The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 127. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. JULIJA — SATURDAY, JULY 1, 1933. LETNIK (VOL.) XLII ZASLIŠEVANJE GL|>E PR EUREDBE RAZMER V PRE-DILNIŠKI INDUfRlJI. — DELAVSTVO ZAHTEVA 30 URNO DELQsiA TEDEN, DOČIM SE LASTNIKI POTEGUJEJO ^ 40 UR DELA. — V TEJ INDUST RIJI SE BREZPSELNOST LE NEZNATNO OBČUTI. Washington, D. C|_ Administrator H. S. Jo|son; ki mu je poverjena nalog?c|a praktično uveljavi določb^ novem zakonu o uredbi am(%c industrije, vodi točasno 4iševanje raznih strank, skupil jn p0sa-razmer v bombažniLe(jn. jn_ razemr v bombažni Jedil, industriji. Glavni skufli, ki prihajate v poštev, slastopniki tovarnarjev in z&stofiki delavstva. Pri tem zasliševau se krenejo med seboj razlii mnenja; celo v isti skupini s, ^ si mne. nja nasprotujejo. ^ ena najvplivnejših strank e nastopil Wm. Green, predse<$k ameriške delavske fede^ije ki je odločno zahteval, d|e mora u-vesti 30 urni delovn^den, nam-reČ;:pet dni "a tedeipo šest ur "a dan. Najmanjša faenska pla-fa' .1 morajo pifiilniški de-avci dobiti, pa najhe bo nižja kakor 14 do 16 dirjev. Neki drugi zastopnik defostva, predsednik predilniški- delavcev, 1 ^Mahon, pa j izrazij mnenje, da bi bilo priirno, ako bi Se uyedel teden s?5 urami in najnižja plača najbi biia $14 Pretežna večina 4a]ih zast0p-mkov delavstva pa je istega mnenja kakor Gr|n in dostavlja, da bi bil 30 i^j teden primeren tudi za dr|e pan0ge industrije. Lastnilivo bodo lahko dobili v dvori1.ni, po nizki ceni. — Priporočati je, naj bi nikdo ne opusti; te izredne prireditve. Šubelj H. pel, "da bo srce 'poskočilo,' kakor se je sam izrazil, in Grdina bo delal lake trike, d;. bomo kar strmeli. Po predstavi pa bo določbe glede PIVA Licence in drugi ukrepi glede prodajanja piva. Chicago, 111. — Mestni svet je v sredo sprejel nove določbe glede prodajanja piva, ki bodo v veljavi od 1. julija do 31. decembra. Licenca za prodajo bo stala za pol leta $150. Plačati pa se bo morala ta licenca za vsako baro posebej v istem podjetju. Nova važna določba govori, da bo moral tisti, ki hoče točiti pivo na plesih ali piknikih, plačati permit $10, kateri bo veljal od 8. ure zjutraj do 3. ure popolnoči. Za ta permit bo zahtevan bond $3,500. Končno je tudi ukrenjeno, da se prodajanje piva ne sme vršiti bliže kakor 100 čevljev od kake cerkve, šole in drugih podobnih zavodov. -o- znižana poštnina Za promet v mestu Chicago velja poštnina dva centa, —o— Chicago, 111. — Kakor objavlja tukajšnji poštni mojster stopi s 1. julijem v veljavo znižana poštnina za pisma 1. razreda, toda samo za taka, ki so naslovljena na kako stranko mestu. Nova znižana poštnina je dva centa za vsako unčo ali nje odlomek. Pisma, ki gredo izven mesta, pa morajo biti frankira-na še v naprej s znamko treh — Denver, Colo. — Tukajšnji governer Johnson je v sredo odredil, da se izpusti 2S jetnikov, ki so zaprti vsled kršitve državne prohibicijske postave, rekoč, da čini, ki so jih izvršili, ne spadajo več med zločine. — Dublin, Irska. — Pri volitvah v tukajšnji mestni svet so propadli kandidati, ki pripadajo stranki predsednika De Valera. Zmagala je stranka bivšega predsednika Cos-grave. — Washington, D. C. — V državah, ki so do zdaj glasovale za preklic 18. amendmen-ta, skupaj 16, živi skupno 43 odstotkov prebivalstva Zed. držav, ali v številkah 52 milijonov 722 tisoč i'.-t*b. — Kabarovsk, Rusija. — O ameriškem letalcu Matternu, ki je izginil med poletom iz! Sibirije v Alasko, ugibajo, kaka usoda ga je zadela. Izraža se upanje, da je pristal na kakem neobljudenem otoku in da se bo mogel za silo preživeti kakih šest mesecev. -o- ODLOŽITEV OTVORITEV ŠOL Chicago, 111. — Šolski svet je v sredo enoglasno sklenil, da se v jeseni otvore publične šole dva tedna pozneje kakor navadno. Dočim so se druga leta otvorile po Labor day, se bo letos izvršila otvoritev 18. septembra. Namen te odredbe je, da se prihrani na plahih in drugih izdatkih okrog dveh milijonov dolarjev. -o- Iz Jugoslavije LEPA PROSLAVA SKLADATELJA JAKOPA PETELINA — GALUSA: PRVEGA SLOVENSKEGA SKLADATELJA. — POMANJKANJE, PROFESORJEV NA I SLOVENSKIM. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE NEZGODE. I ZA DOLOČITEV NAJMANJŠIH PLAČ Springfield, 111. — Od obeh zbornic je bil odobren zakonski predlog, pe katerem se naj določijo najnižje plače za žen- ,. ske in mladoletne uslužbence, centov. Znižana poštnina velja gtQpi y veljav0> ko ga PODPIS ZAKONA O PRODAJNEM DAVKU Springfield. 111. — V sredo je governer Horner podpisal novi zakon za davek dveh odstotkov na prodaje. Istočasno je apeliral na občinstvo in trgovce, naj sodelujejo, da bo izvajanje zakona uspešno, ter je obenem izdal svarilo, do se bo strogo nastopilo proti vsakomur, ki bi hotel potom tega davka delati kak dobiček za se. slavni Dajčmanov orkester sviral take polke in valeerje, da vas niti revmatizem ne bo obdržal na stolu. Vrata dvorane se bodo otvo'da okrog sedmo ure. Pridite zgodaj, da se izognete navalu. Kdor hoče, da bo vse videl "iz oči v oči," naj si preskrbi rezerviran tiket. Začetek točno ob 8, uri. Na svidenje vsi iz drugih mest in iz Chicago! tudi za kraje, ki sicer niso v mestu Chicago samem, spadajo pa pod chicaški poštni urad. Glavno med temi je predmestje Cicero. Nasprotno pa morajo biti pisma v druga predmestja, kakor Berwyn, Evanston, Oalc Park itd., še nadalje frankirana s tremi centi. -o- IZBIRANJE "JUGOSLOVANSKE KRALJICE" PRAVA FARSA Chicago, 111. — Po poročilih, ki smo jih prejeli od sodnikov, ki so imeli izbrati in določiti, kdo naj bo "jugoslovanska kraljica" na svetovni raz stavi 2. julija, je cela zadeva izpadla v pravo komedijo. Naš poročevalec, g. Joseph Grego-rich, ki je to stvar in to komedijo na lastne oči videl in je bil naprošen za sodnika pri tem izbiranju, ve veliko o tem povedati in bo napisal o tem daljše poročilo za naš list enkrat prihodnje dni. To poročilo bo zanimivo in bo povedalo, kako so Slovenci in Hrvatje proti tej komediji protestirali, ko so se jim odprle oči pri tem "bratskem" srbskem ravnanju. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! podpiše governer Horner. Zakon ne določa v dolarjih in teniirt, kolika naj bo plača, marveč zahteva.- naj se sestavi posebni uracj za plače, kateri bo obstojal iž zastopnikov de-lovstva, delodajalcev in državljanov, ki niso zainteresirani v tem vprašnju. Ta urad bo nato odločal o plačah v posameznih slučajih. -o- Proslava odličnega slovenske-ga skladatelja V proslavo skladatelja Jakoba Petelina-Galusa, je priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v nedeljo 11. junija v dekanijski cerkvi v Ribnici cerkveni koncert, na katerem je zbor pel največ njegovih skladb. — Po podatkih glasbenega zgodovinarja Josipa Mantuanija, je bil slavni skladatelj Jakob Petelin, rojen leta 1550 v Ribnici. 