka proti zapadli. Hoji viie za posest Miši (Iheluvelt, | redim v nemških rokah. Viki nppadi )M0ti jugu so hili •t Atrleži sinoči niso pono-1 napadov, ker so iuieli pri prej-•j, velike izgube. Napadov se ndeležilo dvanajst angleških di-I Pri bombardiranju Ost en d a im-ja so angleške granate usmr-itirinajst civilistov. Iui odbili nemški napad. fHrograd. 28. sept. — V okoli-Ripr, blizo pskovrfke ceste in in Aliei mi se Nemci včeraj 'li/aii 'našim črtam,, toda bili liti. Na iumiu\ski fronti je -jnik pričel ofenzivo na črti ^eret-Onoudory; napadel je masah po vročem bonibar iijii in v prvem navalu jc pro-v naše zakope. Naše čete so oj organizirale protinapad in sovražniku nazaj. Vse napa-fmzicije so ostale v naših ro- čez London, 28. sept. »— rijski vojni stan javlja sle-i ruske fronte: 'ltlizo reke m nemške čete udrle v prvo jorusko-ruiuun-skih za'kopov in ailesti se s 130 ujetniki in več jnimi puškami. di iu zahtevajo nepostavno otvoritev finskega parlamenta, so zagnali bolševiki velik ti »up aplav- SIlTMSki Naredila a Patffaraa Jidnsti Uatauovljeua B. aprila 1904. Inkorp. IT. junija 1B07 v drl. Illinois. za iu odobravanja finskih Uporni-j sekt. Predsednik kov. otvoritvenem . govoru varnosti. Ameriški bojni stan uu Fran-! coskem. — Francoski predsednik zbornice je v pomore in belgijski kralj Albert Vi-Uikn ito nri i i, < ..i ii i., vi 1». :: j " N M'' st a komaj ušla Mlurli, ko stu s» V iSKujtc, prijatelji, le vri- sijajne »mape nemške armade Italijani imajo vso Banjšioo. Washington, 28. sept. — ltnli-*k« poslaništvo jc prejelo ura-poročilo iz Kima, so 1 toni dovršili okupacijo plunote jšiee. ('rte konzoliidirujo <>- Kornilovo afero novo Mie |Miy.H'ije in ofenziva se jact 'ministrov, ki zdaj tvorijo začasno vlado iu rezervirani so isedefci tudi za inozemske diplomate. Takoj po otvoritvi je govoril N. C. Čeidze, socialist in predsednik petrogradskega delavsko-vo- jaškegu sveta. Rekel jc, da jc prišel trenotek, ko mora revolucionarna demokracija zbrati vso svojo politično silo, ako hoče oču-vati pridobitve revolucije. Pričakuje se ,da se bo kongres bavil tudi s Kornilovo afero. "Ruskoje Slovo" prinaša inter-vju generala Alc'ksiju, ki pravi, da je odstopil mesto šefu generalnega štabu su ni o zato, ker ni zadovoljen s postopanjem napram Kornilovu. Po njegovem mnenju Kornilov ni noben upornik, temveč pravi patrijot, ki jc hotel u-vesti disciplino v umiado brez terorizma. Alcksij nima zaupanju v poroto, obstoječo iz navadnih vojakov, da bi Krfrnilova pravično sodila. Vzlic bojazni Aleksija pu nihče več ne verjame, da bo Kornilov obsojen na smrt. "Reč" imenuje ' drey f nai- llm, vlja -H. sept. — Vojni urad danes, du sc vrše manjSi; "Mi na vsi fronti. V sredo so; *i vrgli pet bomb na Podbr-, B«*'ki dolini. Priprav i- /,, M),v„ ofenzivo so v Italijani grade nove ceste'v okupirani!? pozicij ter Wke topove in veliko lozitio municije v bližino. Sredi-l*Hh(H|njeKji napada bo naj-•*kro|r Tolmina, kjer tiiso i-•'alijani posebne sreče pri ■'i« "fen/ivi. Halijani imujo tn-miioio, »hi m. morejo vporab-" Piina vsled terena. '••■/. London, aft. aapt Na N ' *'»ri in blizo Kala smo • ed.....čete. V o- ^»Mno o«ls«iaU; Jska VtgrW, bot WO, U Hali«, III. L PuUprt'dti*«!oik: J. l!ratWo>l«\ H. f. 1». 