nn« r Ur«dnMM k glasilo slovenske narodne podporna jednotb P^tiar^il Uvadala An. or«e« «r p«uiMdMt m57 So. iswwuk aw. T«l«phoae neakvall Upi >HJI. AccepUac* Cor uilh| IEISUVE PO ROPlIMH ■ hibami IC . VIKuIIVIJL ■udu so jih odlični m newyorCani. ^Ije premogarsklh družb že presegs vse meje. NeW York.—Rudarsko vojno West Virginiji, katera postaja ljutejsa fied rudarsko orga-fcijacijo in premogarskimi podaniki—ki se poslužujejo vseh Ločih postavnih in nepostav-sredstev v bojil proti rudar-organizaciji, kakor izjavlja iročevalec Coleman socialistična "New Leaderju" in "New ork Worldu"—bodo preiskova-trije Newyorčani. Coleman i je sprejel Sherwooda Eddi-voditelja Y. M. C. A., prote-tantovskega rev. • Pettyja in Irthurja Garfielda Hayesa, ad-okata za civilne svobodščine v farleston ,W. Va., da bodo tam reučevali razmere. Možje bodo Šli skozi dolino inawha, kjer živi nad 10,000 udarjev in njih družin po bara-i in šotorih, katere jim je da-unija. Šli bodo v distrikt Fair-nont, kjer je zaprtih dve sto ru-irjev pod obtožbo, da so pike-irali pri Grant Town rovu, osem lilj iz Fairmonta. Coleman po-kie raziskovalcem tudi rudnik, er je bil sam aretiran, ko je urnega maja jemal fotografije, »o ga obtožili, da je uatraho-neunijske rudarje. Coleman je poročal Ameriški lji zs civilne svobodščine, ka-era ga je tja poslala, aledeče: "V dolgi črni zgodo^kršc-ji državljanskih pravic v Za-idni Viržiniji, niso bile pravice oiameznega državljana nikdar [o pogažene kot sedaj. Vzlic stvu, da so neunijski opera-jrii dobro organizirani in kOn-rolirajo časopisje svoje države, i poslužujejo vseh mogočih na-Inov-, da bi ustavili organizacij-gibanje unije. Neunijski udar j i v Zapadni Virginiji so resnici sužnji. Plačajo jih s ompanijskimi "skripi" in jim dovolijo, da bi prestopili paje bodečih žic, koder se po-Ikajo njih pretepači in ponoči izsvetljujejo žarkometi. Po cerkvah, Javnih šolah, go-ornicah, v trgovskih in bratih organizacijah, vsepovsod v državi pridigajo proti unijo-' Ritmu. Takozvani oboroženi po-I na Logan, ki so bili pred tirimi leti, še služijo za lekcije pridige po odprtih delavni-i, in vsake eksplozije v rudnino krivi unijski delavci." Coleman je pronašel, da vsa rkve služijo podjetnikom, le Js izjema njih je, da so osta-neutralne. Duhovščina se si-Ae nekako hlini, da rada sliši udi glas organiziranega rudar-■ ko je ta ravno blizu. Sploh «Ma kot bi država živela še tok'1 je nazaj kot na primer dr-i VVisconsin ali New York. *va je i>olna fanatičnih fun-flientalističnih verskih organi-acij. Trije sunki organizacije ru ttjev za organiziranje, ki se to j dovršujejo, so bili vprizor v najslabših razmerah, ko •ovražno ljudsko mnenje, po-na trgu slab in ko so na | naj brezobzirne jše privatne Iftade pretepače v. Te akcije fcUrske unije bi moral podkre vsak prijatelj delavstva." *yorške preiskovalce bo jel v svoji palači govemer nastopili bodo na mas-»hodu v Charles tonu po-^ ko IkkIo zaslišali rudarje in *«'gMali rudarsko bojno polje. * ( barb uton ao šli, da se zago-r*> pravice svobodnega govora ta mirnega ztiorovanja. tLTSl 'ZTZChicago, IU., petek, 5. junija (June 5), 1925. ^'"jgg * r>t« H«Ufa prorlM far la aacttoe 1101. Ael af OeC Z. lflf, aettortssd Jim 14. ISIS. ŠTEV.—NUMBER 131 PragM faa viih J* ! P*i! Amerika. Preiskave v westvirginjAlh premogovnikih. Sedemnajst novih žrtev peti dan vročine. Dayton se pripravlja na Sco-pesov proces. Žrtve pomanjkljivih zdravstvenih odredb. Slovenka v Chicagu, ki je bila v zvezi z roparji, izvršila samomor. Po svetu. Položaj na Kitajskem je vedno bolj kritičen. Ekspedicija, ki pojde iskat A-mundsena, je pripravljena. Rifijanska armada dela težke skrbi Francozom. Zopet dva komunista umorjena v Sofiji in čez 400 aretiranih. zvriila Ji samomor, ia s« raši jača Obdolžeaa je bila aodelovanja z bančnimi roparji. u eni ožaj M Ki spr< G< r> vreme Chir in okolica: V soboto no, morda deževno, floln * "sit. 5:16, zaide ob 8:«!. Chicago, III.—Slovenka Ana 3eauchamp, o katspri smo že poročali, da je bila obdolžena sodelovanja z mladim bančnim roparjem Henryjem Fernekesom ter osumljenim morilcem, je odprla plin v kuhinji na svojem domu na 4148 W. 22. st. in tako izvršila samomor. Bila je stara 52 let. Ko je opozorjen radi plinskega vonja sosed Paul Daily udri zaklenjeno kuhinjo Beau-champove, je našel njeno truplo na tleh. Vsi štirje plinski gorilniki so bili odprti, ključavnice pri vratih zamašene in okna skrbno zadelana s papirjem" kf cunjami. Ana Bcauchampova je imela danes priti pred sodišče. To pa jo je očividno zelo skrbelo in je i;udi zaupala raznim osebam, da se namerava usmrtiti, kar je storila v sredo. Gdč. Maxic Martin je bila edina sostanovalca v istem apartmentu kot Beauchampova. Njo je Ana tudi obvestila, da se hoče usmrtiti, n ko je prišla zvečer od dela domov jo je z Dailyjem našla mrtvo. Samomorilka ni pustila nikake običajne notice, s katero bi naznanila, zakaj je storila samomor, a sosedje, kakor tudi njena sestra Mary Kalessa, so izjavili, da se plačati vožnjo. Pariz, 4. junija. - Včeraj Je prispel v Cherbourifh s |*rm kom "Leviathan" najmlajši potnik John Leviathan Kubena. „Ur osem dni. Rodil se j* ns morju. Ko so starši stop.li na suho. so morali l*«« od otroka 19 26 vožnje. I>oalej so bili otroci, rojeni na peraikik, pro •ti vožnje, toda ta alučaj da odalej bo drugače. Chicago. — Neznosna vročina, ki drži vzhodne države in Miasissippiško dolino v pesteh Že od sobote, je v sredo zahtevala 17 novih žrtev. V Chicagu so trije umrli, v Ohiju 10 in v New Yorku štirje. Nekaj mrtvih je bilo-tudi v drugih krajih, toda natančno število Še ni snano. Maksimalna temperatura v Chicagu in okolici je bila 86. Na za padu in severozapadu so se ponovili viharji, ki so pone-ktfd nalikovali tornadom. Silna netihta v Minneapolisu je zahtevala pet človeških žrtev; v lowi je osem mrtvih in Štirje v Nebraski. V Omani so se pojavili tornadni oblaki, ki so naredili veliko paniko, anfpak šli so preko mesta brez večje škode. Nekaj hiš je bilo razkritih. ^ryRR |t sramota za Znanstvenik Is Anglije je dejal da se zunanji avet smeje ten-asaiškemu procesu. Chicago. — James Moffat, profesor na glasgowskl univerzi, kl je v sredo zvečer predaval na čikaški univerzi, je rekel, da ten-nesiški proces postavlja Amori ko v Čudno luč v očeh angleške publike. "Toda jaz razumem vuše razmere", je rekel Moffat. "Civlll zacija Anglije je starejša in vsled tega ima drugačno Intelek tualno ozadje. Ljudstvo Anglije, Iti j p, že dolgo časa pod vplivom znanosti in iz to izvirajoče pro-svetnosti, vidi evolucijo kot fakt, ki v nobenem oziru ne ovi ra verskega impulza. Angleški svet se čudi, kako je mogel priti v Ameriko zakon, ki hoče dis-krcditirali znunstveni fakt. Vaše prebivalstvo v Ameriki jo zelo pomešano in vsled tega je nalogu izobrazbe tukaj veliko težja. Največja nevarnost za Ameriko je, da ljudje kot je Bryan nastopajo kot voditelji velike mase ljudstva". ABDEL-KRIMOVA ARMADASKRM FRANCOZE Kifijanski vodja ima 70,000 dobro olioroženih mož ln njegova fronta je v hribih, katere domučinl najbolje posnajo. Krnil pravi, ia ia aavarai taiaj rJrr Vae očem I Je, kl ae vleče severno do tečaja, pripada Kanadi, pravi minister za notranje atvari. Chicago. — V četrtek 4. junija je bila zaključena razstava Meštrovičevih kiparskih del v tukajšnjem Art institutu. Kipi iz mramorjs, brona, malca in lesa ter lesorezi, katere je čikaško občinstvo ogledovalo dnevno mesec dni, bodo zdsj od|wljani v Ht. l/rtiia, kjer bodo na ogled od 20. junija do 20. julija. Ivan Meštrovič Je zadnji pondeljek odpotoval v New Vork, odkoder ae vrne v Jugoslavijo. Na jesen aopet pride v Ameriko. Umetnikov brat, Peter Meštrovič, je ostal tukaj; on |a»tuje z razstavo, ki bo trajala po raznih mestih Združenih držav do januar js vm. (>ttawa, Ont. — Amundsen in Ellsworth se lahko vrneta živa in zdrava s severnega tečaju — in kanadaka vlada želi, da ae vrneta — in ameriški polarni eks-plorer MacMillan lahko srečno poseti severni tečaj, toda Norveška niti Amerika nimata nobenih pravic do teritorija, ki teoretično leži južnozapadno od pola in gravitira proti Kanadi. Tako Je izjavil 3. Jun. Charles Htewsrt, minister za notranje stvari. 