Št. J 96 (15.298) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POS1NNA PLAČANA V GOTOVH SPH>. IN ABB.POST.GR. 1/50% Nove kartice s plačilnim servisom EP* S MOJA BANKA V ŽEPNEM FORMATU. SOBOTA, 22. JULIJA 1995 n - * Suši vedno sledi del.. Vojko Coua Tehnološko razvajen clovek, ki je izgubil vsak ®tik z naravo in mu ouevne ritme narekujejo oelovni urniki in sodo-oon naCin življenja, se v teh dneh zanj neobičajne Pasje vročine sprašuje, *aj se dogaja z vremenom. »NiC posebnega, Vse v mejah normale,« ndijo meteorologi. Evropski klimatologi so neko-nko previdnejši, a vseeno trezno navajajo, da je C® preuranjeno govoriti o drastičnih podnebnih sPremembah. To seveda ne velja za vse tiste Znanstvenike, ki so tako ali drugače s pravo popkovino povezani z raznimi naravovarstvenimi čribanji. Ti na ves glas Poudarjajo, da je sedanja j^ocina neizpodbiten do-zaz, da človeštvo drvi v Pogubo, da bo onesna-Zauje zraka s tako imeno-vanim pojavom tople 8mde naš planet spremenil v pravo peCico. Seveda pri tem navajajo stati-®iiCne podatke, ki jasno dokazujejo, da se je tem-Paratura v zadnjem dese-batju dvignila. Ce je kako leto prišlo do od-stopanja, takoj dobijo dpravieilo, pa naj bo to filipinski ognjenik Pina-mbo ah pa latinskoameriški Nevado del Ruiz. Seveda sploh ne upošte-vajo podeželskih meteoroloških postaj in se izogibajo tistih, kot je blaška, ki ne potrjujejo njihovih statističnih teorij. , Tako obnašanje seveda daga vse tiste, ki se jim je podobni svet zagnusil in lSCejo nove vrednote. Naravovarstvene sem jim zdijo kot nalašC, a kaj, ko naravo poznajo le iz knjig, iz televizijskih dokumentarcev in iz konferenčnih dvoran, riad naravovarstveniki Omo pri nas le s težavo našli kmeta, ker se ob fiatnih izročilih požvižga na »neizpodbitne stati-afiCne dokaze«, saj mu je . d govoril o katastrofal-nm sušah, ko so se po-®nsili tudi najglobji in najvecji vodnjald, tako da j° morah z vozovi po vodo k Timavi. Pripovedo-al mu je o pripeki, ki je ?zgala celo grmičevje in .raste. Takrat ni nihče d Plata zvona in clo-aštva opozarjal na pojav mple grede, po suši je it- .o PrlSel dež, po .akoh pa na žalost nikoli ^obilje, saj je življenje na emlji trdo in ne tako kot Pa opisujejo salonski Iju-jdalji narave, ki bi radi fprpru odvzeh zemljo, da ^ jo prikrojih po svojih I Evropa se duši v pasji vročini RIM - Vso Evropo je vCeraj dosegel vročinski val, zaradi katerega je v Španiji umrlo že 13 oseh. O prvih treh žrtvah so poročali tudi iz Francije, medtem ko je bilo še najmanj zapletov v Italiji, kar je treba pripisah predvsem suhemu zraku, ki je omilil občutek nelagodja. Za danes meteorologi napovedujejo porast temperature, v noCi na nedeljo bo Alpe oplazila hladna fronta, tako da bo zapihal burin. Na 13. strani I Predstavili letošnjo 17. Kraško ohcet TRST - Par sestavljata Nevenka Marušič in Peter Kuk, zakonca pa bosta postala v nedeljo, 27. avgusta, ko si bosta kot 18. kraški par obljubila zvestobo v cerkvici na Tabru. VCeraj so na sedežu tržaške Turistične ustanove (foto KROMA) pred-stavih letošnjo, že 17. izvedbo Kraške ohceti, katere zavzeti organizatorji so elani zadruge Naš Kras in društva Kraški dom v sodelovanju z re-pentabrsko občinsko upravo. Na 3. strani BOSNA IN HERCEGOVINA / NA LONDONSKEM SESTANKU SPET SAMO GROŽNJE SRBOM Zahodne dižave grozijo z letalskimi napadi, Srbi pa so tudi včeraj obstreljevali enklave Natova letala naj bi okoli Gorazda zarisala krog, ki ga Srbi ne bi smeli prestopiti SKUPNO S FINI JEM Berlusconi hoče volitve RIM - Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta prekinila kratkotrajno politično premirje z levosredinsko koalicijo in napovedala "politično ofenzivo" za jesenske volitve. Voditelj "Forza Itaha" je bil zelo kritičen tudi do svojih manjših zaveznikov, katerim je dal razumeti, da so nepomembni in da ne bo veC upošteval njihovega mnenja. Z Berlusconijem je takoj potegnil Fini, ki je očital Prodiju, D’Alemi in somišljenikom, da vodijo dvojno igro in da v bistvu hoCejo le podaljšati življenje sedanjemu parlamentu in Dinijevi vladi. Tudi tajnik Nacionalnega zavezništva ni bil prizanesljiv do zaveznikov (do tako imenovanih grmičkov). Berlusconiju in Fi-niju je sinoči na odprtju kongresa desne frakcije Ljudske stranke odgovoril Rocco Buttigllone. Izrazil je prepričanje, da bodo volitve - sodec po poteku dogajanj prihodnjo spomlad. Tega si želijo tudi voditelji KršCansko-demokrat-skega centra. Da bodo volitve spomladi se je v glavnem sprijaznila tudi Demokratična stranka levice. Massimo DAlema je desnici očital veliko nedoslednost, saj po eni strani glasno zahteva ustavne spremembe in predsedniško republiko, po drugi pa hoče takojšnje parlamentarne volitve. Na 3.strani r\ RADIO KOPER / ODMEVI h Tudi organi vlade RS kritizirajo ukrep RTV Slovenija LJUBLJANA - V zvezi z izključitvijo sre-dnjevalovnega oddajnika na Belem Križu, po katerem je oddajal italijanski program Radia Koper, sta urada Republike Slovenije za narodnosti in za informiranje izdala naslednjo skupno izjavo: »Urad vlade RS za informiranje in Urad RS za narodnosh v zvezi z izklopom srednjevalovnih oddajnikov na Belem Križu, v Domžalah in v NemCavcih izjavljata, da v naCelu sicer podpirata prizadevanja RTV Slovenija za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje materialnih stroškov, vendar pa noben varčevalni ukrep ne sme prizade-h z zakonom zagotovljenih pravic in dosežene ravni zaščite italijanske in madžarske narodne sku-pnosti v Sloveniji, zato predlagata vodstvu RTV Slovenija, naj ponovno preuči utemeljenost tega ukrepa.« Drugo izjavo so včeraj objavili elani izvršnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije, ki menijo, da je formulacija »varčevalni ukrepi« le pretveza za krčenje obsega delovanja manjšinskih programov v Kopru in Murski Soboh, zato zahtevajo, da se oba oddajnika ponovno vključita. SARAJEVO - Francija, Velika Britanija in ZDA so se v Londonu na krizni konferenci o Bosni dogovorile, da bodo bosanskim Srbom skrajno resno zagrozile z Natovimi letalskimi napadi, da bi zavarovale muslimansko enklavo Goražde in preprečile na-daljne napade na to varovano območje ZN. Na konferenci na kateri so sodelovali poleg predstavnikov ZN, Nata in zunanji ministri 16 držav, so se tri velike države dogovorile, da bodo iz zraka zarisali Črto okoli Goražda, ki je Srbi tokrat ne bodo prešli »za majhno ceno«. Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je po konferenci opozoril Srbe, da je to nedvoumen ultimat, ki bo branjen z množičnim napadom letalskih sil zahoda. Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Bina, so včeraj popoldne Srbi z topništvom napadli predmestje Tuzle. Srbi so napadali tudi druge muslimanske enklave, tako da o pomiritvi zaenkrat ni mogoče govorih. Na 15. strani t kA Nepričakovana preusmeritev inflacijske krivulje v juliju (5,6%) RIM - Na splošno presenečenje in v nasprotju s predvidevanji vseh pomembnejših raziskovalnih centrov, stanovskih organizacij in vlade, se je inflacija v juliju po šestih mesecih vzpenjanja preusmerila navzdol. Po podatkih iz devetih vzorčnih mest so se življenjski stroški v primerjavi z junijem povečali v povprečju le za 0, 1 odstotka, medtem ko je tendenčna inflacijska stopnja zdrknila od 5, 8 v juniju na 5, 6 odstotka. Podatki so sprožili val komentarjev in tudi polemik, Čeprav večina opazovalcev svari pred prenagljenim optimizmom, ki ga odsvetuje tudi moCan porast cen pri proizvajalcih. Ohladitev inflacije je imela zelo blagodejni uCinek na denarnem in finančnih trgih, kjer se je lira vidno okrepila, borza pa dosegla občuten porast vseh kazalcev. Na 2. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Epohe ni več V zadnjih časih se je zgodilo marsikaj. Tudi na področju medijev, ki so bili v preteklem tednu v središču pozornosti. To velja tudi za italijanski koprski radio, ki je bil protagonist epohe, v kateri je nastal in deloval. Vendar, ugotavlja Bojan Brezigar na naslovnici nedeljskih tem, epohe ni več. Ljubiteljem zgodovine namenjamo tokrat kar dva zanimiva zapisa. Vili Prinčič je v Avčah pri Kanalu izsledil enega še redkih živečih vojakov avstroogrske vojske. Ivan Kovačič, tako je ime vojaku »presvitiega cesarja«, je še čil in zdrav in kaj rad pripoveduje. Hio Fornazarič pa se je vrnil v Bonete, kjer je poizvedoval o dogajanjih med prvo svetovno vojno, o begunstvu in mimogrede tudi o tem kako so Italijani urejali vojaška pkopališča. Med drugim pa je tudi ugotovil, da je bilo v Bonetih toliko žrtev, kolikor je bilo hiš v vasi. Marko Waltritsch pa tokrat razmišlja o manjšinah v Evropi, o turški oziroma grški kavi, pa še o pokopališčih v Istri. Skratka o tem, katera država je bolj »evropska«. Za ljubitelje naših otrok in prijatelje naše šole pa je tokrat prava poslastica reportaža o »Dnevu odprtih vrat« v šempolajskem otroškem vrtcu: poslastica zato, ker je niso napisali novinarji, ampak kar starši. Danes v Primorskem dnevniku Ubil in razmesaril starše V trenutku blaznosti je Carlo Nicolini v Sestri Levan-teju z lovsko puško ustrelil očeta in mater ter razmesaril njuni trupli. Stran 2 Železarna: korak naprej Vprašanje odpravnin za delavce škedenjske železarne še ni dokončno rešeno, Čeprav so bili na včerajšnjem sestanek v Rimu doseženi pozitivni rezultati. Stran 5 Operetni festival slavi Sissi Njej v Čast pa je bila napisana tudi opereta, ki jo bodo drevi v italijanski verziji premierno uprizorili v dvorani Tripcovich. Stran 6 Polemike o spodrsljaju v Rimu Goriška Severna Liga je vCeraj pojasnila svoje stališče in županu Valentiju svetovala naj odstopi Stran 9 Armstrong za Casartellija Z dvignjenimi rokami in pogledom uprtim v nebo je American Lance Armstrong včerajšnjo zmago v 18. etapi kolesarskega Toura posvetil svojemu tragično preminulemu kolegu v moštvu Fabiu Casartelliju. Stran 17 GOSPODARSKA GIBANJA / PO ISTATOVIH PODATKIH IZ DEVETIH VZORČNIH MEST Na splošno presenečenje se inflacija v juliju ohlaja V letni primerjavi je zrasla za 5,6, v mesečni pa za 0,1 odstotka RIM - Vsi so bili prepričani bo inflacijska stopnja julija Se poskočila, vprašanje je bilo le, ali se bo ustavila pri 6 odstotkih, ali pa jih bo celo presegla. Toda številke so včasih svojeglave in tako je Istat vCeraj postregel s podatki, po katerih so se življenjski stroški v devetih vzorčnih mestih v tem mesecu presenetljivo znižali in v letni primerjavi padli od 5,8- odstotne stopnje v juniju na 5,6 odstotka. Preobrat inflacijskega trenda so izvedenci, ekonomisti, raziskovalni centri in predstavniki vlade napovedovali komaj za jesen ali celo za konec leta, edini, ki je pokazal nekaj več opti- FJK: mesečna inflacija višja letna pa nižja TRST - Kot rečeno, je Trst poleg Milana in Turina tisto vzorčno mesto, kjer so se življenjski stroški glede na junij najbolj povzpeli, za 0,3 odstotka. Enako se je zgodilo tudi v Vidmu, vendat je v Furlaniji-Julijski krajini letna inflacijska stopnja nižja od državnega povprečja: v Trstu se je ustavila pri 5,2, v Vidmu pa pri 5,4 odstotka. Za Tržačane se je najbolj podražilo stanovanje, medtem ko morajo Videmcani seči globje v žep zaradi večjih izdatkov za prosti Cas. mizma, pa je bil generalni državni računovodja Andrea Monorchio, ki je takoj po objavi podatkov o junijski inflacijski stopnji napovedal, da se bo zaCela spuščati že v začetku drugega polletja. V past predvidene 6-od-stotne inflacije v juliju so se tako ujeli skoraj vsi večji ekonomski raziskovalni centri, banke, Confindustria, Confcom-mercio in ostale stanovske organizacije. Celo Istat je predvidel, da se bo zaCela inflacijska stopnja spuščati komaj v zadnjih mesecih leta. Po šestmesečnem naraščanju tendenčne inflacijske stopnje od začetka leta, ko je znašala komaj 3,8 odstotka, smo torej julija priče njenemu upadu. Glede na junij so se življenjski stroški v devetih vzorčnih mestih povprečno zvišali le za desetinko odstotka, glavno zaslugo za ohlajanje draginje pa ima pocenitev sveže povrtnine, sadja in bencina. V kar petih od devetih vzorčnih mest (v Bologni, Firencah, Genovi, Neaplju in Palermu) je mesečna inflacija praktično stabilna, v ostalih štirih (Turin, Trst, Benetke in Milan) pa se je zvišala za 0, 3 odstotka. Z izjemo Milana, Turina in Trsta, je bila mesečna rast inflacijske stopnje nižja kot v enakem mesecu lani, tako da se je tendenčna inflacijska stopnja znižala v Bologni, Firencah, Genovi, Neaplju, Palermu in Benetkah. Ge pogledamo sestavine draginjske košarice, ugotovimo, da so cene oblačil in obutve praktično na junijski ravni (upoštevati je treba, da so v teku sezonske razprodaje), tako kot so stabilni ali so se celo znižali stroški za električno in druge vrste energije (pocenilo se je plinsko olje za ogrevanje). Trimesečno prilagajanje stanovanjskih najemnin gibanju življenjskih stroškov je povzročilo povišanje izdatkov za stanovanje (od 0,2% v Palermu do 2,9% v Trstu), medtem ko so vec ali manj stabilni izdatki za gospodinjske dobrine in za zdravje. V nekaterih mestih so se znižali tudi stroški za prevoz in komunikacije, precej pa so se povečali izdatki za prosti Cas, in to v prvi vrsti zaradi podražitve cenikov gostinskih lokalov in hotelov. Nepričakovan inflacijski »stop« je presenetil vse komentatorje in trge (o katerih poročamo posebej), kriv pa je tudi za marsikatero polemično noto. »Zdaj naj razmislijo tisti, ki so grozili s katastrofalnimi scenariji,« je ironično izjavil predsednik Confindustrie Abete, ki se je bil že pred mesecem razhudil, ker so nekateri pripisovali glavno krivdo za visoko inflacijo podjetnikom. Ostale stanovske organizacije so »inflacijsko presenečenje« sprejele z velikim zadovoljstvom, ker poraja upanje za postopno zniževanje krivulje, podobno pa je tudi stališče sindikatov, ki vabijo vlado in monetarne oblasti, naj ne opustijo strogega nadzorovanja cenovne dinamike. Najnovejši podatki sicer kažejo - ugotavljajo sindikati - da je inflacijo mogoče nadzorovati, vendar se kljub temu ne gre predajati optimizmu. Znižanje inflacije je presenetilo tudi centralno banko, za katero je vse tisto, kar lahko prispeva k pocenitvi denarja pozitivno, medtem ko je ministrstvo za industrijo izdalo tiskovno noto, v kateri izraža zadovoljstvo nad inflacijskimi podatki in pohvalo proizvodnim in distribucijskim kategorijam, ki so se »odzvale na vabilo vlade, naj ra- Evforija na togih MILAN - Po nekaj dneh mrtvila sta se italijanski denarni in borzni trg vCeraj predramila in se mrzlično odzvala na podatke o julijski inflaciji. Lira jih je izrabila z močnim naskokom na marko, pri kateri je pridobila 10 lir, prihranila pa ni niti ostalim bankovcem, vključno z dolarjem, ki je izgubil veC kot 9 lir. S takim ovrednotenjem ji je uspelo nadomestiti vso izgubo, ki jo je zbrala v iztekajočem se tednu in kateri je v najveCji meri botrovala prav negotovost pred objavo podatkov o gibanju inflacije. Podobno živahna je bila vCeraj tudi milanska borza, kjer je inflacijski podatek pri operaterjih utrdil prepričanje, da se nevarnost nove podražitve denarja oddaljuje. Splošni kazalec MIB je pridobil 1,63 odstotka, Mibtel pa je v finalu nekoliko upadel glede na najvišjo doseženo raven in se ustavil pri 1,70-odstotnem zvišanju. Naj- več je pridobil indeks vodilnih delnic Mib-30 (+1, 95%), medtem ko so posli dosegli vrednost 646 milijard lir. To je za dneve višanja borznih kazalcev razmeroma malo, na trgu pa si skromen obseg poslov razlagajo z odsotnostjo tujih vlagateljev, ki Čakajo na razvoj italijanske politične situacije. Med vodilnimi delnicami so se odlično odrezale Ferfin (+3,78%), Fiat so pridobile 2,74%, Mediobanca 3, 08%, Credit 2,98%, redne Telecom 2,40%, varčevalne pa kar 4,76%, medtem ko so rekord dosegle nove delnice prenosne telefonije TIM, ki so pridobile 5,15%. Do zvišanja tečajev je prišlo tudi na trgu pogodb future na državne vrednotnice BTP. Desetletne so se ovrednotile za 1,14 lire, posli pa so bili precej intenzivni: v Milanu so podpisali 9.600 pogodb, v Londonu pa 32.561. TELEVIZIJA / Z NAKUPOM TMC Ali Cecchi Gori zasnavlja tretji televizijski pol? Florentinski finančnik zanika, čeprav ne skriva ambicij RIM - Vittorio Cecchi Gori (na posnetku AP) je vceraj na tiskovni konferenci pojasnil podrobnosti operacije nakupa televizijske mreže Telemon-tecarlo, za katero je finančni družbi Ferruzzi Finanziaria odštel 75 milijard lir. V znesek ni všteta finančna zadolžitev družbe Globo Europa TV, v katero sodi TMC in za katere nakup bo moral Cecchi Gori prejeti še pooblastilo oblasti kneževine Monako, kjer je sedež evropske ema-nacije brazilske grupe Globo. Florentinski kinematografski producent, ki je aprila kupil tudi TV Vi-deomusic in postal tako v komaj treh mesecih lastnik dveh mrež, je za TMC vplačal predujem v znesku 15 milijard lir, za obročno odplačilo preostalega deleža pa ima Cas do 30. junija 1988. Na včerajšnji tiskovni je Cecchi Gori zanikal, da namerava ustvariti tretji televizijski pol, Čeprav namerava investirati v razvoj svojih »svobodnih in neodvisnih mrež« in postopoma doseči 12 do 15 odstotkov gledanosti in prav tolikšni delež reklamnega iztržka. Glavni cilj nove televizijske grupe pa je po njegovih besedah ta, da bi mreži pokrili 90 odstotkov italijanskega ozemlja. Trenutno pokrivata Videomu-sic in TMC približno 70 odstotkov ozemlja, vendar nehomogeno in v nekaterih primerih s pomočjo lokalnih televizijskih postaj. Senator Biancove Ljudske stranke ima v Firencah še lokalno televizijsko postajo »Cana-lelO«, po nepotrjenih glasovih pa se zanima tudi za prevzem ukinjenega Montanellijevega dnevnika »La Voce«. TMC in Videomusic imata pretežno mlado občinstvo, ki ga zanimata glasba in šport, seštevek njunih reklamnih iztržkov pa znaša pribh-žno 150 milijard lir (125 TMC in 25 Videomusic). Zaposlujeta okrog 370 oseb, v finančnem pogledu pa je TMC že nekaj Časa v težavah, saj je lansko poslovanje kljub povečanju prometa zaključila s 83 milijardami Ih izgube. Skupina televizijskih dejavnosti pod nazivom TMC je bila doslej prek holdinga Globo Europa vključena v grupo Ferruzzi. Holding je v celoti nadziral Globo Monte-carlo s sedežem v kneževini Monako in rimski Telemontecarlo Pubbli-cita in TMC Nevvs Itaha, 90-odstotni delež pa ima tudi v TV Intemazionale, kjer ima 10-odstotni delež RAI. NOVICE Solidarnost s poslancem Mataceno RIM - Oseminšestdeset poslancev, izvoljenih na kandidatnih listah Kartela svoboščin, je podpisalo solidarnostno izjavo, s katero stopajo na stran poslanca Amedea Matacene, o katerem je Catanzarsko državno tožilstvo odredilo preiskavo na podlagi pričevanja nekaterih skesancev. O solidarnostni izjavi se je polemično izrekel predstavnik zelenih, ki označuje dogodek za »nepotrebno iskanje vitimizma«. Nož zaključil prepir med nekdanjima zakoncema BARI - V središču Barija je ločeni mož štiridesetletne Carmele Ricci smrtno zabodel nekdanjo soprogo. Renato Lazzazzera, tako je ime morilcu, je čakal na žrtev pred hišo nekdanje tašCe. LoCena zakonca sta se - po pripovedi očividcev - sporekla, nato pa sta se zavila za bližnji vogal, od koder so prisotni Cez nekaj Časa zaslišali smrtni krik umorjene ženske. Policisti iz dolgočasja klicali vroči telefon MESSINA - Dva agenta, zaposlena na oddelku za prvo pomoč v neki messinski bolnišnici, sta iz dolgočasja večkrat zavrtela telefonsko številko 144 - erotični telefon. Zadeva je prišla na dan, ko so je KZE prejela milijonski telefonski raCun. Kvestura je incident ocenila za nizkotnega. CHIAVARI / DRUŽINSKA TRAGEDIJA Ubil in razmesaril starše Carlo Nicolini je umoril starše, ker se je skregal z materjo SESTRI LEVANTE (GENOVA) - »Skregal sem se z mamo.