4, b(ix SS, Glrard, Kana. II. PiMlpradaeilmk: Jslef KuhelJ, tUOS Kwing Ave., Ho. Oklvagn, ill Tajnik: John Verderbar, S70K Ho. Ijiwudala Av«., Chicago, lil. Hlaaajuik: Anion J. Tarbovv«, I*. O. Ho« 1, Ciaaro, lil. Zapiauikar: Joku llslsk, 400« W. Blat H« , Ckieago, 111. MADSORNI ODBBK: Jolo Antbroli^, 9A1 bo K, Canuaatiurg, Pa. Paul Merger, 741 lat Ht., U Hslla, lil. P. H. Taurlier, S74 Almay Ave., Kockiiprius«, Wyo. POROTNI ODBBK1 Antoa Hraat, Nil — PMIi Ave., New Mulutk, Mina. JoA« Hadiiek, boi 4.1l!, Hmitlitnn, Pa. Rudolf FUtdrflek, «:i« box, Mriduevilte, Pa. Jakob Miklav«M^. L. Mo* Willock, rs.' M. Petrovkli, 14S1.1 llala Ave., Colllswoei, 0, UREDNIK • PROaVBTB"! Joke Zavertnik. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M, 1)., 9U0I! Ht. Clalr Avt., devalssd, Oblo. VHK UKNAHNK ZADKVK IN HTVAHI, ki a« tliej« «>• spfavs»gs odbora in H. N. P. J. naj ae potilJa,|o ua naalov i JOHN VKKhKItMAH, 2*117 Ho. Uwndsla Av«., Ckieago, IU. PRITOtVK GLKDK GRNKHALNKOA POSLOVANJA ae |Hi*IIJaJo ns nnalov: JO^.K A M MHOŽlC, Box 8(11, Cssonaburg, Ps. ZA11KVK PHF.PIHU1VK VHKHINK, ki ats Jik rallli prva lu drags In. ■t an ca, ae pošiljajo ua nsllovi ANTON IIH AKT, BU — »5tk Ava., Naw Duluth, Mian. VRI DOPISI, raaprsvs, llsnki, uaaussUs Ud. nS "Proavato" ae jioAilJaj" ns naalov i tlRKDNlftTVO M PROHVKTK", 8057—BP Ho. Uwndsla Av«., Chleago, TtHaota. VHK trPRAVNiHKK HTVAHI, naroinlaa, oglaai, M |k»»IIJ«Jo na a««lsvt UPRAVNlftTVO • VPHOhVKTK", UBftT— BP Ho. Uwsdsl« Ave,, OhlflSf». V koreapoudenrl a Ujsiltvon H. N. P. J., urednUtvom iu upravnlllvom "Prosveta" ne rabite luien uradnikov, ntarvt« naplllta naalav, ko Je tu nsvo-den ako Belite, da bo vaaka atvar hitro relasa. Hejo glavneua spravnega odbora aa vriljo vaako prvo «redo In tretji Mrtek v meaeeu. Zadetek ob eni url po|toldna. NORTH SIDE STATE BANK hock. sriuMcs. wyo. IMA KAPITALA IN BEZESVE >IOO.N».dO SLOVENC?, Ml »oMI|a»o duš nNa «H|aMl|«a » au»o «mm*«aa pa aaJaMgt mmS. Pl«eu|«aao € «d«l«ls« oBraatl BB laal« vlef •. MOČNA, KONZERVATIVNA IN NAPBIDNA INST1T0CIJA. Rima brzojavljajo, du je Nemčija tajno sporočilu jiapežu avoje isi« rovne pogoje iu gu menda ii«k<»-vofrila, du uaj poskusi z drugo mirovno noto. Kriaa s Finsko. Petrograd, 38. sept. — I* Her-singforsa prihajajo brzojavke, da prevladuje tamkuj velika razburjenost, ker je Talnimi, predsednik razipuščene finske Zbornice sklical poslance na zasedanje. Zbornica iniu biti otvorjena dnues. Sklicanje Bbornice je direktno nus-protovanje provizorični vladi, ki je prepovedala zborovanje. Kerenskij je pripravljen preprečiti Talmannvo akcijo s silo, ako ne bo izdšla pamet nu beseda. .Talmuun in njegovi pristaši ne taje, da hočejo imeti popolno neodvisnost od Rusije iu jih ni briga, kaj jMiroče sli stori petro-gradaka vlada. Finsko ljudstvo v večini se pokorava provizorični vladi, kl je obljubila, da hc ima neodvisno! Finske rešiti na ustavodajni skupščini. Ljudstvo stavi vse svoje zanpsnje v Nekrasova, r rMi* JE POZDRAVIL ^DBKI KONGRES Bolgarska je za takojšen mir. Washington, 28. nept. — Takaj fceleanieo. k roži poročilo, ki gu pripisujejo bolgarskemu poslaniku Siefiiuui Panaretovu, toda on taji, da je njegovo. Poročilo hc «lasi: "Bolgarija jc^šla v vojno z na-menam, da dobi nazaj Dobrudžo. Maeedonijo iti del Srbije, ki a« je izgubila po krivici v drugi balkanski vojni. llolKiirsku bi bila rajša stopil« v vojno na stran zaveznikov, toda zadnji so ji obljubili zahtevan teritorij le pod po gojeni, ako se Srbija aadovolji r zameno teh pokrajin za ozemlje nu račun A vat-Ogrske, Bolgarska sc s tem ni zadovoljil« in jc prestopili! nu stran centralnih držav, ko ji je Nemčija brezpogojno za jamčila zahtevane dežele. Ilolgur ska jc dosegla, kar je želela in zduj hoče ml". Zs interese nem ške "srednje Evrope" ae fiolgsri ne zanimajo." Velika poplava na Kitajikem Peking, 2«. sept. -- Velika po j vodenj, kakršne še ne pomni Ki tajsku, je zadela pokrajino Tiru TmIii. Nu miljnil* Kitajcev je brer doma in prizsdetc so tudi inorem ske koncesije, "glomus planjsva južnoiztočno od Pekinga je P«mI vodo, ki š** vedno narašča. Nemški deserter JI se množe An tis nt iška luka. Popotniki, ki so prišli iz llolsndske, pripove ' na ti ko je bil IhjIiiii tri dni in je Ac vse eno prejel 121* 41» in Mike Brunso pa je prejel i|»lt»."».