2e kot mlad deček je zapustil svoj rojstni kraj in še šolal v raznih samostanskih šolah najprej v Stični- nato pa na Gorenje Avstrijskem. Nekaj let je bil član dvorne kapele na Dunaju, od leta 1580 pa do 1585. pa kapelnik škofijske cerkve v Olomucu na Morav-skem, sedanjš i Čehoslovaški državi. Koncem julija leta 1585 je nastopil službo kam-torja pri cerkvi sv. Janeza na Bregu pri Pragi, kjer je 18 juh ieta 1591. tudi umrl. Jakob PetJelin-Galus, je bil najslavnejši skladatelj svoje dobe, katerega z mirno vestjo lahko štejemo med najodlič-nejše glasbenike tedanje dobe, in ga postavimo v isto vrsto z Plestrino in Orlandom Las-som, katerih dela so svetovno znana in priznana. — Galus je bil zelo plodovit skladatelj in je napisal veliko število skladb, saj je preko 500 svojih del izdal v tisku, največ pri tiskarju Cerny v Pragi. Slovenci smo torej tudi na polju glasbe, korakali vsporedno z drugimi velikimi narodi. — Po končanem koncertu so na po-jslopju stare osnovne šole odkrili spominsko ploščo v spomin slavnemu skladatelju z napisom: "Spominu skladatelja Jakoba Petelina-Galusa 1550 — 1591 — Glasbena Matica ljubljanska. --o- ! toliških staršev in katoliških 'dijakov. Tak ukrep se kar cinično roga katoliškim tradicijam, kakor tudi katoliškim verskim zapovedim, ker zahteva maturo na take dneve, kakor bi ne bilo dovolj drugih primernejših dni na razpolago. -o-- Profesorjev primanjkuje Glasnik jugoslovanskega profesorskega društva je v eni zadnjih številk objaV.il daljši članek v katerem je na široko VOLSTEAD IZGUBIL SVOJE obrazložil, kako preobloženi DELO St. Paul, Minn. — "Oče ameriškega prohibicijske ga zakona," A. J. Volstead, je izgubil ves vpliv, ki ga užival pod prejšnjim suhaškim režimom. Imel je službo kot legalni svetovalec severozapadnega prohibicijskega adminstrator-ja in preteklo sredo je dobil so profesorji na Slovenskem, zlasti ti, ki poučujejo na srednjih šolah. Glasnik poroča, da pride na sleherno učno moč po 22 ur tedensko. Profesorji da so tako obloženi s poukom, da radi čezurnih ur, komaj še dihajo. Ugotovljeno je, da bi potrebovali še najmanj 92 profesorjev, da bi zadostili obvestilo, da je odposlan "na najnujnejšim potrebam počitnice za nedoločen čas." Z njim vred so poslani na take "počitnice" tud£ drugi uslužbenci tega departmenta. Odredba stopi v veljavo s 1. jul. Volstead se je izrazil, da je kaj takega pričakoval, obenem pa je tudi dejal, da ne bo Kaj pa to? Ljubljanski dnevnik "Slovenec" z dne 2. junija poroča; Izvedeli smo, da se bo na nekaterih tukajšnih srednjih šolah začela matura na binkošt-no nedeljo oziroma na praznik nikdar več napravil nikakega jpresv. Rešnjega Telesa. Za se-suhaškega govora in da se bo 'daj pribijemo to, da je tak sploh umaknil iz javnega živ- j ukrep nezaslišno izzivanje' Ijenja. Konec suhaške slave, jkatoliškega prebivalstva, ka- Gospodarjeva nezgoda Anton Škrbe, posestnik in Jaščičar v Žužemberku je po dolenjskih vaseh ob birmi prodajal slaščice. Ko se je mudil Studencu pri Krškem je pogledal h konjem če so nakrm-ljeni in tedaj ga je eden konjev tako močno udaril v nogo, da mu jo je prebil in je moral k usmiljenim bratom v Kandijo. Dve nesreči V ptujski bolnico so pred kratkim pripeljali nevarno opečenega trgovca Alojza Horvata iz Polencev, ki je po nesreči padel v škaf vrele vode. — France Šoštarič, posestnikov sin iz Zlatoličija je pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo in je moral v bolnico. Na sodišču je umrl Na mariborskem okrožnem sodišču se je pred kratkim pripetil zelo razburljiv dogodek. Pred razpravno dvorano se je nenadoma zgrudil mrtev na tla Matevž Kalman iz Murske Sobote, ki je bil pozvan na sodišče kot priča. --o- Nesreča Na Jesenicah se je ponesrečil 76-letni bivši pekovski pomočnik in sedanji občinski revež Ivan Mam. Palica, ob katero se je opiral se mu je zapletla med noge in je tako nesrečno padel, da. so ga morali peljati v bolnico. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Jožefa Pukl, star 47 let. — V Ljubljani je umrl Josip Kastelic, posestnik in župan v Žužemberku star 55 let. —- V Gaber-ju pri Celju je umrla Marija Kovač, zasebnica stara 65^ let. — V celjski bolnici je umrla Katarina THebšie, služkinja 2 Lopate stara 19 let. -o- Skozi okno V zmedenosti je skočila skozi okno 32 letna Pranja D imel, žena uradnika v Kranju. Strmoglavila je s tretjega nadstropja na tla in se pri tem nevarno poškodovala. -o- Uboj v spanju Matevž Uršič, 75 letni bivši posestnik iz Crenjovcev pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, je šel nekega večera spat. Med spanjem ga je v njegovem stanovanju v Konšpergu napadel neki moški s kolom, Uršič je drugi dan umrl v bolnici. ^merikanskPSlovenec Razpnva o Ust. predlogu - Dobiček v nepravih rokah ^ Rtnn S AMERIKANSKI SLOVENEC obota, 1. julija 1933 Enako skrivnosten in tuj je bil tiidi duh, ki ie vel od tega 2idovja, kakor pomešan Bolgari i ie v duh z divjim duhom leva Nume in močne diSeutn kadilom. S tega visokega razgleda je Tarzan lahko Videl isi mestno obzidje. Bogato, baibaričho. okrašena se je dvigala glavr.a stavba, do katere so držale široke stopnice, zakrite z divjim bršljinom. tiladko granitno zidov-bilo okrašeno z zlatirtii in demahtnimi okrasiti. Tarzan je z mrtvim Bolganijem hitel iiarav-nost.proti zgradbam, ki šo se videla skozi gozdno vejevje, s čudovito potrpežljivostjo. Njegov izvežban vonj mu je kmalu povedal, da še bliža opičjemu Naselju. Šbleža! je-ha rieko drevo, odkoder je nekoliko -red seboj zagledal višoko zidovje, za; katerim so se dvigale čudne zgradbe nenavadne arhitekture, taka skrivnostne, ka-kot bi Bile popolnoma z drugega sveta. | AMERIKANSKI SLlOVENEC [ £rvl in najstarejši slovenslci list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Itljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDiNOSt Publishing co. Naslov uredništva in uprave: L849 W. Cermak Rd., Chicago Telefoft: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto --------------------------------$5.00 Za pol leta _______________________________ 2.50 Za četrt leta ................................. 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto______________$6.00 Za pol leta____________— 3.00 Za četrt leta -------------------------- 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. ■ Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ...........................— 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago. Canada and Europe: For one year ................................$6.00 For half a year ___________________ 3.00 For three months ________________________ 1.75 viji pod sedanjim framazoilskim režimom, ki se je že z davnej diskvalificiral v veliko škodo Jugoslavije. Na enkrat zatreti narode, ki so pristali na jugoslovansko Uje-dinje ne gre, radi razlik, ki smo jih že omenili. To tudi državi na noben način ni v korist, marveč v škodo, ker s tem se širi odpor in nezadovoljstvo in obenem plemensko sovraštvo. Kdor vsega tega ne vidi je slep! Jaz sem rad Jugoslovan in sem ponosen, da sem kot Slovenec Jugoslovan, namreč.... katoličan po veri, po narodu Slovenec — Jugoslovan. Ako me pa kdo hoče prijeti za uhlja in me vleči v kako mesnico Bismarkovega tipa in me vreči po domače povedano v mašino in me smleti v kakega Jugoslovana balkanskega tipa, kakor ga propagira sedajni jugoslovanski režim in diktatura — naka, upiral ste boin z vsemi štirimi! V tako s silo ustvarjeno mesnico pa nočem, ker želim, da ostanem poleg Jugoslovana tudi legitimni Slovenec-katoličan, ker sem sin slovenske matere in slovenskega očeta. Tako pojmujem jugoslovanstvo jaz v svoji slovehski duši in v svojem slovehskehi srcu! Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na uredništvo vSaj dan in bol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številk* poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker it tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ O jugoslovatistvti LEPO JE BILO V LA SALLE Mrs. Agnes Zielinski, Mrs. R. Urbanch, Mrs. Mary Bild-hauer, Mrs. Mary Furar, Mrs. Frank Bruder, Mrs. Charles Shimkus in Mrs. Anton Hor-zen, ki so veliko nakolektale v korist banketa. — Na banketu so bili razni govori, med drugimi je govoril tudi župan mesta La Salle Dr. Orr, Father Wencel, Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ iz Jolieta in Anton Strukel, predsednik cerkvenega odbora. Zvečer je bila zabava in ples. Slovenska orkestra pod vodstvom Joe Livek, je igrala med banketom v zgornji dvorani, za ples v zgornji dvorani sta pa igrala Joseph Spelich in zet Chuckie Zubowski. — Sosednje naselbine so se ta dan lepo pokazale. Iz Jolieta so prišli k nam Mr. Joseph Zalar, Mrs. Jean Težak in Mrs. A. Struna. Iz Chicage je prišla znana Kukmanova družina in iz South Chicage je prišla Miss Ann Enčimer, škoda, da se ni prikazal Novinar, morebiti je La Saile predaleč za njega. Še to naj omenim, da je družina Mr. in Mrs. Anton Ko-stello ena prvih driižih v La Salle in prva sv. maša se je darovala v Kastello dvorani na prvi