8tewart Je rekel, da vm« ozemlje, ki drži od Kanade do severnega tečaja, pripada Kanadi, pa naj ga odkrije kdor hoče. 1lmnoihka zbornica z a-vkc;la kkpkkkndijm glede piva. Pranroaka fronta v Maroku. S. jun. — (h izvirnega poročila čikaškim "Daily News".) — Ab-dcl-Krimova armada ni horda divjakov. Francozi imajo opraviti z moderno opremljeno vojaško organizacijo, ki ima dobre poveljnike. Ravno to je razočaralo Francose, kajti mislili ao, da srečajo navadne tol|>e Afrl-č»:nov brez znanja o modernem vojskovanju. Rifijanaka armada se je temeljito razvila po zmagi nad ft)>anci. Jedro armade je več tisoč Rifijancev, ki so stari, redni bojevniki. Njihova naloga je, da tvore Al>del-Krlmu telesno stražo, nastopajo kot rezerva v kritičnem momentu ln organizirajo, vežbujo ter vodijo ruzne mu-ročanske rodove, kl lfe pridruži jo vstaji. Okoli tega jedra je rifijanska milica, ki šteje z regu larci vred 50,000 mož. V tej mi lici ho vsi, mladi in stari moški, ki so telesno sposobni za boj. Med Rifijanci dozori vsak dečok s 15. letom; takrat dobi ženo in puško. VHak moški je vojak. Slu žljo tako, da se vodno menjajo. Vsakih pur tednov gre polovica na fronto, drugu polovica (m domov počivat. V slučaju sile pa vsi pograbijo za puške. V zvezi z Rifijanci je maro čanski rod DJebala, ki je Abdel Krimu dal 20,000 mož. Tako trna rifijanakl vodja danes 70,000 mož. Bojevna taktika Rifijancev je sledoča: Najprej |>ošlJejo ugi-tatorje med sorodno rodove, ki so še mirni. Ako jih pridobe zu vstajo, jim pošljejo orožje in strelivo ter častnike; če |w nočejo rebelirati, tedaj jih Rifijanci terorizirujo in plenijo jim žito in črede. Rifijanee se noče nikoli bojevati na odprtem |>olju. Najrajši si poišče teren v divjih hribih, kjer je dovolj goščave In skalovja. To je, kar Francoze najbolj jezi. Domačin pozna malone vsak grm in kamen, izza katerega strelja. Tak teren si je izbral Abdei-Krim, ko je inva-diral francoski Maroko. Okupiral je cel greben hribov ob reki Urgl. Rifijanci so dobri strelci in v boju so urni. Vajeni vročine in Žilavi r. lahkoto prenašajo vse težave, katere težko smagujejo ftpanri in Francozi. .. » . • .tati . ar*/ Priprava za takaaia polarnih lataloav » VojaAki avtjatlk bo vodil norveško ekNpedicijo. Ellsnorthov oče, kl je financiral polet na aeverai tečaj, je umrl. progrehivci S K /nihajo. Chicago.—V neunijakem hote-lu "Ia Salle" se Je zbralo večje število progreslvcev, ds slišijo senatorja Hrookharta Iz !owa. TI progreslvcl ao še v republi-kanaki stranki in nimajo nlka» ke zveze s progreslvcl, hi so se organlzirsli za Illinois v meseni februarju. Hrookhart je napadal federalni rezervni bančni sistem, ki alu> ži vzhodnim bankirjum. tlači pa farmarje. On Je za vladni za-družni tržni in izvozni sistem in trgovinsko iiovodno pot do Me. hiškngu zaliva. kaže. Najstarejša kamrnita zgradba odkrita. Kairo, Kgipt, 4. Jun. — Ostanki zgradbe, ki Je morda najata-rejša kamrnita zgradba na ave-tu. ao bili odkriti v bližini znamenite piramide Hakarc. Kprlngfleld, lil. — 0'<;rady-VVelierjeva predloga, ki je določala. da ae ljudstvo države Illinois v referendumu izroča, da II odobrava Volsteariov prohibtčni ni rakon ali hoče imeli lahka pi-lva »n vina, Je bila v aredo |s# viharni debati odklonjena z 70 ||»roti 65 Klasovom v nižji zbornici. Referenduma o pijači torej ht ne Ijo. Mest* ima $225.000 dobička na leto. Milwaukee. Wla,- M« stno la-slaven je vodnih rez4*rvarjrv j« jmnealo mM*aušk<*vnu prebivaj stvu leta 1924 lepo veot/# $225, 000. "Prerok", ki napoveduje koaer sveta, terorizira ljudi v Mehiki. Nogalrs, Ariz. - Med lahkovernimi ljudmi v Konori, na drugi strani ameriške meje, je te dni zavladala fianika. ko je "prerok" t imenom Krioch na|«ov*dal konec aveta v zmviku U ta 1026. Kres h pripoveduj« ljudstvu, da pride tak potres, ki poruši vee avet. Na stotine oplaši-mh ljudi Je začelo t verskimi pripravsnii /m "konec". 26 švedskih mornarjev uUmilo. Ktockbolm. 4. Jun — V silnih vihsrjlb, ki so zadnje dni divjali oh obrežju fcvedske, j« 20 mor Jev izgubilo življenje. Oslo, Norveška, 4. Jun. — Poročnik Lutzow Hitim, Vojaški letalec, bo vtHlil norveško vladno zračno ekH|H»dicijo, ki |iojdo I-skat Amuudacii-Kllavvorthovo isilarno imrtijo, katera Je poletela na dveh eroplanih proti ae-vernemu tečaju 21. maja in se še ni vrnila. Ilolm je |>ovedal poročevalcu lista "Dagblad", da njegov načrt je, leteti nad robom arktičnih ledenih poljan. On upa, da bo iz zračne viaočine lahko videl sto milj naokrog kadar bodo dnevi _ iaanL Pojasnil ie, da Amundsen ima kadeče se bombe, katere U) rabil kot signale. Na ta način bodo mogoče zasledili raziskovalce. New Vork, N. Y. — Is Italijo je prišla vest, da jo v torek tamkaj umrl James W. Kllsworth, oče Llncolna Kllswortha, ki je |K)l<»tel z Amundsenom vred na severni tečaj. Stari Kllsworth Je umri v veri, da je tudi njegov sin že mrtev. Poročilo se tudi glaai, da Je stari Kllsworth dal denar za nabavo dveh eroplanov in drugo o-premo za polet na severni tečaj. Daytoa aa pripravlja na Saapaaav proaas V mestu je veliko umivanje In čiščenje. Okna sodnega poslopja že niao bila oprana gstnajst let. r Dayton, Tenn. Mestni očetje v Duytonu so se zsvedll velikih odgovornosti, kl jih čakajo prihodnji mesec, ko se tukaj o-tvori /godoviieorterjev. Iz tega razloga so mestni očetje sklenili, da Je treba d Jati mesto v red. I)ayton Je namreč zelo prašna vas. V največjem neredu |w Je sodno |K>slopJe, v katerem se bo odigravala največja ameriška justičnu tragikomedija odkar ao nehali sežigatl co|iernlee v Mas-sachusettsu. H«hIiio |N>slopje Je silno zsmazano. Okna niao bila umita odkar ao bila izstavljena — in Wi Je bilo plod petiiajatiml leti. Sklep mestnih <«četov je, da s«« začne takoj prihisinjl teilen temeljito čiščenje. Hodno dvorano ImmIo lejsj |m»belili in okna o-prali. Ker Je dvoranu premajhna za veliko množU'o, ki se pričakuje, bodo zunaj |s>slopja na trati postavili klopi in mikrofon — i)aytoučani priznavajo evolucijo v tehniki 1 ~~ lxi nosil iz dvorane vsako besedo. Očedili bodo tudi hotele v mestu. Višješolska tfodbu Je aranžirala koncert vaak večer na trati a^lnega poalopja tekem iirocesa. Hteroagipčanftki slovar. Chicago,—« čikisške univerze je prišla vest, da v Nemčiji ae-I stavljajo alovar egi|ičanskega je/ika, v katerem je govoril kralj Tutankameii. Cikaški pro fesor in znani egiptolog James lienry HreasUlI s izhajal v |M*rijga ao-rlaliatičnrga poslanca Mat trot tija. Pašteti ao izdali okrožnice, v kut«-n( avare o|«n(iclJo, da ne ame prirejati nikakršnih de-i moristracij, . PROSVETA GLASILO HI.O VENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTV LASTNINA SLOVKNSKf NARODNE PODPORNE lEDNO^ One oicIh»ov po dmcovoru. Rokopisi m m rralaje. Naročnin«: fcedinjeae driave (laven Ohlcago) fO.OO na leto, pO ; Cbicago in (Wo $6M um leto, V 2$ «1 pol leta in $1.25 *a tri leta. $1.66 tu tri rm-hcc* ia aa inoiaoaentatve haajer *a T«, ker t»s ** i U -PReSVETA" 2^7-ip $e. Lawn4ale Aveaa^ Chicago, Illiaole. "THE ENLIGHTENMENr Organ of tke Sloeeak Na|i»nal Haarfit SoUxl State« (eacept Ohleaao) and CMM ihd foreijcn countrife fH.OP pef feag. SobecTitfUon: linit year; ChkaC« W »«; "MiCMRBR of Thp FEDERATED PRB68" UNION LABEL APPUED FOR Datum r oklrKU« a. pr. (Hnr P«** va*c*a imeaa na ataleea naieni, da vaai Je m teai dacvoia potekla aaročalaa. Foaertte io se Tam ae tirlsvf ItaL_________ _____- .,. , "20LTA N|:VAKNOSr? V zadnjih desetletjih bo že večkrat svarili pred žolto nevarnostjo. To »varilo so posebno radi ponavljali mi-litaristi in imperijaHstl Celo nemški