(KI. Pišite zu pojasnilu na nnslov: (Jen. Mgr. T. tl. Johns, Heilwood, Pn., ali pridite osebno na delo. Vzemite P. It. R. all pa N. Y. C. — Dr. Koler SLOVKNBKl ZDRAVNIK ISIPiaaAv. The Pa C. & Y. Coal Company IZ CRAFTON, PA. potrebu|e 25 Slovenskih premogarjev za delo v njih rovih v Thoniburg, Pa. Premog je 5 čevljev in 4 palce visok, nI vode, ne plina, dobi* stre m. Delnvc dobro zaslužijo. Poulična kara do masla. PrldlUj pripravljali! za dolo ali pa se Izglasite v uradu v Crafton, Pa. Pojasnilu ae doU' tudi na »04 House Building, Pittsburgh, Pa. IW «r*l» 2s. sept. novegs generalnega ftivernerja, - ^ |)M.MMI|. Mll ,, Finske, ki je pred kratkim "■fH^u^kJh vojakov dezertim mestll odstopiV*egs I, armAde v jlelgiji in pobe« Htankoviča. Nekrnaov je bil n- y ||o,-1M,ijo. vzrok liogs - - Keren- jnan^ni minister in po »na .Iv« ledna IVrkve 01 Me, % »Olje »t« **" tasovanjs » ' V1 »'• Pridite inipravi|e,ii km delo k rovn e«Mst«• Tree B m«iH» i sj. hamsam vb mli> H11 j HI M prl| AlfroS Zala, vlile N U »"liVnbo «li |ai prlglsaile dfktta. Pa., aH pri Mr, I II »oi laail* pri Bit V ar sen Taylor|u v li i SmllhfiaM B« , Plttabsrfti. Pa. J' pozdravil ljudski dnik v prejšnjem Kerenskijev^ ^ J«^ ^ dtl vojne. iROTkl nem. / k'Je Ml otvorjen sinoči ksbuietu; pof.nsn je kot pustljlrosti, kot Nemški kaneaUr Jo tUanll "'I *«voje nnaprvit- , . rajhitag Jo odgovoren "Kafcejo ksj Itoljše Amsterdam, 2* »ep« - U •v.zerWna vlsds nn lins jsvljaje, ds te*ko pričskovs ila. negs kanelarjevegs govora mi „„d llerllnom In OunsjMi. ra-r. regenatvs Poljake Vemški ln atrijski cesar ats se dogovo.il«, ds I »odo ns Poljskem vlsdall j(. regenti, dokler m najd^-J« •primernega ' »ooosrhs M*d te regente Je bil iiat novan grttf Ts r. The Penn-Mary Coal Company potrebuje 300 premogarjev z. i h/rih del«. N«*i rovi m v Heilwoml, I'«.. In v Clement, I'«., i«'!''« P. K. K. in NYC K K. železnice. Mi »Mamo nnjvUio leSvleo v tem okr«iu in mM UlaJi' ialužijo od *HK. .1«. tm n« v.h k h <1vh Mm, Stvar je '»dvijma od <1#lavca koliko naj »aluži. ker ml imamo vedno dovolj vow.v na raaoolagoaa prS in "i nI nobenih delavskih neredov. Dobre hi*e, dobra 1-ltn« voda, '"k Vrf,M j t^' priT'.» v i j«-n i za delo «11 ae oKlanlte pri C««r.l Manafar F. R. JOHNS v Hellwaod. Pa. SLOVENEC - GLAVAR INDIJANCEV. PovMt • zlatoiekalcih. — Spisal F. S. Ttuchar i) "Ti si zelo krut napram uieni, O'Bries in ne vem, kdaj aem to zaslužil. Rečem ti, da nimam in tudi nikdar nisem imel namenov avojega tovariši h na kak način oškod., kar ai mi podtikal! Po-misli, ko l»i na primer jaz tako o tebi govoril, ali bi m* ne maščeval nad menoj? .laz aem pa vse lo, dasi z žalostjo v areu — potrpežljivo prenesel,, upajoč, da enkrat uvidiš krivieo iu me proaiš od puščanja. Seveda nisem priliznjenem ki objema in poljublja; toda jaz spoštujem avojega tovariša Pavleta kot zasluži. Olo žrtvujem ae za njega! — Videč, da mora skrbeti za svojo družino, ga pustim da bodi poljubno na lov, dočini se jaz večino* nta aam trudim v rovu in akušam pomagati sebi in njemu. Taka je torej stvar; upam, da si zdaj sprevidel, in me v bodoče ue boš tako slabo So dil kot ai