cesti. La Sallita Poročila iz domovine pripovedujejo, da razobešati slovensko trdbojnico je v današnji Jugoslaviji protidržavni čin. Celo fantje; dijaki, ne smejo prepevati nekaterih slovenskih narodnih pesmi, kot "Slovenec sem. . ." itd. Človeku se zdi vse to skoro neverjetno. Kje je mogoče, da. bi bil tak kdo izmed tistih Srbov in Hrvatov, s katerimi smo se še včefaj Ob ujedinjenju po tolikem trpljenju,^ po tolikih stoletjih suženjstva v tujem robstvu, od veselja objemali in poljubovali, vsi razvneti od velikega veselja kot bratje? Skoro nemogoče se človeku zdi in bi se ob takih novicah skoro začel tipati pri belem dnevu, če niso to morda, le kake sanje, če ne spim, ali pa sem pre bujeli in so to čista suha dejstva. Da preČudno! Iti vendar resnica je! Gorenjski fantje so Ob znanih lanskih volitvah razobešali slovenske trobojnice. Še he dolgo ttega stflo videli, da so bili vslted tega pred sodiščem za zaščito države celo Obsojeni. Prosimo, radi razobešartja slovenske trobojnice! Dijaki ih kmeteki fantje so v nekaterih krajih prepevali slovenske pesrhi, v katerih je povdarek slovenstva. Radi tega so'imeli žandarji opraviti! Prosimo, radi lepe slovenske pesmi! Kakor poročajo od doma, pometii razobešanjte slovehskte ali hrvatske zastave separatizbhi. In Vse to se obsoja z nekega visokega jugoslovanskega stališča. Nam v glkvo he gre in ne moremo razumeti pri najboljši vet lji ne, kako more imeti dober Jugoslovan za protidržavni čin ^izobešanje slovenske trobojnice in lepo slovensko pešeln? Za božjo voljo vendar, saj Jugoslavijo tvorijo vendar Sloveiici, Srbi in Hrvatje. Torej Jugoslavija je država, ki obstoji iz Sloveflcev, Srbov in Hrvatov in kako more biti Jugoslavija proti enemu ali drugemu izmed teh, če se drži tega kar je njegovega. Tega se ne da pojmovati drugače, kakor: Jugoslavija je sama proti stebi! Seveda pridejo naglaševaici jiigoslovaiistva in odgovarjajo, da hočejo skovati jugoslovanski narod, da hočejo Jugoslavijo napraviti močno, veliko in edino. Vse lepo! Ko bi bili mi Slovenci' in Hrvatje dve neznatni primesi, pa jih dali h tretji močnejši srbski, pa bi vse tri stolkli v možnal-ju po lekarniško iii bi nastala ena tvarna zmes, brez sledu na preteklost ih zgodovino. TakO/bi šlo. toda narodi se ne dajo ker tako v kak možnar, kakor to misli kaik zapeti šovinistični Živkovič, Srškovie, ali kdO drugi! Narodi so tu s svojo zgodovino in preteklostjo, s svojimi verami in drugimi tradicijami. N. pr. Slovenci itnahio svoje posebnosti in glavni izmed teh sta: vera in narodnost. Nobente izmfed teh tie želinio Žrtvovati na ljubo, kakih fašistov tega ali oftega kalibra. Slovenci smo, imamo svojo kulturo, svojo zgodovino, za katero smo trpeli in tega si ne damo kar tako vzeti. Kot dobri Slovenci Uaj-PJYO, smo dobri in pošteni Jugoslovani. Jugoslavije brez Slovencev in Hrvatov sploh biti ne niore — vsaj popolne ne. Vemo, da geografsko in jezikovno spadamo ediho v Jugoslavijo. Toda tU je treba pojmovati, da Slovenci, Hrvatje in Srbi š sv<$Jo tisočletno zgodovino in kulturo so faktor, iz katerega je Jugoslavija nastala. Slovenci, Hrvatje in Srbi so tu stoletja, dočim je Jugoslavija še le od včeraj. Nikakor ni mogoče, da bi kal- liaenkrat pišče pogoltnilo svoje tri matere, ki so ga valile! Ko bi vsaj počakali, da to piščte preraste svoje matere, generacije, ki so Jugoslavijo ustvarile in naj svoje naslednike vzgaja, toda v pravem in LEPO JE BILO V LA SALLE La Salle, 111. Lep, krasen in zelen je La Salle, lepa in prijazna je fara sv. Roka, ki je v nedeljo 18. junija praznovala svoj najlepši dan v zgodovini. Ta dan smo namreč praznovali 30-let-nico obstoja naše fare. — Pred 30-timi leti je bil blagoslovljen vogelni kamen naše tukajšnje slovenske cerkve. — Za svojo ustanovitev in svoj obstoj se ima fara sv. Roka predvsem zahvaliti Rev. Šu-štaršiču, ki je župnijo ustanovil, ima se zahvaliti Rev. Antonu Podgoršku, za prva dela tukaj med nami. Odkar je Father Podgoršek odšel od nas smo imeli tukaj Father Louis Kastigarja, ki je pred dvema letoma umrl. Dalje je bil pri nas Rev. Father Francis Šalo-ven, ki je deloval med nami celih 16 let, dokler ga ni bo lezen prisilila, da se je šel zdravit v domovino, kjer se zdravi še sedaj. Leta 1930 so prišli med naš čč. oo. frančiškani iz Lemonta in danes deluje tukaj Rev. Father Paschal, kot župnik. Omenjeno nedeljo 18. junija je bil pri nas blagoslov novega velikega oltarja in pa orgel "pipte organ." Blagoslovi) jih je opat, Rt Rev. Justus Wirth iz St. Bede kolegija. — Slovesno sv. mašo ob desetih je daroval g. župnik Rtev. F. Paschal ob asistenci Father Wencelha in Father George iz St. Bede kolegija". Botri in botre so bili; Mr. ih Mrs. Vincent Urbanowski, Mr. in Mrs. F Bruder, Sr., Mr. in Mrs. C. Shimkus, Mr. in Mrs. Anton Horzen, Miss Anne Pelko, Miss Frances Mrezar in Miss Josephine Gergovich. Po sv. maši se je podala procesija z Presv. Reš. Telesom ven ha prosto, kjter sta bila postavljena dva oltarja. Po cerkvenih obredih je bil v dvorani velik banket; katerega se je udeležilo 250 oseb. Banket je imela v oskrbi naša znana kuharica Mrs. Josephi društvo Krščanskih žena in mater poštenem jugoslovanstvu, ne v takem, kakoršno obstoji v Jugosla-' ne Jančar, kateri so pomagale Sheboygah, Wis. Prijazno ste vabljehe članice društva Krščanskih Žena in Mater, da se v polnem številu udeležite prihodnje rhesečne šeje ki se vrši v nedeljq 2. jul. popoldne v šolski sobi. Imamo važne reči za rešiti. Pridite vse. — Torej na svidenje v nedeljo popoldne na seji. F. M. tajnica .. --b- ZAHVALA Willard, Wis. Dolžnost naju veže in srce nama narekuje, da se kolikor mogoče zahvalimo našim dragim sorodnikom, Sosedom in našim otrokom, za tako lepo skupno sodelovanje, ko so nama priredili tako iznenadenje in has tako razveselili za 35 (letnico najinega • zakonskega življenja, — Ti ki si tako lepo delovali, so bili sledeči: Mr. in Mrs. Joe Bukovec, Mr. in Mrs. J. Bajuk, Mr. in Mrs. Fr. Morgal, Mr. in Mrs. Fr, Cam-pa, Mr. in Mrs. Fr. Lesar, Mr. in Mrs. Fr. Volk, Mr. in Mrs. Fr. Klanchar, Mr. in Mrs. Fr. Prebil, Mr. in Mrs. Joe Perme, Mr. in Mrs. Tandy Janezich in Mr. F. Lesar Jr. Dalje prav lepa hvala fantom in dekletom, ki so se udeležili tega večera, da je bilo vteselje popolnejše. Mrs. Bajuk se še posebej zahvaliva za tako . izvrsten "Cake." Še sedaj ga gledava, kako se blišči v srebrnem blesku 35 letnica na njemu. Hvala iepa tudi ženam za darila in pa za polne košarice, katere si prinesle s seboj, da je bilo vsega dovolj za pod zob in pa za močit suha grla. Draga udeleženci. — Iz srca vam želiva pOvi-nlti, kadar nanese kedaj prilika. — Pa tudi našega muzikanta ne Sffteva pozabiti, ki je tako lepo igral, da je vse poskakovalo. — Willardski fantje in dekleta, kateri ste na potu ženitve, vam tega muzikahta še posebej priporočava. On vam bo že preskrbel zdravila, za srbeče podplate. Še enkrat hvala lepa vsem. (Ogl.) Mr. in Mrs. J. Morgal to w orn REKORD V VROČINI Chicago, 111. — Celi osrednji zapad se je pretekli torek zopet dušil pod neznosno vročino. V Chicagi sami je ta dan dosegla tettiperatura nOv rekord, ko je popoldne prišla na višino 100.1 stopinj, kar je najvišja vročina, kar jih je imelo še to mtesto kdaj zaznamovati v kakem mesecu juhi ju. V primeri z okolico pa Chicago še ni bila ha najslabšem, kajti bližnje jezero irtih kolikor toliko svoj vpliv. Tako je stala temperatura v Eigiftu, 40 milj daleč, na 102 stopihjah. -o-- DENARNI MAGNATI MED SEBOJ Detroit, Mich. — Pred po-toto, katei-a pl-eiskUje vzroke za bančno paniko, ki je nastala 12. februarja in ki je imela ža posledico, da so se zaprle banke po celi tJhiji, je v ponedeljek nastopil tukajšnji bam kir H. R. Wilkin. Mož je izjavil, da je bila ta kriza izključno delo deharhih magnatov ha Wall Streetu, ih sičter, da ga u-prOpastijo in tako so skušali uničiti dve detl-oitski banki, pri katerih je imel Ford največ interesov. Dvignili so iz njih