kajsser je prttf to nevarnostjo večkrat svaril, kadar si je zaželel, da mu nemški parlament brez ugovora odobri r\jego\e impe-rijalistiene in militaristične načrte. Ob takih prilikah je kazal na Kitaj in stokal: "Gorje nam Kvropejcem, ako se prebudi narod, ki šteje štiristo mUjonovV svojem svarilu je zašel tako daleč, da je ob času boksarske vstaje na Kitaju priporočal nemškim vojalcom, da se naj \ laju obnašajo tako, kot nekod Huni na svojih pohodih v Evropi. • Zdaj zopet prihajajo h varila v svet pred žolto nevarnostjo. Kaj pa se jc zgodilo v Kitaju? Iz pičlih brzojavk, ki prihajajo iz Sangaja je razumeti, da so se v tekstilnih tovarnah pojavile delavske stavke. Delavci so zastavkali, ker »o bili slabo plačani in so morali delati v slabih razmerah. Tovarnarji so večinoma belopoltniki in ne Kitajci. Slednji so pri velikih kompanijah le slamnati možje, da ima podjetje kitajsko lice. Mesto kruha in boljših delovnih razmer so pa kitajski delavci dobili krogle. Belopoltni podjetniki so jih pozdravili s svinčenkami, kot imajo navado nastopati proti bekipoltnim delavcem v domačih deželah. Kitajski delavci so zelo potrpežljivi ljudje. Noben belopoken delavec no bi delal in kivel v takih razmerah, kot žive kitajski delavci. Ampak krogle so tudi preveč za sestradane kitajske delavce. Posledica streljanja na kitajske delavce jo bila, da se je nezadovoljnost mod njimi še bolj razširila. Demonstracije so sc pomnožile in jeza kitajskega delavstva se je pričela obračati proti belopoltnikom. V Kitaju imajo ravno tako svoje nacijonaliatične agitatorje, ko jih ima vsaka druga dežela na svetu, ki izrabijo vsako priliko za napcljavanjc vode na uacljonaKstični mlin. Kitajskim nacionalističnim hujskačem je taka agitacija zelo lahka reč, ker so tovarnarji in podjetniki večinoma belopoltniki, torej tujci v Kitaju. Nauzdano Časopisje no vidi toga dejstva, ampak prav pridno poroča, tla ruski in kitajski komunisti hujskajo ljudstvo proti tujozomcem. Ker je znano, da komunisti niso nacijonaKsti, pa naj bodo ruski, kitajski ali turški, jo jasno, da so sedanji nemiri nastali zaradi prevelikega izkoriščanja kitajskih delavcev v korist tujezemskim kapitalistom. Dalje je jasno, ako se je ljudska jeza obrnila proti tujezcincem, da so kitajski nacionalistični agitatorji znali izrabiti položaj v svojo korist Zolte nevarnosti pa ni no!>cne. To je parkeleek, s katerim skušnjo tujvjsomski kapitalisti ti a Kitajskem ustrašiti svoje vlade, da v obrambo interesov tujozem skih kapitalistov odpošljejo hitro mftena mornariška brodovja v kitajske vode in moOnc vojaške čete v Šangaj, tla bo toliko lagljo nasititi kitajsko tk>lavce s svinčenka mi, kadar bodo zahtevali kruha, ker stradajo s svojimi družinami vred. Veliko morajo biti krivice, ki jih trpi kitajsko dclav* stvo» ker brzojavke iMiročnjo, da kitajski dijaki pri|w»ro-čajo, da so proglasi splošna stavka ne \v v tovarnah iu delavnicah, ampak tudi v javnih uradih/ ' SUNI ff MASEMHS 11 ara ing. Pa. — Strašna tragedija ne je pripetila v sosednji naaelbini Caatie Stianon ali na kratko imenovani Miue No. 3. Kolikor sem osebno povprašal, a še več preatavil iz angleščine v alovenako, je bilo takole: Dne 27. majnika je prišel iz South H lila, prethn**Wa PitU-burgha v Mine No. 8 dobrozna-ni Američan kaymonri Winter, zaposlen pri Pittsburgh železniški družbi. Njega voz je vozil iz Pjttsburgha do malega Waah-iogtona in nazaj, torej, tez Mine No. 3. Omenjenega dne VVintor ni delal, pač pa, kakor sklepajo njegovi sosedje, se mu jo zahotelo po klatenju. Prav zato se je napotil v oddaljeni kraj, ker je mogoče smatral, da ga tam ljudje ne poznajo. Oi>oldne je bil Winter v naselbini Mine No. 3 in se ogledoval, kakor da koga pričakuje. Ob dveh sta prišla mimo iz prodajalne otročiča osemletni deč< k in njegova sedemletna deklica, Aleksander in Helena Sabo, o-troka madžarskih staršev. Win-ter z zlemi nameni se je približal otrokoma, ju prijazno nagovoril, če hočeta, da jima. kupi bpnbončkov in .sladoleda. Otroka sta bila menda zadovoljna, kajti vodja prodajalne je izjavil, da j> Winter pripeljal notri otroka in jima kupil omenjene stvari. Kaj se je potem zgodilo z otrokoma je njemu neznan o, Strašne najdbe pa so pokazale, da je bil storjen tkpčuven u-boj. Oba otroka je zločinec izvabil na samoten, z grmičevjem obdan kraj. Tam je najprej pobil dečka s kamnom in mu zdrobil vso glavo, potem pa je najbrž hotel pripraviti deklico do sramotnega čina, ker pomečka-na trava in vse okolščine tako pričajo. Tudi deklica jc bila limita. Ko jfi Winter izvršil strašen zločin, se jc podal k bližnji vodi iq si opral svoj krvavi jopič, ker je bil do komolcev ves okrvavljen. Odtam je šel domov spat, drugi dan pa zopet na delo. Vršil je svoj posel in vozil pet do šestkrat mimo pozorišča njegovega zločina prejšnjega dne, pa kljub temu je postal čisto hladnokrven in baje ni kazal pičicc razburjenosti. Ko dne 27. maja ni bilo otrok domov, so pričeli starši poizvedovati, ali nihče ni mogel dati pojasnila. Več ljudi je iskalo o-troka celo noč in naslednji dan. Ko je 28. maja izvedel vodja trgovine Mutual Supply Co., da sta otroka izginila, je povedal, dn ju je videl v družbi sprevodnika pocestne železnice iz South Hilla do Pittsburgha. Cim se jc VVinter vrnil s svojo karo, je bil aretiran. St; ko so mu dali okove na roke, ni očividno kazal nobene razburjenosti. Na vsa vprašanje je zanikal, do bi 4/il kaj zalega storil otrokoma in sploh ni hotel dati nikake izpovedi, ki bi okrajšalo iskanje otrok. Ampak dve uri po aretaciji so tudi nnšH trupli malenčkov, ki sta bili šele malo Časa mrtvi, kajti deklica jc bila menda še gorka. Solze mi silijo in roka se mi trese, ko pišem tako poročilo. Kako strašne muke. sta morala pretrpeti, ko sta sc borila s smrtjo od 27. maja popoklne do drugega dne. Trupli je našel Američan Mortons. Izpovedni je. kako jc iskal in sc oziral po bližnjem močvirju, medtem pa se h podtaknil ob mehkem predmetu, nakar jc spoznal, da je zadel na otročiča. ki ju jc iskal. Povedal mi jc, dn je našel otroka v objemu in da ni mogoče, da bi bila mrtva več kot uro nH dve, ali pa še nc. Izgledalo jc. da sta se borila s smrtjo, kajti deklica ja bila tia kolenih, da bi pobrala bratoa, on pa je bil oklenjen o-koli dekličinega vratu. Ce bi jih bili našli prej. bi jih morda šc ohranili pri življenju, tako pa sta umrla na vlažnih treh po m ml i noči. laižala sta tam skoraj 20 ur. Na liou mesta aem vkicl veliko akupino razjarjenih tona in mot pa prcatrašenc otroke, ki ao se drftali materinih kril. $a ganiti se ni mogel nobeden. Naj VVinter jo oženje«; žena ie Or t rok stanujeta na ftputh HiUsu, Ko so izjavik' ženi. da je mpi -zaprt, je vprašala: Zakaj, pa, zaradi umora? Iz tega je sklepati, da je sumila, kar našli ao njegov jopič krvav m moker do I ah tov. Win terja so peljalj v pittsbur-ške zapore. Ko je njegov oče Izvedel, je takoj šel v Pittsburgh if izpovedal, da njegov sin ie od ian>kega Ici* trpi ns pritisku v glavi ter da v takem stanju nič ne ve, kaj dela. • Dru*i dtts, zapora je yp triuq-oem upiranju Winter priznal zločin. Državnemu pomožne«iu pravdniku ie izppvedal, kalf» je pp odhodu iz prodajalne izvabil otroka na samoten kraj, Kjer sc ga je lotila nepremagljiva želja za uboj. Udaril jc enega po glavi s kamenom in potem Še drugega, a dalje je nekel, de ne ve, kaj se je godHo. Rekel je, da ne ve, zakaj je to storil. Winter je bj! v svetovni vojni na Francoskem. Radi strašne izgube je oče o-trok silno potrt, materino življenje pa je v nevarnosti vsak trenutek. Tako izjavlja zdravnik, iln je vpHval nanjo strah in pozneje vest o žalostnem koncu 91-ry» in hčere. Družina je bila mirna in vsem sosedom priljubljena ter ima državljanske pravice. Ostanejo ji še štirje otroci. Ameriška javnost je sila o-Iporčena in zahtevala bo drastič-kazen. To jc tudi ena najstrašnejših dogodb v AMegheny