« To je bilo edino pojasnilo 26-letnega Carla Nicolini-ja, ki je v Četrtek zveCer ubil in dobesedno razmesaril 61 letno mater Letizio Ferraro in 72 letnega oCeta Maria Nico-linija. Carlo ju je najprej ustrelil z lovsko puško, potem pa trupli razparal s kuhinjskimi noži in iz njih izvlekel notranje organe. Zločin so skoraj po naključju odkrili sosedje. Ker je primankovala voda, so poslali 10 letno hčer k hišnim gospodarjem, da bi poizvedovala kako in kaj. Ko se je na vratih pojavil fant, ki je bil ves okrvavljen, se je deklica prestrašila. Sosedje so poklicali karabinjerje, ki so kmalu potem v Nicolinijevem stanovanju odkrili grozovit prizor: v dnevni sobi sta na tleh ležali razmesarjeni trupli zakoncev Nicolini in ob njih njihovi notranji organi. Na stenah so odkrili tudi sledove nabojev lovske puške, ki jo je Carlo uporabil za umor. Carla so vsi opisali kot zelo mirnega, še preveč vase zaprtega fanta. Večkrat je cele dneve presedel doma in vsi so to njegovo obnašanje opravičevali z dejstvom, da je preveč sramežljiv. Sele po dvojnem umoru, ki ga je zagrešil predvčerajšnjim, jih je morda spreletela misel, da je njegov mir skrival nekaj turobnega. Tovrstni zločini, ki so v Ameriki skorajda na dnevnem redu, so za Italijo dokaj nenavadni. Kljub temu pa je bilo v preteklih mesecih veC primerov nasilja otrok nad starši. Psihologi in kriminologi si to razla- gajo kot posledico nedograjenega odnosa med otroci in starši. Mnenje predsednika višjega sveta zbornice psihologov Paola Mic-hielina je, da pride do takih nepričakovanih izbruhov nasilja predvsem pri osebah, ki so izredno umirjenega značaja in se nadpovprečno obvladajo. Neuropsihofiziolog Michele Trimarchi, Član mednarodne kriminološke organizacije, je pojasnil, da pride to takih tragedij vse bolj pogosto, ker so naši možgani prepolni informacij, ki se veCžkrat bijejo med sabo, to pa načenja uravnovešenost. Carla so karabinjerji najprej odpeljali v bolnišnico, ker se je ranil roko, nato pa v karabinjersko vojašnico, od koder so ga včeraj presedli v zapor v Chiava-riju. LIRA PON TOR SRE ČET PET 1612,7 1612,9 1620)1 1612£ iSS* DM 54,8 1158,7 1168,4 1168,7 11! y SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: ■ ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 1 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512^ KONEC KRATKOTRAJNEGA DIALOGA S PRODIJEVIM ZAVEZNIŠTVOM Desnica glasno zahteva predčasne volitve jeseni Berlusconi in Fini napovedujeta pravo poletno politično ofenzivo RIM -Silvio Berlusconi še vedno upa v jesenske predčasne volitve in je zato pripravljen "sprejeti" tudi zakon o enakih možnostih med volilno kampanjo (tako imenovano "par condicio"), Čeprav se z njim ne strinja. Edino, kar ga zelo straši, je vlada široke demokratične koalicije, s katero hočejo po njegovem nekateri opehariti Volilce. Berlusconi je torej spet zaCel pritiskati za jesenske volitve, Ce-Prav ga mnogi sodelavci ' da ne govorimo o nekaterih zaveznikih, ki volitvam odločno nasprotujejo oziroma se jih bojijo ' svarijo pred prenagljenimi stališči. Berlusconi, je izkoristil vsedržavno organizacijsko srečanje svoje stranke za napad na par-lament, češ da nima več moralne in politične legitimnosti in ga je treba zato čimprej razpustiti. To pa sodi med pristojnosti predsednika repu-olike Scalfara, s katerim se bivši ministrski predsednik, kot je sam znova Poudaril, glede usode te Zakonodajne dobe sploh ne strinja. Lider Forza italia je pripravljen podpreti finančni zakon Di-nijeve vlade in, kot rečeno, tudi "par condicio". vse to pa pod pogojem, ^a bodo novembra ali najkasneje v prvi polovici decembra predčasne Parlamentarne volitve. Lastnik Fininvesta je spet napadel manjše stranke (takozvano grmičevje), »ki skrbijo le za iastno volilno usodo, interesi države in državljanov pa so jim deveta briga«. Očitno je imel v mi- slil tudi svoje "grmičevje" (Buttiglionejevo frakcijo Ljudske stranke in Krščanski demokratski center), ki se na vse kri-plje upira jesenskim volitvam. Levosredinska koalicija je po Berlusconijevem mnenju le seštevek med sabo zelo različnih strank, Prodijevo zavezništvo pa bo gotovo prej ali slej politično znorelo, posebno če bo sprejelo v svojo sredo Bossija. »Ce bo Severna liga v nam nasprotnem taboru, bo to okrepilo Kartel svoboščin«, je prepričan Berlusconi, ki se torej že pripravlja na bojevito volilno kampanjo. Voditelj Forza Italia je spet videti zelo optimistično razpoložen. Povedal je tudi, da zadnje ja- Silvio Berlusconi (AP) vnomnenjske raziskave (podatke mu je očitno posredoval zvesti Gianni Pilo) potrjujejo, da je Forza Italia s 24 odstki glasov spet prva stranka v državi. Med glavnimi gesli volilne kampanje desnice bo neposredna Gianfranco Fini (AP) izvolitev predsednika republike, ki naj bo - podobno kot v ZDA- hkrati tudi predsednik vlade. Koga bo Forza Italia kandidirala za italijanskega Clintona, res ni težko uganiti. Da je obdobje kratko- RIM - »Berlusconijevi proglasi so popolnoma neumestni in ne strašijo več nikogar. Desnica se mora enkrat za vselej izjasniti: ali hoče takojšnje volitve ali pa resne ustavne reforme«. Tako je tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema komentiral včerajšnjo "vojno napoved" desničarskih voditeljev in dal zelo jasno razumeti, da bodo predčasne volitve šele spomladi. D’Alema je očital desnici, da igra dvojno igro. Pri tako imenovanem omizju o pravilih igre vehementno pritiska za trajnega dialoga z levosredinsko koalicijo konec, je takoj za Berlusconijem potrdil tudi njegov zvesti,zaveznik in sopotnik Gianfranco Fini. Vodja Nacionalnega zavezništva je prepričan, da so v Prodijevem taboru prevladali prebrisanci, ki pravzaprav eno govorijo, drugo pa delajo. V mislih ima predvsem takozvano predsedniško republiko, ki sodi od vedno med temeljne zahteve desnice. Berlusconi in Fini torej napovedujeta politično ofenzivo s ciljem jesenskih parlamentarnih volitev. Ni izključeno pa, da bo njuna poteza podaljšala življenje sedanjemu parlamentu in hkrati tudi Dinijevi vladi. ustavne spremembe in za predsedniško republiko, na političnih zborovanjih pa je vse bolj agresivna, zavrača dialog in ustvarja pogoje za novo zaostritev političnega položaja v državi. Berlusconijeve in Fini-jeve izjave bo bržkone spretno izkoristila Severna liga, ki zavrača vsak dialog z desnico in pritiska na levosredinsko koalicijo, naj podaljša življenje vladi Lamberta Dinija. Tudi Liga odločno nasprotuje volitvam in je prepričana, da bodo le-le prihodnjo spomlad ali celo kdaj pozneje. DESNA SREDINA "Grmički" protestirajo: Mi nasprotujemo volitvam! RIM - Politična ofenziva za jesenske volitve, ki jo napovedujeta Berlusconi in Fini, ni po godu manjšim strankam desnosredinske koalicije, tako imenovanim "grmičkom", kot jih hudobno imenu-jejeta vodji Forza Italia in Nacionalnega zavezništva. Rocco Buttiglione je v poročilu, s katerim je uvedel kongres desne frakcije Ljudske stranke, dejal, da Italija nujno potrebuje korenite reforme in ne takojšnjih volitev. Zelo jezni nad Berlusconijem in Fini jem so voditelji Krščansko-demokratskega centra, ki od vsega začetka nasprotujejo jesenskim volitvam. Buttiglione je predlagal neke vrste ustavodajno skupščino, ki bi korenito spremenila ustavo. V bistvu se je zavzel za široko politično zavezništvo med vsemi strankami, ki bi premostilo sedanjo institucionalno paralizo. Buttiglione in njegovi prijatelji KDC, ki se vse bolj oddaljujejo od Kartela svoboščin, načrtujejo novo sredinsko in katoliško stranko, ki bi nadaljevala pot bivše KD. STALIŠČE D’ALEME DSL kritična do desnice: ali volitve ali pa reforme! BENEŠKA SLOVENIJA Skupno delo upraviteljev in civilne družbe Iskanje skupnih rešitev za vsem skupne probleme SPETER - Upravitelji iz Nadiških in Terskih dolin ter iz Rezije želijo sodelovati in poiskati skupni jezik z najpomembnejšimi slovenskimi organizacijami v Benečiji. To je bilo podčrtano na srečanju, ki sta ga v Spe-tru pripravila pokrajinski odbor SKGZ za videmsko pokrajino in Zveza Slovencev, in katerega so se udeležiti župani in upravitelji iz Spetra, Grmeka, Srednjega, Sv. Lenarta, Podbonesca, Tavo-rjane, Barda, Tipane, Rezije ter gorskih skupnosti za Nadiške in Terske doline. Kot sta uvodoma povedala predsednica SKGZ Jole Namor in predsednik Zveze Slovencev Viljem Černo, srečanje želi biti osnova za nadaljnje skupno dogovarjanje in sodelovanje. Dejstvo, da je velika večina občinskih uprav v Benečiji izraz naprednih in do Slovencev prijaznih list, ponuja možnost za takšno dogovarjanje, seveda upoštevajoč vlogo in pristojnosti posameznih subjektov. V nadaljnem sproščenem pogovoru so beneški upravitelji ugotovili, da je treba iskati skupne poti pri reševanju problemov, ki so skupni vsem občinam. To je treba storiti tudi v odnosu do oblasti (pokrajine, dežele in države), da bi se beneški stvarnosti zagotovilo možnost razvoja. Na srečanju niso obravnavali le načelnih vprašanj sodelovanja, dotaknili so se tudi nekaterih konkretnih problemov. Beseda je tekla o finančni podpori Dežele FJK javnim upravam glede finansiranja pobud v korist slovenske prisotnosti na Videmskem. Beneški upravitelji so izpostavili tudi vprašanje nevidljivosti slovenskih televizijskih programov Raia ter se zavzeti za oblikovanje takšne gorske skupnosti, ki bi zajela celotno območje vzdolž državne meje, na katerem živi slovenska narodnostna skupnost. Ob tej priložnosti so kritično ocenili dejstvo, da je deželna vlada sprejela resolucijo Nacionalnega zavezništva, ki zahteva javno finansiranje za tiste organizacije, ki delujejo proti slovenski prisotnosti v Benečiji. Na špetrskem srečanju pa so posebej izpostavili vprašanje šolstva. Dejstvo je, da se v marsikateri občini zaradi pomanjkanja otrok srečujejo s problemom zapiranja osnovnih šol in vrtcev. Dogovoriti šo se, da je treba to vprašanje rešiti celovito, ne pa v vsaki občini posebej, saj bi taksna izbira bila že v premisi neučinkovita. Sicer naj bi o teh in drugih vprašanjih v podobni sestavi tekla beseda na prihodnjem srečanju, ki ga bosta beneški organizaciji sklicali v kratkem. Rudi Pavšič Pobuda za predloStev zaščitnega osnutka v ztiomici TRST - V teh dneh je v poslanski zbornici v Rimu stekel postopek za vložitev zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v Ita-Jiji. Kratko informacijo o tem je predstavnik SSk Ivo Jevni-kar posredoval na zadnjem zasedanju skupnega zastopstva. Sicer pa smo zvedeli, da se je za predložitev zakonskega predloga v preteklih dneh tajnik SSk Martin Brecelj dogovarjal v Rimu s predstavniki Union Valdotaine in Siidtiroler Volk-spartei. Zbiranje podpisov poslancev se ko zaključilo pred Poletnim počitniškim premorom. Pri-stavimo naj, da so svojo podporo - poleg predstavnikov levičarskih in levosredinskih skupin - že zagatovili tudi zastopniki Severne lige. TRST / VČERAJ PREDSTAVILI LETOŠNJO IZVEDBO Čez dober mesec bo zaživela sedemnajsta Kraška ohcet Glavni pobudniki pomembne kulturno-turistične prireditve so člani zadruge Naš Kras in društva Kraški dom v sodelovanju z občino TRST - Brez pretiravanj je mogoče zatrditi, da je Kraška ohcet med najpomembnejšimi in najbolj poznanimi prireditvami na Tržaškem. Ob predstavitvi letošnje, že 17. izvedbe, na kateri pa se bo poročil 18. kraški par - enkrat je bila namreč poroka »dvojna« - je predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus, ki je leta ’68 prvič uresničila posrečeno zamisel, navajal zanimive podatke o televizijskih oddajah in drugem tujem poročanju o mikavnem večdnevnem dogajanju v re-pentabrski občini. Podatki so seveda zelo prepričljiv argument, vendar pa je na Tržaškem že prodrla zavest o pomenu in vabljivosti ohceti. V dokaz dejstvo, da so letošnjo izvedbo predstavili na sedežu tržaškega podjetja za promocijo turizma, ki je z družbo Trieste 2000 med pokrovitelji prireditve. Glavni organizatorji in gonilna sila ohceti ostajajo seveda člani zadruge Naš Kras in društva Kraški dom ob tvornem sodelovanju re-pentabrske občinske uprave in vseh domačinov, včerajšnje predstavitve sta se zato s parom udeležila še župan Križman in predsednica društva Vesna Guštin. »Brez prostovoljnega dela domačinov, Kraške ohceti ne bi moglo biti«, je poudaril Egon Kraus, ki je izpostavil še pokroviteljstvo Kraške gorske skupnosti. Letošnja Kraška ohcet bo od 24. do 27. avgusta po že preizkušenem scenari- ju. Uradno otvoritev prireditve bo sicer v sredo, 23. avgusta v repenski Kraški hiši, v četrtek bosta tradicionalna fantovska in dekliška, odprti pa bodo tudi osmice in na repenskem glavnem trgu bo ples. V petek bo ženin svoji izvoljenki zapel podoknico, v soboto zvečer pa bodo s Cola - kjer je po tradiciji nevestin dom - odpeljali balo na ženinov dom, se pravi v Kraško hišo. In tu je pod silo razmer prišlo do vsiljene spremembe: voz, na katerega »balarji« zložijo vse, kar bo »novica« prinesla v novi dom, bi moral vleči vol, vendar primernega vola ni več dobiti v širši okolici. Zadnjega so si organizatorji priskrbeli v Dutovljah, vendar je žival očitno odslužila in tako si bodo morali letos pomagati s konjem. V nedeljo je ohcet z vsemi pripravami, poročnim obredom v cerkvi na Tabru (par se namreč poroči), tradicionalno predajo neveste v Kraški hiši, s kosilom (za povabljence, drugi se lahko zatečejo v dobro založene lokale in osmice) in popoldanskim plesom na trgu. Ob »novicih«, njihovih sorodnikih in prijateljih so seveda sestavni del nedeljskega dogajanja tudi noše, lani se jih je zbralo okrog 300 in organizatorji so prepričani, da jih bo letos ob naklonjenosti vremena še več. Kot spodbujevalka izdelovanja slovenskih tržaških noš ima namreč ohcet še dodaten pomen, (bip) Nevenka in Peter: »Oba sva si želela prav posebno poroko« TRST - »Oba sva si želela posebne poroke in tako sva se odločila, da se prijaviva na Kraško ohcet!« Nevenka Marušič in Peter Kuk (na stiki), ki se bosta kot 18. kraški par poročila 27. avgusta, sta zado- voljna, da sta bila izbrana. Organizatorjem so se tokrat prijavili trije pari, izbrana sta bila Nevenka, ki je po izobrazbi geometer in je zaposlena v krajevnih uradih ministrstva za javna dela, in Peter Kuk, ki je v službi pri državnih železnicah. »Veva, da bo naporno, vendar sva prepričana, da bo zabavno«, je rekla Nevenka, ki je doma v Slivnem. »Ne vesta sicer še vsega, kar ju čaka«, se je vmešala predsednica društva Kraški dom Vesna Guštin, ki je z zadrugo Naš Kras glavni organizator edinstvene kulturno-turistične prireditve. »Naj bo, kar bo«, je spokojno menil letošnji kraški ženin, ki je tudi ljubiteljski glasbenik, saj je sodeloval že v več ansamblih. Ženin in nevesta se v teh dneh spopadata še z zadnjimi detajli noš, se pravi poročnih oblek, noše pa si pripravljajo tudi sorodniki, da bodo svojemu paru nudili primerno spremstvo, (bip) MAGDA ŠTURMAN Obisk pri rojakih v daljni Avstrabji (12) Neskončni in enolični Otback Mogočna gnezda termitov Avstralija je približno velika kot cela Evropa, šteje pa komaj 17 milijonov prebivalcev. Večji del Avstralcev živi na jugovzhodnem delu celine, kjer je podnebje zmerno in nekako spominja na Sredozemlje. Precej je naseljena tudi severno-vzhodna obala, v Queenslandu, kjer prevladuje tropsko podnebje. V notranjosti pa zelo redko dežuje. Tam, kjer skoraj ne pade kapljice dežja, so nastale celo obsežne puščave Simpson Desert v centralni Avstraliji, Great Sandy Desert, Gibson Desert in Great Victoria Desert na zahodnem delu celine. Notranjosti Avstralije pravijo Avstralci Outback. Zaradi suhega podnebja je zelo malo obljudena. Letu pa tam je kako naselje, po navadi v bližini kakega rudnika, ali kake osamljene kmetije. Glavnih asfaltnih cest je tudi zelo malo. Zgodaj zjutraj sem iz obmorskega mesta Tovmsville stopila na avtobus in se odpeljala proti zahodu. Naselja so postajala čedalje bolj redka. Opazovala sem, kako se narava spreminja, drevesa so se postopoma redčila, trava je postala vedno bolj redka in suha, zemlja pa je postala čedalje bolj rdeča. Zemlja vsebuje posebno v notranjosti Avstralije veliko železovega oksida. Po nekaj urah vožnje sem že imela predstavo o tipičnem avstralskem outback-u: neskončna pusta in enolična pokrajina, posuta z redkimi drevesi, v glavnem evka-lipti. Nad več ali manj rdečo zemljo se pa dvigajo redki šopi značilne zla- torumene trave, ki ji pravijo Spinifex grass. Z dolgimi ostrimi bodicami se spinifex grass brani, da je kenguruji ne pojedo. Z njo se ne hranijo niti uvožene živali, kot npr. krave ali ovce. Na ta način trava ni ogrožena. Zemlji koristi in jo s svojimi koreninami varuje proti eroziji tal. Tistega dne sem v 12-ih urah prepotovala 900 km. V vsem tem času sem videla le 5 ali 6 vasi. Pozneje sem prispela v večje naselje Mt. Isa, kjer sem izstopila in se napotila proti hostelu. Mt. Isa šteje okrog 25 tisoč prebivalcev. Mestece je nastalo potem, ko so leta 1923 na tem kraju odkrili bogate zaloge rudnin. Na ta kraj so začeli prihajati številni izseljenci, da bi si služili vsakdanji kruh. Danes sestavlja prebivalce Mt. Ise kar 60 različnih etničnih skupin. Mt. Isa je še danes največji proizvajalec srebra in svinca na svetu. Poleg omenjenih rudnikov je tudi nekaj rudnikov bakra. V rudnikih je trenutno zaposlenih 4.000 ljudi. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto zelo pomembno za zavezniško dobavo rudnin. Ko sem v hostelu povpraševala oskrbnika Kena za enodnevne izlete v okolico, se je ponudil, da me brezplačno pelje, saj gre zelo rad večkrat v naravo. Naslednje jutro sva sedla v Kenov avtomobil in se odpeljala iz mesta. Po približno 50 km skoraj ravne in prazne ceste sva zavila na levo in peljala kar po gmajni. Kmalu sem pred menoj opazila visoko skalo, ob vznožju katere je bila voda. Ker je slednja v večjem delu Avstralije redkost, je bil to tipičen kraj, kjer so se po navadi srečevali staroselci. Tu so se vode napili, obenem so take kraje imeli za svete, kjer so prirejali razne verske obrede. Ken mi je pokazal risbo na steni, ki so jo pred več tisoč leti naslikali staroselci. Risah so z rdečo, rumeno ali belo okro in črnim ogljem. Risbe, ki so jih staroselci prikazali vedno v takih krajih srečanja, so ponazarjale zgodbe iz vsakdanjega življenja, živali ali navodila za iskanje hrane in vode. Večkrat so risbe imele verski pomen. Take slike so lahko stare tudi 10 ali 20 tisoč let, najdemo jih na različnih krajih celine. Risba, ki je stala pred nama, je ponazarjala 7 ljudi zbranih okrog ognja. Ke-nova razlaga risbe je bila, da je to 7-članska družina. Ko so npr. staroselci ulovili kenguruja in ga nato spekli, je meso zadostovalo za 7 ljudi. Ce bi družina bila številnejša, bi mesa ne bilo dovolj za vse, če bi družina štela manj ljudi, bi meso ostajalo, kar bi bila velika škoda. Se malo sva se sprehajala okrog skale. Okrog nas je prevladovala globoka tišina. Podnebje je bilo sicer vroče, a izredno suho, tako različno od onega iz obale, kjer je bilo vroče in vlažno. Druga razlika je bila ta, da so ob obali prevladovali komarji, tu, v outbacku jih zaradi suhega zraka ni bilo, muh pa res ni manjkalo. Bush Flies ali gozdne muhe so zelo nadležne in jih je ogromno. Povsod iščejo vlago in sol. Človeka nadlegujejo tako, da gredo v ušesa, nos, usta in oči. Za osebe, ki se dosti potijo, postanejo te žuželke prava muka. Medtem ko sva se vračala proti Mt. Isi, sva ob cesti opazovala mogočna gnezda termitov. Gnezda so bila visoka približno en meter in jih je bilo ogromno. Termiti so žuželke bele barve., Živijo v odlično urejenih hierarhičnih družbah. Kralj in kraljica se posvečata izključno razmnoževanju, ostale žuželke imajo vlogo delavca ali vojaka. Ker živijo termiti v glavnem v tropskih krajih, so si razvili poseben sistem ventilacije in termoregulacije v prostorih za razvoj jajčec. Če gledamo od zgoraj navzdol, so gnezda podolgovata. Dosti je vrst termitov, ki gradijo gnezda tako, da poteka daljša stranica v smeri sever-jug. Na ta način najbolj vroče opoldansko sonce segreje najbolj ozko stranico, da se gnezdo ne čezmerno ogreje. Po drugi strani pa se v zimskih hladnih jutrih in večerih ogreje najdaljša stranica. V severnejših predelih Avstralije gnezda segajo celo do 6 metrov visoko. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 UT Pošmi tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG VOJNA / POBUDA NADŠKOFA Praznik miru v Sedilisu bo posvečen Bosni Nedeljsko sv. mošo bo daroval namestnik sarajevskega škofa Videmska nadškofija se je odločila, da se z molitvijo in verskim shodom spomni tragedije, ki jo doživlja prebivalstvo Bosne in Hercegovine. V okviru Praznika miru, ki ga prireja župnija v Sedilisu, bo zato nadškofija poskrbela za srečanja, katerih vodilna tema bo konflikt v nekdanji Jugoslaviji in možnost konkretnih pobud v pomoč prizadetemu prebivalstvu. Zamisel videmske nadškofije bodo uradno predstavili v torek, 25. t.m. na tiskovni konferenci, ki jo je sklical nadškof Alfredo Battisti. Srečanja z novinarji se bosta udeležila tudi predsednik gorske skupnosti Terske doline in župan Cente. Gorska skupnost in občina sta s svojim sodelovanjem omogočili izvedbo praznika. Koordinator združenja Mest za mir v svetu in direktor ustanove Cari-tas bosta predstavilia fi- nančne pobude, namenjene bodoči obnovi bosanskih mest, ki jih je zajel uničevalni val vojne. Sediliški dnevi bodo nosili pomenljiv naslov Hiše miru za Sarajevo. Praznika se bodo udeležili ugledni gostje iz Bosne, med drugimi tudi pomožni sarajevski škof Pero Sudar in predstavniki tamkajšnjih oblasti. V petek, 28. t.m., bo na sporedu skupna molitev za mir v Bosni, nato po se bodo udeleženci verskega srečanja podali do svetišča, ki je posvečeno Mariji, zavetnici miru. V soboto bo v popoldanskih urah najprej srečanje predstavnikov vseh podružnic organizacije Ca-ritas iz naše dežele, Benečije in Tridentinskega Gornjega Poadižja. Sledil bo dobrodelni koncert in srečanje s predstavniki krajevnih in bosanskih oblasti. Nedeljsko maso bo daroval sarajevski pomožni škof. SKGZ / KRIZA V BOSNI Popuščanje velikosrbski agresiji le lahko zelo nevarno TRST - Vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze se ob vse bolj dramatičnem zapletu vojne v Bosni pridružuje vsem demokratičnim silam, ki združeno apelirajo naj se ustavi neverjetna morija, kateri je podvrženo civilno prebivalstvo na Balkanu. SKGZ ob nasilnem zavzetju Srebrenice in Žepe ter ustvarjanju novih vojnih žarišč ugotavlja, kako se nezadržno Siri nevarnost Se hujših spopadov od dosedanjih, ki so v nekaj letih terjali sto tisoče človeških žrtev ter spremenili osrčje nekdanje Jugoslavije v razvaline in pogorišče. In kljub neizmerni količini gorja, ki so ga utrpeli nedolžni ljudje, med katerimi je grozljivo število ubitih otrok, se stopnjujejo barbarski vojni pohodi, internacije in etnična čiščenja. Se najbolj tragično je pri tem dogajanju dejstvo, da Evropa in svet dokazujeta popolno nesposobnost zaustaviti nasilje. Združeni narodi so ob zavzetju muslimanskih enklav doživeli neverjetno ponižanje, ki na balkanskem vojnem območju žal tudi ni prvo. Zato se naravno postavlja vprašanje, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov, pri čemer je po dosedanjih izkušnjah, če bodo Združeni narodi vztrajali pri svoji jalovi politiki, možno le Se dodatno stopnjevanje velikosrbske agresije, katere posledice lahko skrajno resno ogrozijo mir v Evropi. Popuščanja napadalcem so v zgodovini ze nekajkrat nesporno dokazala, da je rezultat take politike za človeštvo lahko katastrofalen. SKGZ zato poziva vse svoje včlanjene organizacije in slovensko javnost, naj se pridružijo pobudam, ki jih v poziv za mir v Bosni skupno organizirajo demokratične stranke, sindikati in združenja civilne družbe. Chuck Berrv v Vidmu VIDEM - Roby Colella in Beppe Lentini, dva izmed prvih furlanskih rockerjev kar nista mogla verjeti, da sta v sredo zvečer v Vidmu segrevala občinstvo pred edinim italijanskim nastopom mitičnega Chucka Berryja. Ena izmed redkih oseb, ki so zares pisale zgodovino prve povojne kontra glasbene zvrsti, je kljub svojim skoraj sedemdesetim letom na odru daleč boljši od Številnih glasbenih sinov in nečakov. Bila je skoraj deseta ura, ko se je ameriški kitarist prikazal na oder prepolnega trga Matteotti v Vidmu (prizorišče letošnjih najboljših poletnih glasbenih večerov). Že prve note znane Roli Over Beethoven so pokazale, da bomo priča enemu med najboljših koncertov zadnjih let. Po krajši nevšečnosti (Berryja so snemale zasebne tv postaje, on pa ni tega dovolil in prekinil koncert, dokler niso snemanja prekinili) je pristni rock’n’roll ponovno prevzel nosilno vlogo. V sicer kratkem, le enournem koncertu je Berry v spremstvu solidnega benda zaigral najbolj znane uspešnice zelo plodne kariere: School Day, Svveet Little Sbrteen, Memphis Tennessee so segrele občinstvo, ki se je kaj kmalu preselilo pod oder. V izvr- stni izvedbi hita Garal je stari maček Beny povabil na oder sedem deklet, ki so popestrile skopo scenografijo. Se nekaj skladb in že je bilo konec večera. Glasbenik, ki je med rockerji imel največ vpliva na vse poznejše skupine Beny, je nepozabno poletno noč končal s pesmijo Johnny B. Geode. Z značilnim račjim korakom je skupaj z več kot tridesetimi poslušalci, ki so se kar vrgli na oder (na Berryjevo povabilo, seveda) in z njim plesali (in tudi peli) nekaj po enajsti uri zapustil prizorišče neverjetnega koncerta. AleS VValtritscb PATRONAT INAC SVETUJE Katere dolgove lahko izterja INPS Vpr.: »Po petih letih je INPS ugotovil, da sem poleg lastne starostne pokojnine prejemala tudi minimalno pokojnino po možu, medtem ko naj bi imela pravico do precej nižjega zneska. Dvakrat so s priporočenim pismom zahtevali povračilo in obakrat sem prek patronata naredila pritožbo. Nekateri pravijo, da so te pratike arhivirali, drugi pa trdijo, da bo INPS izterjal dolg do zadnje lire. Zato ne vem, Ce lahko pozabim na to nevšečnost, ali je bolje, da imam v rezervi kak prihranek?