velikanske svote, kar jRlbNA GOSt*OttlNJA Ni lahko Ugotoviti, kolike ur dela gospodinja dnevno pri posameznih narodih. Kljub temu je mednarodna zveza ža gospodinjstvo skušala sestaviti statistiko o delovnem časii gospodinje v posameznih državah. Pokazale so se zahimive številke. Ameriška gospodinja dela tedensko 23 ur, to je razmeroma najmanj, ket1 je racionalizacija gospodinjstva s pomočjo vpeljave najmodernejših kuhinjskih priprav v Severni Ameriki zelo napredovala. Na Češkoslovaškem dela gospodinja 105 do HO ur, francoska ll5, v Španiji 75 do 118, v Italiji 86 do 100, na Poljskem 79 do 91. Največ delata nemška in švicarska gospodinja in sicer od 112 do 118 ur na teden, to je 16—17 posvetiti njih podaiki du." rgovini, bi morali uhireti od gla- Dober sit. — Če pišem po-zho v noč sjje romane, ne mi-rem zašpat - Ra Pikusi prečitati to, kar si napisi. ! * * Hudobni tihec. — Dragi Mihec," se idiije tetica, ki je prišla na >bisk, "kaj se ti igraš vedno e s porednimi dečki?" "Da, tetič!" "To je zel čudno. Zakaj pa se ne družiš raje s pridnimi fantki?" "Ker tegane dovole mamice pridnih dčkOv." , dela gospodine odvisno samo od ranjonaliacije gospodinjstva, temveč tudi od posebnih navad v poameznih krajih. Pri nekaterihnarodih ni n. pr. življenje v Iružini posebno razvito. denar dostavljamo v Jugoslavijo in drwjc države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dtiiii po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene: ' Eiinžtji: Za ižfjl&gila v doiarjiH: Za $ 2.30 ............ 100 Bih Za $5 00 fccišljite....? 5.7S $ 3.00 ........... 135 Dih Za $10.00 pčJŠljite....$10.8S " $S;oV) ............ 230 Din Za $15:00 pošljite—$16.00 " $io.o() ............ 485 Din Za $20.00 pošljite....$21.00 « $10.40 ............ 500 Din Za $25.00 i>ošljite....$26.00 $20.00 ......-..... 990 Din Za $40.00 pošljite....$41,2Š ", $50.00 ............2500 Din Za $50.00 pošljite....$5l.50 ....I ri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma ih denarhe pdšiljatve naslovite na: John jeticH "TARZAN IN ZLATI LEV" (V pisarni Amerikanskcfja Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. f I iniMM.,., , ---------------IH (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RIČE BURROUGHS V brezštevilnih odsevih so. se iskrili blešEeči v kamni na teh čudnih stavbah in Stolpih! Okoli stavb so se širili pusti vrtovi, v katerih so delali črnci, možje in žene enaki tem, katere je videl ir gozdti, kjer je pustil La. Med temi je bilo več gorilam podobnih opic, podobnih tfej, ki je mrtva ieeaia poleg njega. Opice pa niso delale, pač pa z vSo brutalnostjo priganjale črnce, ki šo morali težko delati. Ko je tako opazdval, jfe zagledal, da sta prišli skozi velika glavna vrata dve opici Bolgafii, s pernatimi okraski na glavah. Postavile sta se vsaka na eno stran vhoda, dvignile svoje dolge roke k velikim ustom iii zagnale krik liki glas močnim trompetam. Na krik so črnei takoj pustili delo in hiteli pred stopnice, kjer so se od terase proti vrtu polegli ha tla tako, da so tvorili na obeh straneh živ otoček. C«WTieht. 1830. by EHj'ar K.c> Burr6ughi. IM. Ali jighn rmrvei (43) La Salle, Illinois, V Canon City, Colo., due 23. junija 1933, POSETNIKT SVETOVNE RAZSTAVE — POZOR! Ustavite, se- v -Milwaukee v edinem slovenskem Hotelu, od koder dobite nadulično železnico v Chicago samo en blok straits. The GROVE HOTEL in RESTAURANT FRANK SEDMAK, lastnik 616-618 So. Sth St., Milwaukee, Wis. . Tel. Broadway 5947 vabim vse znance in prijatelje, da me obiščete na 1. jillija -- otvoritev slov. gostilne — SALON — Obenem se priporočam vsem tistim, kateri obiščete CHlUgp, z lepimi čistimi sobami, kopalne. Serviramo domačo htano. Na čepu vedno Sveže pivo. Cene zmerne. HOTEL RUDOLF ŠROIF 2047 WEST 21st STREET Tel. Canal 5512 CHICAGO, ILL. ——'—: " ■>' ...... Jos. Perko trgovina s čevlji za celo družine! JULIJSKA RAZPRODAJA Razprodaja čevljev z ugledom, kakor uživa trgovina Joseph Perko, potneni RESNIČNO RAZPRODAJO, ne pa kak všdkdsriji dogodek. Prepričajte se o tem, da pridete sami pogledat te fesnične vrednosti. Razprodaja, ki vam v resnici hrani denar in vam obenem nudi išto Udobnost in trpežnost, kakoršno ste vedno dobili. Vse kakovosti in velikosti, v vt-ednosti do $6, na ražpdUfco, tfekoito te razprodaje, od 95č do $2.45; enako tudi visok popust pri naši redhi zalogi. Ne pozabite časa in prostora! Petek, T. julija 1933 -- -v TRGOVINI JOSEPH PERKO 2101 WEST ČERMAK RD. (Na oglu Hoyne Ave.) CHICAGO, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC Strati 8 Naznanilo in zahvala. Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 21. maja 1933 ftaS zapustil za vedno v starosti 17 Ifet in 8 mesecev naš ljubljfeni sin ŠPANSKA LETALCA ODLLIKOVANA Leopold Lavriha Presrčna hvala č. gospodu župniku Paul Fippetu ža njih obiske irt tolažbo v boltiišhici in za pogrebne obrede. Lepa hvala za krasni venec društvu Napredni Slovenec, štev. 29, ZŠZ., in društvu Luna, štev. 239 za krasni venec in za obilo tideležbo pri pogrebu. Hvala všern, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in molili za pokojnfega Sv. rožhi venec. Hvala letfa Jbšefrhu Škrabcu in Anton Dremel za lepe nagrobne fcoVore. Le£>a hvala pbgtibriikom in nosilcem rož. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in šopkov, in sicer: Mr. in, Mrs. Tony Oražen, Raton, N. M., Mr. in Mrs. Spe-lič, Mr. in Mrs. Kristan, Mr. in Mrs. Smergaic, Mr. in Mrs. Get-šin, Mr. in Mrs. Lekše. Mr. in Mrs. Turks iz Pueblo, Mr. in Mrs. Strubel in družini, Mr. in Mrs. Strainer, Mr. in Mrs. Jermene, Mr. in Mrs. John Kimeck, tony, Prank in Joe Strainer, Mr. in Mrs. Tohy Dremel in družini, Mr. in Mrs. Frank Javornik in družini, Mr. in Mrs. Joe Starika, Mr. in Mrs. Tohy Adamic, Mr. in Mrs. Louis Pirc, Miss Margaret Kožel, Mhi._ Blatnik in družini, Mr. John Arko in družini, Mr. iti Mrs. joe Škrabec in družini, Mrs. Rozi Lasko in družini, Mr. in Mrs. John Adamic, Mr. in Mrs. Rozman Duffy, Mi', in Mrs. Florjan Adamič, Joe javornik in družini, Mi-, irt Mrs. Fnifik Schmit in družini, Mr. ill Mrs. A. J. Adamič, In 7. rSžredii ljudske šolfe in MiSs Zalar z Rockville in Miss Slak z Rockviiie. Tebi, ljubljeni sinček, pa kličemo jmsrčni: Z Bogom. Počivaj slJtoko v domači zemlji; upamo, da se zopet snidemo gori nad zvezdami.« goče najlepše proslavi Bog — Jezus—Kristus Kralj, ki je v sv. R. Telesu, hodil med nami, mimo naših bivališč in blagoslavljal in poslušal naše prošnje! Zi.ak žive vere naj Ostane v naših srcih, da smo vsi na tem svetu kot procesija romarjev proti večnosti in najlepši sprevod bo, če bo vediio in povsod na tej poti z hami Bog! Izvanrfedilo lepo So bile pripravljene tudi kapelice! Vsako leto malo drugače, a vendar tako primerno! Lepe barvane luči so razsvetljevale v prvi kape lici, krasne cvetlice so hakupilc žene na 82. c., kjer so že njih' vrtovi sami po sebi pripravni za take slovesnosti! Mogočno in prostorno so umerili kapelo,.niij-brže po največjem gospodu samem, na 81. cesti. Ta je bila kot cerkev na podružnici. Kako se lahko na priprost način lično in z malimi sredstvi okrasi, nam je pričalo delo zadnje kapelice! "Very touching", jc pripomnila Angelca — zelo ganljivo — je bilo, ko je šla procesija od prvega blagoslova in tam na vogalu je klečal ob kipu Srca Jezusovega štiriletni Rajmund v beli obleki in nepretrgoma molil s sklenjenimi ročicami na pragu Mervarjeve hiše. Naj bi blagoslov teh molitev dvigal naše duše kot otroške prošnje vedno proti Bogu! Za "oheet" sem hotel biti, kot se "šika". Zato sem nesel k stricu Tomažu vse, kjer ni bilo več robu, da zopet zlika in pritrde gumbe. — "Kaj se pa Vaš mali tako in toliko časa tiftiiva ?" sem vprašat Mervai-jega očfeta. Pa so mi razložili, da zato ker pride Jože iz 106. ceste in mu večkrat da kak "nikel" ali če še bolj po-drgne pa celo desetko. Pa je bilo res tako. Jože je toliko časa hodil, da Se sedaj Rajmund noče več tako pridno