okraj«. — Marko Oervan. snom KuMuksklan in fukčukktan. Najvišje aiperiško sodišče je ubilo novi šolski za£?n v Orego-nu, ki je hotel ubiti privatne io- . . J , le. Kot poročajo, je bil zakon de- *lJ5iran klavec. BelVaire, O. Lo Kuklukaklana in naj)erjen je bjl v prvi vrsti proti katoliškin\ farnim šolam. Načelno sem za javne šole, ki kljub vsem nedpst^tkom, zlorabam in "goose-stepanju" še najboljše. Šolski sistem mora b|ti samo eden in svoboden. Dokler pa posfcojj nevarnost, da. predejo javne šole v roljae fanatikov, ki ravno tako uničujejo svobodo pouka kakor jo uničuje rimska cerkev, so privatna šole potrebne. Radi tega jc wav, da je oregonski zakon z le tel v koš. V Qregonu čitajo protes biblijo v javnih šolah, ro kjer se šopjri reakcija — kot v Tennesseeju — je Živa potreba, da tudi svobodppiiaelni delavci ustanove svoje lastne privatne šole. Kukluksklan vjjfcije, da hoče ^im okupirati Ameriko. Da pre-prečijo okupacijo^ bi pa kukluksi ,najrajši uklenili vse javno življenje v verige svojega puritajisk**-ga bigotstva. Kaj pa. jc razlike med rimskimi in klanskimi kapucami? V bistvu nobene. Brzojavk« iz Pekinga jmivo, tla so bili izsivači tuje-romski kapitalisti. Hrltska {Milicija iz Indije jc pričela prva stivljati na ljudstvo in stn^li so ubili štiri kitajske dijake, š<»st pa ranile. Kitajska vhidn jo zaradi tega čina VHak m* jc iarasil. da nreča za u-protestirala pri Vseh lujezomskih poslaništvih. Haznme! bojnika, da a» ga «l«*U*ktivi dobite, da protest no Ihi dosti salegol, ker tiste zolto nevarno-1 L* ^ kwl ra še to rojakom v svarilo: Okoh Sharona so nc ke družbe kupile ogromne kose zemlje po več sto akrov sku|>aj ter jo razdelile v stS^bišta. A-gente so razpršili po vseh delih Združenih držav, ki pripeljejo od povsod cele skupine ljudi vseh narodnosti in jim pripovedujejo, da se tu kar med in mleko cedita. Nekega Slovaka so tako napumimti. Agent mu je loto prodajal, zraven pa je sUil neki drugi "gentleman" in sc predstavil, da je superintendent of Westinghouse. Vprašal ga jc, kaj zna Slovak. Odgovori mu, da je premogar in da ni sposoben v tovarni kot za navadnega delavca. Ponarejeni auper mu nato napravi list. da ima delo v VVest-inghousc po SV na uro pod pogojem, če kupi stavbišče in hišo, da mu oni postavijo brez pe-neaov. Ko pridi> Slovak s lintom e e e Škoda, ker so. dogodki zaključeni. Dragi K. T- Sko^a, ker si tfko hitro zaključil kontest za dogodke. I>9Jgotlki v tvoji kolo#i, katere talfo rat^a Čitam, so raz krili precej kutarske gnilobe. Kutarjem nedvomnp odleže, kp prenehajo dogodki, a nikar naj se ne vesele firetfitro. Žarkomet ostane in svetil bo 4&lje kakor tristo milijonov solne, da bodo vsi zgoreli. O, še jih bo peklo, še I — Vernica v $. e' a e Dihur ni grlica, ni pa ni Iz Jugoslavije je včeraj prišla sapip ena vest. 1'ašič jc Še vedno bolaju To. je slaba vest, toda ne moremo pomagati. Mi nismo zdravniki. e e e Iz Colltnwooda. Naš cesarsko-kraljevi zaman Čaka no zlatega konjička, dokler še druži z osliči. Iz take pajda-šije bo le oslovska (^aka. Čudeži se ne gode več. — Brikjard bu levard, Collinwood, O. e e e Osmo čudo. Neka ameriška modrijanka našteva sledeče naravne iz rednosti : detelj« s štirimi peresi tele s petimi nogami in soprog s šestim čutom točnosti. — Ali right, kam pa spada ol' man Bryan? £EXBL g« JUNIJA. ! O, denarja ae ae branijo! Cenjeni K. T. B.! Poizvedi če bi frančiškani sprejeli od mer* naročnino za njihov liat. namreč organiziran delavec. Ali vzamejo denar od linijskega (k -lavca za neunijaki list? — (>rt,tt] ♦ ♦ ♦ Morgan maršira. Morgan Veliki jt? te dni poslal Italijo annodp 50 milijonov dolarjev, da stabilizira liro in o-kupiro 5Vl»»o|jNjevo deželo Morganove armade zmagujejo že na, celi evropejski fronti. ' " iiratise^ravid^t, ,,„. ve oerglje.) e e e Nekje so to žc poskusili. Cenjeni K. t! B.! Ali bi ne bilo vseeno dobro, če bi farani zapj. sali "In God we trust" na na-vadni košček papirja, katerega bi potem vtaknili mesto dolarja v kovertico? — Radovednež iz Bellaira, O. ♦ e e Nagrada za Trunka. G. Trunk, vi ste modra glava, ^ko mi rešite sledečo uganko, vam dam dragte volje $600 nagrade: Sn^Čet sem bil od sv. Duha v ftrovŽa v Kostanjevici in ra vse "ali right". Usedejo se k mizi. korftraktor najprej po zvijačah izve. pri kakšni moči jo žrtev, liotem jim im na papir čočka, kako bo napravil. 2cna ja vsa vesela. Joj, pravi, Tony, kako bo to. lepo! In kakšen "good" člpvck je Ui kontraktor, kot duša. Sam jc rekel, da ne bo pri tej hiši nič zaslužil in pruc je dal "bejbiju" nikel za "kendi". Ko i>a prične delat, je najslabši les in delo. Plačnik se oglasi, da ni kaj v redu, oni pa pokaže pogodbo, katero je sam kontraktor napisal, a plačnik jo je Hamo l »odpisa J in rekel, da vse razume, kar je napisano. Nazadnje pre-varjeni grozi n tožbo, a oni se nič nc boji, ker naprej ve, kako bo stvar izpadla in da ga bodo njegovi advokatje pred sodni jo čistega napravili. Cc kdo namena sigurno delo, mu na žalost in h-ava postaviti hišo, jc po mojem mnenju najbolje, da gre k človeku, kateri ju na di>brcm glasu in si da napravit obris. Riaar ga bo vae izprašal, kakšno hišo si dosti temu podobnega. — Mik« Lenarčič. Žitu p#IM»uWpvih ztfravshmih tiroA "Radio nekroza" Je sova kovna botaeeh, ki meri Ima le dobro izurjen delavuc. ne j teli in koliko ln kakšne prostore C s pripre*! ter da zdaj ne |»tre-'ter iz kakšnega matcrijaia. I>o-ujejo ne enih ia ne drugih. Ce bro je vprašat več kontraktor-kdo ravno namerava tu stavbi-jjev za kakšno ceno mu hišo na-* sL Polagoma, v atomskih koli činoh je prehajal strup v nje. ki so imele navado osliniti krtačt-ce, s katerimi so barvne predmete in so tako prenesle naznst-ne delce na svoje ustnice. Ka zala barvajo z rkdijpm radiUP. da sc številke vidijo »oooči. Bolezen učinkuj« približno ns .način kakor foaforna nekroza. Raz k ta jat i prične kosti v glavi ter kostna vlakna v ustih. Srebrni nitrat j« toliko hu;*j strup kakor stari iivosrbrsf strup kakor stari živosrebrni delavci pri barvanju ogledal zadaj. Učinkovitost je pok* nejša, ampak toliko strašnej*^ Po industrijah se vedno v večjem obsegu pojavlja w>p»t t» berkuloza. je rekel dr. na konvenciji zdravnikov. Oj zahteva radikalno ■prememI-prezračevanja po tovarnah kor tudi v šolah. Na tiao<> I jen j je izgubljenih in na bih£ ne dolarjev eaprevfjcnih r*1 pomanjkljivih zdravstvenih <+ ? 1'KTEK, 5^J.UNUA. IMMfKIt (Fed. Press.) p^galci 11» črvi stavkajo na dan. Milwaukee, Wta.--Dve8to Lkih iH>lagftlcev cievj, med te- »lJ . i *■ m« /IninurlPV stO- vijo, da je civilizirana (vaaj Čr-| na reakcija in aristokracija »e bahata tako), se silno zgražamo nad tistim ijudožrstvom. Pomislimo pa ne, (ia je V današnji tako imenovani civilizirani dobi fc rioitiTi r ZJdve tretjini dninarjev, je i 1 liu stavko dnu X. junija, ko JTnotekla i*>godba za mezdno Lvicoiaiuidan. Druge stavb- otroke se niao udeležile stav-* ■ s^n l-Vanciaco.—"Labor Uni-t, •• delavski M. ki je bU usta-Jpvljsn 1^'ta j« Prenehal "Lati radi premalih fondov. Originalno je bU list glasilo pro-llgjvcev v San Franciscu, zad-Ijc tasc pa J« Pobral Workers p>rty« S^ali^' — "Industrlal Work- er gliV*tfo Wo izhajal ^mo enkrat na teden. Zato je tudi naročnino znižal za polovi-c0> od $4 na & Delavstvo «i varw polu .jo. St. Louia, Ma,—Uwjaki dclav-cj v St. Louisu že niso varni pred policijskimi gOW(r\i. Hiši linijskega polagalca cevi je biki osumljen* u* »uhaška poli-cijtt je udrla ter pobila delavca v njegovi lastni hiši b?ez najmanjšega povoda. Nekega raz-važalca mleka so ravnotako poškodovali. Vod c^elgveev pri polaganju cevi so kar pri delu aretirali in jih gnali na policijo. Take razmere so zavladale v St. Louisu, kar je bil izvoljen za župana zloglasni odprtodelavniški Victor Miller. pir, predno smete vložiti prošnjo za naturalizacijo, pod pogojem seveda, da boste tedaj vsaj pet let v tej deželi. Vprašanje: Dobil sem svoj prvi i»apir v juniju 1. 