« S.C. Preplačila pokojninskih zneskov, ki jih je skrbstveni zavod INPS formalno ugotovil z večletno zamudo, so eno najbolj zapletenih in nedorečenih vprašanj, ki je v zadnjem desetletju povzročilo med starejšimi upokojenci toliko skrbi in slabe krvi. INPS je namreč vztrajal na brezpogojni povrnitvi v celoti vseh ugotovljenih dolgov, ki so nastali zaradi novih zakonskih določil in nasprotujočih si tolmačenj normativa. Druga za drugo so si sledile razne razsodbe ustavnega sodišča in operativna navodila zavoda INPS, dokler ni Kasacijsko sodišče na svojem plenarnem zasedanju pred nekaj dnevi dokončno naredilo nekoliko reda in zavzelo dokončno stališče v zvezi z izterljivostjo že vnovčenih pokojninskih zneskov, kateremu se mora pokoriti zavod INPS. V primerjavi z dosedanjimi tezami in usmeritvami je razsodba skoraj revolucionarna. Določa namreč, da se v posameznih časovnih terminih upoštevajo zakonska določila, ki so bila tedaj pro-tempore v veljavi, vendar z dokaj omejevalnim tolmačenjem. Tako lahko dolgove porazporedi-mo v tri sklope z različnimi posledičnimi učinki: 1) INPS lahko v celoti terja pokojninske dolgove, ki so nastali vse do 27. marca 1989, ko je bil še v veljavi kraljevi odlok št. 1422 iz leta 1924. Ce je šlo za formalno napako zavoda, je na osnovi člena St. 80 lahko izterjal povračilo najkasneje v teku enega leta. V kolikor pa pravica do pokojnine oziroma enega izmed sestavnih delov pokojnine nima pravne osnove, lahko INPS v katerem koli trenutku izterja celoten dolg; 2) za dolgove v obdobju 28. marec 1989 - 30. december 1991 je merodajen člen 52 zakona St. 88/89, ki oprošča in razbremenjuje upokojenca vračanja evidentiranega dolga. Izjemo predstavlja le ugotovljena slaba vera upokojenca, ki si je nezakonito zagotovil pokojninski znesek z napačno, lažno ali netočno navedbo bistvenih podatkov za uveljavitev pokojninske pravice; 3) od 1. januarja 1992 dalje velja člen 13 zakona 412/91, po katerem lahko INPS izterja dolgove, ki temeljijo na dohodkovnih podatkih, najkasneje v teku naslednjega sončnega leta po izplačilu pokojnine. Za vse ostale vrste dolgov pa mora zavod pravočasno zahtevati povračilo z javno odločbo, na katero se upravičenec lahko pritoži. Skrbstveni zavod INPS je v svoji zadnji okrožnici sprejel določbe razsodbe kasacijskega sodišča z navedbo, da se ta določila izvajajo le za tiste postopke, ki so Se v teku. V kolikor je bil formalni iter že zaključen na osnovi prejšnjih razsodb, pa se zadeva ne bo več obravnavala in bo obveljal takratni postopek. (B) ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA / VPRAŠANJE ODPRAVNIN Obveza vlade za končno rešitev Ponovno srečanje v začetku avgusta - V ponedeljek v obratu skupščina delavcev Na ministrstvu za delo v Rimu so se vCeraj v prisotnosti podtajnika ministrstva za delo in socialno skrbstvo Franca Lisa sestali predstavniki političnih in družbenih sil, da bi proučili in dokončno razvozlali še zadnje vozle, ki so doslej ovirali prehod škedenjske železarne iz izrednega upravljanja v novo družbo. Glavni točki včerajšnjega rimskega sestanka sta bili vprašanji izplačila odpravnin uslužbencem podjetja in pa način in rok za ponovno sprejetje delavcev v službo s strani novoustanovljene družbe. S podtajnikom za delo, ki je zastopal vlado, so se srečanja udeležili generalni direktor ministrstva za delo, delegati delniške družbe Servola (nadzoruje jo grupa Lucchini, v njej pa sodeluje tudi Bol-niat),- predstavniki sindikalnih organizacij, delegacija vsedržavnega sedeža IN-PS, predstavniki tržaškega Združenja industrij cev in deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton. Po proučitvi položaja v železarni je podtajnik Liso potrdil obvezo vlade, da bo v odlok vključila poseben normativ, ki bo urejeval in rešil vprašanja, ki jih je odprla zapletena zadeva škedenjskega železarskega obrata. Na sestanku so udeleženci tudi podčrtali nujnost in važnost posebnega normativa; podtajnik Liso je zagotovil, da bo v tem smislu posegel pri vladi, poleg tega pa še napovedal, da se bodo zainteresirane stranke ponovno sestale v prvih avgustovskih dneh, da bi izpolnile obveznosti, ki so potrebne za podpis dokončnega sporazuma. Predstavnik skrbstvenega zavoda INPS pa je izjavil, da bo celotno vprašanje lahko že v kratkem rešeno, če bo. pozitivno rešeno vprašanje izplačila odpravnin. Deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad doseženim rezultatom. S tem, da je vlada prevzela formalno obvezo, je dejal, je bil storjen korak odločilnega pomena na poti do končnega sporazuma za prihodnost in razvoj škedenjskega obrata. V ponedeljek ob 10. uri se bodo delavci škedenjskega obrata zbrali na skupščini, med tednom pa se bodo nadaljevala pogajanja za prodajo obrata. SEPTEMBRA NA OPČINAH Program Drage, ki letos praznuje tridesetletnico Drago mladih bo posvečena vplivu medijev no človeka Draga praznuje letos tridesetletnico. Studijski dnevi, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev, se bodo začeli v petek, 1. septembra s predstavitvijo predavateljev, nakar bo Brane Senegačnik predaval o postmoderni med smislom in nesmislom. Dan kasneje, v soboto, 2.9., bo nekdanji glavni urednik ljubljanskega Dela in sedaj direktor novega slovenskega tednika MAG Danilo Slivnik govoril o Sloveniji po petletni demokraciji. V nedeljo, 3.9., bosta na sporedu dve predavanji. Dopoldne bo Jože Marketz govoril o sožitju med etnijami na verskem področju, popoldne pa bo Hubert Požarnik predaval o duhovni ekolo- giji. Draga mladih, ki bo od četrtka, Sl.avgusta, do sobote, 2.septembra, pa bo posvečena vprašanju vpliva javnih občil na človeka. Program študijskih dnevov Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, je v prilogi objavila revija Mladika. V predstavitvi programa je med drugim zapisano upanje, da bo tudi letošnja Draga prispevala svoj delež celotnemu slovenskemu narodu. Prav je, da matični narod skrbi za nadaljnji obstoj svojih manjšin - piše v predstavitvi - Draga pa naj pričuje za to, da lahko ima tudi "zamejska" skupnost besedo pri oblikovanju skupne narodove bodočnosti. -{na POBUDO TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE / PRIJAVITI SE JE TREBA PRAVOČASNO SDGZ vabi k sodelovanju na mednarodnih sejmih Dolg seznam sejmov, razstav in gospodarskih misij, od Celja in Zagreba do Kube in Mongolije Sekcija zunanje trgovine pri SDGZ v Trstu obvešča včlanjene mednarodne operaterje, da Trgovinska zbornica v Trstu pripravlja vrsto nastopov na sej-mih in tudi samostojne gospodarske misije v države, ki so zanimivi za krajevna podjetja. Slovensko deželno gospodarsko združenje ter precej včlanjenih obrtnih in trgovinskih podjetij bodo prisotni na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju septembra. Podjetja SDGZ bodo sodelovala tudi na srečanju med italijanskimi in vzhodnimi operaterji »4T ’95 - Trieste Trade Te-chnology Transfer«, ki bo na tržaškem sejmu od 13. do 15. novembra. Trgovinska zbornica priredi skupne nastope na sledečih sejmih: mednarodni jesenski sejem v Zagrebu (11. - 17.9.), Salon T.I.B. v Bukarešti (30.9. - 5.10.), agroživilska sejma ANGUA v Kolnu (30.9. - 5.10.), in ALLES FUR DEN GAST v Salzburgu (4. - 8.11.), sejem FMAV v Havani na Kubi (29.10. - 5.11.). Na sporedu sta tudi samostojna razstava TRST V TIRANI (november) in gospodarska misija tržaške zbornice v Ulan Bator v Mongo-lijo. Prvi predvideni rok za udeležbo pri teh pobudah je že zapadel, zato naj se morebitni zamudniki čimprej obrnejo na pristojni urad Trgovinske zbornice ali na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu. V naslednjem letu planira Trgovinska zbornica se bogatejši niz nastopov, za katere se je treba načelno prijaviti že do 7. septembra 1995. Seznam sejmov je res dolg: ALLES FUR DEN GAST v Salzburgu (april in november) vzorčni sejem v Plovdivu v Bolgariji (maj), spomladanski (april) in jesenski (september) v Zagrebu, živilski sejem SIAL v Parizu (oktober), vzorčni v Skopju (junij), živilski sejem SALIMA v Brnu (marec), Salon TIB v Bukarešti (oktober), ljubljanska sejma Alpe Adrija (marec) in Vinski sejem (junij), obrtni MOS v Celju (september), živilska sejma ALIMENT ARI A v Barceloni (marec) in EURO RE-STA v Malmoeju na Švedskem (april), sejem BNV v Budimpešti (september) in spet živilski FANCY FOOD v New Yorku (julij). Predvidene so tudi, če bo dovolj interesa, gospodarske misije na Kitajsko in v Mongolijo (Peking, Sangaj, Ulan Bator), v Dubaj, v Izrael (Tel Aviv in Hai-fa), v ZDA (atlantska obala) in v bivše sovjetske republike. Tudi tisti, ki so zainteresirani za nastope in sejme v letu 1996 se za podrobnejše informacije lahko obrnejo na SDZG v Trstu (tel. 040-362949) oziroma na pristojni urad tržaške Trgovinske zbornice. NOVICE Smrtna nesreča pri Rižarni Sinoči okoli 21.30 se je v bližini Rižarne pripetila smrtna prometna nesreča. Iz še povsem nepojasnjenih razlogov je približno 25 let star motociklist trčil v drog. Težko ranjenega so prepeljali v kati-narsko bolnišnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Njegove istovetnosti še niso ugotovili. Krajevni upravitelji pred deželno komisijo Deželna svetovalska komisija, ki proučuje vprašanje reforme krajevnih uprav, bo v začetku septembra “zaslišala” župane tržaške pokrajine, komisarja Pokrajine ter predstavnike KGS, pristaniške ustanove, EZIT, Raziskovalnega centra in TZ. Na srečanjih bo govor o oblikah krajevnih avtonomij glede na posebne potrebe Furlanije Julijske krajine, začenši z avtonomijo, ki naj bi jo dodelili tržaškemu območju. Posvet o navtičnem turizmu na Jadranu V ponedeljek popoldne bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicold 5) posvet o »Navtičnem turizmu na Jadranu med morjem in notranjimi vodami, v kulturnem in naravnem okviru, problemi in perspektive«. Posvet, ki sodi med spremljevalne pobude sedme izvedbe »Srečanja na Jadranu«, s tokratnim startom v Trstu, organizira pokrajinsko združenje Assonautica v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in medpok-rajinskim združenjem Assonautica. Na simpoziju bo govor tako o navtičnem turizmu, kot tudi o evropski zakonodaji, ki ureja to področje. Po pozdravu predsednika Trgovinske zbornice Donaggia bo posvet uvedel predsednik tržaške turistične ustanove Tafaro, specifični poročili pa bosta imela Adriano Conti, predstavnik družbe Litoranea Veneta, Trasporti, Turismo in Roberto de Gioia, direktor medpokrajinskega združenja Assonautica, srečanje pa bo zaključil predsednik tega združenja Gianfranco Pontel. Oddaja s kolonije dijaškega doma na Medvedjem brdu Jutri ob 12. uri bo po Radiu Trst A stekla peta oddaja Na počitnice, ki jo pripravlja in vodi Roža Butinar. Poslušalci bodo lahko prisluhnili otrokom, ki preživljajo poletno kolonijo na Medvedjem brdu, v organizaciji dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta, ter otrokom, ki so obiskovali tečaj jadranja pri Pomorskem klubu Sirena - Barkovlje. V torkovi oddaji, ob 12. uri, pa bodo predstavili Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice ter go-riška Fotoklub Skupine 75. Poveljnik tržaških karabinjerjev obiskal komisarja Pokrajine Komisar Pokrajine Domenico Mazzurco je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega pokrajinskega poveljnika karabinjerjev, polkovnika Maura Picchiottija. Med pogovorom sta se Mazzurco in Picchiotti dotaknila nekaterih aktualnih vprašanj, oba pa sta podčrtala potrebo po sodelovanju med Pokrajino in karabinjerji. _ NA POBUDO ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA / PROJEKT »NOI Sl« »LES CHEMINES DE L’AMOUR< Tri turistične proge za ogled Trsta in Krasa Udeležilo se ga je približno 80 dijakov četrtih razredov tržaških višjih srednjih šol Tudi letos je tržaško ^°lsko skrbništvo v sodelovanju z raznimi tržaški-podjetji priredilo zanimive aktivnosti v sklopu Projekta »Noi si«. Projekt, m so ga včeraj predstavili j auditoriju sedeža Insiel foa sliki - foto Balbi/KRO-ptA), je letos dobil dokaj inovativen značaj. Sklenili so izdelati izviren načrt, Mterega glavni namen je Pil turistično ovrednotiti nase mesto. Zbrali so pri-Pližno 80 dijakov četrtih razredov tržaških višjih pednjih šol, še neizkušenih v svetu dela, ter jih Razdelili v štiri različne oelovne skupine. Prvi so Se ukvarjali z zbiranjem Podatkov o raznih zani- mivostih Trsta, o raznih Značilnih turističnih očkah, muzejih, zaba-visčih, hotelih, naravnih Zanimivostih in podobno. Urugi so se seznanili z osnovami informatike. Ijetja skupina se je poglo-Ua v študij osnov marke-lUga in komunikacije, medtem ko se so člani četrte skupine pobliže seznanili s potekom dela v podjetjih. Skupno so v enem tednu izdelali in informatsko obdelali tri turistične proge. Prva vodi na ogled centra mesta,' druga pelje na zahodni predel Krasa, od Opčin do Sesljana in Devina, tretja pa na vzhodni del Kraške planote, v Bazovico in potem Glinščico ter Milje. »Naš glavni cilj je bil izdelati projekt, ki bi tako turistom kot tudi Tržačanom prikazal pregled vse- ga tega, kar naše mesto ponuja.« je pojasnil Nico Costa, eden izmed koordinatorjev. Naslednje leto nameravajo letošnje dosežke še dodatno obdelati in obogatiti ter jih predstaviti preko mreže Internet. (aj) Aurora Ensemble nastopil v avditoriju Revoltelle Minuli četrtek so mestni muzej Revoltella, Mestna kapela in tržaška Občina predstavili prvi koncert iz niza »Les che-mines de Vamour«. Ta koncertni ciklus spada v bogato dejavnost Mestnega muzeja, v katerem se spajajo slikarstvo, gledališče in glasba. Celotna manifestacija pa se bo odvijala v poletnih mesecih. Na prvem koncertnem srečanju se je predstavila skupina Aurora Ensemble, ki je nastala 1. 1986. Na oder Avditoriuma v muzeju Revoltella je najprej stopil Kvartet Aurora, ki ga sestavljajo violinista Romolo Gessi in Alessandra Carani, violist Paolo Cannarella in vio-lončelistka Simona Slokar. Le-ta je tržaška glasbenica slovenskega porekla, ki je svojo glasbeno pripravo izpopolnila v Milanu, kjer je tudi uspeSno diplomirala iz violončela; po diplomi pa je sodelovala z raznimi komornimi in orkestrskimi zasedbami po Italiji. Ze nekaj let pa je tržaška čelistka redni član kvarteta Aurora. Prva skladba na sporedu je bil Godalni kvartet v F - duru Marica Ravela,, v katerem so izvajalci dosegli ob gojenem skupnem podajanju tudi dobro kakovostno raven. V drugem delu pa je občinstvo lahko sledilo najprej uspešni izvedbi Faurejeve-ga Tria v d - molu op. 120, ki so ga odigrali italijanski pianist Giulio De Luca, violinist Romolo Gessi in čelistka Simona Slokar. Koncertni spored pa so zaključili Debussyjevi Plesi za harfo in godala. Na oder so tokrat stopili milanska harfistka Loredana Gintoli, godalni kvartet Aurora in še kontrabasist Corrado Maurel. Občinstvo pa se je prisrčno odzvalo dobri kakovostni ravni celotnega koncerta. Luisa Antoni Nov sedež tržaškega CCD-KDC Poslanka in bivša vladna podtajnica za civilno zaščito Ombretta Fumagal-li Carulli je sinoči otvorila nov deželni sedež Krščansko-demokratskega centra. Fumagallijeva, ki je v bivši KD vneto podpirala politiko Giulia Andreottija, je izrazila prepričanje, da bodo predčasne volitve prihodnjo spomlad. Pred tem bo moral parlament položiti temelje za ustavne spremembe. Carullijeva je kritično ocenila delo župana Illyja in kritizirala Di-nijevo vlado, češ da je preveč odprta do Slovenije in do vprašanja pridruženega članstva le-te v Evropski uniji. OPERETA / DREVI PREMIERA Uk princese Sissi bo zaživel na odm dvorane Tripcovich Živahen prizor iz Kreislerjeve operete (foto Montenero) Alternativna glasbena ponudba Globogasa Globogas je kulturna organi- paj z deželno gledališko ustano- bliko. Ljudi nedvomno pogojuje zacija, ki že več let kratkočasi naSe meSčane z raznimi prireditvami. Morda ime samo Se ne pove kaj dosti, če pa omenimo koncerte skupin kot so Nirvana, Pi-tura Freska, Ligabue ali Arrested Development, ki jih je organizirala Globogas, takoj razumemo, za kakšno kratkočasenje gre. Globogas je nastala pred štirimi leti. Zbralo se je nekaj prijateljev in sklenili so ustvariti delovno skupino, katere glavni namen je bila promocija novih oblik spektakla. »Prav dobro smo se zavedali, da če želimo v Trstu imeti kaj novega, nam ne preostane drugega kot da to sami priredimo,« nam je povedal Sandro Mizzi, eden izmed ustanovnih članov. »Imeli smo dve glavni programski liniji, in sicer komično gledališče ter alternativno glasbo.« Maja 1991 je bil njihov prvi javni nastop, ko so v gledališču Verdi v Miljah priredili acid-jazz koncert skupine VVoorking Week in začeli svojo organizatorsko pot. »Gledališče Verdi je bilo izredno primerno za naše načrte, saj ga je možno usposobiti bodisi za konce'rte kot za gledališke predstave,« je pojasnil Sandro. »Potem pa smo sku- vo priredili prvo revijo komičnega gledališča v Rossettiju.« Gotovo je bilo to sodelovanje velikega pomena za komaj nastalo kulturno organizacijo. Prava odskočna deska za Globogas pa je nedvomno bila poletna sezona ’92, ko so dobili v upravo do tedaj še neizkoriščen prostor na gradu sv. Justa. Začeli so se njihovi glasbeni festivali, ki so nedvomno požhdli tržaške poletne noči, vse tja do lanskega leta. Letos je namreč Občina upravo izročila nekomu drugemu. Pred nekaj meseci so nekateri člani prevzeli upravo nekdanje diskoteke Princeps v Grljanu. Tako so glasbenim pobudam v živo ob stran postavili še večere z glasbo, ki jo vrti dee-jay. Niso se pa izneverili inovacijskim tonom njihovih glasbenih teženj, ki jih zaznamujejo že od vsega začetka. Glasba, ki jo dee-jayi vrtijo v On Air, tako se sedaj imenuje grljan-ska diskoteka, je namreč reggae, acid jazz, rock, dub in podobno. »Ze od, vsega začetka smo želeli uvesti v tržaško glasbeno sceno kaj novega,« je pojasnil Fabrizio Comel, ki je kot Sandro ustanovni član Globogasa. »Prav to pa nam je povzročilo težave s pu- televizija, tako da včasih ne poznajo glasbenih skupin, če te niso trenutni glasbeni trend.