me do sedaj. Mislim, da bodeva v bodoče poslala boljša prijatelja, kot sva bila do sedaj," lo rekši je vstal iu mu podal roko. "Toda prej kot grem, želim, da se dodobra sporazume va in na to aporazumljenje tudi enega izpijeva Ali hočeš piti r" to rekši je potegnil steklenico v/ žepa in krepko potegnil iz nje, nato jo jc pa ponudil 0'Brienu. Žganje je bilo najboljše sredstvo* za pridobitev o'Brienove naklonjenosti, to je Urili vedel iti zato se je poslužil tega sredstva. O'Brien jc vzel •ftckienico v roke, jo milo in žalostno pogledal — ".VI o j star sovražnik," je rekel, "obenem pa tudi moj najboljši prijatelj ... Res jc, da si me pa h-nil v revščino in mizerijo — toda pil tc bom . . . Na tvoje zdravje, Grill! — Ker si ga pil ti, vem da je dober," in dvignil jc steklenico k ustnicam pil , . . in pil dvakrat — trikrat . . . "Irnam ga," si jc mislil Urili! "Njegovi nazori so sicer dobri, toda veliko preslab jc, da bi jim sledil. On lahko napravi še boljše sklepe, pa ne bo nil i enega izvršil sebi v prilog; siromak bo vedno orodje drugim . . ." In z zlobnim nasmehom ga je opazoval, bil zelo zadovoljen •.< svojim uspehom. "Ti pa nc piješ slabo žganje," jc rekel O' Bricn, ko je spravil precejšnjo množino zraka v steklenico," zdi se mi, da postajava vedno boljša prijatelja. Ako se bodeva vedno tako dobro sporazumela kot danes, te bom kmalu smatral eelo zn javnega dobrotnika.' "Dobro," je rekel drill; "jako me veseli •la sva sc tako sporazumela in da mi aedaj zuupaš* — Ve* kaj t Namenil sem se, da napravim moje--inu tovarišu nocoj veaclo presenečenje ... Ali mi boš pomagal pri tem poslu T" "Kakšno presenečenje nameravaš napruviti? o, to bi me veselilo, pa če nisem -zraven, odobravam vseeno toko namero." * "O.nkaj, da ti povem," pristavi skrivnostno drill, "in Če mi boš moral pomagati, dobro, ako ue, tudi dobro, silil te ne boni." "Dobro, le-povej!" je rekel O'Brien prijeruši zopet /a steklenico. "Tako; — le pij in poslušaj! — .Jutri jc Pavletov god, in on je danes zjutraj nični pravil da bo to ono najdolgočasnejših godova n j za njega kur je na svetu, ker nima sredstev, da bi napravil svojim prijateljem zabaven večer. Rekel je, da i-ma komaj za življeuske potrebščine, in to mu jaz verjamem ker dobro vem, koliko dohodkov ima. .1 utri poteče tudi obveznica, katero jc dn! O'Neilu za posojilo; mislim,-da ti je tndi znano kako sc počuti Pavel napram 0'Neilu v drugih oziroh..." "Da;" reče O'Brien "/.di sc mi, da je na njena precej ljubosumen." "Ali ne misliš, da bi bilo veselo presenečenje /n Pavleta, ako bi zjutraj ko bi vstal dobil na mizi pobotnico, da jc obveznica izplačana?" in drill je pomenljivo pogledal 0'Brienu v oči. "O, aeveda," odvrne O'Brien, "toda mislim, •la bi bilo /a njega še veselejše presenečenje leo hi on zjutraj vstal iu pronajdel, da si to obveznico — li plačal . . . "Veselo ae je zasmejal in zopet pil. "Ah, to jc skoraj nemogoče," reče drill za čndeno. "Misliš, da imam toliko denarja na razpolago' Vem za načrt, kako g-i lahko veselo izne-nadinio in obenem povemo u dedščini, ki jo ima dobiti njegova žena." "No, če je to vse kar nameravaš storiti, pa rea nc vem, če je potrebno, ker to bo na vsak način ie sam zvedel, — ali ne T" jc nagajivo rekel O' Brlcn. Žganje mu je že sililo v trlavn in kmalu ni vedel kaj pravzaprav govori z d ril lom. Počasi, toda sigurno gn »c pridobival drill /a svoje zlobne nakane . . Nevoščljiv os t, škodoželjnost in zavist, spojeni z divjo strastjo, mu iti*i dale pokoja, dokler nc izvede svoje umazane namere ... . • "Da," odvrne drill hitro, "tods če ti greš k Mregarjevim iu rečeš ženi, da naj nocoj še nikar »tc pove možu o dedščini. bo gotovo vbogala. ~ Med tem časom se lahko dogovorimo za sestanek med O'Neilotn in RožrS enkrat nocoj; in med lom ko bom jaz Bregarja pridržal pri "Orlu," o-na lahko plača O'Neilu obvezni«-.