1912. Ali mnogo grše in ostudnejše ljudo-,morem sedaj zaprositi za natu- STAVKA V SANGAJU ALARMIRA DIPLOMATE. Washington. — (FP_) — Sužnji po tekstilnih tovarnah San-gaja so revoltirali in izzvali druge stavke iz simpatije, ki pa niso vodile drugam kakor do mu-čeništva stavkovnih voditeljev, )u postajajo žrtve tujezemske policije. Konzuli in diplomatič-ni poslanci na Kitajskem pa br-zojavljajo svojinj^poStovanim' vladam v dolgih, opisih, kako se presenečeni in da žive v paniki, ker se kitajske mase postavljajo po robu. "Dijaki bodo kmalu postali nevarna drhal," se bere odstavek v objavi generalnega konzula Cunniugham«* ko vojnemu departmentu opisuje umore 30. maja. Napadena sta bila dva inozemska stražnika, popolnoma je bil ustavljen promet na cesti Nanking in slednjič so še skušali udreti na policijsko postajo. Ukaz je bil izdan za streljanje in tri osebe so bile ubite, šest drugih je bilo pobitih ponoči, dvajset pa ranjeuifc. "Drhal je razdeljevala letake komunistične vsebine z izjavami, da je sedanjih razmer kriv imi« rializem Anglije, Francije in Združenih držav.' Protija-ponskih letakov je bilo največ in »o bili tudi najbolj hujskajoči. Izgledi so, da bo kmalu generalna stavka. Policijske rezerve w sklicane skupaj in prostovoljne organizacije so pozvane na pomoč. Tekstilne tovarne, ki so prizadete radi stavke, so last JajKin c<,v. Obratujejo jih Kitajci, namreč otroci doli do petega leta utarosti. Mnogo malih otrok de- tudi )k> dvanajst ur na dan. Nikdar nimajo časa za igranje ^ svežega zraka. Število smrtnih slučajev je strašno. žrstvo, kot je bilo kdaj poprej. •anes ljudi žre kapitalistični moloh. Več ko jih more požreti, več jih hoče imeti. Toda žre največ delavce in največ tiste delavce, kot sem zgoraj omenil, da si hočejo poštenim potom ustvariti sv.ojo eksistenco in služiti potrebni vsakdanji kruh. Razlika je samo v tem, da sedanji kapitalizem žre bolj sistematično, požre delavcu namw)č vso fizično moč, in ko je delavec izrabljen, je vr$en na cesto ne da Di po naravnih zakonih vžival na stara leta sad svojega dela in trpljenja. Kapitalizem sq je razpasel, kor se je delavstvo premalo čuvalo, premalo se čuva še danes. Posebno v Ameriki gredo sedaj delavstvu s krvjo priborjene organizacije rakovo pot. Ce se ameriško delavstvo ne strežne kaj kmalu s tem, da se organiziru v eni politični organizaciji, v eni fronti proti ofenzivnemu kapitalizmu, bo pahnjeno v sužnost kakoršne še ne pomui zgodov:r»a. Bojni klic so zagnali kapitalizmu voditelji socialistične stranke po vzhodnih državah. Rezultat je precej zadovoljiv, delavstvo je pričelo pristopati v socialistično stranko. Menda je začelo spoznavati, da je soc. stranka najboljša delavska stranka za vse stanove delovnega ljudstva. Bratje delavci! Zastonj je tožiti in tarnati čez slabe č^se, zastonj se vedno samo jeziti na kapitalizem, ko odmika tisti borbi kos kruha vedno više in više, ker na ta način smo vedno bolj potiskani v barbarske razmere. Pridružimo se klicu socialističnih voditeljev, in našemu zvestemu bojevpiku Evgenu Debsu, edinemu našemu bojevniku, ki je ostal še zvest princi-I>om delavskega razreda. Rajši rulizacijo? — Odgovor: Ne, vaš prvi papir ni več veljaven. Njegova veljavnpst izteče po sedmih letih. Morate dobiti zopet nov prvi papir in potem čakati dve leti, predno fnorete vložiti prošnjo za državljanstvo. Vprašanje: Imam prvi papir in bi. rad postal ameriški driav-jan. Pod k alfi mi pogoji se lahko dobi "drugi papir"? — Odgovor: "Da dobite "drugi papir" oziroma državljansko spričevalo, morate biti vsaj 21 let stari; morate že vsaj dve leti imeti prvi papir; prvi papir ne sme biti čez sedem let star; morate stanovati V" Združenih državah ue-pretrgoma vsaj pet let od dneva nazaj, ko vložite prošnjo, in zadnje leto dni v oni isti državi, kjer vložite prošnjo. Trebu tudi, da privedetc s seboj dva ameri-ška državljana kot priči. Vprašanje: Kaj naj potrdita priči?— Odgovor: Priči morata potrditi podatke glede vašega bivanja v Združenih državah, kakor tudi, da ste človek dobrega moralnega značaja, udanoga načelom ameriške ustave in dobro ruzpoložencga zu mir in srečo te di-žfle. Vprašanje: Kako dolgo treba da vas priči poznata? — Odgovor: Najmanj za dobo predhodnih petih let. I Vprašanje: Ali so sodniki jako natančni, kar se tičo te določ->e zakona? — Odgovor: pa, vladni uradniki, ki izprašigejo priče, vedno natančno ugot#v-jajo, da li so priče poznale kandidatu tekom vse predpisane dobe. Kadi tega je največje važnosti, da si človek izbere primerne priče. Vprašanje: 2|vel sem tri leta v Pennsyivaniji iu dve leti v dr žttvi Illinois, kjer stanujerp sedaj. Ali mdram imeti priči, ki v zapor, rajši v smrt kot bi nas naj potrdita moje bivanje v o- JAVNA GOVORNICA n 1 "»n WW vTITVIVfl (GU*ovl članov 8. N. P. J. čl ta tel je v Praovete.) Iu *hite Valtey, Pa. — Je-ll kaj tolike med časom, ko so še ka-"fcali vladali na zemeljski obli, 'n današnjo dobo, koji pravijo, J'' civilizirana, oziroma pra v|jf>. da je današnje ljudstvo ei *Ui/.irano in moralno? Kje je ti-»t* < ivilizacUa in morala? Človek stika zanjo, jo išče in t«-r najde bore malo. In če }v J' kaj, je-li med tisto deiov-maso, ki si poštenim potom * luži ti vsakdanji kruh? Znanost nam nove, da so kani vodil po krivih potih, je njegovo geslo. Tukajšnji socialistični lokal obdržava mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne v Slovenski dvo-^ rani. Ne odlašajte, pristopite že prihodnjo sejo. Aranžirana je tudi velika plesna veselica na dan 13. junija v Slovenski dvorani v White Val-leyju. Na veselici bodo prisostvovali angleški sodrugi iz New Kensingtona in mogoče tudi iz (Jreensburga. Program prireditve še ni določen, vem pa, da tisti, ki bi želeli dobiti informacije o pokretu socialističnega gi-janja, jih bodo lahko dobili. Cisti prebitek veselice je na-menien okrajnemu westmpre-landskemu lokalu za razširjenje soc. Časopisja in za agitacijo pridobivanja novega Članstva v letni sezoni. Zato kličem vsem v Westmorelandu tlačenim somišljenikom: Vsi na krov 13. junija! Vsi dobro došli v Whitii Val-leyju! — Joe Brit*. Vpribija in odgovori | glede naturalizacije (Foreign Language Information Service; Jugonlav liureau.) II. I Vprašanje: Treba kaj plačati za prvi papir? — Odgovor: Sodni klerk zahteva plačilo $1, da izpiše in vloži izjavo o namenu in vam izroči prepis iste, t. j vas prvi papir. Dokument sc izpiše v treh prepisih, od katerih deklarant dobi enega. Vprašanje: Zgubil sem svoj prvi papir. Morem dobiti nove — Odgovor: Da, lahko dobite prfrpis istega. Vprašanje: Kaj mi je storiti, da dobim nov prvi papir? — Odgovor: Treba napraviti prošnjo v obliki "affidavita" za prepis Izjave o namenu na onem sodi šču, kjer je bil prvotno Izdan prvi papir. Vprašanje: Kaj treba navesti v tem "affidavitu"? — Odgovor: Treba podati v Istem Informau-je kje in pod katerimi okolščl-nami je bil dokument izgubljen oziroma vničen. Za prošnjo slu BET;1 '"»n, ~ "^n formular (form it T \ \ V l ' ; Ju ^ dob od klcrka vsakega na- 41 ^ »- ^urTlizanJskega sodišča- ' Vprašanje: lV>biI sem svoj pr •»II Ujuiiuin i; r« ( ■ . ,-n.iMnu teirt leta nj^Uril, »fritklh 1 no. Dokazano je pa tudi, « kambal| (Ijudožrci) še danes ■ nek_ _ _ B'r 'ga, potem ko eo iznašli o-Mi KSk deloma supkli ali ob-^ V današnji doM, hoji pnk itev držav jTreba ča Odgover čakati najmanj dve let ko je bfl izdan prvi po- Vprošaaje: Hočem vložiti prošnjo zu naturalizacijo. Kaj mi je storiti? — (Htgovur: Pojdite najprej Urez sVuji^i prič k sodnemu klerku t. j. v pisarno sodišča, kjer se pwieljuje državljanstvo, in vprašajte za tiskovino Form 2214, ki se zove "PrOlimi-nary Form for lVtition for Na-turali/atibn". Lahko dobite to tiskovino tudi iz drugih virov, na pr. od ljudskošolskih učiteljev in raznih organizacij. Vprašanje: Treba kaj plačati zu to tiskovino? — Odgovor: Ne. beh državah? — Odgovor: Morate privesti s seboj na sodišče dve priči, ki sta vas poznali llinoisu. Ako te dve sami priči nista vas poznali v Pfsnnsylvuni-J, morate dobiti šc dve priči, ki stttVaa poznali tekom treh let v cnnsylvaniji. Vprašanje: Ali morata tudi ti dve drugi priči iz Pennsylva-nije priti na sodišče v IMInoisu, da pričata o mojem bivanju v tej državi? — Odgovor: Ne, zadostuje, da ti dve priči pismeno izjavita pod prisego, da sta vus poznali tekom vašega triletnega )ivanja v Pennsylvaniji' Vprašanje: Kakšna mora biti ta pismena izjava prič? Ali služi za to posebna tiskovina? — Odgovor: Ko vložite prošnjo za naturalizacijo, morete dobiti predpisano tiskovino (form) od sodnegu klerka. Vprašanje: Živel sem tri leta v Philadelphiji in potem dve leti v Pittsgurghu. Ne morem dobiti dveh prič, ki bl me poznali vseh pet let. Smem dovesti na sodišče dva paru prič? — Odgovor: Ne, zakon dovoljuje le en par prič. Izjema velja le za slučaj, da je prosilec živel v več kot eni državi. Ker ste živeli v isti drŽavi, ali v raznih mestih, morate imeti dve priči, kl sta vas IKiznali vseh pet let vašega bivanja v obeh mestih, Ako ne morete dobiti takih prič, pa sploh ne morete biti naturaliziran. Vprašanje: Ako bl se preselil Iz INttsburgha v Oleveland, 0„ in tam stanoval tri leta, bl 11 mogel Maj zaprositi za državljanstvo? — Odgovor: Da, morali bi dobiti dve priči za avoje triletno bivanje v državi Ohio In priskr-lwti si pismeno izjavo s strani dveb prič, ki sta vas poznali vsaj dva leti v Pittsburghti. 'Vprašanje: Nameravam iti začasno v stari kraj. Imam "prvi papir". Ali bo moj obisk v I-nozemstvu prekinil ne pretrga nost moje naaUnjenostf (resl-deuce) v Združenih državah? Saj zakon pfavl, da moram nepretrgoma stanovati v Zdruie-nih državah skozi pet let. ako hočem postati državljan. — Odgovor: Ni mogoče dati določenega odgovoia, kl bi veljal za vse slučaje začasne odsotno«ti h j Združenih držav. Kratko * začas-; no potovanje v inooemstvu navadno ne prekinja naMtanj«*n [Kitnik i red svojim odhodom obrne sa informacije k sodnemu Idirku onega sodišča, kjer pri/1 a kuje, da bo patoraHtIran, in mo rukjftj namen avoje Voati iz Jagoslufij^ Dokaz dvojne mere. V nedeljo, dne 8. maja jo imela celjska Or-junu razvitje prapora. Delavstvu je bilo 1. maja prepovedano po ulici manifestirati za socialne pravice in za ohranjenje svetovnega miru. Orjuni pa je bilo dovoljeno 2. maja prirediti zvečer b+kljudo z godbo, ter kričati po Ulicah, kakor, da bi bil ves svet njihov. Talci. Policija je ie pred 1. ipajem zopet zaprla večje število levičarsko razpoloženih delavcev, plasti iz trboveljskih revirjev je odšlo večje število mlajših delavcev v zapore, med njimi tudi aodružicn CVečeva. Kolikor smo dobili do sedaj poročil ti mludi sodrugi sploh ne vedo, zakaj so v zaporih, kajti niao jih zalotili pri nikukršnem (Jejanju in tudi pri hišnih preis kavah niso našli obtežilnega materiala. Meščansko časopisje pa razglaša, da so bili aretirani — zato, ker so zbirali prispevke za komunistično — KdeČo |>omoč. Zakon o poljedelskih kreditih. PP vlada je predložila v razpravo svoj načrt zakonu o poljedelskih kreditih. Glavni* poteze tegu načrta so sledeče: Po poHa-ipeznih krajih se ustanovijo krajevne zadruge za poljedelski kredit (posojilo). Za ustanovitev take zadruge je jiotirebiio naj Sanj 20 Članov, ki imajo vplača deleže i>o 10() Din. V vsakem kraju sme biti le ena zadruga te vrste. Doslej obstoječe zadruge se lahko izpremenijo v take krajevne zadruge, če izpremene svoja pravilu in se prilagode temu zakonu. V vsaki oblasti bi bila una oblastna zudrutfa, katere članice bi bile predvsem te krajevne zadruge, pa tudi ruzne zadružne zveze ter kmetijska društva. Vse članice morajo plačati deleže po 1000 Din. Ker je v kraljevini SHS 3» oblasti, bi bilo 33 oblastnih zadrug. Vse to zudruge bi pa vodila direkcija za poljedelski kredit — v Beogradu. Ta daje razna |kiso-jila iz sredstev, ki jih prejme od države. Država bi dula na ruzpohigo sledeča sredstva: 500 milijonov Din iz proračuna isjljetlclskcgu V. H olivni -M oa LAWNDAI K AVI, CHICAGO, ILUNOft* lsvrtevakti odbor: UPUAVNIODHKK: Prr4a«diilk Vinrcnt Caiakar: iMnlpradnuitnik Andrrv VUlrtch. R. P. U. 7, B»* lta. J«ta»Uwa. Pa.; «1. Uinik Maltkvw Tark: tajnik bolttišk««* mM+IUs Hlaa Novaki |L blagajaik Juha Vofricb; urednik alaaila Jsša lavavUrih. uaraviUlJ glaalla Vlllp tišina. POHOTNI OlttUIK: Martin JUlainliar, pr«|»r« 27«, liartorti*. Obiti; Pranr«s A. Taurtur., 1M7 H. Rldrrw«y Avr., CbiraRu, lil.; John KrUmančM. 19111 H«-ninglon. Ava, Waat Park. Obia; Mary Vdovlcb, M2S 8. UidK««ay Ava, Ckl-1U.I Mm TarteU. Bua 12. HUab«na. Pa. UOLNlftKl OIIHKKt Ulaa Novak. pr«oljedelstva. Prvič je po tem zakonu odvisno izdajanje kreditov od vlude. Člane beograjske direkcije določa ijoljedelski minister. V upravne odbore oblastnih zadrugi tudi Imenuje minister iki dva člotut, tako da so tudi oblastne zadruge odvisne od vlade. Vse kmetijstvo bi zaviselo torej od milosti in nemilosti vladajoče srbijan* ske gospode. Zukoii ne isiziia brezobrestnih posojil za kmetijstvo, A vsi vemo, da danes obubožali! k melje krvavo potrebujejo brezobrestne kredite za tmvzdigo svojega gospodarni vu. Dalje: mesto da bi šel ves denar ga kmetijstvo, Imj šel večinoma za vzdrževanje uradništva. Kajti po tem zakonu bo aamo direktorjev 381 A koliko bo drugega uraduištva. In vrhu vsega tega bo to urndiiištvo nlepo o-rodje beograjske vlade iu ne Ik> služllo-kmetom. Tak zukoii našemu kmetijstvu ne bo pomagal, ampak mu bo naložil novo ]>oxo iut ramenu. I'o tem zakonu btalo prišli kmetje v popolno odvisnost od beograjske vlado, njenih diruktorjev iu komisarjev, IT vlada pač drugega načrtu predložiti ni mogla, ker njej gre le zu to, da zagotovi z vsemi sredstvi nudvlndo nrbijan-ske gospode uud kmeti in delavci. 25.000 bresponolnih! Uospodje trgovci in bogati obrtniki so 1-ineli ti. inaja javno sejo trgovske in obrtuiške zbornice. Na seji so ugotovili, da je samo v Sloveniji brezpom lnih delavcev v trgovini in obrti, lu teh 25,000 brez|Misolnih ne prejumu nobene izdatne državne brezposelno |mnI-pore, temveč so prisilijeni, da po-lagomu umirajo (al ubidu, ako ne dobijo službe. Drugo kapitalistične državo, kot iut primer Angli-ju, vaaj deloma skrbijo za brez-I>oselno. V Jugoslaviji so brezposelni brez vsake zaščite. Melgljftka vlndiui kriza še nI rešena. Bruselj, 4. jun. — Viskont Polet bo zduj hkusal organizirati novo vlailo, MSTNIC A IJItKDNlATVA, A. C., Avella, Pa, — Pošljite, tla vidimo kaj je. Posdrav. ALI CITATE f dobre knjig«? / Maj naročite kajiga Književne natiea IN. P. J. / Človeku Je potrebna duševna hraaa kakor telesna. Največje zlo za delavca je neznanje. Ciml>olJ jo delavec nevodoa, tembolj ga izkoriščajo od vseh strani. Dobra knjiga J« uaj-včjl sovražnik nevednosti ln duševne teme. Delavec se mora učiti; vzeti si mora sam, čestr mu nI dala revna šola. Citati mora dobre knjige. Ako ste ukašoljnl, če hrepenite po Izobrazbi in duševnem razvedrilu, ako želite čltatl povesti Is delavtkoga šiv-Ijenja, spoznati nekatere naravne resnic« ln č« ne hočete seznaniti s temeljnimi pogoji angleške^ Jezika, naročite si gladeče knjiga: ^ Hk>v*iNko-angle*ka nlovnlsa . ZaJedaJri ............... Zakon biogenezije.... ...... Jimmfc liigfins ............... Pater Halaventura ............ $2.00 1.75 IU IM 1J0 Kdor naroči Zajedalce in Zakon blogemmijo skupaj, dobi obe knjigi sa tri dolarje. Vse te knjig« so lično In trpežno vezan«. Poštnina jo Naročilu prllfžite denar. Naročila za vse gori omenjeno knjigo prej«ma KHJI2EVM MATICA t N. P. J. 2657 M*. caicaco, ux. PKOBVETS Sairt kontrotorja Slepnika Spisal Ivan Cankar. Vrnil sem se s potovanja pozno zvečer. Hišnik je bil že ugasnil svetiljko na stopnicah, in s kovčegom v roki sem lezel počasi navzgor. Odklenil sem vrata svoje sobe, vrgel kovčeg, suknjo in dežnik na i*>steIjo ter se napravil, da bi poiskal vžigalice in zapalil luč. Ali v istem hipu, ko sem stal sredi sobe ter tipal po mizi za vžigalicami, me je obšlo neko posebno čuvstvo, podobno čisto otročjemu strahu. Zazdelo se mi je, da so se godile tačaa čudne stvari v moji sobi; dišalo Je po tujih ljudeh. Roka se mi je tresls, ko sem prižgal svetiljko ; zelo neprijetno mi je bilo pri srcu, in obšla me je misel, da bi pustil vse skupaj pri miru ter šel prenočit v hotel. Zapazil nisem vkljub temu nič posebnega; soba se mi Je zdela čisto taka, kakor sem jo bil o-stavil. Stoli so bili na svojem mestu, postelja je bila pogrnjena, knjige so bile v redu. In pričel sem se sramovati svoje neumne bojazni. Vrata so bila zaklenjene, in ključ sem nosil s seboj. JCako bi bilo mogoče, da bi se kdo izgubil med moje štiri stene? Skozi ključalnico prihajajo samo duhovi. Na mizi je ležalo kakor navadno kup papirjev. Začel sem brskati po njih, a mimogrede sem se ozrl na tintnik. Tintnik je bil odprt, in peresa se je držala skorja ravnokar posušene tinte. Stvar je bila malenkostna, ali vendar me je nenavadno vznemirila. V roki sem imel par papirjev in v tistem hipu sem zapazil, ds pisava na teh papirjih ni bila moja ... Nekdo Je sedel v tem času v moji sobi na mojem stolu ter pisal. Pisava mi je bila čisto neznana, a koliko dalje sem čital, tem bolj je raslo moje začudenje. Moja soba se mi je zazdela strašna in skrivnosti polna ; okrog mene so hodili duhovi dsvno umrlih ljudi. Odlašal sem to reč od dne do dne, toda naposled se mi je zdelo, da je prišel čas, in napisal sem svojo prošnjo. Moji kolege so je čakali z veliko nestrpnostjo; ali meni se ni mudilo nikamor. .. I Da v kar je prihajal v pisarno zelo pozno; ob desetih, včasi šele ob polenajstih. Kadar je sto-pil v sobo, se je ozrl najprvo po meni; njegov obraz se je nekako čudno nasmehijal, in oči so mu zamežikale, kakor bi hotel opomniti: "Ali te še ni vrag vzel?" On bl pravzaprav ne Imel nika ke koristi od tegš, toda najbrž ga je vznemirjala moja mrtva ška zunanjost; ni prijetno, če l-ma Človek neprestano mrtveca poleg sebe. »Vedel sem natanko, da ga je grizla v dušo moja čudovita odpornost. In to me je veselilo. "Kako vam je danes, Sicer pa je bil dobra duša ; Človek starikav, s sklonjenim hrbtom in osivelo brado. Igral je na cltre zaljubljene pesmi in sploh je trdil, da je jako muzi-kalen. Poleg tega se je brigal za politiko. Njegovi nazori so bili odvisni od slučajnega razpoloženja; kadar je bil slabe volje, je zagovarjal konservativna načela, ln takrat je bil njegov obraz resen in dostojanstven; toda včasi je hotel napraviti uslugo temu ali onemu in kazal se je liberalnega, a obenem je zatrepetalo v njegovih očeh nekaj prešernega in buršikoznega .*... Mene se je ženiral; pogledal mi ni nikoli naravnost v obraz. V pisarni se je dolgočasil do smrti; zehalo se mu je neprestano, in pri tem so mu uhajali iz grla žalostni, zategnjeni vzdihi. Dela se je pritaknil malokdaj; opravljal ga je večjidel sam prakti- ) PETEK, 6. JUNUA f i -1- — stala doma. To je storila zato, sanje. Govorili so vse navzkrii ker ni hotela moje družbe ; ona toda jaz jih nisem poslušal in se tega morda ni zavedala, ali razumel. Videl sem, da so vsta-meni je bilo jasno... • jali govorniki in zamahovali x Predno sem prestopil prag rokami; kadar so dvignili kožar-dvorane, me je obšel tisti grenki ce v visoko iztegnjenih rokah, je čut, ki obide prosilca, predno po- nastal hrup po dvorani, in trka na vrata. Podoben je bil tudi bojazni človeka, ki st je v svesti umazane krivde in sluti, in tudi ob moj kozarec je trčil da je njegov greh izdan. Ko sem pomotoma ta ali oni. Sicer pa gospod kontrolor? Zdi se mi, da kant, kajti tudi adjunkt je lena-vam ni posebno dobro." Ej, duši- ril. ca, ne tolaži sel "Hvala, gospod Ta človek — adjunkt namreč davkar; počutim se imenitno; — me je sovražil iz dna srca. moj obraz je mršav samo iz na- Kadar se mu je zdelo, da ga ne vade.' Cr ŽRTVE Povest. Spisal Fr. Serafln. (Dalje.) A končno je imelo materino neprestano pridigovanje ta uspeh, da je začela ra-čuniti z dejanskimi razmerami ter razmišljati natančneje o tem, kaj se zgodi ž njo, ako se je Dolfe ne usmili. In zdaj se je je začela lotevati groza ... Kaj poreče oče, kadar zve? ... In kako bo prenašala zasramovanje ljudi, ki so se že zdaj spogledavali nad njo, ako ji Dolfe ne reši časti? . . . Morala je govoriti ž njim, morala! . . . Dasi se ji je od tistihmal, odkar je bila doznala njegovo malopridnost in nemoža-kost, naravnost gabil in nI niti najmanjše trohice ljubezni več ni čutila zanj, ga je vendar morala prositi, da jo vzame za ženo, in morala se je smatrati še srečno, če ji izpolni prošnjo!.. Kako jI bode življenje poleg njega, to je bila zdaj postranska stvar!... Ona je morala dobiti moža zato, da dobi otrok očeta! — Vsa ta razmišljevanja so bila vzrok, do Jc ubogala mater ter šla na sejem s trdnim namenom — da bi govorila z Dolfetom ... Mati je imela prav, ko je trdila, da ga dobi Um. Iztikati jI ni bilo treba dolgo za njim. Njegova lovska obleka ga je toliko razločevala od drugih moških, da ga je od daleč zapazila. In odslej ga ni pustila več iz vida. Strahoma, boječe se mu je približevala, ne vede, kako bl ga nagovorila. Bila je tako vtopljena v to edino misel. kako mu potoži svojo bol, kako ga poprosi rešitve in pomoči, da su niti zavedala ni, da je na sejmu. Preslišala je ves hrup, ki je vršel okrog nje, preslišala vse neznansko vpitje in kričanje pogajajočih ne prodajalcev in kupoval-cev ter pijanih mešetarjev. Videla ni ničesar drugega nego njega, ki ga je iskala ... Enkrat mu je bila ie prav blizu, toda takoj jo je uzrl tudi on in brž se je potajil, kakor bi Je ne bil opazil, ter se začel umikati pred njo. In zdaj ji ni bilo več možno, priti mu v obližje. Skrbno je gledal na to, da je bila med njim in njo vedno neka razdalja, in to se mu je posrečilo tem lože, ker Manica ni drevila za njim. Izogniti se je hotela vsakemu neprijetnemu nastopu In čuvala se je, ds bi ga že s svojo vsiljivostjo ne razjezila. Ko je torej videla, da se je izogiblje, je pazila še samo na to, da ji ne izgine izpred oči, upajoč, da se te še ponudi kaka prilika, da stopi k njemu ter mu pove, kar mu je povedati imela. A prilika za to se le ni hotela ponuditi, in naposled Je nastopil pot proti domu — morda nekoliko hitreje, nego bi jo bil sicer. Pa ona tudi zdaj še ni obupala in Ala je počasi za njim. Ko je dospel do gostilne "Pri zidanem mostu", je zavil noter, bodisi, da je ni bil opazil, ko je šla za njim, bodisi, ker se je nadejal, da si v gostilno ne bo u|Mtls. Manica |>a si je oddahnila, ko se je prepričala, da ji več oditi ne more. PuHtila je zdaj vse ozire na stran, kajti to je vedela, da govoriti mora ž njim. in če ne drutračo, pa v pričo drugih ljudi, ftla je torej za nJim v gostilno ter se usedla prav k tisti mizi, pri kateri je sedel on. Ko je on videl, ds Me ji nikakor odtegniti ne more. se je začel delati, kakor bi niti ne slutil ne, po kaj Je prišla, in kHkor bi je dozdaj niti zapazil ne bil. "Oho, Manica. ti ni tukaj?" vzklikne z naj-nedolžnejšim obrazom, ki ne misliti more. "To Je prav, boš dala vsaj za- vino! . . ,H Njeno srce je bilo še dovolj otročje, da je amatrala njegovo prijaznost za odkritosrčno. V tem. ko so se topile njene oči v solzah, so se jI 'zategnile ustnice v prijazen nanmeh. Hvaležno ga pogleda, in ko ji nstoči vina ter vzdigne kozarec, da bi trčil ž njo, se mu rsda odzove , . . Trčila je in pila . . . Dolfe pa, ko je videl, kak učinek je imela njegova prijaznost, je zasnoval takoj svoj načrt, ki naj bi ga rešil iz zagate, v katero je bil zašel vsled laatne neprevidnosti. Točil JI Je pridno in venomer jo je silil: "PIJ, Manica, pij!" A tudi sam je kar izlival vino v se in delal ee je nenavadno veselega, brezskrbnega ... Ko Je bil še malo vinski, se