« Junija se je v On Air začel poletni festival funk glasbe »The sunky funky summer festival«, katerega gostje so bile že skupine Corduroy iz Velike Britanije ter ameriški skupini Brooklyn funk essential in War. Včeraj zvečer je bil na vrsti koncert skupine Roots iz Philadelphie. V sklopu festivala pa so na programu še koncerti skupin Push (27. julija), slovenske Heavy les wan-ted (10. avgusta) in Maceo Parker (25. avgusta). Poleg poletnega glasbenega festivala pa se nadaljujejo uspešni disko večeri: ob četrtkih Jam ses-sion, v petkih Londonite ter v sobotah Sunky disco party. Glasba: funk, rock, reggae, acid jazz. Drugo soboto bodo otvorili Expe-rimental prive Diva, kjer bo dee jay Fabio Benitez vrtel garage in trcmce Progressive glasbo- brez kateregakoli kompromisa. Kakorkoli že, aktivnosti, ki jih organizira Globogas so bile, so še in, upajmo, tudi bodo, »alternativno« raznovrstne in nedvomno tudi uspešne. Asja Jurkic CARSIANA / KAJ VSE LAHKO VIDIMO TA TEDEN Vijoličastordeč nagelj vabi Za ljubitelje cvetja je ogled botaničnega vrta lahko resnično doživetje Drevi bo oder tržaške dvorane Tripcovich gostil premiero operete Sissi, ki jo je Franz Kreisler posvetil liku znamenite soproge cesarja Franca Jožefa. Napovedi obetajo veličastno postavitev. Za režijo in koreografijo je poskrbel Gino Landi, v glavni vlogi pa bo nastopila Daniela Mazzucato. Med nastopajočimi naj omenimo Se rojakinjo Lidio Koslovich, ki bo odigrala vlogo Elizabetine tašče Sofije. Priljubljeni cesarici, ki je tudi po zaslugi legendarne filmske obdelave, katere glavna junakinja je bila prikupna Romy Schneider, zaslovela po vsem svetu, so tržaški ljubitelji operete posvetili letos veliko pozornost. Na pomorski postaji se nadaljuje razstava o cesarici Elizabeti, ogledati pa si je mogoče tudi že omenjeno filmsko trilogijo režiserja Ernsta Marischke. Obiskovalci, ki si bodo ogledali Botanični vrt »Carsiana« v tednu od danes do 29. julija, bodo lahko občudovali nagelj violičasto rdeče barve z latinskim imenom Dianthus ferru-gineus, ki pritegne pogled zaradi svojih živih barv. Lep je tudi navadni retresk (Sempre-vivum tectorum), zelnata trajnica z mesnatimi listi, ki je nekoč rasla na kamnitih strehah kraskih his. Sok, ki so ga pridobili iz njenih zmečkanih listov, so naši predniki uporabljali kot zdravilo proti mrzlici. Baje je pomagala tudi pri odpravljanju žuljev in proti bolečinam v ušesu. V polnem razcvetu je tudi navadna kr-venka (Lythmm salicaria), pri kateri so drobni rožnato rdeči cvetovi razporejeni v gostem o vršnem klasu. Poleg tega se na črničevju (Quercus ilex), ki spada med značilne rasltine sredozemske makije, pojavljajo prvi želodi. Botanični vrt »Carsiana« leži med Gabrovcem in Zgonikom. Do njega se je mogoče pripeljati tudi z avtobusom št. 46. Kdor bi se rad naužil kraške svežine v poznih popoldanskih urah, ima ob sobotah in nedeljah možnost, da vrt obišče celo do sedme ure zvečer. Sicer je vrt odprt za obiskovalce po naslednjem urniku: od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. in od 15. do 19.. V istih dneh so predvideni tudi enourni vodeni obiski, brez doplačila, in sicer ob 10.30, ob 15. in ob 16. uri. Za skupine, ki štejejo najmanj deset oseb, se poleg tega lahko dogovorite za vodeni obisk tudi ob drugačnih urah; dovolj je, da telefonirate na št. 040/229573 (ki je povezana z avtomatskim odzivnikom). TURIZEM / NOVA PUBLIKACIJA Vrsta sprehodov po Trstu Stavbe zgodovinskega pomena, cerkve, neoklasi-cizem in mestni kotički, ki so zasloveli zaradi tesne povezanosti z literarnimi ustvarjalci; sedaj pa se Trst zaradi raziskovalnih in tehnoloških struktur spreminja v “mesto prihodnosti”: to je le nekaj “Sprehodov po Trstu”, ki so zaobjeti v brošuri (prvi iz serije “Zvezki Furlanije Julijske krajine"), ki jo je včeraj predstavil deželni odbornik za turizem Gristi ano Degano. Brošuro je deželno podjetje za turistično promocijo skupno s Fincantieri in družbo Insiel natisnilo v 20.000 izvodih (razdeljevale jo bodo italijanske turistične agencije, deželni turistični centri, na razpolago pa bo tudi v muzejih); poleg tega je pripravilo deset lepakov, ki prikazujejo zanimive umetniške sprehode. Celotna pobuda je bila izpeljana, kot je podčrtal odbornik Degano, na osnovi sodelovanja med javnimi in zasebnimi ustanovami. Nova založniška pobuda, ki je nastala na osnovi sodelovanja med najvažnejšimi težaškimi kulturnimi ustanovami pa ne bo osamljena; na osnovi sodelovanja med javnimi ustanovami in gospodarskimi osebki že razmišljajo o prevodu brošure v nemški jezik; v načrtu so tudi druge publikacije, ki bodo namenjene znanstvenemu Trstu, muzejem in značilnostim mesta, poskrbljeno pa bo tudi za gastronomski vodič. Celotna zamisel pa zaobjema tudi publikacije, ki bodo namenjene Karniji, Nediškim dolinam, področju lagun, vili Manin v Passarianu: gre torej za prikaz turističnih znamenitosti v tesni povezavi s kulturo. Na sliki: naslovna stran nove brošure. Zdaj tudi nočni vodeni ogledi Rosenguistove razstave v Revoltelli Muzej Revoltella v Ul. Diaz želi kot edini muzej, ki je odprt v večernih urah do polnoči, še bolj popestriti svojo že tako bogato ponudbo, ki privlači v muzej vsak večer poprečno več kot 200 ljudi. Tako bo danes zvečer prvi nočni vodeni obisk velike razstave ameriškega umetnika Jamesa Rosenguista. Ogled razstave se bo začel ob 22. uri, vodil pa ga bo dr. Lorenza Micheli. »Musical« na Trgu Unita Ponedeljkov koncert mestne godbe Giuseppe Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopar-do, bo tokrat posvečena musicalu. Po dveh koncertih, posvečenih opereti, bodo tokrat na sporedu skladbe Leonarda Bernsteina, Colea Parterja in Nina Rote kot nekakšen poklon znamenitemu Bernsteinovemu musicalu IVesf Side Story, ki bo na sporedu tržaškega festivala operete od 3. do 9. avgusta. Koncert mestne godbe bo na Trgu Unitd z začetkom ob 20.30. Večer o nemškem ovčarju Na Trgu sv. Antona Novega bo danes zvečer svojevrstno srečanje, posvečeno nemškemu občarju. Od 18. pa do 22. ure bodo na sporedu filmi in predavanja o tem psu ter praktični prikazi dresiranja te najbolj razširjene pasme psov. Večer prireja tržaška pasjereja Alpe Adria. TURIZEM / POLITIKA VABUIVIH PONUDB 0 načrtih za bodočnost in dvojezičnih brošurah Po ulici se sprehaja bledolična gospa z rumenim slamnatim klobukom. Ob njej hodi gospod v kratkih športnih hlačah brezhibnega kroja, s fotoaparatom in zemljevidom. Slika iz v Benetk ali Gradeža? Kje pa! Zakonca s severa se sprehajata po tržaških ulicah. Turista sta, ki sta si za eno od etap svojega po-tovnja proti jugu izbrala mesto ob Jadranu. Takih, ki se vsaj za konec tedna ustavijo v našem mestu, je po podatkih ustanove za turistično promocijo vedno več. Statistike so navdušile odgovorne. »V Trstu se je turizem v zadnjih letih razvil. Prej je bilo turistov malo... skoraj nič. Danes jih je vedno več,« nam je povedal Elio Tafaro, predsednik turistične ustanove. Zadovoljstvo je toliko večje, ker se gostje ne ustavijo v Trstu le urico za nakupe in bežne oglede. Vse bolj pogosto si želijo kaj več: obiskov kulturnih in zgodovinskih spomenikov, naravnih lepot in prireditev. Tem zahtevam se mora prilagoditi ponudba turističnih operaterjev. »Naša turistična ponudba je usmerjena v tri cilje: kulturo, ekologijo in gastronomijo. Vsega tega imamo v Trstu na pretek,« meni predsednik turistične ustanove. Kako pa odgovarja mesto na vedno večji obisk? So tržaški turistični delavci pripravljeni, da sprejmejo in pogostijo rastoče število tujcev? Takole ocenjuje položaj naš sogovornik: »V Trstu Se ni razširjena turistična miselnost. Ljudje še niso razumeli, da turizem prinaša dobiček, od katerega je mogoče živeti.« Da bi se turisti se naprej odločali za Trst, ko načrtujejo natančno odmerjen čas počitnic, je potrebna pestra kulturna ponudba. Letos gosti Trst dve p°' membni razstavi (o Jamesu Rosenquistu ih Salvadorju Daliju), vrh sezone pa bo prav gotovo otvoritev razstave o Ebli. Bo slava arheoloških najdb priteg6' nila v naše mesto pričako-, v ano množico ljubiteljev in izvedencev? »Razstava o Ebh bo zanimiv test. To bo pobuda svetovnih razsežnosti, ki smo jo pravilno reklamizirali. Take p°' bude si je treba omisUti in jih načrtovati pravočasno. Naslednje leto bo Trst gostil neko drugo pomembnejšo razstavo. Kaj? Zaenkrat je še skrivnost. Ocenjujemo dve možnosti, obe izredno kavlitetni. Ne rnO' rem vam pa še povedati, za kaj točno gre.« Predsedniku turistične ustanove smo zastavili se vprašanje o dvojezičnosti prospektov in brošur. Vemo namreč, da so reklam-ni prospekti tržaške turistične ustanove večkrat napisani samo v italijanščini... Eho Tafaro nam je za-gotovil, da so to le govorice in da so “incidenti”, d0 katerih je nedavno prišiO; le izjemni primeri, ki na) ni po starem pregovoru dokazovali pravilo: »JaZ sem bil vedno prijatelj slovenske manjšine. ‘° mojem mnenju je pism° uredništvu, v katerem s° nmenjeni sporni prospekti, napisal kdo, ki je sicer član slovenske narodnostne skupnosti, ki pa deluj6 proti njenim interesom- Z3 take polemike ni razlog0^ Stari prospekti so bili na pisani samo v italijanščini’ novi pa so večjezični. Me drugim so v našem uprav nem odboru tudi zast° pniki manjšine. Ce bi,kaj res ne bilo v redu, bi5 najprej oglasih oni, se.,va? ne zdi?« O dobri volji o govornih smo se torej pm pričah. Bodo besedam sle dila dejanja? ^ Ciganska glasba na Gradu sv. Jusla Na odru tržaškega Grada sv. Justa je v Četrtek zveCer nastopila skupina Taraf de Hai-douks. Štirinajst glasbenikov najrazličnejših starosti se je zvrstilo pred številnim občinstvom in predstavilo Živahne, včasih nepričakovane melodije ciganske glasbe. Skupina prihaja iz Romunije, njihova glasba pa zajema iz zakladnice ciganske tradicije najrazličnejšega izvora. Nekateri napevi spominjajo na madžarsko folkloro, drugi na južnobalkansko. Prav tako raznolika so se (morda res samo neizurjenemu ušesu) zdela besedila: v njih je bilo zaznati romanske, slovanske in romske elemente. Nastop skupine je spontan in neposreden. Tu pa tam se celo zdi, da se izvajalci prepuščajo improvizaciji. Violine, harmonike in cimbaloni ' so kot igračke, ki po čudežnem dotiku zaživijo in proizvajajo harmonične zvoke. Med naju- spešnejšimi izvajalci (vsekakor tisti, ki ga je občinstvo sprejelo z najbolj bučnim aplavzom), je bil starosta skupine, brezzobi moZic s klubukom na glavi, v rokah pa gosli. Pmv on je zapel edino pesem, katere vsebino smo vsaj delno lahko razumeli tudi tisti, ki niso ravno izvedenci za jezike vzhodne Evrope: jasno je bilo mogoče mzločiti besede Ceausescu Nicolae in libertate. Pesem najbrž ni bila ravno hvalnica nekdanjega romunskega komunističnega voditelja... Ciganska glasba, ki jo je izvedla skupina Taraf de Haidouks, je zaradi svoje živahnosti, pa tudi ritma, ki spominja na plemenske obrede in svečanosti, navdušila občinstvo. Kljub temu moramo spet zabeležiti dejstvo, da si nekoliko neobičajne melodije, take, ki ne odgovarjajo klišejskim predstavam romske glasbe, še z največjo težavo utirajo pot med poslušalci. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 22. julija MAGDALENA Sonce vzide ob 5.37 in Zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.17 - Luna vzide °b 1.33 in zatone ob 16.34. Jutri, NEDELJA, 23. julija BRIGITA VREME VČERAJ OB 12. DRI: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1018,6 Utb ustaljen, veter 4 km na Uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo PooblaCeno, morje mirno, temperatura morja 24,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Piero Bu- Ua. Giulia Gasparo, Maria Rita Claut, Aleksandra Iva-hmdc, Valeria Matera, Lisa Vidonis, Federico Bais, Matteo Sorini. Umrli so: 72-ietna Car-JUela Prodan, 95-letna Al-bjna Lassnig, 55-letna Lu-Clana Toffoli, 67-letni Gio-pUuni Chersovan, 75-letni Utovanni Pittana, 72-letni Diuseppantonio Sandona-. ’ 86-letna Libera Mattias-si, 87-letni Attilio Sartori, 88-letna Gemma Chiari, 92-letni Fabio Sforza Tara-Uocchia, 92-letna Rosa “Urchiellaro, 74-letni Fer-LUccio Norio, 55-letni t^ancesco Lionetti, 96-Iet-l11 Egidio Dean, 97-letni Ueopoldo Lipizer. OKLICI: uradnik Raffele onnammma in uradnica •Uessia Marzilli, nabavnik "tauro Cergolj in uradnica Rossana Benevoli, meha-Utk Carlo Luxa in vzgoji-jeljica Cristina Giannopu-delavec Giovanni Quar-arone in gospodinja An-6ika Jožefin, uradnik Car- lo Bonelli in uradnica Barbara Pizzi, zobotehnik Paolo Cepirlo in inStruktorca aerobike Sandra Patricia Pasaje Lasso, karabinjer Vincenzo lermano in učiteljica Paola Marsich, elektronski tehnik Alessandro Ferluga in asistentka Ales-sandra Cocolet, uradnik Fabio Predonzani in poklicna bolničarka Loredana Scrobe, trgovec Dario Fonda in uradnica Silvia Erco-lani, tiskar Claudio De Gioia in Čistilka Mirella Bi-disnich, železničar Pietro Kuk in geometer Nevenka Marušič, uradnik Enrico Lise in delavka Tiziana Gandusio, strojnik Mario Valci in uradnica Cristina Di Ilio, električar Massimo Cerrito in uradnica Martina Dubs, inženir Giovanni Cesari in univerzitetna raziskovalka Silvia Polica-stro, snemalec Biagio Inge-nito in uradnica Daniela Grison, uradnik Gianpaolo Mesghetz in uradnica Lui-sa Coretti, uradnik Giuseppe Occhipinti in internistka Deborah Tiberio, uradnik Roberto Fissore in mestni redan Cinzia Balti as, mestni redar Stefano Lapel in uradnica Delise Demarchi, uradnik Giovanni Tius in uradnica Martina Argentin, avtoklepar Fabrizio Bidussi in uradnica Aleksija Labiani, upokojenec Domenico Guerrini in gospodinja Stelvia Malusa, točaj Mi-chele Moscati in Čistilka Ada Sinigoi, skladiščnik Vincenzo Bertini in točajka Barbara Madotto, podjetnik Glen Furlan in prodajalka Natascia Carnelos, Šofer Andrea Craglietto in uradnica Alessandra Perti-chino, delavec Massimo' Vittori in prodajalka Barbara Delac, raziskovalec Paolo Giuseppe Montange-ro in uradnica Giuliana Giustina Ildegarda Frama-rin, uradnik Biagio Fabi in brezposelna Federica Fi-lippi, uradnik Paolo San-tucci in tajnica Antonella Bonomi, delavec Fabio Marcon in fizioterapistka Elena Paver, delavec Ser-gio Redivo in gospodinja Valentina Bacinello, uradnik Franco Fiori in uradnica Susanna Martini, živi-nozdravnik Andrea Vouch in delavka Cristina Pittoni, uradnik Angelo Cosani in uradnica Monica Visconti, Solnik Claudio Cassetti in uradnica Jutta Anna Bornholdt. ! ; LEKARNE Od PONEDELJKA, 17., do NEDELJE, 23. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.^0 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Amarsi«, r. Luis Man-doki, i. Meg Ryan, Andy Garcia. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EKCELSIOR AZZURRA-18.40, 20.20, 22.00 »Jona che visse nella balena«, r. R. Faenza. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gli scorpioni«, i. Chri-stopher Lambert. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi poCitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi poCitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi poCitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le bestiali analita delle signore perbene«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Genio per amore«, i. VValter Matthau. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II colonnello Chabert«, i. Gerard Depardieu, Fahny Ardant. I.UMIERE - 20.20, 22.15 »Exotica«, r. Atom Egoyan. jg______________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v soboto, 5. avgusta celodnevni izlet z ladjo LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon (0481) 790074 DANES PRIČNE VELIK PRAZNIK! Modna oblačila vseh velikosti PO UGODNIH CENAH! Fulgidus v Caorle. Vse informacije nudijo: na sedežu sindikata - tel. 200698, Ida Bortolotti - tel. 200007, Mario Fragiacomo - tel. 299640. KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka Zveza iz Trsta obveščata, da organizirata tridnevni izlet - 30. in 31. avgusta ter 1. septembra na Radgonski sejem ter ogled okolice in zanimivosti avstrijske Koroške. Informacije in vpisovanje pri Kmetijski zadrugi v Trstu - tel. 382555 ali pa na Kmečki zvezi - tel. 362941. 9 PRIREDITVE SD PRIMOREC - Trebče prireja danes in jutri vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igriSCu. Odprtje dobro založenih kioskov ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 2. Trofejo gostilne-pizzeria Veto. S ČESTITKE SKD Lipa in udeleženke tečaja za šivanje narodne noše v Bazovici Čestitajo Eriki in družini ob rojstvu MATJAŽA. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS vabi danes in 23., 24. julija v Zgonik na PRAZNIK TISKA Danes, ob 18. uri odprtje kioskov; ob 21. uri ples z ansamblom Long Zlunk. Jutri, ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, pozdravni govor in nato ples z ansamblom KRT. V ponedeljek, 24. t.m., ob 18. uri odprtje kioskov, tekmovanje v vlečenju vrvi in ob 20.30 ples z ansamblom Long Zlunk. KD SKALA ------ priredi danes in 23., 24. julija - VAŠKI PRAZNIK v GROPADI Jutri, 23. odprta meja do Lipice Zabavali vas bodo ansambli: KEVDEA, KRAŠKI KVINTET in ALESSANDRA z ansamblom EDERA Vabljeni! ŠD KONTOVEL ŠPORTNI PRAZNIK danes in 23., 24. julija na Proseku Danes, ob 18.00: Košarkarski turnir 3:3. Ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Kontovelske specialitete in domače vino. Vabljeni! KD SLOVENEC - FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA prirejajo Šagro v Hribenci danes, jutri in v ponedeljek, 24. julija DANES, ples z ansamblom KRT; JUTRI, koncert pihalnega orkestra Breg in ples z ansamblom Status symbol; PONEDELJEK, 24. t. m., ples z ansamblom Happy day. 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG ”Ziga Zois” obvešča, da bo do 26.8.95 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00; ponedeljek in četrtek 15.00 do 16.00; sobota zaprto. TAJNIŠTVO ZNANSTVENEGA LICEJA "F. PREŠEREN” obvešča, da so na Soli od 7.30 do 13.30 na ogled začasne pokrajinske lestvice za uCno osebje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča vzgojiteljice in učitelje, da bodo konec naslednjega tedna (29.7.) ra-zobešene na Šolskem skrb-nišrvu Trstu, dokončne pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča vzgojitelje in učitelje, ki niso vključeni v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc, da lahko do 31.7.95, vložijo prošnje za opravljanje suplenc na dve didaktični ravnateljstvi. Informacije in obrazci v uradu SSS. H] OBVESTILA SKD TABOR - OpCine vabi Opence da posodijo društvu za razstavo Tabor 95 kmečko orodje, gospodinjske in hišne predmete iz starih Časov. Sprejemali jih bodo v Prosvetnem domu 1., 2. in 3. avgusta, od 16. do 18. ure. Informacije tel. 213578 v večernih urah. SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na sestanek v okviru Kraške oh-ceti, ki bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 21. uri na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah. GLASBENA MATICA -Sola Marij Kogoj sprejema BAZOVICA priredi danes in jutri, 23. julija VAŠKI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Od 17. ure dalje bodo delovali kioski. Oba večera bosta zabavala ansambla KEVDEA in ZVEZDE. Vabljeni! prijave za POTRJEVANJE IN PRED VPIS za šolsko leto 1995/96 do 28. julija od 10. do 12. ure vsak dan, razen sobot, v Ul. R. Manna 29, tel. 418605. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obveSCa, da je pisarna odprta do 31. avgusta t.l. le v dopoldanskih urah. TABORNIKI RMV vabijo svoje bivSe brate in sestre, da jih obiščejo na taborjenju v Ribnem pri Bledu danes in jutri. VODSTVO KOLONIJE v Comegliansu obveSCa, da se bodo otroci vrnili danes v Gorici pred železniško postajo okorog 11. ure, v Sesljanu na avtobusni postaji okrog 11.30, v Trstu pred avtobusno postajo okrog 12. ure. VODSTVO KOLONIJE SLOKAD v Dragi sporoča, da se zaključi 20 dnevna kolonija jutri, 23. t.m. Starši naj pridejo v Drago, jutri, ob 17. uri na prireditev in nato odpeljejo otroke domov. Jutri, bodo otroci s kolonije prišli v Bazovico k masi in peli ob prazniku sv. Marije Magdalene. MALI OGLASI V SREDISCU Kontovela dajemo v najem prostore primerne za urad ali skladišče. Tel. 040-251063 ob večernih urah. GOSPA z izkušnjami išCe delo v gospodinjstvu. Tel. 0038667-31261. VAJENCA na področju elektroinstalacije zaposlimo. Informacije na tel. (0481)882032 ob uri obedov. V DOLINI dajemo v najem vinograd za prihodnje leto.Tel. 826459 od 20. do 22. ure. STAREJŠI PAR isce za poletne mesece v Devinu za nekaj ur dnevno hišno C0MUNE Dl S. D0RLIG0 DELLA VALLE - OBČINA DOLINA OBVESTILO O NATEČAJU Občina Dolina razpisuje javni natečaj, ki sloni na predložitvi tajnih ponudb, ki jih bo občinska uprava primerjala s prej določeno osnovno ceno za dodelitev službe nadzorstva in varstva občinskih Šolskih stavb (vrtci in osnovne Sole) v šolskem letu 1995/96. Višina zneska na osnovi dražbe znaša 105.000.000 lir, za Šolsko leto 1995/96. Rok za predložitev ponudb zapade ob 11. uri dne 29/8/1995; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 6/9/1995 (od 11. do 12. ure), ko bo natečaj. . V razpisu so navedeni način in značilnosti izvedbe javnega natečaja.. Vse nadaljnje informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu (tel. 8329.111) ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. Dolina, 22. 07. 1995 ZUPAN Boris Pangerc C0MUNE Dl S. D0RLIG0 DELLA VALLE - OBČINA DOLINA OBVESTILO O NATEČAJU Občina Dolina razpisuje javni natečaj, ki sloni na predložitvi tajnih ponudb, ki jih bo občinska uprava primerjala s prej določeno osnovno ceno za dodelitev službe spremstva prizadetih otrok v Šolskem letu 1995/96. Višina zneska na osnovi dražbe znaša 151.840.000 lir, vključno 4% davek EVA, za šolsko leto 1995/96. Rok za predložitev ponudb zapade ob 11. uri dne 28/8/1995; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 5/9/1995 (od 11. do 12. ure), ko bo natečaj. V razpisu so navedeni način in značilnosti izvedbe javnega natečaja. Vse nadaljnje informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu (tel. 8329.244) ob delavnikih od 8.30 do 12.30. ure. Dolina, 22. 07. 1995 ZUPAN Boris Pangerc RAl 3 - slovenski program Vidljivost na Krasu vam omogoča TRGOVINA ELEKTRO-TV A. COLJA - Kontovel 134 Tel. 225471 s prilagoditvijo TV - antene z minimalnim stroškom pomočnico z znanjem kuhanja. Potrebno lastno prevozno sredstvo. Telefonirati na St. 040/637209 ali 208196. UNIVERZITETNA Študentka je na razpolago kot otroška varuška. Telefon 410967. 26-LETNO DEKLE z višješolsko izobrazbo in z diplomo iz strojepisja išče zaposlitev kot strojepiska. Tel. 417787 ob urah obedov. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik 80, svetloplave barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam; cena po dogovoru. Tel.228519 GOSPA nudi pomoč ostareli osebi v slovenski družini 24 ur dnevno, tudi za daljši Cas. Tel. 040/765047. PRODAM aluminijasta vhodna vrata, mere 220x80, z dvojnima šipama. Telefon 226619. PRODAM nerabljene knjige za prvi letnik pedagoškega liceja A. M. Slomšek. Tel. 232535. PRODAM dvosedežni Fiat X19, 1500, sive barve, letnik 1980, v odličnem Stanju. Tel. 220804. OSMICO je odprl v Ka-ludrovci Janko Budin. OSMICA je Se odprta pri KvrtiCevih na Opčinah, Narodna ul. 92. Točijo belo in Črno. OSMICO je odprl Romano PuriC - Repen 13. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO je ponovno odprl TerCon v Mavhinjah 42. Toči belo in Črno vino s prigrizkom. PRISPEVKI Karmelo Sedmak daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Giuseppine BriSCek daruje družina Babic 30.000 lir za TPK Sirena - sekcija ribolov. Namesto cvetja na grob Josipine BriSCek vd. Brecelj daruje Sonja Scherli 25.000 lir za vezenje narodnih noš v Barkovljah. V spomin na Josipino BriSCek vd. Brecelj darujeta Marisa in Ketty 30.000 lir za vezenje narodnih nos v Barkovljah. V spomin na Josipino BriSCek vd. Brecelj darujeta Marta in Valerija 50.000 lir za vezenje narodnih nos v Barkovljah. 22. 7. 1989 22. 7. 