umivati; rti vzel Francke, ki jc bila malemu tri tedne staremu po smi'ti rtlatere pa db sedaj iie le sestrica, nadomestovala tnu je prezgodaj urhrib mator; ni odpeljal torej te Francke samo na kratek izfrrfehod, sedaj rti njega, nfe Francke žte 10 dni nazaj. In zato prosi ta Rajmund, da Jožeta nima več rad irt se tudi nt bo več tako umival, čeprav še se (Dalje na 4. strani.) Izletniki in obiskovalci Svetovne Razstave! FRANK in MARIJA, starši; RUDY, FRANK, ERNEST, MILAN, TONY, JOHNNY, bratjfe; MARY in FRIDA, sestri; ANTON LAlfklFtA v Cleveland, O., stric; JOE LAURIHA, Valsenburg, Colo. Kaj pravi o razmerah v jugoslaviji rev. medin? Barberton, Ohio. , Kai'-ISŠBtiče. Jugoslovanskega dne na svetovnej rakavi v Chicago, m članka g0Sp. Antona Gr-Qina, žal da moram §reči, da ni-ista čutila gl6(ie toga kot j. ltna on. Drugače, gosp. Gr-1 jna zelo čislam in cenim ter mu Pnznavam njegove vrline in zasluge. . Slaviti Jugoslavijo kakoršrta Je sedaj to je ironija in parodija resnice. Vkljub cenzure in "1'Gzmiselne diktature, katera vlada in zapoveduje tarn dovolj '"Csnice prodre i tu do has. Iskrenega in prepričanega Jugoslovana, srce boli ko vidi, kaj se tam godi. Mi izseljeni Jugoslovani znamo, kaj je Jugoslavija, k(5r smo jo mi PRVI proglasili na velikem zboru Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1915 v Chicago. Ali danes vsi oni kateri ^•ijo narodni Beigrad nimajo 1 ir-P°Jma 0 pravi Ju^oslaviji. smo zahtevali novo drža-v kateri bi trije bratje bili po-enaki v dolžnostih in v (. 'fVlc_ah. Svobodo vere, govora, teti-H *n zdrtlŽfevanja smo iskali d^Ž temeljni kamen nove zave. 2ad g p nJega decembra sem bil z Cte ,n °m na istej platformi v vili 6 tor smo skupaj sla-bol Jugoslavije kot sim- pa U',edinjenja. Ali od takrat ',, 0 danes je preteklo mnogo ide'd °n°' kar je bil° takrat In V ('anes ne more biti več. mtir° Sedaj na^a®am da Va_ nfe dajem in še manj prizna- ga T av°> da se smatra boljše-Čein U^d®'0vana riiferie. Ko re-ono nil(°mur, vključujem in vse kot a ei'i se v tem oziru zbirajo era(wIJdni (?) Poslanci v Belila nai, /jli m°je delovanje tukaj ne potrlnein poIju' ne iščem in kogar 0 u'10m priznanja od ni- v i' ttur( trebno'. NadSfe^ ttipu - v. "Uejal sem se, da se tatiii f^ času sem hvalil dik-sem jo smatral po- rv, , Na< metl hašim , ■ kov narodom najde moz sti j' Postenj a, značaja, uceno-pog 11 ®Ppsobnosti kot Kemal solini nSdfki' Stalin ali Mus- Žen it, tator mora biti pravi- wivMp*sti;an: on mora biti N1K, ltl he kbt kak na vaden ameriški politikar. tri le- ta in pol diktature niso donesle NIKAKEGA plodu. Z bolestjo v <1uši priznavam, da sem se v svojih nadah prevaril. Diktatura postane brezpomembna kadar nirfla pravfega diktatorja. Slepa šiba brez roke, telo brez glave. Že dolgo se opaža, da vladni Beigrad na pol vedoma in indi- rektno odobrava razne napade na svobodo vere, odnosno katoliške vere. Vladni krogi, niso bi- li nasproti gnjusnim napadom na vredne in zaslužne Jezuite, kateri napadi so se vprizorjali od strani Gavrančiča in drugova, katera sta jih kot opasna zverjad hotela internirati na otoku Vis. Gotovo je da vsak poedini Jezuit ima več sposobnosti nego imajo vsi člani današnje skup-štine. Oni so cvet inteligencije v Jugoslaviji. Na VSAKEM polju ljudskega napredka so bili oni med prvimi. Ni ena skupina ljudi iii imela tako sijajnih in bliščečih karakterjev kakor rav-ho družba Jezusova teh zadnjih 400 let.. Razume se, da glavni Besednik framasonske lože v Jugoslaviji in Glasnik Srpske Pravoslavne Patrijarhije jih ne ljubijo. Ona nemotena propaganda za nekakšno edinstveno in nacijo-nalno vero in cerkev v Jugoslaviji, je dobro poznana uradnim krogom v Belgradu. Kako Se ža-more vera ograditi ž mejami ene države? Resnica je feahlo ENA in kot ena mora da je internacij jorialna. To je katoliška, in kot taka nima mej. Hrvatje in Slovenci so katoliki in pripadniki Rimske cerkve, ke(- verujejo da je ona prava in edina Kristusova cerkev. Oni so katoličani, ker so od Rima prejeli vero in kulturo. Cirila in Metoda je Rini poslal da prepovedujejo sveto Kristusovo vero našim praočetom. Mi zato trdno in neomah-ljivo verujemo, da verska resnica in prava Božja cerkev je samo tam, kjer je Petrov nasljed-nik, rimski škof. Tako je naše verovanje; ali kljub temu kot pametni ljudje mi znamo spoštovati vsa druga veroizpovedova-nja. Vera, kultura in naobrazba je kakor hbva kri, ki se pretaka Slika kaže prizor, ko je zastopnica španske vlade podelila odlikovanje dvema španski ma vojaškima letalcema, M. Barberan in J. Collar, ko stapoletela iz Španje na Kubo. fri njih hadaljnjeirt poletu v Mehiko sta se letalca ponesrečila, a ju je rešila nfeka kubanska ladja. po žilah človeških. Vsa sila in moč današnje Jugoslavije ne more prisiliti Slovencev in Hrvatov, da bi si osvojili Balkansko ali Bizantinsko kulturo. Zapadna Rimska kultura je postala druga narava pri nas. Jeli zapadna kultura bolj uglajena ali bolj" u-domačena, to ni vprašanje. Svetoval bi glavnemu Besedniku framasonske lože v Jugoslaviji, da čita zgodovino Zapadne Evrope teh dva tisoč let. On dobro ve, da zgodovina Zapadne Evrope je v resnici zgodovina Rimske Cerkve. Mi smo katoliki ter verujemo vse ono kar so verovali Atana-zije, Auguštin, Ciprijan, Ciril in Metod. Strosmajer in Mahnič, Mi ameriški katoličani, z bolestjo v duši, ker ljubimo Jugoslavijo, se zgražamo nad nizkotnim in nepravičnim postopanjem od vladne strani napram škofoma Srebrniča, in Budanoviča. fco- v.'^l-ro plačo in subvencijo vsem svečenikom bodisi kakršne koli vere. Tedaj bi vsaka vera morala stati na svojih nogah in pod ertim zakonorn kateri jamči vsakemu državljanu popolno svobodo mišljenja, verovanja, vdru-ženja, govora in tiska. Le v tem sinislu jaz razumevam prostost. Kakor je Peter mogel živeti v tUjem Rimu, tako bbdo mogli moji bratje živeti v Jugoslaviji. Ali ni svoboda bbijšit od hrabe in oblačila. Oni kateri hrani ptiče pod nebom, bo hranil tudi Vas vi' maloverni. Vera je 2a onega, kateri jo ima ideal; a ideal je nad vsako ceho. Človek se bo žrtvoval za svoj ideal. Kakor škof Srebrnič tudi jaz pravim — DAJTE SVOBObO CERKVI. Žai-adi tega pa dokler bodo prevladoVale onake razmere napram naši veri in cerkvi v Jugo-laviji, žal da jaz kot katolik slanico Jugoslovanskih škofov j kateri se diči s svojo vero, in kot napram Sokolu odobravam do Juvjerfch Jugoslovaii se ne morem SLEHERNE BESEDE. Prepo- Iradbvati kakega veselega nasto- Prepo goste so bile tendence in čini u-pravnika Sokolov kraljevine Jugoslavije v očitnem nasprotju z načeli in običaji katoliške vere. Mi kot katoličani pripoznavamo škofe kot edine učitelje vere in jim dajemo edino pravico, da oni presojajo, kaj je dobro ali kaj je veri škodljivo. Katoliška cerkev se ne bode nikdar odrekla vzgoji mladine. Zato današnji Sokol smatram kot MLADI FAŠIZEM, slika in vzgled Mussolinijevega fašizma. Vse to se dela v imenu nekakšnega su-pernacijonalizma. Jaz kot naci-jonalist obsojam delovanje naših domačih prostozidarjev .s Obsojam vse one očitne in skrivne zle namere in osnove glavnega Besednika J ugoslovartskih f rama-sonov. Framasonstvo je inter-nacijonalizem, ter v očigled zdravega nacijonalizma bi se moral uničiti. Učitelji in ideali novega supernacijonalizma ali fašizma so Mussolini in Hitler našim ljudem, kateri danes poveljujejo v Belgradu. Fašista MUssolini in Hitler so z><-branili prostozidarstvo. Sledite i vi vašim učiteljem ako želite biti konsekventni. Cerkev in ve»a bo le takrat Svobodna, kadar se popolno loči od države. Kako srečno bi biio ako bi episkopat in [katoličani Jugoslavije zahtevali POPOLNO LOČITEV cerkve od države. Naj država prekine kakega veselega nastopa Slovencev in Hrvatov, kateri naj bi tvoril Jugoslovanski dan, dan proslave v Chikaški Expo-ziciji. Varal bi svojo vero in lagal bi mojim jugoslovanskim ču-tilom. Slavil bi ono, kar lili vesti in dogodi j aji OČItO kažejo da SLAVITI NE SMEM. Rev. J. Medin, Ph. D. ........ Tel. La Salle County 916-R. 2. Chicago, 111. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne ^ julija 1933 ob pol drugi uri popoldne v navadnih prostorih. Na toj seji se bodo brali pol letni računi. Pridite vsi kateremu je le mogoče. Tisti, ki ste sedaj s svojimi prispevki zaostali, prosim, da Podite poravnati svoj dolg, ali pa vsaj pridite se opravičit. Bolniki ste prošeni, da pošljete svoje zdravniške spričevala Uo sobote večera. ^ V nedeljo dne 9. julija 1933 bomo imeli romanje k Mariji Pomagaj v Lemont, 111. Vsi ste povabljeni, da se vdeležito, ka-terim je le mogoče. Imeli bomo trucke in voznina bo stala 25c am in nazaj. Kdor hoče iti s truckom prosim, da se javi pri metli Poprej in si na ta način zasigurate se<^lež. Ravno tako oni, ki ho-Cej0 imeti južino tamkaj se tudi priglasite, kjer pripravljeno bo samo za one, ki se bodo javili. Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik newburgski popotnik Gospod urednik! V Chicago me še ne bo! Človek obrača, Bog pa obrne, je star pregovor. Tega se držim! Upam, da se proti jeseni kaj več pogovorite z njim i'adi novic. Zaenkrat pa bodite z popotnikom zadovoljni! V bogoslovnih knjigah bere-frtO, da je najstarejše češčenje sv. Janeza Krstnika in sv. Štefana. Temu svetniku v čast so že v stari dobi praznovali flva dneva: dan njegovega rojstva in dan njegove smrti. O prvem prazniku: Rojstvo sv. Janeza, govori sv. Avguštin, kot o starem običaju, ki so ga sprejeli od prednikov. Dan 24. junij so izbrali z ozirom na Božič. Že v molitvah Leona jc omenjena maša Janeza Krstnika. V srednjem veku je bil dan sv. Janeza Krstnika velik praznik. Ko pa je Benedikt XIV. zmanjšal število praznikov, je pa je sv. Janez izginil iz vrste zapovedanih praznikov. Da ga imamo Slovenci v veliki časti,nam priča že samo "Letopis" ljubljanske škofije. V tej knjigi beremo, da ima od 27Ž župnjih 13 fara sv. Janeza Krstnika za patrona; in te so: Dra-gatuš, I-Iotedrišica, Kovar, Mirna, Preska, Reka, Sela pri Šum-berku, Št. Janez, Trata, Trnovo-Ljubljana, Zasip. Poleg teh ga časte kot zavetnika v samostojni duhovni j i Matenja vas in v 32-tih podružnicah. Če bi prišteli še vse Janeze, majhne in velike, Ivanke, Ivice, Johane in nevem kako bi jih še imenovali, bo moral vsak priznati, da je v resnici skoro vsak tretji med Slovenci Janez, kar dovolj jasno priča, da je zavetnik sv. Janez zelo priljubljen med našim narodom. Saj ime Janez nosi okrog 25 svetnikov, kot jih našteva koledar M. D. 1933. Tudi v Newburgu moramo zapisati isto. Namreč, da je kresni dan tudi čez morje priplaval in z rtjim praznovanje in o-bičaji na predvečer sv. Janeza Krstnika. Če niso goreli kresovi takšni kot na Gorjancih, ki so jih lahko videli po vsej dolini ob Krki, ali na Šmarni gori, ali kot v Kamniških planinah: Pri .Sv. Primožu, Krvavu, zažgali smo pa le kres. In spomin na običaje v domovini je le ostal! Kdor je šel v mraku po pobožnosti Srca Jezusovega, je lahko opazi! ognjene zublje, ki so razsvetljevali Kužnikovo, Sadarjevo, Bobnar jevO ali pa Štantiharjevo hišo! Pa zakaj? 'Ker je kresni večer" sb jrekli Bobnarjev stric. To je navdušilo mlajše in zno- sili so vse veje, ki so bile v kras pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, rta šolsko dvorišče. To je bil vik in krik! Slovesno je u-kresnil vžigalico cerkveni mož, ki ima Krstnika Janeza za patrona in izhaja iz robnine Kuž-nik-ov, in zagoi-el je kres, kot se spodobi sredi newburške slovenske naselbine. Newburski "Živ-Žav", je vse ostanke nano-sil in najrajše bi kuril vsakdo svoj kres! In če ne bi bilo starejših, bi bilo čelo dvorišče cel kres v ognju! Starejši, ki so bili vajeni iz starega kraja, so rekli: "Prav je tako, da se držimo starih lepih navad!" Mladina pa je povpraševala, če bo dtugi teden zopet kresni večer! Pa kmalu bi vsi popustili 0-gen j; kajti Mr. Bečaj je pripeljal svoje godce pred župnišče, bolj na skrivaj sicer, vzdignil je roko, zamahnil in zapiskali st godci sv. Lovrenca lepo koračnico, da je staro in mlado vršče-10: "Kaj pa to?" V Ameriki imajo prednost rojstni dnevi pred godoviiimi! Ko se pa je pokazal Rev. O-inan med vrati in mu je k imen-danu čestital, je iz vseh src hkrati kipelo in želelo božjega blagoslova g. župniku v vinogradu sv. Lovrenca. Razšli so se godci, u-molknili so glasovi njih godal, izgorelo je suho vejevje, a želja ih prošnja k Bogu ni usahnila: Bog daj še veliko kresnih vfečfe-rov učakati našemu farnemu o-četu Rev. Oman-u med Slovenci, katerim je posvečeno vse njegovo delo! Omenil sem, da smo požgali na kreshi večer vse zelenje, ki se je v tej vročini dobro osušilo in je kraSilo naše >. omove ob procesiji sv. £t. T. Naj ne pozabim zato tudi o tej kaj poročati! — Pravijo, da še tako lepe proce-cije ni bilo, kot je bila zadnja! Zakaj? Nevem prav odgovoriti! Ali je k temu pripomoglo ugodno — hladno vreme, ali lepo o-krašene ceste, krasno petje, katero so spremljali s trompetami, ali nedolžili otročki; dečki in deklice v belih prvoobhajilnih oblekah? Priznajmo, vsakdo sam se je potrudil, da se v kolikor rao- Naznanjam, da imam v svojem hotelu in kabihalj ptoštora do 60 ljudi. Stoječe na malem srriču v lepem senčnem drevoredu. Kabihe dojeni izletnikom dnevno, tedensko ali po želji v najem. V kabinah je plin, da si izletniki ako želijo lahko sami kuhajo. Tukajšnja okolica je lepa in valovita, ob veliki reki Illinciis jc na razpolago ribolov. Zelo nribravefi kraj za iilfete v okolico ftdt v znaificniti "Stai-vM &bck" In v itjji "t»efcr Park". Najboljši postrežba jdmčeha. JOE ŠČEK, lastnik "VALLEY VIEW INN" Road 7-A in U. S. 2. Sobota, 1. julija 1933 - - ---y S.P.D.^^svJohorja i Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. ! SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Leo Mladich, 194l W. 22nd Street. J podpredsednik: Andrew Glavacli, 1910 W. 22nd St. rajnik: Jos. J. Kobal, 1923 W. 23rd Street, Chicago, 111. \ "wgajmk: jos. Ziherl, 2001 W. Cullerton St. ^apismkar: Joo Oblak, ml., 231J So. Winchester Avenue. I "unovni vodja: Rev. Alexahder Urankar, O.F.M. J Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI. Theresa Chernich, 2024 < Loultcr St.; John Densa, 2730 Arthington St. \ Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nrl St.; John Falle, 1937 VV. \ 22nd PI.;John Mlakar, 1925 W. 22nd Pl. družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 VV. 22nd St. ! ■Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. ] Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni < dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. ! Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta J starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na J teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. < To je izvahredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, J Pristopajte v to domačo družbo! < v^a vsa pojasnila glede driižbe in njenega poslovanja se obrnite na 1 družbenega tajnika ali pa predsednika. < AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 1. julija 1933 [(Nadaljevanje s 3. strani.) kedaj vrne! Mi Jože';.! in malega razumemo! Jožetu Smrdelu so pred Ma-rijnim oltarjem izročili Mervar-jev oče roko svoje hčere Francke, Jože je bil nato že mislil dalj časa, i oprijel je za res, in pripeljal pred oltar, kjer sta vpričo cerkve in ljudi obljubila zakonsko zvestobo. In to se je zgodile v soboto 17. junija 1933. v cerkvi sv. Lovrenca z slovesno službo božjo! Ker sta bila Jože in Francka oba pevca dr. "Slovenija", so jima pevci zapeli na vse mokro grlo. Pa nista! zdržal.., ko so njima na čast peli. Pri drugi pesmici, katera je bila v počast očetoma, sta oba pristopila in pela! Tretjo pa so zapeli k 63. rojstnemu dnevu Smrdelo ve mame! Jože jo že pogrunta, da ni bilo treba misliti na darilo, je pa kar nevesto pripeljal za ma- terni rojstni dan--Bog daj srečo vsem skupaj! Da se pa Rajmi nd ne umiva, je pa vzrok, ker sta jo mahnila