tudi več irogi-bal ni njenemu pogledu. Večkrat so mu zastale oči na njenem, alcer izpremenjenem. a še \e«!no lepem obrazu. Sevntrrtja je utegnil celo dmnleo proti njej ter jo nagovarjal: "Pij Manica!... Kaj bi takisto!.. Postajalo mu je skoro mehko pri srcu vpričo krasnega dekleta. A U čut je izviral iz prirojenega mu egoizma. Zid mu je bilo, da je bilo tako kratko veselje, ki ga je užival poleg nje, žal, da se je moral Uko kmalu odreči njegi ljubezni... Ko bl ne bilo prišlo Uko, kdo ve .,. Tudi ljudje okoli njiju so bili že vinjeni, in Manici se je videl zdaj pravi čas, da Izpregovorl o tem, kar jo je Uko tičalo pri srcu. "Dolfe!", reče, in solze se Ji usujejo iznova iz oči, "Dolfe, kdaj se vendar domisliš, kaj imaš storiti? .Kdaj se me usmiliš? . .. A Dolfetu se stemni čelo. Kakor bi ne razumel njenih besed, odvrne: "E — pij in vesela bodi! ... Kaj bi se kremžila!" "Obljubi mi, da me ne pustiš v sramoti, v katero si me pahnil," odvrne Manica, "in več ne bom jokala! . . . Eno samo besedico mi reci, pa bodem mirna in vesela! ..." "Pojdi, pojdi, kaj Imam jaz opraviti a to stvarjo! ..." Manici je bilo, kakor bi jo bil udaril kdo z težko rečjo po glavi. "Kdo drugi pa, če ne ti?" vzklikne presenečena. Na toliko podlost ni bila pripravljena. Dolfe pa odvrne: "To moraš vedeti ti sama najbolje!" In pri Um se je muzal ln smejal, kakor bi šlo za čisto navadno, malenkostno zadevo . . . "Dolfe, ali je mogoče ... ali je mogoče, da tako govoriš? . . . Kaj takega bi ne bila nikdar Sičakovala od tebe! . . . Glej, rada sem te lela ..." "Pa kaj hočeš vendar od mene?" "Kaj hočem? ... Ti še vprašaš? ... Ali res ne veš, kaj je moški dolžan dekletu, katero je spravil tako? ... Ah, če bl me zdaj vzel, še bi se dalo malo prikriti!... Glej, ako zvedo moj pče, ubijejo me!.. ." "Pa naj te vzame kdo drugi!" odvrne Dolfe s tistim lahkotnim, lahkomiselnim glasom, s katerim je sploh razpravljal to zadevo, ter jo začne ailiti iznova, da naj pije. Toda ona je o-stala pri stvari in se ni dala premotiti. "Kdo naj me vzame, kdo?" reče očiUjoče. "Ali bo kdo Uko nespameten, da me vzame Uko?.. "Zakaj pa bi moral biti ravno jaz Uko nespameten ? ..." "TI —- nespameten? ... AH imaš kaj srca, da govoriš Uko? ... Dolfe, sram te bodi —". Dolfe je umolknil. Delal se je, kakor bi ga zanimalo to, kar so drugi okrog njiju govorili. Zato začne zopet ona: "Dolfe. ti sam veš, kako je prišlo vse to, ti sam veš, da nisem jaz kriva!... Bog v svetih nebesih mi je priča, da niti slutila nisem, niti slutila ... in zdaj govoriš Uko!... Oh, oh!..." Glasno je ihUla, ko je govorila to, in neprenehoma so ji vrele solze 1z oči, aH on je osUl trd kakor železo. Vedel je, kako grozno trpi, in zavedal ae je popolnoms, da je krivda na njegovi strani, tods nikdsr ni na to mislil, da bi vzel revnega mizarja hčer, in zato se mu je njeno govorjenje zdelo skoro smešno. Neusmiljeno ji odgovori: -■■> I "Zeniti se, je zsme še malo prezgodaj! In so zvenele ln vino se je razlivalo. Tudi jaz sem včasi vstal vidim, se je obrnil oprezno proti meni ter me gledal a pazljivi mi, svetlimi očmi. Jaz sem se mu zasmejal naravnost v lice; to ga je spravilo v zadrego; namršf je obrvi ter se sklonil na svoje papirje. Poznal sem na njegovih očeh, če je bil moj obraz bolj upadel nego navadno, če so bili moji koraki bolj trudni, če je bil moj glas bolj votel in mrtvaški. Kadar mi je dal roko ob prihodu ali ob slovesu, se je vsesal v ohlapne gube na mojih licih in v moje koščene, mrzle roke...Njte-gova posUva je bila krepka; v polnem, rdečem obrazu je bilo nekoliko surovosti, in njegov pogled je bil temen in nesUlen. Hodil je s hitrimi, dolgimi koraki in privzdigal je ramena nenavadno visoko; to mu je osUlo od ponižne hoje po pisarnah izza časov, ko je bil še praktikant. Prej sva izhajala kolikortoliko, a zadnji dve leti je bila vsa njegova skrb in žalost v mojem telesnem propadanju. Pazil je name kot najvestnejši zdravnik; kolikor dalje se je stvar vlekla, tem večja je bila njegova pozornost, poostrena z nervozno nestrpnostjo. Čakal je namreč na moje mesto Naposled sem se bil torej odloČil, da napišem svojo prošnjo. Nekoliko težko mi je bilo, kajt privadil sem se črkam kakor Go-goljev Akakjev Akakjevič. Privadil sem se tudi tem stenam in sovražnim obrazom okrog sebe Dalo se je lepo sloneti ob mizi in misliti, dočim je v prsih trkala smrt. Tisti dan je bilo veliko veselje v pisarni. Za trenotek so mi za-mrzeli ti lopovi, ko sem jih videl, kako globoko so se oddahnili. Zamrzela Grocsrijsm, elsdčičsrjem ln v pro- oneono au pismeno pn. '1 dajslns ielesnlne damo primer** po- Setina, 5754 S. Oak Park ave., I pua^ pri Tečjih narodih. pulte p« Chicago, 111., ali ,pri lastniku: Frank Hren, 25 West Illinois St., Chicago, 111. (Tel. Central 2178.) ■L* (Adv.) Informacije aa: FRANK OGLAR, 6401 Snperlor Aveane, Clerelsud, 0. L kadar se bom ženil, bom moral gledati nekoliko xw----------------------- tudi na denar, fn tega tvoj oče nima, da bi ti ga | Človek pogleda nekega jutra na dal .. , SIcer pa mene tvoj oče tudi nikdar ma- * ' ral ni!... Zatorej ti svetujem še enkrat: če je še Uko, da se moraš možiti, poišči koga drugega !... Ti praviš, da nisi kriva!... Ali jaz prav zaprav tudi nisem kriv! Ljubila sva se pač . . to zadene tebe Uko kakor mene, a da se vzeti ns moreva, temu so krive okolnosti!.. ." Deklice se je loteval obup... Izprevidela je, da so vse njene besede, vse njene prošnje zaman. Hotela je že vsUtl ln oditi, ko se prikaže njena mati pri vratih. Mico Je bilo začelo skrbeti, da bi se hči ne za mudila predolgo. Sls. ji je zaradi tega nasproti. Potoma ji je bil nekdo povedal, kje je. in tako je dospela semkaj. Ko vidi hčer vso objokano, je vedela takoj, kako Je. Prirtla se je do mize, pri kateri sta sedela Manica in Dolfe, in posegla je Uko odločno vmes. "No. kaj sU se domenila?" vpraša na kratko DolfeU. "Ali si že kaj določil zaradi poro-ke?" Dolfe pa je bil jezen, že ko je mater ugledal. Obraz se mu zategne v zaničljive poteze, in odurno pripomni: "Zaradi poroke? .. Čigave?.. AH moje? ... Za to Je še dovolj čaaa t... Ce pe vam je v mislih poroka vaše hčere, se s vrši lahko irecej jutri t.. .** Bil Je vinjen In govoril je beezobtirno. vrt in vidi, da je drevje čisto golo; ln vendar je padal počasi list za listom, tiho in neopazno. Tako se bo zgodilo meni; vsaka kapljica krvi bo izginila počasi, tiho in neopazno, e nekega jutra bodo prišli, in moje oči bodo ateklene ... ■oblekel sem Črno obleko ter si zsvezal črno kravato. Moj ob^ raz je bil videti vsled tega Uko bled in upadel, da bi se kdo drugi ženiral med ljudi s Uko neprimerno zunsnjostjo. In vrhutega so izgubile moje oči že zdavnej vsako barvo; punčice so bile popolnoma bledosive, da so se komaj razločevale... Ko sem si za-vezaval kravato, so sel mi roke tresle. Odpravljal sem se v čitalnično dvorano, praznovat odhod-nico gospodične Helene Tršano-ve. Ravno ko sem zapiral vrata, sem ae spomnil, da mi je prišla Helena na misel v tistem trenot-ku, ko sem pisal svojo prošnjo. In ob enem spominu me je bilo zaseblo od temena do nog. Asi sem sam, moja žena Jc o- 9 « I i ■ I ■ I a • a a a a a a a a a a a a a a a a a a a i a a a a a a a a Tiskarna S. N. P. J. SPIEJEIA VSA « TISKARSKO OMT SPABAJOtA BELA. Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige* koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. VOBSTVO TISKARNE APELIRA NA tLARSTVO S. N. P. J., IA TISKOVINE NAROČA V SVOJI i nsuuM. i CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naalov: S. N. P. J. Printer?, 2657-59 South Lntmdaje Avenue, Chicago, BL TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. Dobre volje m veeel k»ti more tlovek keten ima dobro prebevo. Keder »i prebsvljete evojs trt jed»U se dan. potem eledt dobro idrsvje. SEVERAS BALZOL Cene SO si SS cente«. Vprelsjte sanj e lefcsmeh W. P. SEVERA CO, CEDAK RAF00, IOWA