1995 Minilo je šest let, odkar nas je zapustila naša draga Pepca Martini por. Cič Z ljubeznijo in žalostjo v srcu se je spominjajo mož Nini, hčeri Ema in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo Dolina, 22. julija 1995 Ob težki izgubi drage mame in none izrekajo Adrijani in družini globoko sožalje odbor in člani TPK Sirena Vsi sodelavci podjetja Equipe in Riccarda Ma-razzi sočustvujemo z Massimilianom ob težki izgubi oCeta ODLIČNJAKINJA MARTINA LUTMAN PODGORA / DREVI NA STOPNIŠČU PRED DOMAČO CERKVIJO Odločilnega pomena je zanimanje dijaka Veseli me delo z otroki - Glede hospitacij bi bilo koristno večje sodelovanja z učitelji Trije zbori bodo nastopili drevi na pevski reviji ”Na britofu” Gosti iz Valtelline in doline Rezije Prirejajo PD Podgora, skupina Akord ter Rajonski svet Pred dnevi sem se pogovarjala z Martino Lutman iz Šempetra, ki je odlično opravila maturo na učiteljišču "Simon Gregorčič”. To šolo je izbrala, kakor sama pravi, ker jo veseli delo z otroki. Kakšni so tvoji občutki ob tako dobrem uspehu na maturi ? Občutek je čudovit. Mislim, da sem si oceno zaslužila, saj sem se vsa leta trudila. Znalo pa bi se tudi zgoditi, da bi na maturi ne bila najboljše razpoložena in rezultat ne bil tako dober. Drugače pa sem zelo vesela. Naslovi pisnih nalog so bile dobri, saj se je dalo veliko pisati. Pri slovenščini sem izbrala nalogo o koncu druge svetovne vojne. Poleg tega se mi je komisija zdela zelo korektna. Kaj pa šola, ali bi v njej kaj spremenila, dopolnila? To šolo sem izbrala, ker sem si vedno želela delati z otroki. Poleg tega je bila druga najbližja pedagoška šola v Tolminu, zato sem raje prišla v Gorico. Tu sem se takoj znašla. Na začetku sem imela sicer nekaj težav z govorno in pisno italijanščino, kar pa sem kmalu nadoknadila. Zdi se mi, da nudi šola precej dobro pripravo. Prepričana sem, da vsaka šola nekaj nudi dijaku, ki rad dela in se zanima. Kar zadeva našo šolo pa bi morali biti dijaki pri nekaterih predmetih bolj aktivno vključeni. Profesorji so pripravljeni na dialog; v vsakem primeru pa je odločilnega pomena zanimanje in prizadevanje posameznika. Kakšna pa se ti zdi na učiteljišču povezava med šolo in delovnim okoljem, konkretno s šolo? Zavod priredi prakso oziroma hospitacije na osnovnih šolah. Stvar ni, po mojem mnenju, zelo dobro organizirana. Tudi pristop se mi ne zdi najboljši. Dijak pride v razred in v tistem trenutku se vzdušje spremeni, ni več naravno. Vtis imam, da se učitelji čutijo nekoliko ogrožene, ko je v razredu prisotna zunanja oseba. Mislim, da bi se bilo treba pred hospitacij o z učiteljem pogovoriti, o tem kaj namerava takrat delati, tako da bi dijak lahko aktivno sodeloval in učitelju tudi konkretno pomagal. Nameravaš poiskati službo ali pa nadaljevati študij na univerzi ? Za zdaj ne eno ne drugo. Gez kako leto bom mogoče nadaljevala s študijem na pedagoški fakulteti v Ljubljani. (Pogovarjala se je Vlasta Jarc) Tri razstave na Dobrovem Mušič, Gorše in razglednice Od Gorice na Dobrovo ni daleč. V središče slovenskih Brd z lahkoto prideš skozi številne mejne prehode. Na Dobrovem, v gradu, je Goriški muzej uredil prostore za razne prireditve in razstave. V tem poletnem času so v grajskih prostorih kar tri razstave. Med debelimi grajskimi zidovi se bomo tudi počutili na hladnem. Kar na Dobrovo torej, sedaj v poletnem času. Kaj si lahko ogledamo ? Tja do sredine avgusta si lahko ogledamo razstavo skoraj 500 starih razglednic krajev v Brdih na obeh straneh današnje državne meje. O tej razstavi smo že pisali, zaradi tega se tu ne bomo ponavljali. Zelo zanimiva pa je razstava več kot 50 likovnih del, kipov in risb, slovenskega likovnega umetnika Franceta Goršeta. Doma iz Dolenjske, je po 2. vojni bival pri nas, predvsem na Tržaškem, potem je odšel v Združene države Amerike. Na sedanji razstavi so prvič v Sloveniji in Evropi nasploh razstavljena Goršeto-va dela iz ameriškega obdobja. S seboj jih je prinesel Janez Arnež, ki je v ZDA gostil Goršeta. Na voljo obiskovalcem je tudi katalog, katerega besedilo je napisal Marko Vuk. Razstava bo odprta tja do letošnjega septembra. In seveda, ker smo že v gradu na Dobrovem, si bomo lahko tudi ogledali stalno zbirko del Zorana Mušiča. Čeprav smo ta dela že nekajkrat videli je že tako, da vedno znova in znova pritegnejo našo pozornost. MW Glasba s skupino Stauferzeit Jutri ob 21.30 bodo na notranjem grajskem dvorišču, v okviru manifestacije Goriziarmo-nica, nastopili člani skupine Musik der Stauferzeit, skupine, ki izvaja nemško srednjeveško glasbo. Koncert je pripravilo občinsko odbomištvo za kulturo, v sodelovanju z kulturnim združenjem Accademia Jaufre Rudel iz Gradišča v sklopu širše raziskave o zgodovini in kulturi, zlasti glasbi, srednjeveške Gorice. Nastopili bodo mezzosopranistka Andrea von Ramm ter Sterling Jones in Stefan Mo-rent na starinskih instrumentih. Andrea von Ramm je svetovno znana izvajalka te zvrsti glasbe in ameriški glasbenik Sterling Jones, ki jo spremlja, je poznavalec in preučevalec (ter poustvarjalec) srednejveških melodij. Bogat in izbran program, ki nam ga bodo predstavili sestavljajo predvsem pesmi iz germanske tradicije, ki je močno vplivala na celotni evropski prostor. Vstopnine ne bo. Trije pevski zbori bodo nastopili drevi v Podgori, na prireditvi, na katero vabita Prosvetno društvo Podgora in pevska skupina Akord, v sodelovanju z rajonskim svetom. Prisluhnili bomo pevcem iz Valtelline, Rezije in gostiteljem, pevski skupi' ni Akord. Za nastop so domačini zbrali prijetno okolje, pred cerkvijo v Podgori, območje, ki mu domačini pravijo Britof. Veliko zanimanje vlada za nastop moškega pevskega zbora iz Valtelline, (doma so v kraju Ponte) ki ga vodi Mario Folli in ki ob tej priložnosti vrača obisk, ki ga je svoj čas opravil podgorski zbor. Skupina deluje že sko-rah petintrideset let in posebno pozornost posveča glasbenemu, oziroma pevskemu izročilu domače doline, ki je, kakor znano, tudi domovina izseljeništva. Moški pevski zbor Monte Canin, ki ga vodi R. Marti-nuzzi ohranja pevsko izročilo domače doline in je znan po številnih nastopih v naši deželi in tudi v svetu. Podobno kakor Valtellina je tudi Rezija prerevna, da bi mogla preživeti vse svoje ljudi, ki so zato bili in so Se zmeraj prisiljeni v svet, s trebuhom za kruhom. Za zborom Monte Canin bo nastopila vokalna skupina Akord pod vodstvom Mirka Špacapan s spletom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, posebej ubranih za ta nastop pred domačo cerkvijo, ki jo že nekaj mesecev urejujejo (kakor priča slika nastala pred dvema dnevoma - foto Studio Re-portage) in lepšajo. Koncert bo nocoj ob 21-uri Na britofu, v slučaju slabega vremena pa ob isti uri v komorni dvorani v Katoliškem domu. ZA NAMI BOGAT SPORED PRIREDITEV Zadnji dan mednarodnega festivala lutk Drugi del bo v prvem tednu septembra Predstavi v parku Coroninijevega dvorca Emilio Campanella bo prikazal Plešoče črte - Nastop španske skupine Danes se zakjučuje prvi del 4. goriškega lutkovnega festivala Puppet festival. Za slavnostni zaključek bosta poskrbela Otello Sarzi, eden izmed najbolj poznanih, če ne najbolj poznan lutkar v Italiji in Emilio Campanella, plesalec. Ob 18.00 uri bo v spominskem parku nastopil prav Otello Sarzi s predstavo Fa-giolino pescatore (Fižolček ribič). Predstava je zmes tradicije in inovacij, ki jih Sarzi zna zmešati in uporabiti v pravilnih odmerkih. Fižolček je značilna figura padanske lutkarske umetnosti, toda v tej novi predstavi dobi nove razsežnosti v prenoviteljskem pristopu lutkarja. Ob 19.00 uri bo v parku vile Coronini - Cronberg ponovitev uvodne predstave letošnjega lutkovnega festivala Alpe Jadran. Emilio Campanella bo publiki vnovič predstavil svoje Linee Danzanti (Plešoče črte). Plesalec je namreč oblečen v hipnotični kostum v katerm se počasi izgubijo njegove človeške poteze in postane samo še plešoča črta. Ob 20. uri je napovedana predstava Tauromaquia - Marioneta de Matadero. Vstop na predstave je seveda brezplačen in organizatorji zagotavljajo publiki prijet-nen poletni večer. Drugi del lutkarskega festivala se bo odvijal, kakor smo že poročali, od 3. do 9. septembra. Na sliki Emilio Campanella v značilnem kostumu. RAZSTAVE Čmobele fotografije T. Buse iz Catanie V razstavnih prostorih Bara Torino, na Korzu bodo drevi ob 19.30 odprli razstavo čmo-belih fotografij Tiziane Buse iz Catanie. Gre za mlado in nadarjeno fotoamaterko (po poklicu je sicer geolog), ki se s kamero posveča odkrivanju posebnosti. Ciklus fotografij nosi naslov "Simbiosi” (Simbioza). Busejeva namreč fotografira in predstavlja Zensko telo, vendar s posebnim pristopom, brez erotične-gega navdiha in poudarka. Razstava, ki jo prireja Posoški fotografski krožek (CIFI) bo odprta do 4. avgusta letos. Sočasno pa se, v organizaciji krožka CIFI, odvija tudi druga razstavna dejavnost v baru v ulici Petrarca, kjer razstavljajo člani krožka. GRAD /TRI RAZSTAVE Bogata razstavna dejavnost Zanimanje, zlasti med tujimi gostij za razstavo "Ottocento di frontiera" Obiskovalci gradu si od danes lahko ogledajo kar tri zanimive razstave: v Pokrajinskem muzeju raž stavo "Ottocento di frontiera”, v gradu pa razstav o Gotskih cerkvah v dolini Soče in Brdih ter slik® T. Marangonija. Na sliki: J. Tominc, portret H-Springer Hofer, z razstave "Ottocento” ODMEVI /SPODRSLJAJ V RIMU GLEDALIŠČE / SLOVESNOST Z NAGRAJEVANJEM NOVICE Liga: Valenti naj odstopi, ni kompetenten ”2upan Valenti naj odstopi, ker ni kompetenten”. To je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Severne Lige zahteval pokrajinski tajnik Martin Stein. Sredi vrocega popoldneva je tiarnreC Severna Liga sklicala tiskovno konferenco, da bi na njej povedala svojo verzijo dogodkov v Rimu. Srečanja z novinarji sta se udeležila Stein in Milan Koglot, za nekaj trenutkov je bil prisoten pokrajinski odbornik Tavagnutti,-bilo je Prisotnih še nekaj drugih nepoznanih oseb. 2e zakadi poletne pripeke še bolj pa zaradi izjav, je bilo vzdušje precej neobičajno. Namesto argo-nientov so prevladovali custveno-politicni izlivi, •o jih je res težko uvrstiti v sklop polemike, ki je te dni izbruhnila ogrog zelo nerodnega spodrsljaja v Rimu. Ko sem hitel na v naglici sklicano tiskovno konferenco sem bil pre-PriCan, da obtožb na tacun "veterofašistov in Veterokomunistov”, ki da nočejo na vsak način onesposobiti in uničiti sredinsko Severno Ligo, ki dela za dobrobit skupnosti, ne bom slišal. Očitno sem se uštel. Prav tako sem se uštel, ko sem nrislil, da bom poslušal argomente in ne niti ne Prikrito grožnjo z morebitnimi sodnimi postopki Za ubranitev Časti. Sicer pustimo to ob strani in poglejmo kaj sta Predstavnika Lige, Stein le Koglot, povedala dru-§ega. Predvsem to: Stein je uvodoma pojasnil, da jma Koglot vsa pooblastila kot predstavnik Pok-rajine in da je Pokrajina v prvi osebi pristojna na področju gospodarskega načrtovanja. Vrata pokrajine so bila in so zmeraj odprta za soočanje, pogovarjanje in dogovarjanje. Ce pa kdo ni kos nalogi, ki jo opravlja, naj odstopi. "Valenti naj odstopi zaradi inkompetentno-sti”. Bolj gostobeseden je bil Milan Koglot, ki je sicer priznal, da sklic konference ni bil ravno v okvirih utečene prakse in se je za to že opravičil na Trgovinski zbornici. Glede dokumentacije, oziroma manjkajoče- dokumentacije pa to sploh ni vprašanje. "Projekt Vir-gulin je nastal v okviru Zbornice". Pojasnil je tudi vlogo oseb, ki so se v Rimu zanimale, bile na srečanju in tudi pomagale pri pripravi dokumentacije. ”Gre za dva prijatelja, ki sta mi veliko pomagala, ki sem ju predstavil kot svetovalca, osebi, polni dobre volje, ki sta na uslugo skupnosti in delata gratis”. Koglot je nato pojasnil, da se je zasedanje odbora nadaljevalo, po odhodu večine elanov. "Konec meseca bodo znani prvi ukrepi”. Tako Koglot kakor Stein sta izrazila pripravljenost, da se premosti to kar se je zgodilo in se nadaljuje z delom. Včeraj je minister Frat-tini poslal sporočilo Deželi, Pokrajini in Občini v katerem opredeljuje prvenstveni cilj Stalnega medministrskega odbora in izraža prepričanje, da bo mogoče že v kratkem priti do konkretnih predlogov in rešitev. (Vlado Klemše) Kvaliteten festival amaterskih odrov V ponedeljek bodo vključili TV pretvornik na Vrhu Iz deželnega sedeža italijanske radiotelevizije smo včeraj prejeli vest, da bo v prihodnjih dneh zaCel delovati pretvornik na Vrhu, ki bo preko kanala 69 omogočal sprejemanje televizijskih oddaj v slovenščini tudi na Goriškem. Pretvornik bodo vključili v ponedeljek, 24. julija. Za nagrade se je potegovalo osem skupin Drevi še komedija Koko oropati banko Danes zvečer se na gradu zaključuje 5. festival amaterskih gledališč za nagrado "Castello di Gori-zia”. Trajal je toCno mesec dni in na odru, pod velikim prireditvenim šotorom se je v tekmovalni kategoriji zvrstilo osem predstav. Publika si je lahko ogledala pet komedij in tri dramska dela skupin, ki so prihajale iz celega italijanskega polotoka. Predstavljen je bil samo en izvirni tekst (Si-nopie - Piera dal Pra), vsi drugi izvajalci so pripravili dela že znanih avtorjev. Najdlje v tradicijo svetovnega teatra je segla skupina Giorgio Tottolo iz Verone, z Goldonijevo Krčmarico. Tudi ameriški in angleški avtorji so bili deležni pozornosti in sicer skupin Estravagario teatro iz Verone, ki je pripravila Cercasi tenore ( Iščemo tenorista) Kena Ludwiga in Piccolo teatro del Garda iz Bardolina, ki so uprizorili Ora no, teso-ro! (Sedaj ne, dragi!) Raya Cooneya in Johna Chap-mana. Skupini Fabrizio Rafanelli iz Pistoie in Piccolo teatro al Borgo iz Ca-va de Tirreni sta posvetili svoj trud italijanskima komediografoma Achilleju Campanileju in Edoardu De Filippu. Tudi ljubitelji dram so prišli na svoj raCun saj so tri skupine so uprizorile resnejši tekst. Zgoraj omenjeno delo Si-nopie, so postavili na oder elani Prototeatra iz Montagnane, skupina La Formica iz Verone je oživela moreči Dom Bernarde Albe, Garcie Lorce, igralci Piccole Ribalte so se posvetili delu Avgusta Strindberga OCe. Predstave so bile na dobri kvalitetni ravni in tako publika kot žirija sta prav gotovo imeli nelahko nalogo glede prisoditve nagrad, oziroma priznanj. Izročili jih bodo nocoj. Slavnostni večer se bo zaCel ob 21.15 z nagrajevanjem. Tehnična žirija bo podelila nagrado za najboljše igralce in igralke, scene, kostume, izvirno glasbo, režijo in trofejo "Castello di Gorizia” za najboljšo predstavo nasploh. Podelili bodo tudi nagrado občinstva. Po nagrajevanju bo na vrsti še zadnja predstava, sicer izven konkurence. Skupina Arniči del teatro iz Salerna bo nastopila s komedijo Come si rapina una banca (Kako oropati banko). Obvestilo mestnega podjetja Nekdo poklice gasilce, Ce mu zbeži mačka na drevo, drugi se obesijo na telefon, Ce jim slučajno zmanjka elektrika, ker z njo niso znali pravilno upravljati. Goriško mestno podjetje svetuje občanom naj, preden pokličejo dežurno ekipo, pregledajo centralno in varnostno stikalo. Pogosto se namreč dogaja, da se dobava elektrike prekine prav zaradi delovanja varnostnega stikala. Občinski svet bo v četrtek razpravljal o bolnišnicah Goriški občinski svet bo zasedal dvakrat v prihodnjem tednu. Pomembna bo zlasti seja, sklicana v Četrtek, 27. t.m. ob 16. uri. Goriški občinski svet bo moral izreci mnenje o deželnem srednjeročnem načrtu organizacije bolnišnic v triletju 1995-97. Pred dnevi je o tem tekla beseda (sicer ob bolj skromni udeležbi) na konferenci županov. Bolj malo pa je bilo slišati, kako so deželni načrt, ki je za zdaj še osnutek, ocenili v drugih občinah. Števerjan - v ponedeljek ne bo seje občinskega sveta Občinski svet v Steverjanu ne bo zasedal v ponedeljek, 24. t.m., kakor so z Občine ze sporočili. Seja skupščine je bila do nadalnjega odgodena. Novi datum bodo pravočasno sporoCih. AVTOMOBILIZEM, TURIZEM IN ŠE KAJ Limuzine na poti v Gradež Tudi včeraj smo po go-riških ulicah lahko občudovali "avtomobilčke” pa tudi motorje spoštljive starosti. Kolona udeležencev 7. avtomobilske vožnje S. Marcus se je iz Nove Gorice včeraj namenila v Gradež in druge kraje na Goriškem. Spotoma so se ustavili tudi na Majnicah, v avtomobilskem muzeju Paola Grattona, kjer je nastal gornji posnetek (Foto Studio Reportage). Danes bodo odpeljali na zadnjo turistično in enogastro-nomsko vožnjo proti Čedadu, zvečer pa bo na Travniku še nekakšen modni in avtomobilski defile. Ada in Dušan Mauri praznujeta zlato poroko! Vse najboljše jima želijo: vnukinji Gaia in Ta-nia z Ivom, Duši, Nini, Dorello in Lino, ki upajo, da se bosta prenašala Se do diamantne poroke. \M PRIREDITVE V ČETRTEK 27. JULIJA ob 21. uri bo na dvorišču Kulturnega doma A. Budal v Standrežu poletna gledališka predstava SREČANJE. Avtor in režiser je Marij Uršič. Igrata Miranda Caharija in L ivio Bogateč. V slučaju slabega vremena bo prireditev v dvorani. Informacije: urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). GOTEBORG/GORICA / IZMENJAVE CISV Sprejem za goste iz Švedske Na Goriškem se bodo zadržali do 4. avgusta Goriški župan je vce-j,aj sprejel skupino mla-'j1h Goričanov, ki te gostijo na svojih otnovih dvanajst vrst-•rikov iz Švedske. Izmenjava Gorica - Gote-°rg spada v program Enajstdnevnih iz- menjav, ki jih organizira združenje CISV (Coordination interna-tional summer villa-ges). Otroci, med njimi sta tudi dva iz Dobero-ba, so se iz Švedske vrnili v Četrtek, s sabo pa pripeljali prijatelje in, seveda, spremljevalce. Skupina bo ostala v Gorici in okolici do 4. avgusta. 2e včeraj so se ogledali nekaj zanimivosti v Gorici. Na sliki -Foto Studio Reportage -med včerajšnjim sprejemom na Občini. Protesti in zahteve goriških trgovcev Člani združenja ASCOM so preko predsednika Bisesija poslali goriškemu županu protestno pismo z zahtevo, da se v Cim krajšem Času zaključijo obnovitvena dela v Semeniški in Mamelijevi ulici. Podpisniki protesta in zahteve so trgovci, ki imajo svoje prodajalne in lokale v omenjenih ulicah ali v neposredni bližini. Njihova pritožba se oslanja na dejstvo, da so se dela začela že 9. januarja in bi se morala, po zagotovilih občine, zakjuči-ti v Cim krajšem Času. Mesec julij se že izteka, ulici sta še razkopani in podjetje, ki opravlja popravila je večkrat ustavilo stroje in spremenilo Semeniško ulico v pravo odlagališče gradbenih materialov. Dodatne težave ustvarja tudi zaprto križišče med Verdije- vim korzom in ulicama Mameli in sv. Klare in omejitev prometa v ulicah Ascoli in sv. Ivana. Trgovci ugotavljajo da je tak in tako počasen potek del v škodo gospodarskih dejavnosti, ustvarja pa tudi nejevoljo pri občanih, ki na tem območju prebivajo. Trgovci zahtevajo od župana spoštovanje rokov za dokončanje del in predlagajo, da bi morda v tem Času deloma ublažilo težave odprtje prometa po ulicah Ascoli in sv. Ivana. Izražajo tudi pripravljenost na sodelovanje v iskanju alternativnih rešitev. Res je, da je stanje na tem območju že mesece dolgo zelo težavno in Ce gre upoštevati vesti, ki jih je te dni objavil krajevni Časopis, bo zapora trajala še do septembra. H ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR2IC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Ao-StaRONKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMIN API - Drevored Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - PalkišCe S______________IZLETI SPD GORICA priredi jutri in v ponedeljek izlet na Lepo SpiCje. Vodi Mirko Radinja. Tel. 30179 v večernem Času. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»Lezioni di anato-mia« Vstopnica samo 7.000 lir. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes, ob 11. uri, Gio-vanna Marega vdova Brescia, iz splošne bolnišnice v Faro; ob 11.45, Ama-bile Cecchini vdova Buiat, iz splošne bolnišnice v Aiello. MENJALNIŠKI TEČAJI 21. julij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana* 81,60 82,00 11,46 11,66 6,93 7,34 A banka Koper 81,45 82,00 11,42 11,66 6,91 7,34 A banka Nova Gorica 81,65 82,00 11,46 11,66 6,95 7,34 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,20 81,90 11,40 11,70 6,80 7,20 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,50 82,00 11,45 11,65 6,90 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,70 81,98 11,49 11,64 6,95 7,08 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Creditanstalt d. d. 81,70 82,10 11,55 11,70 6,80 7,20 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,92 81,94 11,58 11,59 7,08 7,12 Kompas Hertz Celje Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Nova kreditna banka Maribor d. 79,38 82,10 11,35 11,70 6,75 7,30 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,85 82,10 11,50 11,65 6,95 7,30 Poštna banka Slovenije 78,75 80,02 10,60 11,60 6,35 7,17 Publikum Ljubljana, t: 312-57 81,91 81,94 11,59 11,61 7,10 7,14 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 81,80 81,89 11,53 11,59 7,07 7,13 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 81,85 81,95 11,54 11,64 7,10 7,25 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,84 81,89 11,58 11,59 6,95 7,20 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,90 82,10 11,30 11,70 6,70 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,83 81,95 11,51 11,58 7,00 7,03 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,70 81,90 11,59 11,65 6,95 7,15 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,85 81,95 11,55 11,69 7,00 7,25 Publikum Portorož, t: 066/ 81,70 81,91 11,51 11,59 7,03 7,12 SKB d.d.,*** 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,15 SHP Kranj, t: 064/331-741* 81,80 82,10 11,58 11,67 6,94 7,25 SZKB d.d. Ljubljana 81,80 82,10 11,53 11,67 6,96 7,28 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,40 82,05 11,52 11,70 6,90 7,30 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,91 81,93 11,59 11,60 7,08 7,10 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji * Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 21. JUUJ 1995 valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1581,00 1646,00 nemška marka 1140,00 1187,00 francoski frank 328,00 342,00 holandski gulden 1018,00 1060,00 belgijski frank 55,50 57,70 funt šterling 2522,00 2625,00 irski šterling 2597,00 2703,00 danska krona 293,00 305,00 grška drahma 7,00 7,40 kanadski dolar 1151,00 1208,00 japonski jen 17,80 18,60 švicarski frank 1369,00 1425,00 avstrijski šiling 162,20 168,80 norveška krona 257,00 267,00 švedska krona 221,00 230,00 portugalski escudo 10,80 11,30 španska pezeta 13,30 13,80 avstralski dolar 1161,00 1209,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 21. JULIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1583,00 1628,00 nemška marka 1147,00 1167,00 francoski frank 328,00 338,00 holandski gulden 1018,00 1041,00 belgijski frank 55,50 56,70 funt šterling 2523,00 2593,00 irski šterling 2598,00 2688,00 danska krona 29300 301,00 grška drahma 7,00 7,60 kanadski dolar 1162,00 1197,00 švicarski frank 1376,00 1406,00 avstrijski šiling 162,20 166,20 slovenski tolar 13,40 14,20 21.JULU1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 - francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 šveaska krona - 19.4450 - Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 22.7.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj in DEM 8139 81.62 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa devizta tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 139 z dne 21. 7. 1995-Tečaji veljajo od 22. 7. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 82,6434 1154,2473 394,6425 82,5460 2084,6757 2661,5558 2336,5838 8118,2120 7,0182 127,0743 7243,9617 1825,3800 77,2367 1572,5789 9744,2899 179,2096 112,3560 150,2925 94,1307 82,8921 1157,7205 395,8300 82,7944 2090,9485 2669,5645 2343,6146 8142,6399 50,1342 185,1636 7,0393 2256,8141 127,4567 7265,7590 1830,8726 77,4691 1577,3108 9773,6107 179,7488 112,6941 150,7447 94,4139 82,1408 1161,1937 396,0175 82,0428 2097,2213 2677,5732 2350,6454 8167,0678 50,2846 185,7191 7,0604 127,8391 7287,5563 1836,3652 77,7015 1582,0427 9802,9315 180,2880 113,0322 151,1969 94,6971 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23.7.