proti Tihemu oceanu na "medene tedne" — Na svidenje! Pri nas smo pričeli slovensko šolo! Nekaj učencev — 10 — pa hodi na univerzo celo. Če ne ko univerzitetni študenje, pa vsaj v prostore vseučilišča na Euclid cesti — Western Reserve. Prvič v zgodovini te visoke šole se uče slovenski jezik, prvič v daljni Ameriki, daleč proč od rodne domovine se poučuje slovenščina na univerzi. Za to se je najbolj prizadeval Rev. Slaje, ki se je veliko potrudil, da je učil slovenščino v Sister's College. In isti gospod predava tudi tam, da imajo sestre-učiteljice priliko v praksi opazovati poučevanje slovenskega jezika. Prevzvišeni g. škof Schrembs je priznal naš jezik in ne samo to, zaukazal, da se poučuje mladina tudi v rodnem — maternim jeziku. Da se pa poučujejo otroci na univerzi, je pa glavno to kar je zahteva vseh, da tudi najvišja šola v Ameriki — univerza, pri-pozna slovenščino, da bo imela enako veljavo, kot jo imajo do sedaj na primer francoščina ali nemščina. Slovenci v Clevelandu in sploh v vsej Ameriki moramo biti hvaležni Rev. Slaje-tu pri tem delu, in da mu tudi kaj pomagamo pri njegovi požrtovalnosti. Ali se s tem ne na najvišjih šolah priznava tudi naš slovenski jezik, katerega hočejo nekateri prekucniti v starem kraju, zavreti in upeljati novega. — K temu še tole: V Škof. listu ljubljanske škofije beremo naredbo, da se začne raba slovenskega prevoda "Rimskega obrednika" izvajati z 1. julijem 1933. Vsi javni obredi — delitev zakramentov, blagoslovi in drugi obredi se odslej za vernike slovenskega jezika opravljajo v slovenskem jeziku. Pomnimo, da se to vrši le z dovoljenjem papeža samega! Torej v Rimu so pripoznali naš slovenski jezik! Sveti oče papež Benedikt XV. je 17. marca 1921. dovolil, da se more v vsej kraljevini Jugoslaviji Rimski ob-rednik uporavljati v domačem jeziku. Zato je ljubljanski škof dr. Anton Jeglič pozval Bogo- slovno akademijo v Ljubljani, naj priredi slovenski prevod. 17. junija 1921. je imenoval za to delo poseben odbor. Leta 1932. je bil slovenski prevod Rimskega obrednika po izdaji iz 1. 1925. dovršen in poslan v potrjenje sveti obredni skupščini v Rim. Sveti oče Pij XI. ga je s dekretom svete obredne skupščine štev. L 62/932. od 23. novembra odbril in dovolil, da ga smejo v kraljevini Jugoslaviji rabiti vsi duhovniki slovenskega jezika. Obrednik, to je tista cerkvena knjiga — naznanja vernikom ljubljanski škof dr. Rozman — po kateri se delijo sv. zakramenti in opravljajo drugi sveti obredi, kakor pogreb in najrazličnejši blagoslovi. Ta knjiga je spisana v latinskem jeziku in je po vsem katoliškem svetu v rabi. Nam Slovencem je poleg Hrvatov dano to izredno dovoljenje, da smo smeli celo knjigo prevesti v slovenščino, in da se bode odslej delili sv. zakramenti — razen sv. birme in sv. pokore — in opravljali vsi sveti obredi v domačem jeziku zato, da boste vi mogli razumeti molitve sv. Cerkve. Gotovo vas veseli, da boste odslej razumeli to, kar ste doslej poslušali s svetim spoštovanjem iv starem in častitljivem latinskem, a večini od vas nerazumljivem jeziku. Hvala torej predvsem Bogu, ki je po uvidevnosti in ljubezni svojega namestnika na zemlji izkazal to veliko milost nam in rodovom, ki pridejo za nami. Zdaj boste lahko sle-'dili Cerkvi v njenih molitvah in spoznali, kako lepo, otroško pi-e-, prosto in zaupljivo moli sv. Cerkev, vprav v duhu otroštva božjega, kakor je Jezus sam svoje apostole naučil. Te molitve, kakor so sicer priproste, imajo posebno moč zaradi tega, ker jih Cei'kev, Kristusovo skrivnostno telo, opravlja in mi v njenem , imenu; zato so Bogu prijetnejše in najdejo bolj gotovo uslišanje po obljubi Jezusovi: Karkoli boste prosili v mojem imenu, to bom storil, da se Oče poveliča v Sinu (Jan 14, 13). Vsi zakramenti in blagoslovi v Cerkvi se delijo v imenu Jezusovem, vsi obredi in vse molitve se opravljajo v imenu Jezusovem in tem je Jezus sam uslišanje obljubil: Če boste kaj prosili v mojem imenu, bom to spolnil (Jan 14, 14). Upravičeno pričakujem (pra- vi škof dr. Rožman), da boste odslej prejemali sv. zakramente in blagoslove Cerkve z večjo pobožnostjo in z globljim razumevanjem, kar bo vsem v tolažbo in v zveličanje. Vsi jeziki naj hvalijo Gospoda Boga! Tudi naš skromni, a lepi materinski jezik naj slavi Boga poleg častitljivega latinskega, v katerem že devetnajststo let narodi Boga časte in mu slavo prepevajo. . . Kolikor pa je sv. Cerkev dovolila za svoje obrede slovenski jezik, nam bodi v zveličanje, Bogu pa v večjo čast in slavo. Saj božja čast in zveličanje duš je namen vsega dela, vseh molitev in blagoslov svete Cerkve. Tako slovenski škof dr. Rožman, ko pripozriava najvišja cerkvena oblast v Rimu slovenščine kot obredni jezik! — Kaj pa mi? Ne za prekucuhi! Ampak kot je govoril škof Slomšek v poslednjem sporočilu: "Ljubimo svojo besedo materno, pa ne le v besedi, temveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in pa do svojega rodu." dimi zločestimiji oteklinami. Postopanje z Roentgenovimi žarki ni nobena konkurenčna metoda, temveč samo dopolnilna. Izpod »Golice SLAVKO SAVINŠEK, Povest z gorenjskih planin "Ako kjerkoli zinete kar sem zaklicala za Vami, mi ne hodite več blizu!" "Tedaj sem bil le prav slišal?" Cilka hoče dalje, a financar jo prime za roko in jo pridrži: Toda Cilka mu iztrga roko in zbeži čez cesto na kolovoz ter se niti ne ozre ne. Tudi Janeza ne vidi, mimo njega odbrzi po poti dalje. Financar hoče za njo, pa se premisli in samo zakliče bežeči: "Lahko noč, srce! Nič se ne boj!" ter odide po cesti. Ko pa stopa mimo kolovoza, mu smehljaj spreleti obraz in se vnovič ozre za bežečo: "Pa boš le moja, ptičica!" vrže glasno iz sebe. "Prej zlodjeva, ko tvoja, vrag zeleni," se davi v grmovju Janez, ki sliši tudi ta vzklik. Pa počaka še, da se stražnik oddalji1 potem stopi iz skrivališča in gre domov po isti poti, kot je prišel. Zmračilo se je medtem nekoliko in Janeza so že z večerjo čakali, ker hodil je počasi in razmišljal spotoma. Razumel je, da financar tišči za Cilko; ali čemu soi bile tiste besede Cilki-ne, in kaj mu je povedala zdaj, ko se je k njemu sklonila in ji je srd gorel v očeh, ni mogel doumeti. Zato mu je še večja skrb stiskala srce in komaj je odgovoril očetu, ko so ga vprašali, kako je opravil in kje se je tako zamudil. Pri večerji so vsi sedeli tihi in komaj se jim je ljubilo zajemati. Cilka je samo pokušala, Janez pa ponajveč prazno oplazil dekle; toda Cilka je kmalu opazila, da hlapec nekaj sumi in mu ni dala oči. To je starega hlapca srdilo še bolj in odložil je žlico. "No, Janez, ali si že morda spotoma večerjal?", ga oče priganjajo k jedi. "Se mi ne ljubi." "Vidim." In zopet molče nadaljujejo z večerjo. Mati prineso mleko. Muha pribrenči in se zapodi Janezu v skledico, ravno ko misli nesti v usta. "Zlodej!" se zjezi in postavi posod trdo na mizo. "Kaj pa te je obsedlo nocoj, Janez!" ga začudeni pogledajo mati. "E, saj vidite, golazen mušja!" "Nu, nu, še nikdar nisi radi muh preklinjal!" se čudijo mati. Cilka pa se ne pritakne mleka. "Ti tudi ne ješ nocoj, Cilka! — Čaj, pa jokala si." "Nisem. Samo glava me boli." "Saj jo lahko!" se nenadoma vmeša Janez. Oče in mati ga oba začudena pogledata. "Ali sta se kaj sporekla?" vprašajo mati. "Čemu bi se?" odgovarja Janez. Vidi, da Cilka rdi in ji silijo solze v oči. Pa ga stisne v grlu in žal mu je, da je izdavil besedo, ki je vso nejevoljo vrgla iz njega. "Nekaj morata imeti, ker sta oba taka nocoj," menijo oče. Tedaj Cilka sunkoma vstane od mize in hiti k vratom. Ne more zadržati solz. "Počakaj, da pomolimo!" kličejo mati za njo. A Cilka ne sluša. Vrata zapre za seboj in v sobi ostali slišijo, da je stekla po stopnicah v gornjico. "Križ božji, kaj je le šinilo vanjo!" se pritožijo mati. "Janez, povej, kaj je bilo?" tišče oče. (Dalje prih.) OR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. TISKARNA Društvo sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. CHICAGO, ILL, Izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjamalci. ima svoje redne seje vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani, 1856 W. 22nd Pl. — Seja tega meseca se bo vršila danes, v ^soboto zvečer. Pričetek ob 8. uri. Poleg skrbi za vse člane, ko jim v času potrebe nudi z bratsko ljubeznijo potrebno pomoč in podporo, posveča društvo sv. Štefana še posebno pozornost mladini. Oskrbuje ji pošteno zabavo in razvedrilo in ji daje priliko, da se vežba v mnogovrstnih športnih igrah. Rojaki, nagovarjajte svojo mladino, dekleta in fante, da pristopijo k društvu sv. Štefana, kjer se bodo počutili zadovoljne in srečne. Za pojasnila se obrnite na odbor društva: JOS. GREGORICH, preds., PETER VIDMAR, tajnik, JOHN BOGOLIN, blagajnik. P. S, -h Tajnik je v svojem uradu na 1847 W. 22nd St. vsak torek zvečer od 6. do 9. ure in vsak petek popoldne od 3. do 6. ure. Društva"— Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško In obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. šel je tudi sam tisto pot. Ko je prišel do Jernejevca ter opravil naročilo, je še mlado povprašal, če je videla, kam je šla Cilka. "Je rekla, da gre k Bregarju pogledat, če ji je Liza nekaj prinesla s Fužine, ko je bila danes doli." "Aha," se zahvali Janez in gre nazaj proti domu. Pa samo navidezno. Precej za Jernejev-čevim hlevom zavije na desno v hosto, stopi čez pregrado in gre med grmovjem in drevjem skrit do Lovračeve bajte. Iz hoste ven vidi, da je bajta zaprta, pa krene dalje noter do tam, kjer pripelje kolovoz na cesto. Onstran ceste čez travnik stoji Bregarjeva bajta. Ko gleda tja v ono smer, vidi da stoji pred vrati Cilka in govori z Bregarico; malo pomisli, pa stopi na cesto. Toda še preden zastavi drugo nogo nanjo, opazi financarja, ki ravno zavijeta o-krog ovinka navzdol. Brž stopi nazaj in po kolovozu za prvo drevo. Tam se postavi tako, da ga ne more videti, kdor pride v smeri fi-nancarjev. Sliši od daleč, da se financarja sme-jita in čuje med drugim, ko pirhajata bliže, tudi ime Cilka. Pa še vidi, da se financarja u-stavita in gledata proti Bregarju, odkoder teče čez travnik na cesto. Financarja dobro vesta, kod bo Cilka zavila proti domu, pa gresta počasi dalje in pričakata dekle ravno, ko stopi na cesto. Janez dobro vidi in sliši vse, a vendar stopi v še bolj gosto grmovje. "Dober večer, Cilka! Od kod pa?" vpraša financar Ivan. "Saj vidite. Od Bregarja," in hoče dalje čez cesto na kolovoz. i "Kam se ti pa tako mudi, Cilka; počakaj malo!" "Živina čaka, bom mudila." "Živina že počaka, saj še človek," in Ivan da tovarišu znamenje, naj stopi dalje in ju pusti sama. Tovariš brž uboga in gre po cesti dalje. "Cilka, čemu si me prej udarila v lice?" Cilka molči, v obraz ji plane rdečica. "Ali si res tako trdosrčna?" Pogleda ga Cilka z velikimi modrimi očmi in solze zaigrajo v njih: "Vi ste!" "Jaz? Zakaj?" "Nič!" Financar ugiblje in kmalu se mu posveti. "Kaj pa si zaklicala za menoj, ko sem odhajal." "Saj ste slišali." "Ne vem, če sem," se zasmeje pol v šali, pol v zlobi, da mu Cilka umakne oči. "Čemu si tajila?" Zdaj Cilka ne ve kaj bi odgovorila. "Ali boš jutri sama doma." "Ne vem; zakaj?" "Prišel bi in bi se zmenila nadalje, natančneje." Rekel je; ali vseeno ga je globoko v srcu sram, ker je malo preveč pozabil na svoj ponos in zaušnico. Toliko ga je speklo, da mu je vnonvič priklicalo v oči isto kot popoldne, ko ji je zagrozil: Še žal ti bo. In Cilka je vnovič videla to zavratno grožnjo v financarjevih očeh. Toda sedaj ni neposredne nevarnosti za Matevža več. Posvarjen bo pravočasno. Zato stopi bliže financarju, mu srepo pogleda v oči in mu trde pove: Amerikanski Slovenec Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci. Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. ^ Tiskan z velikim razločnim nastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Molitev k Materi v potrebi in ža- Apostolstvo molitve, K. Srcu Je- losti-zusovemu, Posvetitev Materi Molitev k sv. Jožefu v sili. Božji, Priporočitev svojemu pa- Molitev v čast angelu varihu. trpnu, Angelovo češčenje. Molitev gy; ^ jn Metodu Večerna molitev. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-*Tva sv. maša, kratke masne mo- natu litve. „ ,, . ... .. » , . Molitev pri volitvi stanu, iretja sv. maša, v korist vernim „ ... , . dušam Molitev otrok za starse. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Molitev zakonskih in staršev. Litanije najsv. Imfena. Mohtev 7a umifajoče. Litanije presv. Srca Jezusovega. Mohtev za srečno smrt. Litanije Matere Božje (lavretan- Molitev k sv. Barbari za srečno ske). smrt. Litanije sv. Jožefa. Molitev ko se je duša ločila od Litanije vseh svetnikov. telesa. Litanije sv. Terezije. Molitev za umrle starše. Sv. križev pot. Molitev za umrle sorodnike in Spovedne molitve. prijatelje. Obhajilne molitve Molitev za vse umrle. Druge obhajilne molitve (za bogo- - ,. ... liubne duše) Pesmi: masne, pbhajilne blago- ljuDne ause;. slovne. Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu Pesmi cerkvenega leta: adventne, Molitve in psa,mi k Mariji Poma- ^ Vdik°n°£ne Molitev k prež. Devici zoper hude Mariiine Pesmi-misli. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- (C"! OC nice z zlato obrezo stane .....................................................»pi^ij Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice zlato obrezo stane .................................................................i)JliUU Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ...... ..........................$0.75 To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS -0- USPEHI MODERNE KIRURGIJE Na kongresu nemških ki-' rurgov v Berlinu, je poročal med drugimi prof. Beck iz Kiela o vprašanju krvnih skupin. Poleg znanih štirih skupin so še nekatere druge, ki so pa bolj teoretičnega pomena. Na vzočnost posebnih aglutini-nov, ki označujejo te vrste krvi, se da z lahkoto ugotoviti z znanimi postopki, tako da je kakšno ogražanje pacienta v primerih transfuzije po krvi darovalca izključeno. To dokazuje okrog 3000 primerov transfuzije z izvrstnim uspehom. O operativnem obravnavanju raka je govoril prof. Ko-nig iz Wurzburga ini je zavračal pred vsem v občinstvu utrjeno mnenja, da te operacije nimajo posebnega uspeha. Dokazal je s statistikami, da je nešteto oseb, ki jim je baš operacija v primeru raka oču-vala življenje in jim povrnila popolno zdravje. Med njimi so bile tudi takšne s posebno hu- PRVIČLOVEK Na severu bivše Nemške Vzhodne Afrike se razprostira neskončno travnato morje Serengeti. Ob njegovem vzhodnem robu se odpira oldoway-ska skalna globel. Tja je bila lani odšla posebna nemško-angleška raziskovalna ekspe-dicija in jo po svojih odkritjih poimenovala: "Oldoway — globel pračloveka." Ekspedicija je odkrila v oldowayski globeli "geološki profil" petih zaporednih plasti, druga vrh druge. V vseh so našli znamenite priče iz sivih davnim, tako da se to najpopolnejši prerez mnogo ti-sočev let človeškega razvoja. Ekspedicija je zbrala na tisoče kamenitih kijev iz vseh časov kamenite dobe. Našla je ostanke 'orjaškega ^povodnega konja in ogromne slonove če-kane. V vrhnji, najmlajši plasti je ležalo jako dovršeno izdelano orodje mlajše kamenite dobe. Pod njo so našli kije iz starejše dobe in pod le-to orodje, ki je bilo že zelo preprosto, komaj obdelano. In v predzadnji plasti so odkrili najznamenitejše — najstarejše človeško okostje, ki je dozdaj znano. Najprej so menili, da izvira oldowayski človek, ki se je nahajal v čepečem položaju, iz novejšega časa. Potem so pa ugotovili, da je to priča morda stotisoč let stare človeške kulture Lobanja je visoko razvita in ne kaže glava niti sledi nižjega (živalskega) izvora. In to je najstarejši lik pračloveka. -o- "Skrb za dober tisk, razširjenje katoliškega časopisja, je zelo važno naloga vsakeg« katoličana, tako mož kakor žena, deklet in fantov." — Rev. Benvenut Winkler.