«, ter predloži jutri Pavletn potrdHo, da jc Utn izplačana. f.» bi *iib» jako veselo presenečenje zn njego\ lojalni dan . . • Ali /dej razumeš nioju namero'" "Ah, da; mzumem - razumem t" je mrmral O'Brien, ki je čutil že močan alkoholni pri?i*cl< v možganih. "Ali mi hočeš pomagati pri >10 poslu f vpraša / vsiljivim glaaom drill "Na. le še pij io odlo-či se!" To rekši mu zopet porine »tcklcnico v roke. «»' Brien je dvignil steklenico k ustom in nr d a bi pil, jn je poheail in rekel hi ipavo /.di se mi, da bom z« vidno ostal pijanec, dasirevno nem večkrat že nameraval opustiti pi-jao.-cvenje Veš, Jim, ko sem zapustil svej dimi, mi jc mati rekla: "Sinko moj " — /daj greš od mene . . . Bojevati se boš moral s svetom... T* o jo roka 'naj bo močna, Tvoj razum jasen in čist... Xe vdajaj se žganju, eiu moj — ako hočeš, da boš kaj veljal na svetu! Ako me ne boš vbogal, Ti bo žal pozneje, ko pride — spoznanje . . .! — Ta mati je zdaj že v grobu, »Jim, toda jaz pogostokrat premišljujem te njene besede, ter sklenem, da se pol>oljšam; toda ne morem ne moreui' Kaj je v žganju, da me ima tako navezane'41: — Moja mati je rekla; 'nikdar ne pij"; vsi moji prijatelj!* in še li zraven, pa pravite: "pij — le pij O'Brien"! Kaj mi je pri vsem tem storiti?" ln držal je steklenico visoko v yzraku, tla sc jc bleščala v luninem svitu, vidno priča kujoč Oni-lovega odgovora. V tem trenutku poči puška izza bližnjega drevesa, in steklenica se zdrobi v tisoč koscev, drill in O'Brien prestrašeno odskočita, dočiut Pavel Bregar atopi izza drevesa, položivši roko O' Brienu ua ramo; mehko reče: "Vbogaj svojo mater, O' Brien! Ti imaš h-liko prijateljev, ki so vrcsnici, ali pa se le delajo prijatelje; toda mati jc bila samo ena osebu na svetu zate — vboguj njene nasvete! oaobito še, ker so tako blagohotni ..." drill sc jc pri poku puške zelo prestrašil, misleč. «la so Indijanci v bližini. Ko pa jc opazil Bregarja, sc jc takoj pomiril; in ko je slednji zob lju čil svoj govor, jc pripomnil: "litthko se zaneseš, du iz te steklenice ne bo več pil, ker si jo razbil, toda dobil bo kmalu drugo" d'Bricn je vstal s svojega sedeža iu opoteka-je se proti Pavletu jc izjavil: < "Jim ima popolnoma prav. Dobim kmalu drugo! — Najboljše bi bilo zame, ko bi bil ti malo nižje meril ..." "Nc, ne, O'Brien; v tebi jc veliko dobrega. Le pijančevanje opusti, pa boš videl, da jc svet lep in da so šc ugodnosti zate na njem ..." 0-brnivši sc k Grillu, je nadaljeval: "No, kako pa jc z rudnikom? Sinoči sem sanjul, da sem postal kar nuenkrat zelo bogat.Zjutraj sem bil kar jezen, ko sem sprevidel, da so bile samo sanje. Skoro sem obupal, da bi midva kdaj dobila zlato v najinem rudniku; toda dela sc bova oprijela šc, kajne da? Kdor nc odjenja gotovo doseže svoj cilj, če nc prej po na starost." Veselo je stisnil svojemu* tovarišu Grillu roko in se napodil proti rovu, ne du bi bil opazil, kako je novica o njegovih sanjah zadela Grilla. Ko je bil toliko oddaljen, da ni mogel slišati, jc Gj-ill potresel O'Briens za rame in rekel: , . "Do sedaj rai šc nisi odgovoril. — Ali ml boš pomagal izvesti načrt, ali gu bom prisiljen izvršiti sani?" O'Brien jc počasi vstal, pogledal zmedeno Grilla in rekel: "I)a, jaz ti bom pomagal, kajti Pavel jc najt bolj pošten in pravičen