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečdj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) - (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/* JNISKI ZAPISI, ZPLACUM 5. 10. 1995: 1,700,000 851,200 807,030 1,658230__ 74 100.1412% 9 4.9447% 97,5429% 170,000 85,120 80,703 165,823J LJUBtJANSKA Tečajnica borznega trga st.: 136 Datum: 21. 7. 1995 uisuuva sioai ucn*NCt. r je pred dnevi uradno odprl prehrambeni koncern Koloss, ki je s pomočjo Menatepa, ene od najveCjih ruskih komercialnih bank, javno ponudil nakup si odstotkov delnic Rdečega oktobra. Kolossu se seveda cedijo sline po Rdečem oktobru, saj je to ena najstarej-ših družb. Pod imenom Enem je nastala daljnjega leta 1867, po oktobrski revolu-c9i pa so jo nacionalizirali in prekrstili v Rdeči oktober. Krize ta družba ni podala ne v carskih in ne v sovjetskih ca-srh. Se manj pa v sedanjih neokapitali-stiCnih, ko si številni novopečeni kapitalisti kot pred njimi partijski funkcio-rjarji dobesedno bašejo v usta čokolan-dne bombone in jih ne moti njihovo re- volucionarno ime. Lani je Rdeči oktober zaključil poslovanje z 22 milijoni dolarjev aktive. Po mnenju izvedencev pa naskok Ko-lossa ne bo uspel. Zveni kot paradoks, ker so vsi gospodarstveniki do nedavnega izredno razpršeno lastništvo delnic ocenjevali kot edino Šibko točko Rdečega oktobra, sedaj pa se je ta razdrobljenost izkazala kot najboljše sredstvo v boju proti koncentraciji delnic v rokah ene skupine. Po lastninjenju nekdaj državnega Rdečega oktobra je namreč nastala neobičajna situacija. Največji deleži (14, 5% 13% in 10% delnic) so v rokah neimenovanih ruskih in zahodnih družb, ki se jim ne bodo odpovedale. Drugih 20 odstotkov delnic je v zahodnih skladih, 35, 5 odstotka delnic pa je v lasti vodstva in delavcev RdeCega oktobra, ki se jim bi odpovedali le ob težkih osebnih razlogih, a ker imajo kar dobre plače, se to bržkone ne bo zgodilo. Vodstvo podjetja se prav tako upira morebitni prodaji, ker noCe mešati svojih Čokoladnih bombonov s Kolossovim cvrtim kropirjem in konzervami. Klic v sili: ženska je rodila doma le s telefonsko pomočjo zdravnika VVASHINGTON - Rodila je samo s telefonsko pomočjo zdravnika. Zgodilo se je na Stalen Islandu, eni od petih velikih newyorških Četrti. Pamela Cullins, 30-letna Američanka, je brez neposredne zdravniške pomoči doma rodila 3, 4 kile težkega fantka. Zenska si je sušila lase, ko je začutila prve popadke. Porod je bil namreč predviden za naslednji dan in je želela biti pripravljena nanj. Pamela, ki ima že dva otroka, 3-letnega Tylerja in 2-letno Jessico, je navdušena gledalka oddaje Rescue 911 (PomoC 911), ki rekonstruira resnične dogodke in je vedela, da je zdravniško osebje na telefonski številki 911 pripravljeno na vse. Ko je začutila prve popadke, je ženska telefonirala soprogu, ki je v nočni službi v banki kot računalniški tehnik. Deset minut zatem je Pamela zaznala, da je prepozno, da bi šla kamorkoli in je klicala na številko 911. Med porodom ji je telefonsko pomagal zdravnik Karl Borovicka. Ko se je otrok naposled rodil, je Pamela ugotovila, da ima okrog vratu ovito popkovino. Borovicka ni izgubil živcev in ji je nemudoma povedal, kaj naj stori. Cul-linsovi je uspelo otroka rešiti; zdravniki, ki so nekaj minut zatem prihiteli z rešilcem, so oba našli živa in zdrava, zadnji pa je prihitel oCe. PREDLOG PRINCA CHARLESA Zadnji ekološki krik: posvojite zelenjavno vrsto LONDON - »Posvojite eno zelenjavno vrsto,« poziva angleški prestolonaslednik Charles, ki se zavzema za varstvo redke flore. Za rešitev redkih rastlinskih vrst je princ svojim podložnikom predlagal, naj posvojijo eno ali veC zelenjavnih vrst. Charles je strasten ekologist in se je zato z navdušenjem zavzel za kampanjo »Adopt a Veg« (Posvojite zelenjavo), s katero nameravajo rešiti veC kot 700 zelenjavnih vrst, ki bi lahko prenehale obstajati po krivdi Evropske zveze. Za manj kot 13 funtov letno bo lahko kdorkoli »posvojil« semena ene od ogroženih zelenjavnih vrst in tako prispeval k rešitvi rastline. Z 250 funti je mogoče posvojiti kar Sest vrst zelenjave za dobo štirih let in s tem dobiti naslov »Zelenjavnega prvaka«. Jeremy Cherfas, sodirektor organske knjižnice, trdi, da je od leta 1970 do danes prenehalo obstajati veC kot 2.000 vrst zelenjave, krivdo za to pa je treba pripisati zloveščemu zakonu EGS, ki je pred 25 leti uvedel obveznost dragega patenta za vsako vrsto zelenjave na trgu. »Navadni kmetje si ne morejo privoščiti, da bi plačevali stotine funtov za patente za posebne vrste zelenjave,« je povedal Charles in Se enkrat pozval ljudi, naj posvojijo eno od 600 ogroženih zelenjavnih vrst. ŠPANIJA / PREMIER NA UDARU Usodne izjave »skesancev« Zanko okoli vratu odgovornih v vladi se oži MADRID - Topel jesenski večer v južnofrancoskem mestu Bayonne. V kavami hotela Mon Bar so se srečali Baski, ki živijo v izgnanstvu. Nenadoma so se odprla vrata in po prostoru so leteli izstrelki. Štirje gostje so umrli pod točo krogel. Španska Protiteroristična skupina osvoboditve (Gal) je vnovič udarila proti baskovski teroristični organizaciji Eta. Ta atentat, v katerem so umrli trije člani Ete in neki moški, ki je bil po naključju v kavarni, se je zgodil 25. septembra 1985 in je bil eden najhujših, ki jih je izvedla ta organizacija. Atentatorja v Mon Baru sta bila dva Francoza iz marse-illskega podzemlja, ki sta bila leta 1987 obsojena na visoke zaporne kazni. Tedaj sta navedla, da je napad naročil španski policist Jose Amedo iz Bilbaa. Amedo in njegov kolega Michel Do-minguez sta bila leta 1991 obsojena na skupaj 218 let zapora, ker sta bila soodgovorna za atentate Gala. 2e takrat se je španska javnost spraševala, kdo je v ozadju teh »morilskih skupin«. Večina ljudi je namreč dvomila o tem, da sta se dva policista le maščevala za smrti svojih kolegov. In od kod je prišel denar za plačilo morilcev? Amedo in Dominguez sta molčala še do nedavnega, saj so jima obljubljali skorajšnjo izpustitev in veliko denarja. S svojimi izjavami sta spravila za zapahe svoje predpostavljene in visoke uradnike španskega notranjega ministrstva, ki pa so se v upanju na mile kazni pridružili »skesancem« in povedali še več o Galu. Tudi zanka okrog vratu odgovornih v španski vladi se je tako zožila, da je zdaj neposredno na udara celo premier Felipe Gonza-lez. Njegov nekdanji strankarski kolega Ricardo Garcia Damborenea je namreč zatrdil, da se je Gonzalez strinjal z delovanjem organizacije Gal. Njegova obtožba na račun Gonzaleza je po mnenju časopisa El Pais »politična bomba«, saj se ujema tudi s trditvami drugih sodelavcev Gala. Toda Damborenea, ki je zdaj član NOVICE Bush prejel poljsko državno odlikovanje VARŠAVA (STA/AP) - Poljski predsednik Lech VValensa je v predsedniški palači v Varšavi davi sprejel nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, ki se mudi na dvodnevnem zasebnem obisku na Poljskem, in visokemu gostu podelil državno odlikovanje za njegovo podporo Poljski v boju proti komunistični oblasti. Bushu so podelili tudi naziv častnega meščana Krakova. Danski obrambni minister za obnovitev vojaškega sodelovanja z Rusijo K0BENHAVN (STA/AFP) - Danski obrambni minister Hans Haekkemp je v pogovora za danski časnik Det Fri Aktuelt dejal, da podpira obnovitev vojaškega sodelovanja z Rusijo, ki je bilo po ruskem posredovanju v Čečeniji januarja prekinjeno. Minister Haekkemp je menil, da je treba Rusijo zdaj, ko so se če-čensko-raski spopadi končali, vnovič vključiti v sodelovanje z zahodnimi državami. Duma proti spremembam v vodstvu medijev pred volitvami MOSKVA (STA/AFP) - Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je danes ruskega predsednika Borisa Jelcina in vlado pozvala, naj do zakonodajnih volitev ne izvajata zamenjav v vodstvu ruskih medijev. Volitve bodo predvidoma 17. decembra, je sporočila tiskovna agencija Itar-Tass. Omenjeni predlog je podprlo 242 poslancev dume, en poslanec pa je glasoval proti. Sprejeto besedilo ne navaja imen vodilnih v medijih, ki jim grozi odpoved. Evropska industrija čedalje manj konkurenčna GELSENKIRCHEN (dpa) - Po študiji vestfalskega Inštituta za delo in tehniko proces modernizacije evropske industrije nevarno nazaduje. Kot je dejal direktor inštituta Franz Lehner ob predstavitvi zadnje študije, je industrija v Evropi prepočasna ter nedejavna pri zviševanju produktivnosti in razvijanju novih tehnologij. Studijo so izdelali po naročilu Evropske komisije, pri njej pa so sodelovali tudi znanstveniki iz Severne Amerike in Japonske. V Evropi še vedno vztrajamo pri preživetih industrijskih strukturah in smo zato čedalje manj inovativni, je menil neprizanesljivi Lehrer. Zaradi tega Evropa ne dohaja ameriškega in japonskega gospodarstva. Številna evropska industrijska podjetja in tudi storitvene dejavnosti zaradi svoje neunčikovitosti in slabe kakovosti izdelkov in uslug nimajo več zagotovljenih trgov. Največji grožnji evropskemu gospodarstvu sta visoka strukturalna brezposelnost in vsesplošno prizadevanje za blaginjo, ki ju gospodarstvo v trenutnem stanju ne more podpirati, so zatrdili na Inštitutu za delo in tehniko. konservativcev, ni predložil nobenih dokazov za svojo trditev, kljub temu pa je priznal, da je sodeloval pri ustanovitvi organizacije Gal. Damborenea državni terorizem celo zagovarja in dodaja, da je to priložnost, da tudi Francijo pritegnejo k sodelovanju v boju proti Eti. Pariz je namreč takrat teroristom Ete nudil zaščito in nekaterim dal celo politično zatočišče, ker so v Francovih časih veljali kot borci za svobodo. Gonzalez, čigar položaj otežujejo tudi številni korupcijski škandali, vse obtožbe odločno zavrača. Njegova verodostojnost se je tako zmanjšala, da ga je španski politični časnik ABC že odpisal. »Španija predseduje Evropski uniji s predsednikom vlade, ki ga obtožujejo, da je podpiral teroristično organizacijo -zelo žalostna slika,« je zapisal časopis la Vanguardia. Ce Damborenea ni lagal, bi moral Gonzalez takoj odstopiti, meni opozicija. Časnik ABC pa je zapisal tudi to, da španskemu predsedniku vlade Gonzalezu grozi dvanajst let zapora. Gisela Mackensen, dpa Telefoto: AP NEMŠKO-VIETNAMSKI SPORAZUM Bonn vrača priseljence BERLIN (Reuter) - Nemčija in Vietnam sta v Berlinu podpisala sporazum o repatriaciji 40 tisoč vietnamskih priseljencev, ki živijo v Nemčiji brez ustreznih dovoljenj in o sprostitvi že odobrene nemške finančne pomoči za razvoj te revne azijske države. BLIŽNJI VZHOD Sporazum, ki sta ga podpisala nemški notranji minister Manfred Kanther in namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dy Ni-en, pomeni konec dolgotrajnega spora med državama zaradi prisilnega izgona vietnamskih priseljencev nazaj v Vietnam in nemške zamrznitve izvoznih posojil in brezplačne pomoči. Nemčija bo v tem letu Vietnamu plačala 25 milj onov mark za reintegracijo izgnancev, 77 miljo-nov pa za razvojne in izobraževalne projekte. Obenem je nemški minister obljubil, da bo Bonn namenil prihodnje leto novih sto miljonov mark pomoči. Mnogo vietnamskih delavcev je prišlo v Nemčijo iz Vzhodne Nemčije po padcu berlinskega zidu, pa tudi iz dragih de- lov vzhodne Evrope, kamor so imeli prost pristop zaradi Comecona. Ko so jim potekla delovna dovoljenja, jih je večina zavrnila vrnitev nazaj v Vietnam. Zaradi tega se je Bonn odločil, da bo nasilno izgnal približno 20 tisoč Vietnamcev do leta 1998. Vendar se bodo nemške oblasti osredotočile predvsem na tiste priseljence, ki so kršili zakon, se ilegalno priselili ali pa jim oblasti niso odobrile azila. Samo v prvih šestih mesecih tega leta je v Nemčijo prišlo novih 1400 prosilcev azila. Organizacije, ki se bojujejo za zaščito človekovih pravic, opozarjajo, da tisti priseljenci, ki so se že integrirali v nemško družbo, naj ne bi bili izgnani v Vietnam, ker jim je življenje v matični državi postalo tuje. Židovski protesti Pogojonjo spet v slepi ulici GAZA (dpa) - Pogajanja o palestinski avtonomiji s° znova prekinili, potem ko je prišlo do nasilnih prot6' stov židovskih naseljencev ter nespravljivih in razo-čaranih komentarjev palestinske strani. Pogajanja se bodo spet začela v nedeljo v sever-noizraelskem mestu Zi-hron Jakov in najverjetneje nadaljevala v začetku prihodnjega tedna v Kaira. Izraelski in palestinski pogajalci so se dogovorili o vsem, razen o nadzora črpanja in skladiščenja vode na območju Zahodnega brega, poročajo vladni viri. Izraelski radio pa je poročal, da v Zihron Ja-kovu sploh ni prišlo do napredka v pogajanjih. Se vedno so sporna vprašanja, kot sta oskrba z elektriko in umik izraelske vojske iz Hebrona, napovedali pa so volitve v Palestinski svet in izpustitev palestinskih zapornikov. Očitno je za Izrael najbolj sporna točka lista zapornikov, ki bi jih morali po podpisu sporazuma izpustiti iz izraelskih zaporov, so sporočili iz krogov blizu pogajalske skupine. Na stotine židovskih skrajnežev, predvsem na' seljencev z Zahodneg6 brega, je medtem zarad1 nestrinjanja s politiko vla; de v Tel Avivu in zarad1 umora dveh fantov, ki sta bila ubita v torek, dobes6' dno ohromilo to sporu0 območje. Med protesti je prid0 do ostrih spopadov me° demonstranti in izraelski' mi policijskimi enotam1. Več židovskih demo11' strantov je policija prip1' la, potem ko so jo napadi’ s kamenjem. Palestinska policija pa medtem raz1' skuje umor dveh židovskih fantov. Zaprla je Z6 štiri osumljence v Gazi, k1 naj bi bili pripadnik* Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP)1 Tudi vodja PLO Jaser Arafat je obtožil PFLP za srnd obeh Zidov. Meni, da je takšen način reševanja palestinskega vprašanj3 nesprejemljiv. _______RUSKO-ČEČENSKA MIROVNA POGAJANJA___________ Načelni sporazum o statusu republike Razmere na bojiščih se po izjavah poveljstva ruske vojske na Kavkazu niso izboljšale GROZNI (Reuter, dpa) - Ruski in Čečenski pogajalci so se včeraj v Groznem načeloma sporazumeli o prihodnjem političnem statusu Čečenije, doslej najspomejsi toda na mirovnih pogajanjih. VjaCeslav Mihajlov, vodja ruske delegadje, je po pogovorih povedal, da je to vprašanje načeloma rešeno, vendar o podrobnostih dogovora ni hotel govoriti. Rusija je bila pripravljena CeCenom priznati le delno avtonomijo v okvira ruske federad- je, medtem ko CeCenija zahteva popolno avtonomijo. Nekatere poznavalce razmer je včerajšnji izid pogajanj presenetil, saj je Ahjad Migov, dan Čečenske delegacije, že na začetku včerajšnjega kroga pogajanj ruskim pogajalcem odtal, da so javnost namenoma napačno obveščati o dosedanjih izidih pogovorov in tako poskušali krivdo za morebitni neuspeh mirovnih pogajanj zvaliti na CeCene. Idigov je še pred začetkom pogovorov izjavil, da sporazuma z Rusijo ne pričakuje še nekaj dni, saj Rusija CeCenom odreka pravico do neodvisnosti, ki so jo razglasili leta 1991, in da CeCenija ne bo privolila v drugačen status. Neki Čečenski pogajalec p3 f včeraj izjavil, da bosta Rusija k* CeCenija načelni sporazum 0 političnem statusu kavkaške m publike podpisati še danes. R3' sko vojaško poveljstvo v Čečeniji je sporočilo, da se razmere m bojiščih niso bistveno izboljšal6, V napadih preostalih 4500 tacenskih upornikov na ruske p0" ložaje naj bi bil včeraj ubit en raški vojak, trinajst pa ranjenih MEDNARODNA K O N F ER EN CA O R A Z S E L J E N I H OSE B A H Iz nacističnih taborišč v taborišča pozabljenih Thomas Schiller, dpa MUNCHEN - Preživeli so nacistični teror, a so po koncu vojne spet živeli po taboriščih v Nemčiji: tako imenovane razseljene osebe so v okupacijskem žargonu imenovalii kar s kratico DP (displaced persons). Zgodovina je o njih desetletja molčala, v petek pa se je v Munchnu končal prvi mednarodni kongres na to temo, ki ga je organiziral inštitut Fritz Bauer iz Frankfurta, Studijsko središče za zgodovino holokavsta. Po prihodu zaveznikov se je na območju Nemčije nahajalo približno deset milijonov ljudi, Id niso biti nemške narodnosti: tujci, vojni ujetniki, prisilni delavci in preživeti iz koncentracijskih taborišč. Nekateri so biti nekdanji sodelavci nacističnega režima iz baltskih držav ali Ukrajine, za katere bi vrnitev v Stalinovo Sovjetsko zvezo skoraj gotovo pomenila smrt. Na začetku so preprosto živeli poleg svojih žrtev, ljudi, ki so sicer preživeli grozote voj- ne, a jim je ta pobrala vse, razen življenja - njihove domačije so bile uničene, sorodniki umorjeni, imetje pokradeno. Ameriške oblasti so prve začele ločevati storilce od žrtev in ustanovile lastna taborišča za 70 tisoč Zidov, ki so izvirati predvsem iz vzhodne Evrope in ki se zaradi nove državne ureditve po koncu druge svetovne vojne niso mogli vrniti domov. Znano je, da je do protižidovsldh pogromov prišlo že po prvi svetovni vojni. Židi so biti na Poljskem in v drugih vzhodnoevropskih državah tradicionalno nezaželeni. »Ko so te države prešle v komunizem, so Zidom odtali, da so 'zavezniki boljševikov’,« pravi izraelski zgodovinar Dan Diner. Tako je leta 1946 sto tisoč vzhodnopoljskih Zidov iz Sovjetske zveze zbežalo k svojim »bratom« v zahodno Nemtijo. V hebrejsd-ni so sami sebe imenovati »Searit ha-plejta« - tisti, ki so preživeli. V taboriščih se je zanje začelo »a lebn afc naj«, pa tudi ce je bilo to novo življenje življenje v Čakalnici. Zidovskih brezdomcev ni hotela sprejeti nobena država Ameriški urad za priseljence in britanska mandatna politika na Bližnjem vzhodu, Id sprva ni dovoljevala izseljevanja v Palestino, sta jim postavljala najrazličnejše ovire. Za življenjske potrebščine in obleko v taboriščih so skrbele izključno zavezniške obla: sti. Kljub temu so se Židi zaceli organizirati. Ustanoviti so lastne upravne organe, organizirati nadaljnje izobraževanje za odrasle in postaviti Sole za svoje otroke. »Upanje, da je njihovo bivanje v taborišču le začasno, se je kmalu izkazalo za iluzijo,« poroča zgodovinarka Juliane VVetzel. Taborišča so postala prave male »države« - s svojimi revijami, Časopisi in centralnim komitejem. Vsakdanji problem so bili napeti odnosi z domačini. »Razlog za to, da so se Nemd tako težko soočati s problemom razseljenih oseb, je bila njihova nezmožnost prevzeti moralno odgovornost za posledice vojne,« meni VVetzel. Poleg tega je bila nacistična propaganda o tako imenovanih »Untermenschen« - manjvrednih ljudeh - še vedno zakoreninjena v številnih nemških glavah. Stevitiu razseljenci židovskega rodu so zapustiti Nemdjo, takoj ko je bilo mogoče, in se naseliti v Izraelu. Zvezna republika Nemdja je 30. junija 1950 preostale razseljene osebe preimenovala v »heimatlose Auslander« - tujce brez domovine - vendar jim ni hotela prt' znati enakopravnega položaja z nemškimi beguna z Vzhoda. Diskrimina-dja razseljenih oseb se je tako nadalje vala. Zato ne Čudi dejanje neke starke madžarskožidovskega rodu, ki je preživela Auschvvitz in danes živi v Munchnu: ženica se je po vojni p°' skušala na vse načine prebiti iz taborišča za razseljene osebe. »Taborišč sem videla dovolj,« je pojasnila. . LONDONSKA KONFERENCA SKUPINE ZA STIKE O POLOŽAJU V BOSNI Zahod melje, medtem ko bosanski Šibi drobijo Muslimani imajo pravico do samoobrambe, poudarja turški predsednik London, Sarajevo rP®) - Na londonski kon-Jftenci o Bosni, ki so se je ■Jdeležili zunanji ministri ki sodelujejo s svo-floii vojaki v mirovnih si-*ah v BiH, so poudarili 0(uocenost, da poiščejo Politično rešitev za bosan-sko vojno. Obrambni ministri in v°jaški poveljniki teh dr-so nedvoumno najavi-* možnost Natovih letalcih napadov za zaščito Loražda. William Perry, ameriski sekretar za 0 mamb o, se je zavzel za povito letalsko bombar-oiranje bosanskih Srbov v °kolici zadnje muslimanke enklave v vzhodni Bo-?ni- Po njegovem mnenju “o letalsko bombardiranje mbom onemogočilo zaje-^^nje novih talcev iz vrst ttmovnih enot. Britanski premier John Major je v uvodnem govo-111 Poudaril, da je skrajni Cas> »da se zavezniške dr-^ave sporazmnejo o poli-jmi reševanja bosanske kize«. Major meni, da pri ^Sevanju tega zapletenega problema ni mogoče Blti uspešen, Ce ima vsaka Prestolnica lastno politi-Ministri iz 18 držav so Udeleženci konference o BiH v Londonu (Telefoto: AP) se soglasno zavzeli zato, da modre Čelade ostanejo v Bosni in končajo svojo mirovniško nalogo, saj trajne mirovne rešitve ni mogoče doseči z vojaškim posredovanjem. Tudi ameriški državni sekretar VVarren Christopher me- ni, da politične rešitve v BiH ne bo mogoče doseči kmalu, vendar »srbska brutalnost zahodne države sili k hitremu in odločnemu ukrepanju«. Celo ruski zunanji minister Andrej Kozirjev ni izključil vojaškega posredova- nja, toda izjavil je, da »se je treba zavedati, da vojaški napadi postavljajo pod vprašaj uspešnost političnih prizadevanj za trajno rešitev krize«. Za razliko od drugih velesil se je Nemčija zavzela predvsem za izboljšanje življenjskih razmer civilnega prebivalstva. Nemška delegacija je ponudila, da poskrbi za človekoljubno pomoč za dodatnih 400 tisoC beguncev. Vojaški opazovalci ZN poročajo, da so bosanski Srbi s težkim topništvom napadli vzhodni del mesta Žepa, potem ko so propadla pogajanja o evakuaciji muslimanskega prebivalstva iz obkoljenega mesta. Sarajevski radio poroča, da bosanski branitelji kljub ostrim srbskim napadom še vedno držijo obrambne linije okoli mesta, vendar se oblasti v Sarajevu zelo bojijo, da bo prišlo do novega množičnega pokola. Srbsko topništvo je včeraj obstreljevalo tudi Mostar in Sarajevo, kjer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je skupaj s turškim predsednikom Sulejmanom Demirelom včeraj obiskal Zenico, kjer je Demirel znova opozoril mednarodno skupnost na grobo kršenje človekovih pravic v Bosni in pozval druge države, naj Muslimanom priznajo pravico do samoobrambe. Upravnik Mostarja Koschnik kritizira mednarodno hinavščino BONN (AFP) - Upravnik EU v Mostarju Hans Koschnik je ostro obsodil hinavščino, ki se po njegovem mnenju zrcali v bosanski politiki mednarodne skupnosti. »Hinavščina sedanje mednarodne politike do Bosne je neznosna,« je dejal Koschnik v intervjuju za nemško televizijo. »Ce mednarodna skupnost noče vojaško posredovati in se hoče iz Bosne umakniti, potem naj to tudi pove. Naveličan sem nenehno prebirati resolucije ZN, ki se jih nihče niti po naključju ne namerava držati,« je izjavil nekdanji socialdemokratski župan Bremna. Povedal je tudi, da nikoli ni zasledil dovolj politične volje za obranitev varovanih območij. ZN je pozval, naj s silo odprejo preskrbovalno pot za Sarajevo. NOVICE Srbske granate na dubrovniško letališče ZAGREB (AFP) - Sile bosanskih Srbov so v petek zjutraj vnovič bombardirale dubrovniško letališče Cilipi. V mestu so razglasih splošno nevarnost. To je že drugič v tednu dni, da so srbske sile z gore Trebi-nje obstreljevale dalmatinski turistični biser. Zdravniki brez meja ujeti v Potočari PARIZ (AFP) - Ekipa francoske človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja je skupaj s približno petdesetimi prebivalci še vedno ujeta v Poto-Cari. Oblasti na Palah in v Beogradu še vedno niso izdale dovoljenja za njihov umik, so vCeraj sporočili na sedežu te organizacije v Parizu. Dejali so tudi, da je »vse nared za hitro evakuacijo v dobrih varnostnih razmerah«. Hrvaško skrbi usoda Bihača ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Mate Granič je predsedniku VS ZN včeraj poslal pismo, v katerem mednarodno skupnost opozarja na nevarnost, da se utegne vojna iz BiH v nekaj dneh razširiti na Hrvaško. Granič namreč meni, da bo Hrvaška, če bodo Srbi ogrozili status Bihača kot varnostnega območja ZN, prisiljena uvesti posebne ukrepe za zagotovitev varnosti in stabilnosti v državi. Hrvaško varnost po Graničevem mnenju ogroža približno dvesto tisoč beguncev iz bihaške enklave, ki bodo lahko brez težav prestopili nezaščiteno mejo med BiH in Hrvaško. Odgovornost za to pa ima Uncro, ki na mejo ni namestil vojakov in tako ne izpolnjuje določil mandata. Hrvaški minister celo ocenjuje, da bi lahko 5. korpus vojske BiH z umikanjem pred Srbi bosan-sko-hrvaško mejo potisnil za približno 15 kilometrov v notranjost Hrvaške. Tudi hrvaška javnost je zaskrbljena zaradi najnovejšega razvoja dogodkov v Bihadu, še posebej zato, ker v srbski ofenzivi na to enklavo sodelujejo tudi Srbi iz kninske Krajine. Hrvaški tisk je celo objavil vest, da sta Mladič in Karadžid ukazala zasedbo Bihača najkasneje do 15. avgusta. (Gordana Gojak) Skrhani odnosi med Podgorico in Beogradom PODGORICA- V Cmi gori se bojijo slabe turistične sezone zaradi nekaj nenavadnih zunanjepolitičnih potez Beograda. Črnogorski premier Milo Djukanovič je na včerajšnji tiskovni konferenci izrazU nezadovoljstvo vlade zaradi protestne note zvezne diplomacije, ki je bila poslana generalnemu sekretarju ZN Butrosu Galiju. V tej noti je diplomacija ZRJ obtožila hrvaško vojsko bombardiranja Grede v Boki Kotorski 4. in 9. julija. Kot poročajo iz Podgorice, Greda sploh ni v Cmi gori, ampak v Hercegovini, kar pomeni, da se incident sploh ni zgodil na mejnem pasu med Cmo goro in Hrvaško. Na ta način je zvezna vlada izredno negativno vplivala na upad turističnih nočitev v tem delu Cme gore. Druga nespametna poteza Beograda je bila po mnenju republiških oblasti storjena pred desetimi dnevi, ko je zvezna vlada, ne da bi se poprej posvetovala s Cmo goro, uvedla za makedonske državljane režim potnih listov namesto osebnih izkaznic. To pa je povzročilo odpovedi številnih že najavljenih turističnih aranžmajev. (Blerim Shala) srbskega napada na Sarajevo (Telefoto: AP) .^BOSNA IN HERCEGOVINA V Sarajevo je po mesecu dni Prispel prvi konvoj s pomočjo SARAJEVO (Reuter, , dpa) - V Londonu se že zbirali politiki ,2av članic skupine za shke, da bi najostreje ob-sodili srbsko zavzemanje Muslimanskih enklav, predvsem pa varovanih °binocij, ko so na ulico Marega mestnega jedra bosanske prestolnice prištele granate. . Ranile so deset Sara-levcanov, med njimi štiri Mroke, so povedale priče, tevilko je potrdilo tudi esansko ministrstvo za Mravstvo. Vesela novica pa je prihod prvega konvoja s človekoljubno pomočjo po več kot mesecu dni. Konvoj, ki je prevažal približno 500 ton osnovnih življenjskih potrebščin, je pripeljal v »krvavo mesto« le 250 ton pomoči, saj so bosanski Srbi zaplenili kar polovico hrane. Sarajevski predstavnik Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (-UNHCR) je povedal, da bo zaloga hrane zadostovala le za »izjemno kratek čas«. III ...odstotkov Avstrijcev, ki so sodelovali v anketi neodvisnega inštituta DIESS, katere rezultate je v torek objavil konservativni Die Pres-se, meni, da mora »Zahod z vojaškimi sredstvi vzpostaviti red v Bosni«, vendar brez sodelovanja avstrijskih vojakov, 36 odstotkov vprašanih pa nasprotuje vojaškemu posredovanju zahodnih sil v Bosni, od tega 63 odstotkov moških in 50 odstotkov žensk. Skupaj 70 odstotkov anketirancev ni naklonjeno predlogu, da bi v vojaških enotah sodelovali tudi avstrijski vojaki, 28 odstotkov pa takšnemu predlogu ne nasprotuje. Polovica vprašanih meni, da je njihova domovina ogrožena zaradi bližine balkanske vojne, 45 odstotkov pa se poCuti vame. 70 odstotkov vprašanih ne nasprotuje sprejetju novih bosanskih beguncev, če bi se spopadi še stopnjevali, (dpa) Psihiatri v zelenem šotoru zdravijo neozdravljivo Viktorija Stegič, AFP TUZLA - Beguncem, la so iz muslimanske enklave Srebrenica prebegnili v Tuzlo, je že od četrtka na voljo psihiatrična pomoč. »Prvič od začetka vojne v Bosni nam je uspelo tako hitro in dobro poskrbeti za psihiatrično pomoč v begunskem taboru,« je včeraj povedala Jagoda Ungaro, predstavnica Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR). V tuzelski ekipi je 35 psihiatrov, psihologov in socialnih delavcev, ki so elani različnih organizacij: norveške nevladne NPA, danske DCR, bosanske Arniča in francoske organizacije. »Ne gre za psihične težave, temveč za pomoč v prvi sili,« pravi Ungarova. Vsi odrasli begunci so teden dni po prihodu v taborišče še vedno v šoku. V Tuzli je začasno bivališče našlo približno sest tisoč ljudi, med njimi je največ mladih žensk. Mnoge med njimi so Žr- tve ali priče zločinov, ki so jih zakrivili bosanski Srbi med evakuacijo civilistov iz Srebrenice. Najhuje je ženskam, ki so jih srbski vojaki posilili. »Potrebujejo posebno oskrbo, saj je njihov Čustveni odziv posebna travma, ki se razlikuje od klasičnih nevroz,« razlaga Ungarova. Potrtost, otopelost in jok so najpogostejše oblike izražanja duševne stiske, dodaja psihiatrinja, ki se v zagrebških begunskih centrih ukvarja s tem vprašanjem že od začetka vojne. Pravih odzivov pa se je še bati. Na dan lahko privrejo Cez dva dni, dva tedna ali celo Cez nekaj let, poudarja Irfan-ka Pasagič, psihiatrinja, ki sodeluje v psiholo-ško-socialnem programu tuzelskega begunskega centra. Prav v centru ženske niso obveščene o usodi svojih bližnjih, pravi Hajrija Di-zdarevič. 2e tri leta se te ženske selijo iz enega begunskega tabora v drugega. »Počutijo se popolnoma razorožene, nemočne obnoviti svoje življenje,« meni Pasagi-čeva, ki že tri leta in pol pomaga begunskim centrom v Bosni in Hercegovini. Spominja se Zenske, na katero je naletela v prav vseh begunskih centrih in ki je zaman iskala svojega moža, dva sinova in dva vnuka. »Ti begunci živijo kot živali, ponižani do konca in popolnoma odvisni od tuje pomoči,« poudarja Ungarova. Poleg »neznosnega ponižanja« pa je glavni problem tuzelskega taborišča vprašanje varnosti, zaradi Cesar so muslimanski begunci še bolj ranljivi. Okolica letališča, kjer so postavljeni begunski šotori, je tako rekoč v naročju srbskih topov. Beguncem je v taborišču na voljo šest posvetovalnic: v šestih zelenih šotorih z mizo in dvema stoloma. V množici belih in modrih šotorov velikega begunskega tabora jih ni težko najti. 16 Sobota, 22. julija 1995 SVET NOVICE Nazadovanje prodaje zabavne elektronike v Evropi HANNOVER (dpa) - Evropski državljani so leta 1994 porabili manj denarja za zabavno elektroniko kot leto prej in tako ustavili štiriletno naraščanje njene prodaje. Prodaja televizorjev, radiev in stereotehnike je nazadovala za 3,9 odstotka. V skupni prodaji zabavne elektronike na evropskem trgu nemški trg predstavlja največji delež, kar 35,5 odstotka evropske prodaje, sledita pa mu Francija s 17,6- in Velika Britanija s 15,1-odstotnim deležem. Na listi posameznih av-dio-vizualnih naprav so na prvem mestu televizijski aparati, sledijo jim videorekorderji in kamere, le 19 odstotkov celotnega dohodka pa ustvari prodaja stereotehnike. V Lizboni zlorabljajo skupna sredstva EU LIZBONA (Reuter) - Visoki funkcionarji drugega največjega sindikalnega združenja, ki je pod močnim vplivom Socialistične stranke, bodo morali na zatožne klopi zaradi nepravilne porabe denarja, ki ga je EU namenila za prekvalifikacijo nezaposlenih delavcev. Generalni sekretar sindikata UGT Joao Proenca in njegov sodelavec Henrique Coelho sta že dobila pozive javnega tožilca, ki je napovedal še vsaj 36 nadaljnjih obtožnic. Sporni primer je raziskala tudi posebna parlamentarna skupina, ki je ugotovila tudi številne nepravilnosti pri porabi »socialnega« denarja EU. Kam z jedrskimi odpadki? KARLSRUHE (dpa) - V nemški raziskovalni center v Karlsruheju je včeraj prispel prvi od osmih tovornjakov z nem- ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Konec politike uveljavljanja pravic in svoboščin zatiranih? Nagrajevanje obarvanih zaradi krivic bo odslej v nasprotju z ustavo NEW YORK - Ugledna kalifornijska univerza s sto petdeset tisoč študenti, z upoštevanjem rase in spola pri sprejemanju študentov in najemanju učiteljev ne bo več popravljala starih krivic v ameriški družbi. Sončna država spet enkrat vodi v ameriških političnih trendih, je odločitev univerzitetnih oblasti pozdravil kalifornijski guverner. Pete VVilson je tudi republikanski predsedniški kandidat z jasnim programom - končati hoče akcije za uveljavitev, najžlahtnejši sad ameriškega boja za enakopravnost. Prednostni spiski za manjšine, obarvane in ženske so razdelih ZDA. Zanje se je pred nekaj dnevi odločno zavzel predsednik Clinton, toda videti je, da so politiki uveljavljanja v ZDA kljub temu štete ure. Večina Američanov meni, da rasizem in seksizem nista več tako zelo nevarna enakopravnosti kot pred dvema, tremi desetletji. Nasprotno, državna podpora obarvanim in ženskam naj bi ustvarjala nenehne krivice in rušila najsvetejši del ameriških sanj, ki prepoveduje privilegiranost nekaterih na račun drugih. Vrhovno sodišče je sredi junija soglašalo z obsodbami pozitivne diskriminacije. Beli lastnik koloradskega gradbenega podjetja je tožil državo, ker mu je posel pri gradnji avtocest odžrl tekmec s priimkom Gonzales, čeprav je belec ponudil boljše pogoje. Vrhovno sodišče je odločilo, da se lahko zvezne oblasti, ki so v ZDA velikanski delodajalec in naročnik del, odslej odločijo za Gonzalese s slabšo ponudbo samo v primeru, da manjšinci dokažejo konkretne krivice zaradi barve kože. Nagrajevanje obarvanih nasploh zaradi krivic iz su-žnjelastniških časov in težjega uveljavljanja naj bi bi- lo odslej v nasprotju z ustavo, ki zapoveduje enakost. Kakšna enakost? Tako se sprašujejo številni obarvani Američani, ki opozarjajo na katastrofalno revščino in kriminal v svojih vrstah. Najvplivnejši temnopolti politik Kalifornije, Willie Brovm iz San Francisca, je ob odločitvi kalifornijske univerze potožil, da je tudi sam otrok akcije uveljavljanja. Na univerzo so ga sprejeli samo zato, ker so za manjšince rezervirali določeno število študentskih mest. Toda tudi med temnopoltimi Američani je vse več takšnih, ki nasprotujejo zamish, da njihova rasa potrebuje državno pomoč pri uveljavljanju. Najnovejšo kalifornijsko odločitev je tako javnosti razglasil temnopolti član univerzitetnih oblasti, v vrhovnem sodišču ZDA pa je najgl3' snejši nasprotnik posebnih prijemov za manjšine praV črni Clarence Thomas. Na koncu bo o politi^1 uveljavljanja seveda odločala politika. Republikanska stranka je odločno proti in bo kot večinska stranka v kongresu naredila vse, da to politiko pokoplje. Zanjo pa se zavzema demokratsk1 predsednik. Clinton se boji’ da mu bo v nasprotnem p11' meru na prihodnjih predsedniških volitvah za hrbe skočil temnopolti politik Jesse Jackson, brez crnskin glasov pa predsednik ne bo še enkrat izvoljen. Clinton tudi upa, da bo pridobil na svojo stran polovico vseh volilcev - ženske! Politika uveljavljanja je namreč tudi ženskam priznala tisočletno zatiranje. Barbara Kramžai" SPORNI FRANCOSKI JEDRSKI PROGRAM________, Pariz ne mara simuliranih poskusov 77 razvitih držav pripravlja resolucijo o obsodbi Chiracove odločitve MANILA, VVELUNGTON (Reuter) - Francoski veleposlanik v Novi Zelandiji Jacques le Blanc je v petek izjavil, da si Francija glede jedrskih poskusov ne bo premislila, če načrtovana pogodba o prepovedi jedrskih poskusov ne bo pripravljena do naslednjega leta. Proti jedrskim poskusom v Pacifiku so včeraj demonstrirali tudi v Manili (Telefoto: AP) Prav tako je dejal, da ni izključeno, da bo do podpisa pogodbe še vedno izvajala »prave« jedrske poskuse, in ne le »simuliranih« v laboratorijih. Poudaril je, da je možnost, da bo Francija sporazum podpisala, 99-od-stotna, vendar pred podpisom te pogodbe ne namerava podpisati pogodbe o območju brez jedrskega orožja v Južnem morju, saj bi s tem dala prednost drugun jedr- skim silam. Novozelandski premier Jim Bolger je le Blancove izjave imenoval »nasprotujoče in moteče«. »Francija nam prek svojega veleposlanika sporoča, da se s pogodbo ne strinja. Simulirane računalniške poskuse bo uporabila le, če jo bo svetovna javnost k temu prisilila.« Pripomnil je še, da v VVellingtonu ne bo pospešil kampanje proti francoskim načrtom, vendar bo o zadevi razpravljal z avstralski® premierom Paulom Keatin-gom na sobotnem srečanju v Melbournu. Filipinski zunanji sekretar Domingo Saizon je v petek sporočil, da skupina 7/ razvitih držav pripravlja resolucijo, s katero bo obsodila jedrske poskuse, o nje) Pa bo G-77 razpravljala na septembrskem srečanju. Nanašala naj bi se tudi na sporni francoski progra® jedrskih poskusov na ato® Mururoa v Južnem morju, ki naj bi ga Francija začela izvajati septembra. »PraV tako bo treba paziti na K1' tajsko,« je dejal. škimi jedrskimi odpadki iz južnofiancoskega obrata za predelavo jedrskih odpadkov v Marcouh. Med prevozom nevarnega tovora ni prišlo do težav ah protestov, je povedal tiskovni predstavnik raziskovalnega centra. Odpadki, ki nastanejo v jedrskih elektramah, so pravzaprav preostanek radioaktivne snovi v gorilnih palicah, ki so ovite s cevjo iz le-giranega jekla. Za približno 24 kilogramov jedrskih odpadkov v ceveh bodo zdaj poskrbeti nemški znanstveniki, ker morajo po zakonu, M ga je Francija sprejela leta 1991, vsi predelani jedrski odpadki iz gorilnih palic končati v deželi, odkoder so prišli na predelavo v Francijo. Kohlovi sprehodi ob idiličnem jezera BONN (dpa) - Nemški kancler Helmut Kohl bo konec tedna odpotoval na zaslužen štiritedenski dopust v St. Gil-gen ob jezeru St. VVolfgangsee približno 30 kilometrov južno od Salzburga. Kancler bo kljub počitnikovanju v nenehnem stiku z Bonnom. Kohl bo letos petindvajsetič odpotoval na zdaj že tradicionalne počitnice ob tem idiličnem avstrijskem turističnem ježem, tudi letos pa jih bo preživel med dolgimi sprehodi ob ježem in branjem knjig. V St. Gilgenu so turistični delavci že napovedali, da bodo kanclerjevo obletnico primemo proslavili, krajani pa bodo enega od trgov v bližini sprehajališča ob ježem poimenovali po Helmutu Kohlu. Viva Jacques Mitterrand! RABAT (Reuter) - Francoski predsednik Jacques Chirac je na svoji afriški turneji v četrtek obiskal Maroko. Maroški kralj Hasan II. je napovedal, da bo njegova država znova zaprosila za polnopravno Članstvo v EU; to je prvič storila že leta 1984. Hasan upa, da bo Francija ustrezno podprla maroško prošnjo, saj je njegova najvecja trgovinska partnerka, okno v Evropo in edina zgodovinska zaveznica. Na Četrtkovem banketu pri kralju Hasanu II. pa se je zgodila neljuba zagata, ko je kralj pozabil ime svojega visokega gosta in je nazdravil francoskemu predsedniku Jacquesu Mitterrandu. Nepotrebna napaka bode v oči še toliko bolj, ker sta kralj Hasan in Chirac prijatelja že 20 let. ČEŠKO P O L J S K I O D N O Sl < 3 ) Prevaranti povečujejo nezaupanje -ve: . Obmejna trgovina postaja vse živahnejša, toda tega trgovanja uradna statistika ne spremlja. Poljske oblasti so jo ocenile kot drugorazredno trgovino, čeprav je njen obseg lani znašal milijardo dolarjev. Trgovine v Cieszynu vsak teden obišče približno 360 tisoč Cehov. Na Poljskem je pohištvo cenejše kot na Češkem, zato ga prihajajo Cehi kupovat v poljske trgovine. Tako lahko vidimo avtomobile s češko registracijo, ki otovorjeni z otroškimi posteljicami, zofami jn drugimi deli pohištva sopihajo proti češki meji. Poljaki pa prihajajo ha Češko nakupovat pločevinke piva ter cenene počitniške pakete za Španijo in New York. Neodkrita zlata jama trgovanja Čeprav trgovinska menjava znova oživlja, pa je le malo skupnih poljsko-Ceskih naložb in podjetij. Zdenek Fi-sher, direktor regionalne agencije za razvoj v Ostravi, se rad pohvali, da je ol> j biti, a za cenen ponaredek. , , . , Poljski poslovneži pa zavračajo oči- le delnč zvrnemo na vladi v Pragi in tke Čehov in pravijo, da so slišali Varšavi. Oblasti trdijo, da so opravile podobne govorice o prevarantskih svoje delo z oblikovanjem odprtega gospodarstva in vstopom v.Cefto, ki bo do leta 2000 odpravila vse carine. Dolar, dolar, šele za njim zlot in krona Mednarodna banka, ki bi povezovala obe državi, je ena od pomembnih manjkajočih povezav med Poljsko in Češko. Poljski zlot in češka krona se približujeta zunanji konvertibilnosti, toda pri plačevanju blaga se zneski še vedno preračunavajo v dolarje. Sele nato jih iz dolarjev pretvorijo v krone ali zlote, kar pa povzroča zamude, ki trajajo tudi do teden dm. Toda lokalni bančniki menijo, da zastoji pri medsebojnem trgovanju niso zgolj posledica težav, M se pojavljajo pri oblikovanju valutnih tečajev. Mno-mejna regija, ki je posejana s številnimi go poljsko-čeških poslov je tveganih, rudniki premoga in jeklarnami, za Po- »Težava, ki ovira medsebojno sodelo- renjem drugo največje industrijsko območje v Evropi. Nemudoma pa potoži, da Praga ne kaže posebnega zanimanja za skupne naložbe s poljskimi podjetji, »Razlike v plačah med državama otežujejo trgovinsko menjavo. Celo informacije o menjalnih tečajih je težko do- vanje, je češko nezaupanje poljskim poslovnežem,« pravi Jaroslav Micka, direktor oddelka za zunanjo trgovino pri Union Bank v Ostravi. Tudi sam ima nekaj slabih izkušenj s Poljaki. Nedavno je v poljski trgovini kupil par-fmu, vendar jo pozneje odkril, da gre je Čehih. Kljub govoricam m slabim izkušnjam se obseg poslovanja med državama povečuje. Poljska je osemnajsta največja trgovinska partnerica Češke,- Češka pa se nahaja na dvanajstem mestu najpomembnejših držav, s katerimi trguje Poljska. Ta podatek je dokaj presenetljiv, zlasti zaradi političnih problemov, težav z valumimi tečaji in prodiranja vzhodnih držav na zahodne trge. »Znašli smo se v začaranem krogu stereotipov. Veliko vlogo pri izboljšanju prihodnjega sodelovanja med državama bosta odigrala poznavanje zgodovine in navad obeh narodov ter strpnost enega naroda do drugega, kajti medsebojno povezovanje in sodelovanje bo koristno za obe državi. Zal pa pomen tega zaenkrat razumejo le intelektualci,« meni gospod Kronhold. Shailagh Murray, Central Eu-ropean Economic Rewiew, julij -avgust 1995 :::: rr®- Konec ŠPORT Sobota, 22. julija 1995 ^ KOLESARSTVO / TOUR DE FRANCE Armstrong zmagal za Casartellija Teksačan, član Motorola, je uspešno pobegnil 29 kilometrov pred ciljem LIMOGES - Z dvignjenimi °kami in pogledom uprtim V nebo se je včeraj prek ciljne ^te 18. etape od Montpon-^enesterola do Limogesa pr-2 Pripeljal Američan Lance ^nstrong. Gesta Teksačana °° prihodu v cilj je jasno ka-da zmago posveča ®y°jemu kolegu v moštvu Fa-.lu Casartelliju, ki je v torek Jffjubil življenje na etapi od Gironsa do Cauteretsa. Tudi včerajšnja etapa je Potekala v izjemni vročini, F Job temu pa je že po 30 ki-ometrih prvi pobegnil Ita-•jan Eros Poli. NeuspeSne-begu Italijana je nato sle-'r* Prav tako neuspešen po-, Us majhne skupine, v kate-jj so bili Francoz Simon, Ita-'jana Bugno, Colage in Ve-Oezuelec Sierra. Sele ko je Pobegnila skupina dvanaj-sbh kolesarjev, je pobeg ^Pel in kmalu so si privozili Prednost treh minut. V sku-Prni so bili Američan Arm-jjtfong, Rus Jekimov, Belgijec ruyneel, Švicarja Dufaux in taermann, Nizozemec Den pkker, Francoz Robin, Ita-tjani Lelli, Chengialta, Tali, errigato ter Britanec Scian-dri. Med dvanajsterico ubež-rtikov in glavnino sta dalj ča- vztrajala Francoz Tahnant 11 Kolumbijec Munoz, tem-P° ubežnikov pa je bil prehi-®r» tako da je dvojica po Mkih dvajsetih kilometrih Nehala. , Na zadnjem vzponu 29 ki-ornetrov pred ciljem se je ®enadoma naprej pognal ^roratrong in presenetil sku-Prrio. Kot je pozneje dejal, je računal s tem, da bodo imeli Pri oiganizaciji lova v skupi-j11 težave. To se je tudi zgodi-0 bi nihče ni želel prevzeti 2asledovanja, prednost Ame-*Cana pa je počasi rasla in dosegla že skoraj minuto in pol. Edina, ki sta se odločila za lov, sta bila Tafi in Den Bekker, ki pa Armstronga nista mogla ujeti. Dva kilometra pred ciljem so ju ujeli Jekimov, Ferrigato in Robin, v zaključku pa je imel največ moči Ferrigato, ki je osvojil drugo mesto, tretji pa je bil Jekimov. Zmaga Američana Armstronga je več kot zaslužena, saj je bil že na 15. etapi od Mendeja do Revela, ko je zmagal Učakov, na robu uspeha. Na cilju je dejal, da se je za pobeg odločil, ker je bilo v skupini kar nekaj dobrih Sprinterjev, v boju z njimi pa bi po vsej verjetnosti potegnil krajši konec. »Želel sem zmagati. Želel sem zmagati za Fabia. Proti koncu sem bil že močno utrujen, vendar tedaj nisem mislil ne na cilj ne na vročino. Mislil sem na Fabia in trpljenje je tako postalo zmernejše. Danes je na sporedu 19. etapa oziroma posamični kronometer, ki bo dolg 46 kilometrov in pol. To bo za večino kolesarjev zadnja priložnost, da si v letošnjem Touru pridobijo kakšno mesto. Se posebej bo zanimiv boj za tretje mesto med Rusom in Jalabertom, saj ima Danec pred Francozom le 27 sekund prednosti. Izidi 18. etape: 1. Armstrong (ZDA - Motorola) 3:47.53, 2. Ferrigato (Ita - Te-lekom-ZG) +0. 