človek, kar sem jih še srečal. Pomagam tj, ker mislim, da bo to Bregarja razveselilo; ako bi pa v tem obstajala kakšna nevarnost za Bregarjevo družino, bom pa storil s tvojo glavo isto, kar jc Pavel storil s steklenico . . .! Upam pa, do imaš poštene namene." ,, Po teli heaedah se jc napoti) proti Bregarje-vim. Grill jc sarkastično gledal zu njim in se nu tihem posmehoval, kajti načrt sc mu jc do sedaj dobro iztekel in /.gledalo je, da sc mu'popolno-m a obnese. Nabasal je pipo in jo zapalil. Opazoval jc frfetanje večerni ptic in puhal goste ohblake dimu v zrak. / Grill je vselej kadil kadarkoli je kaj važnega premišljeval ... in v tem trenutku so mu ro. jile važne — zlobne misli po glavi . . . O'Neil in Anderson sta počasi korakala proti Bregarjevi kolibi, in ko sta prišla do nje, jc Ot Neil potrkal na vrata. Vtihnil je materin glas, ki je baš pela svojemu ljubljenemu detetu uspavanko; naslednji trenutek sc prikaže Roža na pragu. ' Bita je krasna, 'dasiravno jako priprosto oblečena. ftopek divjih rož ji je krasil prsi; iz oči sta ji sijali sreča in zadovoljnost. O'Neilu sc ni še nikdar zdela tako krasna kot zdaj v luninem svitu. Tudi Anderson je pomežiknil z očesom in dregnil 0'Neila s komolcem. Ko je Roža opazila 0'Neila, je zardela do ušes, kar jc tudi Anderson opazil. Povabila ju je v sobo ln jima odkazala sedeže In ko je O'Neil videl v njenih očeh vprašanje: 'kdo je tujec,' ga ji jc takoj predstavil, nakar se je Anderson v-Ijudno klanjal in ji voščil dolgo življenje, vedno zdravje itd. Nato je O'Neil izjavil, da je prišel gospod Anderson glede neke važne zadeve, katero bo s njo sam rešil, dočim se je sam oprostil re-koč, da ima važne posle in da mora iti domov. Odvetnik se mu je prisrčno zahvalil za izkazano naklonjenost, ua kar je O'Neil odšel, pustivši Ro. žo in odvetnika sama v kolibi. Resnica je, da O'Neil ni imel izvršiti važne-ga poala,* le v bližini Roše se je tako nemirnega počutil, da ni mogel dolgo vsdrftati. Rtari spomini so ae mu obudili ... in šel je pod milo nebo — hladiti si rsshurkane možgane , . . Koje O'Neil odšel, se je odvetnik Anderson nekolika odkašljal in po par navadnih vprašanjih prišel na atvar, radi katere je prišel k njej. "Kakor sem se informiral v tem kraju, je bilo vaše dekliško ime Sehlomcr," iu ko ga je Ro-ža zagotovila, da je to resnica, je nadaljeval: "Tako, gospa Brogarjeva — jaz imam neko zelo dobro novico za vas. — Morda ae šr spominjate vašega at riea Jarka, kateri je lansko jesen — umrl? Zapustil vam je--Ne jemljite si tega preveč k srcu!" je vakliknil ko je videl, da se pripravlja tla jok, toda solse so Že tekle . . . V takih slučajih je jok nekaj navadnega, da-airavno vaelej ne prihaja od area , . . (Dalje slsdL) I Lovro Kuhar: TADEJ PL SPOBUAN. "Vrag (Dalje.) vzemi sireno in tovar- no!" je godrnjal, vzdramivši sc in s« hotel potapljati. Naposled je vendar vstal, zajtrkovala sva I kavo iii potem šla v tovarno. Jaz sem šel ua svoje mesto, Tudcj je ostal pri vratarju iii čakal ua povelje. Želel sem si, da bi delala ; skupaj, ali moja želja se uii ni u-resničila; njega so uvrstili uied iiulugatelje, dočim sem jaz delal pri porivačih. Porivači smo V skladiščih nakladali zavoje na težak, okoren voz, katerega smo potem rinili samotež po tračnicah preko skladišča do naklodišču. Tam so 11am odvzeli blago nalagu-telji, ki so ga nakladali na pripravljene vozove. K meja I sem se, ko seiu prvič /ogledal svojega znanca v fraku in-s cilindrom med drugimi. Predrzno se je postavljal tmed njimi z nasi ran pomaknjenim pokriva-lom, vzdigoval je saj na videz s 1 tovariši vred in včasih si kzepko oslinil dlani. I "Tovariš nalagatelj!" sem ga podražil. "Ali se vam dopadc težaški posel?" "To je igrača in sem ga valjčni" je menil brezbrižno in de-i lal dalje. Vratar je takoj zjutraj raztrosil ined delavstvo novico, da pri nalagateljih dela neki plemič, oblečen v cilinder in frak, in že opoldne je znala vsa tovarna o tem. Začudeno in nezaupno so ga pogledovali, ko je med opoldanskim odmorom korakal po dvo • risču in kadil svojo cigareto; šepetali so si o njem opazke, iu z njih obrazov je sevala zadovoljna škodoželjnost . . . Popoldne se jc slišalo med njegovimi ožjimi tovariši poltiho mrmranje. Jezili so sc na svojega plemenitega kolega, ki je neumen, dela ko živina in kvari delavsko disciplino. Zvečer sein mu razlagal mnenje del a v -stvo. •"Hoho, to ste prismojeni!" sc je krohotal. "Jaz se izvrstno razumem na to! Eden ali dva dni bom delal z največjo silo, da si pridobim naklonjenost pri višjih. — Naklonjenost, razumeš, jc nekaj silno važnega za vsakega delavca, i\ imaš zasigurano naklonjenost, si brez skrbi in lahko počneš, kar se ti, z ljubi: lahko lenariš, dreralješ, kadiš. Naklonjenost si jc pridobiti le potoni hi -navščine. Hpočetka moraš biti priden in paziti moraš, da te nihče ne zaloti v preveliki udobnosti. Pazi, pravim — če sediš, pu-zi, Če dremlješ, imej oči odprte, če kadiš, znaj, kam boš skril tobak in zadovoljno boš zehal pod okriljem naklonjenosti." 'Prav! toda to sc da izvesti le posamezniku, v celoti nc gre. Poznalo bi ae delu. No ta način škoduje posameznik svojim tovarišem," sem ugovarjal. • Tadej se je razsrdil. "Meni je vseeno, oškodujem koga ali ne, glavno jc, da koristim samemu sebi. Ako hočem to doseči, morajo izginiti vse druge okoliščine in človek se mora pre -leviti v loj>ovu. Tadej pl. Spobi -jan je lopov, zapomni si to!" Umolknil sem. T)va, tri dni je delal pridno, noto je jel izvrševati svoj načrt. Uspel mu je krasno, in z naravnost izzivalno predrznost ji jc včasih varal nicer skrajno pazljivo bi natančno uradništvo. Ali že Čez par dni ga je nekdo ovadil in (Skrbnik U bi bila, du bi se zdaj spomladi su-, «1» v tmb prahu." LuiMmU, Z^'r "Toda kam, to je vprašan je.! s pere« a Lahko prideva z dežja pod kap."' "Odpoveduje^"' "Kam, vprašuje*?" je odgovo-jčasi oskrbnik J* ril porogljivo. "Misliš, da bodo Molčala sv« J čakali nate in te V kočijah prepe- "Niu.at* vzrok«t , ljavali semteiutjtt. Hehe! Povej. umna, he nianik mi, si li že kdaj barabil?... Še delo imata I'ahkoV" " ne! Vidiš, barabila bova, hodila čo primerno ost-, '1 1 bova iz kraja v kraj, med potonil ' 11 i- 1 j I priTO/iijeva v- ac bodeva preživljala na najraz-1 deva, ker hoče v-i ličnejše načine — razumeš, in ta- :jy Tadej za nI,, " ko prideva naprej. Kjer l»o za na- "Neumna sta' I ju, se lahko ustaviva. Hoče* vede-1 avet oval 1/ ' ' " y, t v' -i a. , Ka/.uuieta * ti, kam? Namenil sem se na Sta - ravno sedanji č«s ,, 1 jersko,, tam okrog Ljubt.cga je | letarijatom iu t Jk ' TT ' I mnogo rudnikov 111 tovoren, ki še j bila tlelo PmnisW ' '' primeroma dobro plačujejo, bolj- Upod pl. Sm,|,iiM T''TT'' še vsaj kot tukaj." __is s.....V V1 !'" /-SM'-'ii ''Sjafl maj Ravno ti kraji so bili moj cilj in žc dalje časa senj si želel tja. Vendar nisem nikoli imel na razpolago toliko denarja, da bt si bil plačal voznioo. Tisto malo plače, kar sem je dobival, senf izdal večinoma za hrano in stanovanje; preostalo sem porabil, sam nc vem kako. Človek si privošči vesel večer, sne nekaj porcij pečenke, spijo par litrov vina in denarnica postane zopet jefičjia; takti je o-stalo vedno Ic pri želji. Sveti, ki jih jc navajal Tadej, so sc mi zdeli nekoliko predrzni in dvomljivi. "Ti si izvrsten človek!" se je izrazil duhovito, "tak košček zem ljc, odtod na fttujersko, jc vendar malenkost, prehodil sem že druge črte in v zimi! Povrh bova imela še nekaj denarja sabo!" "Denarja? Plača, ki jo dobiva ob mesecu, bo vendar komaj za • dost ovala za brano in stanovanje!" "Seveda, če bova plačala," je dejal in se premeteno nasmehnil. "Lahko narediva drugače..." "Mislite torej ..." "Tako mislim!" me je naglo prekinil. "Zahvaliva se v tovarni eden, dva dni preti zadnjim, dvigneva plačo in potem skrivaj pobegneva. Molčati morava sevc in ravnati previdno, tla sc ne Ij:-dava." Z grozo sem ga poslušal, kako mi jc ravnodušno pripovedoval 111 razvijal drzne misli o begu. Mojih ugovorov ni niti upošteval, in ko sem 11111 razlagal nauke in prepovedi, ki jih učita cerkev in država, sc rai jc posmehoval in uie imenoval tepca. "A če naju zasačijo!" sem dostavil. • "Najmanjša skrb! Ako zahte -vara pri ravnateljstvu svoje papirje, jc popolnoma nekaj na -vodnega in ne more vzbuditi ni • o. Pomislite pl. Spobijau |'v ytii besedi je oskrbnik iiaglokii "Vseeno! Dajte „*„,« M-„j midva greva!'' " Trdo vrat ucžii!" j,. , nI ravnatelj. "Odpravit* ju • Oskrbnik je poiskal ' knjižice, zapisal v „je spričevala o dela, p,i(...... stobi in odštevši prupe^k bolniško blagajno, je „aju čal. Zahvalila sva s<> lep,, j odšla. Pregledovala sva spri* la. Jaz sem imel zapisano.-jc delal od . . . ,|„ . . v ^ varni v popolno zaduvalj predstojništva in M< j,-po pridnosti iu zvestobi. V T je vi knjižici se je bralo: delal od... d,,... v naii tov . . . — Dobil sem torej odi priznanje, tovariš pa |(. kr nepriporočljivo beležko. Nato šla še na občino in sva si < stine pečati z občinskim tom. Zdaj sva imela preskrbi vse in čakala sva le trene da pobegneva. Zvečer sva v kuhinji iu večerjala; ju molčal, a mnogo je govoril T Gospodinjo je zabaval izv da so se ji od smeha solzile oc "Ali ste se vedno bavili s novalci?'' jo jc smelo vpraša . "Vedno, odkar mi jc umrl in tega je že petnajst let." "K, dolgo je ze, dolgo; r ste jih že preskusili, gotovo nekaj slabili . . ." "Ne rečeni, Vsake vr>te li!" se je namrdnila gospo«! Meni je bilo silno zoprno, izprašuje take stvari in opoz sf 111 ga 7. očmi. Nasmehnil jc )K>inilovalno iu govoril '. R. K., Camp Lee, Va. M' v tem ozira ne ........... jasirila. Stavile to vojno tajništvo v [) C. Vsekakor bo pa «»-1 vi< trebno, da poveste priWwn-in kedaj sta ta vs* rrlJr vstopila v armado. Cikaški Slovenci! Nc p° na veliki javni .hod Sloves* rapubličanikega zdruienja ' erberjevi dvorani, Bloe Ave. in 21. Pl«*- P"^0 ljo 30, septembra ob polu treto poludne. Pripeljits ntbo) pn lj« in snance. jim nagnal, jih zasmehoval; pa ^^ rrfmIHlJPVH1 „rill. tudi oni niso maral, zanj naz,valil J ^^ |n ,kl,nil d. aoga* grofom , klanjali se mu J ^ho let. tn«J stave, temnega ob odšel jc iz etarosti 'si 14 ■dej mi je dajal nekega večera: "Veš kaj. ko dobiva ob koncu niva za papirje in zaslužek Dva dni pred koncem meseca sva šla k ravnateljstvu odpove. dovat delo. Ravnatelj, oskrbnik brk. Oženjen > in dva pisarja m» bili v uradu. v "Cenjeni gospodje!" jc izjavil U med roja* Tadej in se po salonski priklonil, slov, prm.m ' "Naznanjava, da ava »e noveli- naznani č»la vaše tovarne in ponižno pro- hko se " ker on do nre m Dsm mi P« tudi * meseca plačo, zahvaliva se v to- Tsdejev vsmi In pnstiva to delo. Neumna ščine obraz je bil poln hinsv - Moj našlo1 j» i p. 0. Box