33, 3. Jekimov (Rus - Novell), 4. Cyril Robin (Fra - Festina) oba +0.44, 5. Den Bakker (Niz - TVM) 6. Tafi (Ita - Mapei GB) oba +0.48, 7. Lelli (Ita - Mercato-ne Uno) +0.58, 8. Cenghialta (Ita - Gevviss Ballan), 9. Bruy-neel (Bel - ONCE), 10. Scian-dri (VB - MG Technogym) vsi +1.47, 11. Dufaux (Svi - Dvignjene roke, uprte v nebo (AP) Festina) +2.20, 12. Jarmann (Svi - MG Technogym) + 3.00, 13. Pantani (Ita - Carre-ra) +7.35,14. Brochard (Fra -Festina), 15. Colage (Ita - Te-lekom-ZG), 16. Cmil (Ukr -Lotto), 17. Hamburger (Dan -TVM), 18. Zabel (Nem - Te-lekom-ZG), 19. Riis (Dan -Gevviss Ballan), 20. Chiap-pucci (Ita - Carrera) vsi +7:54. Skupni vrstni red: 1. Indurain (Spa - Banesto) 88:07.39, 2. Ziille (Svi - ONCE) +2.46, 3. Riis +5.59,4. Ja- labert (Fra - ONCE) +6.26, 5. Gotti (Ita - Gevviss Ballan) +9.52, 6. Mauri (Spa - ONCE) +13.02, 7. Escartin (Spa -Mapei GB) +14.03, 8. Bue-nahora (Kol - Kelme) +14.07, 9. Chiappucci (Ita - Carrera) +14.35, 10. Virenque (Fra -Festina) +14.54, 11. Romin-ger (Svi - Mapei GB) +15.41, 12. Madouas (Fra - Častora-ma) +17.22,13. Pantani (Ita -Carrera) +20.35, 14. Lanfran-chi (Ita - Brescialat) +23.11. (JuM) ATLETIKA / MITING »BISLETT STADIUM« V OSLU Moses Kiptanui je spet v najboljši formi Za poldrugo sekundo ni izboljšal svojega svetovnega rekorda na 3000 m z zaprekami OSLO - Bliža se svetovno prvenstvo v atletiki v Gbteborgu in tudi forma šampionov se vzpenja. Kenijec Moses Kiptanui je na mitingu »Bislett Ga-mes« v Oslu, na stadionu, na katerem je v 71 letih padlo 53 svetovnih rekordov, v teku na 3000 m z zaprekami z rezultatom 8:03, 36 dosegel drugi najboljši rezultat na svetu. Za slabo poldrugo sekundo ni izboljšal svojega rekorda, ki ga je bil postavil avgusta leta 1992 v Zurichu. Na 5000 m je, tako kot že v Stockholmu, zmagal Kenijec Kororia, odlično znamko 92, 60 pa je v kopju dosegel Nemec Hecht (premagal je Ceha Zeleznyja) Pomembnejši izidi, moški - 3000 m zapreke: 1. Kiptanui (Ken) 8:03, 36, 2. Sang (Ken) 8:13, 02, 3. Barmasai (Ken) 8:14, 70; 110 m ovire: 1. Jarrett (Vbr) 13, 31, 2. Havvkins (Zda) 13, 39, 3. Kovač (Sik) 13:43; 100 m: 1. Christie (Vbr) 10,12, 2. Povvell (Jam) 10, 15, 3. Adeniken (Nig) 10, 19; 800 m: 1. Kipketer (Dan) 1:43, 98; kopje: 1. Hecht (Nem) 92, 60. 3000 m: 1. Baumann (Nem) 7:33, 56; 400 m ovire: Johnson (Zda) 43, 86; 200 m: 1. Moen (Nor) 20, 40. 1500 m: 1. Niyongabo (Bur) 3:30, 78; višina: 1. Sotomayor (Kub) 2, 31 m. Zenske - disk: 1. Wyludda (Nem) 68, 54, 2. Bergman (Nor) 68, 24, 3. Grasu (Rom) 62, 56; 5000 m: 1. Jennings (Zda) 15:18, 30, 2. Bastos (Por) 15:18, 76, 3. Cheromei (Ken) 15:20, 18; višina: Astafei (Nem) 1, 96, 2. Acuff (Zda) 1, 96, 3. Haugland (Nor) 1, 93; 3000 m: 1. 0’Sullivan (Irs) 8:34, 31, 2. Procac- cio (Zda) 8:45, 17, 3. Brzezinska (Pol) 8:49, 74; kopje: S.ikolneko (Blr) 68, 36, 2. Hattestad (Nor) 65, 44, 3. Damaske (Nem) 64,48. Jacksona ne bo na SP Britanski tekač na visokih ovirah Colin Jackson zaradi poškodbe ne bo nastopil na svetovnem prvenstvu v Gbteborgu. »Tudi psihološko nisem pripravljen za nastop na SP,« je dejal Jackson, ki še je pred nedavnim odpovedal tudi britanskemu državnemu prvenstvu. Mednarodna atletska zveza (IAAF) pa je ruskega troskokaša Vasilija Sokova kaznovala s trimesečno prepovedjo nastopanja zaradi jemanja efedrina. Sokov tako ne bo mogel nastopiti na SP v Gbteborgu. NOGOMET / DRUGA POLFINALNA TEKMA NA ČOPI AMERICA NOVICE Prosinečki v Barceloni BARCELONA - Hrvaški reprezentant Robert Prosinečki je podpisal triletno pogodbo z nogometnim klubom Barcelona. Finančne podrobnosti pogodbe niso znane, znano pa je, da je Barcelono odkupila leto dni, ki bi ga moral Hrvat odslužiti kot član Reala iz Madrida. Prosinečki je leta 1991 prestopil iz Crvene zvezde v Real. Za petietno pogodbo je dobil 15 milijonov dolarjev, vendar je za kraljevski klub v prvem letu odigral le tri prvenstvene tekme, potem pa se je poškodoval. Tudi njegova vrnitev po poškodbi je bila neuspešna, tako da ga je v lanski sezoni Real posodil Oviedu, kjer je spet zablestel. Kassapu ne bo več dvigoval uteži BUDIMPEŠTA - Mednarodna zveza za dviganje uteži je zaradi uživanja nedovoljenih poživil Moldavca Fedorja Kassapuja kaznovala z dosmrtno prepovedjo tekmovanj. Pri Moldavcu so maja na EP v Varšavi našli sledove steroida masterolona. Kassapujev menadžer Virgiliu Inculet je že najavil pritožbo in upa, da bodo na koncu olimpijskemu prvaku iz Barcelone v kategoriji do 76 kilogramov kazen znižati. Kostadinova še okleva SOFIJA - Svetovna rekorderka v skoku v višino Bolgarka Štefka Kostadinova je po vrnitvi na tekmovanja, januarja je namreč rodila sina, v četrtek preskočila 194 centimetrov. 29-letna Kostadinova, ki je poročena s trenerjem Nikolajem Petrovom, lani ni tekmovala. »Se vedno se nismo odločiti, ali bo nastopila na avgustovskem SP. Trenutno tekmuje za svoje veselje,« je dejal Petrov. Evropska prvakinja v teku na 100 metrov z ovirami Svetla Dimitrova pa je noseča, tako da ne bo nastopila v G6-teborgu. Na operacijo še Gebstedt in Thoma ERFURT - Na poletnih pripravah nemške skakalne reprezentance v Oberhofu poleg olimpijskega zmagovalca Jensa VVeissfloga, ki bo po operaciji kolena pred nekaj tedni v začetku avgusta znova začel trenirati na skakalnicah, manjkata tudi Dieter Thoma in Ralf Gebstedt. Hkrati z VVeissflogom se bo reprezentanci priključil še Gebstedt, ki so mu operirati meniskus. Sele sredi septembra se bo vrnil Thoma, H ima veliko težav s poškodovanim hrustancem na kolenu. Loko težko prenaša ločitev od žene PARIZ - Novega člana pariškega nogometnega prvoligaša Pariš St. Germaina in prvega strelca prejšnjega francoskega prvenstva Pahiča Loka so morati zaradi nasilnega vedenja zgodaj zjutraj pripeljati na policijsko postajo. Potem ko je vinjeni 25-letni francoski zvezdnik zapustil neko pariško diskoteko, je začel vsevprek razbijati, najbolj pa so ga »motiti« avtomobili na parkirišču. Pri vandalskem početju se je Loko tudi poškodoval, zaradi česar so ga morali prepeljati v bližnjo bolnišnico. Tudi v bolnišnici se njegova agresivnost ni zmanjšala, to pot pa se je znesel nad zdravniškim osebjem, toda kot pravi uradno poročilo, je policija vendarle našla način, kako ga umiriti. Ena od možnih obrazložitev Lokovega početja je, da se je omenjeni nogometaš nedavno od tega ločil od žene. Brazilija se je prepotila Brazilci premagali ZDA le z golom razlike - V finalu jutri proti Urugvaju Brazilija - ZDA 1:0 (1:0) STRELEC: Aldair v 13. min. BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Aldair, Cruz, Roberto Carlos, Leandro (od 30. min. Beto), Dunga, Juninho, Zinho, Emundo, Savio (od 75. min. Tulio). ZDA: Friedel, Burns, Lalas, Caligiu-ri, Dooley, Stevvart, Harkes, Moore, Ra-mos, Jones (od 69. min. Klopas), Wy-nalda (od 78. min. Sorber). MALDONADO - Brazilija je z zadetkom nogometaša Rome Aldaira na drugi polfinalni tekmi Čope Americe premagala ZDA in se tako uvrstila v jutrišnji finale v Montevideu proti Urugvaju. Američani bodo danes igrali v malem finalu za 3. mesto proti Kolumbiji. Američani so proti Brazilcem izgubiti z enakim izidom kot pred letom dni na SP in 10.000 gledalcev, kolikor se jih je kljub hladnemu vremenu zbralo na stadionu v Maldonadu, je izžvižgalo svetovne prvake, ki so pokazati dokaj bledo igro. »Cariocas« so sicer začeli zelo pole-tavno. V uvodnem delu sta se predvsem izkazala Zinho in Roberto Carlos. 2e v 13. min. so Brazilci povedli: Ju-ninho je s prostega strela podal v kazenski prostor Američanov, vratar Frie- del žoge ni zadržal, odlično pa se je znašel Aldair, ki je žogo z glavo poslal v mrežo. Brazilci so nato nadaljevali z napadi, njihove akcije pa so bile neučinkovite. Edmunda je zelo dobro branil Lalas, medtem ko so »vezni . igralci« ameriške reprezentance skoraj onemogočili Juninha. V drugem polčasu so ZDA pospešile tempo igre in v zadnjih 30 minutah celo oblegale brazilska vrata. Američani sicer niso resneje ogroziti brazilskega vratarja Taffarella, nevarni so bili le z visokimi podajami v kazenski prostor. Tam sta skusala predvsem Wynalda in Tab Ramos presenetiti brazilskega vratarja. Brazilija je imela nekaj zelo zrelih priložnosti za zadetek, toda Juninho, Savio in Tulio so biti pri strelih na gol iz nasprotnega napada nespretni. Po koncu srečanja sta bila trenerja obeh reprezentanc zadovoljna. »Mislim, da smo igrali zelo dobro, saj smo premagali kakovostnega nasprotnika,« je dejal brazilski selektor Mario Žagalo. Ameriški trener Stefe Sampson pa je izjavil: »Nasa reprezentanca je pokazala velik napredek Se nikoli se ni menda zgodilo, da bi se morala Brazilije v zadnjih 30 minutah izključno braniti.« Aggasiin Edberg brez težav v četrtfinale VVASHINGTON - Prvi nosilec teniškega turnirja v VVashingtonu Američan Andre Agassi je v hetjem krogu premagal rojaka Michaela Joycea s 6:2 in 6:2, še manj dela pa je imel drugi nosilec in branilec lanske zmage Šved Stefan Edberg, ki je ugnal Kenijca Paula VVakeso s 6:2 in 6:1 ter se tako uvrstil v četrtfinale. Agassi je na tem turnirju že dvakrat zmagal, odkar pa je letos prišel na prvo mesto ATP lestvice, že 14 tednov ni zmagal na nobenem turnirju. Izmed nosilcev sta izpadla hetji postavljeni igralec Šved Thomas Enqvist in šesti American MaliVai VVashington. Izidi 3. kroga: Agassi (ZDA, 1) - Joyce (ZDA) 6:2, 6:2, Edberg (Sve) - VVakesa (Ken) 6:2, 6:1, Rafter (Avt) - Enqvist (Sve, 3) 6:2, 6:4, Martin (ZDA, 4) - Black (Zim) 4:6, 7:5, 6:1, Stoltenberg (Avs, 5) - Pozzi (Ita) 6:0, 6:3, Hadad (Kol) - Philippoussis (Avs) 1:6, 7:5, 7:6 (7:3), P. McEnroe (ZDA) - VVashington (ZDA, 6) 7:5, 6:3, Ca-ratti (Ita) - Staftbrd (JAR) 7:6 (8:6), 6:1. V polfinalu Muster proti Bmgueri STUTTGART - Zmagovalec odprtega prvenstva Francije Avstrijec Thomas Muster se bo v polfinalu teniškega turnirja ATP v Stuttgartu pomeril s Spancem Sergijem Bmguero. Polfinale bo dvoboj dveh specialistov za igro na peščenih igriščih. Kljub poškodovani nogi in hudi vročini je Avstrijec v Četrtfinalu zlahka, v 53 minutah opravil Spanca Tomasa Carbonella s 6:2 in 6:0. Bruguera, zmagovalec Pariza 1993 in 1994, je premagal domačina Carla-Uvveja Steeba s 6:3 in 6:4. Francoz Amaud Boetsch pa je s 4:6, 6:3, 6:4 premagal 13. nosilca, Spanca Alberta Costo. Boetsch se bo v polfinalu pomeril s Švedom Janom Apellom, ki je bil boljši od rojaka Magnusa Gustafssona s 6:3, 3:6, 6:3. NOVICE MOTOCIKLIZEM / PRVI TRENING V DONINGOTNU KOŠARKA Cofania spodrinil Generalija Trieste Generali je na 7. jadralnem Giru po Italiji izgubil prvo mesto. Včerajšnjo kratko dnevno regato je osvojil domačin Catania, tržaška posadka pa je bila šele Četrta. Skupni vrstni red: 1. Catania (115, 688); 2. Bologna- Telethon (112,188); 3. Petersburg (106.000); 4. Trieste-Generali (105, 500). Septembra 4. Alpska liga GORTINA - Letošnja, že Četrta Alpska liga v hokeju na ledu se bo pričela 5. septembra. Na njej bo sodelovalo 18 moštev iz Italije, Slovenije in Avstrije. Do 10. oktobra bodo odigrali tri kroge v predtekmovanju, fi-nalana faza, na kateri bosta nastopili dve najboljši moštvi iz vsake od treh kvalifikacijskih skupin, bo od 13. do 15. oktobra Skupina A: Alleghe, Asiago, Bočen, Celovec, Hertz Olimpija Ljubljana in Beljak. Skupina B: Courmayeur, Devils Milan, FeldMrch, Mustenau, Saima Milan in Varese: Skupina C: Bled, Bruneck, Fassa, Gardena, Jesenice in Dunaj. »Azzurri« danes v finalu nogometnega EP za mladince KATERIM (Grčija) - V finalu evropskega nogometnega prvenstva za maldince se bosta danes popoldne pomerili reprezentanci Italije in Španije. Trener »azzurrov« Sergio Vatta in njegov pomočnik Antonio Rocca bosta imela narazpolga vse igralce, razen diskvalificiranega Pesaresija. Zbor brezposelnih MILAN - Druga plat medalje bogatega prestopnega roka italijanskih nogometašev je ponedeljkov zbor brezposelnih nogometašev. Pod vodstvom trenerja Magrinija bodo med drugimi trenirah tudi takšni igralci, kot bivši elan Triestine Scarafoni (Cesena), Pin (Ancona), Biagioni (Foggia), Sardini (Reggiana), Ceramicola (Lecce), Ceredi (Pescara), Caruso (An-dria). Doohan brez pravih tekmecev Biaggi najhitrejši v četrtlitrskem razredu DONINGTON - Svetovni motociklistični prvak Michael Doohan je bil tudi na prvem treningu pred veliko nagrado Anglije najhitrejši. Vendar tokrat Doohan, ki je v lovu za svojo šesto zmago v letošnji sezoni, ni bil preveč prepričljiv, saj so razlike med vodilnimi majhne. Znova je bil tik za njim Daryl Beattie, ločile so ju le štiri desetinke. Doohan je po treningu povedal: »Poskušali smo z različnimi gumami, z različno višino motocikla smo si Želeli zagotoviti Cim boljšo vodljivost in s tem tudi občutek. Honda ni ravno najbolj primerna za tukajšnje dirkališče.« Sicer pa Donington Park ni ravno Avstralcevo priljubljeno dirkališče, a je vseeno obljubil, da ni prišel na Otok, da bi izgubil. Dirka ne bo zanimiva samo zaradi dvoboja dveh Avstralcev, pac pa tudi zaradi Američanov in Italijanov, ki si obetajo zmago. Nekdanji svetovni prvak v superbiku Scott Russell je na Doningtonu zmagal že petkrat v zadnjih dveh letih, medtem ko je Luca Cadalora na najvišji stopnici stal tu že štirikrat. Russell, bo tokrat šele tretjič štartal na dirki za VN kot zamenjava za Schwantza, je na treningu presenetil vse, saj je bil tretji najhitrejši. CetrtouvršCeni Cadalora je bil le 6 desetink počasnejši od vodilnega Doohana. Izidi - 125 ccm: 1. Pe-rugini (Ita, aprilia) 1:40.742 (143.761 km/h), 2. H. Aoki (Jap, honda) 1:40.749, 3. Raudies (Nem, honda) 1:41.265, 4. Tokudome (Ja, honda) 1:41.401, 5. Otti (Nem, aprilia) 1:41.419, 6. Sukata (Jap, aprilia) 1:41.580; 250 ccm: 1. Biaggi (Ita, aprilia) 1:35.122 (152.255 km/h.), 2. Waldmann (Nem, honda) 1:35.176, 3. Okada (Jap, honda) 1:35.722, 4. Bayle (Fra, aprilia) 1:35.735, 5. Hara-da (Jap, yamaha) 1:35.862, 6. Roberts ml. (ZDA, yamaha) 1:36.141; 500 ccm: 1. Doohan (Avs, honda) 1:33.701 (154.564 km/h), 2. Beattie (Avs, suzuki) 1:34.088, 3. Russell (ZDA, suzuki) 1:34.192, 4. Cadalora (Ita, yamaha) 1:34.318, 5. Criville (Spa, honda) 1:34.657, 6. Barros (Bra, honda) 1:34.746. (MAn) lllycaffe najel ameriškega centra Grega Posterja (210 cm) Tržaški košarkarski prvoligaš je izbral tudi drugega tujca Novi center II-lycaffeja bo 27-letni Kalifornijec Greg Poster. Visok je 210 cm, za sabo pa ima pet let nastopanja v ameriški NBA. Dve leti in pol je igral za VVashing-ton, sredi tretje sezone je prestopil v Atlanto, potem pa je branil še barve Mihvaukeeja, Chicaga in Minnesote. V sezoni 1993/1994 se je preizkusil tudi v Evropi. Igral je za grškega prvoligaša Pa-pagos, za katerega je v povprečju na tekmo dosegal 18,2 točki (51% v metu za dve točki, 45% v metu za tri točke in 81% v prostih metih), 14, 2 skoka in 2,1 asistenc. Poster bo v Trst dopotoval šele 6. avgusta, to je dva- najst dni po začetku priprav za novo sezono. Zbor igralcev Illycaffeja bo namreč že prihodnji torek, istega dne pa bodo s treningi pričeli tudi pri Cagivi iz Vareseja in Reyerju iz Benetk. Prvaku Bucklerju se nikamor ne mudi, saj bo priprave zaCel 5. avgusta, kot zadnji pa se bodo 6. avgusta začeli potiti pri cantuj-skem Poltiju. Pri Illycaffeju računajo, da se bo po Posterje vem najetju povečalo povpraševanje po sezonskih izkaznicah, ki jih je mogoče dobiti na sedežu kluba v Ul. Lazzaretto Vec-chio 2 po sledečem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 9. do 13. in od 16. do 19. ure ter v torek in petek od 10. do 17. ure. Obvestila SABLJANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V HAAGU SD KONTO VEL Odbojkarski odsek organizira tečaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. Tečaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kontovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja je prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, tel. 213783 ali pri odbornicah društva. SD KONTOVEL priredi danes, 22. tm., košarkarski turnir 3 : 3 s pričetkom ob 17. uri. Vpisovanje še danes pri blagajni športnega praznika na Proseku. SK BRDINA sporoča, da se suhi treningi nadaljujejo vsak torek in četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Brdini. ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SD POLET in Hokej Trieste organizirata mednarodni turnir v hokeju na kotalkah ”Alpe-Adria", dAnes 22. in jutri 23. t.m. na kotalkališču na Repentabrsld utici na Opčinah. Vabljeni. Romunka pred tremi Italijankami HAAG - Italijanke so na svetovnem sa-bljaškem prvenstvu v Haagu v floretu dosegle velik uspeh. Kar tri »azzurre« so se namreč uvrstile med prve štiri. Italijankam pa je ušla najžlahtnejša kolajna, ki jo je osvojila Romunka Laura Badea. V prvem polfinalu je bil na sporedu italijanski obračun: Trillinijeva pa je bila boljša od Bianchedijeve in je zmagala s 15:13. Romunka Badea pa je v drugem polfinalu odpravila Vezzailijevo z 18:5. V italijanskem taboru so si nadejah popolnega zmagoslavja in nestrpno čakali na finalni obračun, v katerem je bila Trillinijeva favoritinja. Ze po prvih potezah finalnega dvoboja pa je bilo jasno, da Italijanka ne bo imela lahke naloge. »Azzur-ra« se je Romunki enakovredno upirala do izida 10:10, nato pa je povsem popustila, Badea je povečala izid na 14:10 in nato sklenila dvoboj z zmago s 15:12. Ne glede na to, pa so Itlaijanke včeraj v te) disciplini dosegle svoj zgodovinsk* uspeh. VRSTNI RED (ZENSKE): 1. Badea (Rom), 2. Trillini, 3. Bianchedi in Vezzah (obe Ita). Med moškimi je v floretu zmagal Ru^ Cevčenko, ki je v finalu zanesljivo s odpravil Spanca Guerro. VRSTM RED (MOŠKI): 1. Cevčenko, 2. Guerra (Spa), 3. Gregory (Kuba) in G0- lubicki (Ukr). Italijanska sabljaška reprezentanca pa se včeraj ni uvrstila med prve štiri na tenj prvenstvu. »Azzurri« so namreč izgubn v odločilnem srečanju z Madžarsko, p0" tem ko so vodih z 31:24. V odločilnei11 dvoboju posameznikov je Madžar KovacS premagal Italijana Sandra Cuoma in tako so sanje Italijanov po osvojitvi ene izmed kolajn splavale po vodi. ______LOKOSTRELSTVO / JUTRI »1. turnir Fifa Naš Prapor« v Sovodniah V okviru Športnega praznika SD Sovodnje bo lokostrelski odsek Našega prapora jutri na sovodenj-skem nogometnem igrišču priredil »1. turnir Fita Naš prapor«. Za nastop na tem tekmovanju se je doslej prijavilo 50 tekmovalcev vseh starosti iz naše dežele, Veneta in Slovenije. Tekmovanje sodi v sklop koledarja italijanske lokostrelske federacije. Po pregledu orožja se bo turnir zaCel ob 9. uri. Zjutraj bo na sporedu serija strelov na 90 oziroma 70 metrov oddaljene tarče (skoraj od enega do drugega konca igrišča...), popoldne, od 13.30 dalje, ko bodo na igrišče stopili tudi najmlajši, pa bodo streljali še na razdalji 50 in 30 metrov. »2e lani smo v Sovodnjah imeli demonstracijo lokostrelskih veščin, letos pa smo se odločili, da v okviru praznika SD Sovodnje priredimo pravi turnir, saj imamo zelo dobre stike s sovodenjskim društvom,« nam je povedala »duša« lokostrelskega odseka Našega prapora Zdenka Ferlat. Goriško društvo v telovadnici Kulturnega doma že osem let prireja mednarodni dvoranski turnir, organizacije turnirja Fita na odprtem pa se loteva prvič. Število prijavljenih tekmovalcev ni veliko (a danes in jutri se jih bo verjetno vpisalo še nekaj), razlogov pa je več. Turnir je namreč še nepoznan, marsikdo je na počitnicah, vrh vsega pa se v Bohinju istočasno odvija tradicionalno lokostrelska šola Lokostrelske zveze Slovenije, na kateri se vsako leto zbere večina ljubiteljev te panoge iz Slovenije, pa tudi iz zamejstva. Nas prapor bo na svojem turnirju nastopil s šestimi tekmovalci, med njimi pa se bo za visoko uvrstitev med elani prav gotovo potegoval tudi Joško Kuzmin, ki je tudi na nedavnem tekmovanju v Tolmecu, kjer je osvojil 4. mesto, dokazal, da je v dobri formi. Zaradi močnega vetra sicer ni dosegel kdove kako odmevnega rezultata (1142 točk), daleč najboljši med vsemi nastopajočimi pa je bil na razdalji 30 metrov, s katere je dosegel vsega spoštovanja vrednih 323 točk. MALI NOGOMET / MEMORIAL GRILLO Danes na Vrhu sklepni srečanji V velikem finalu Rupa Peč-Tipana Rupa Peč in Tipana sta se na turnirju v malem nogometu za memorial F. Grillo, ki se odvija na Vrhu, uvrstila v današnji finale. Moštvi sta si prislužili finale z zmagama nad San Martinom z 1:0, Tipana pa je premagala Elfit Calipso celo po 7-metrovkah. Obe tekmi sta bili zelo napeti in izenačeni, kot sicer kaže končni izid. Rupa Pec je odpravila San Martino z zadetkom, ki ga je v 7. min. drugega polčasa dosegel Edi Sambo. Na drugem polfinalu pa so bili nogometaši Tipane prisebnejši pri izavajanju enajstmetrovk. Na obeh polfinalnih tekmah je odlično sodil Clau-dioUlian. POLFINALNA IZIDA Rupa Peč - San Martino 1:0 STRELEC: Sambo. RUPA PEC: Mastroianni, Caporale, Agosto, Devetta, Sambo, Marco Gulin, Mau-ro Gulin, Juren, Ferfolja, Pinna. SAN MARTINO: Ales-sandro Sabini, Davide Sabini, Davide Visintin, Kovic, Clemente, Federico Visintin, Cottah, Gandin, Enrico Visintin. Tipana - Elfit Calipso 3:2 po 7-metrovkah TIPANA: Martinis, Sica, Vidoni, Noacco, Rusalen, Cormons, Floridi, Dose, D. Noacco, Valaz. ELFIT CALIPSO: Buri-no, Lestani, Bertolutti, Can-dussi, Trevisan, Catalano, Cimbaro, Valdemarin, Furlan, Zorzin. Turnir se bo končal drevi z obema finalnima tekmama. Ob 20. uri bo tekma za 3. mesto San Martino -Elfit Calipso ob 21. uri pa bo veliki finale Tipana -Rupa Pec. Sledilo bo nagrajevanje. MALI NOGOMET / V TREBCAtl V današnjem finalu se bodo pomerili »avtoprevozniki« Finale na turnirju v malem nogometu, ki ga prireja SD P11 moreč v Trebčah, bo med »avtoprevozniki«. Po zelo napetih in izenačenih polfinalnih tekmah sta se namreč v finale za 1. mesto uvrstili ekipi Autotrasporti SkaD" in Adriatrans. »Škabarji« pa so Falegnamerio Canziani sprava na kolena šele po izvajanju sedemmefrovk, medtem ko se je ^ gulami del tekme končal izenačno z 2:2. Vse je kazalo, da bodo za določitev zmagovalca tudi na drugj polfinalni tekmi potrebne 7-metrovke, saj je bilo še nekaj niiBu pred koncem regularnega srečanja stanje izenačeno 2:2, pn 12 vajanju 7-metrovk pa so bili prisebnejši nogometaši Adriatra11 sa. Autotrasporti Škabar - Falegnameria ranziani 6:4 po 7'ine' trovkah (2:2) AUTOTRASPORTI ŠKABAR: Nebetz, Purič, Man. Tramp115' Mar. Trampuš, Žagar, Guštin, Suc, Majcen, Fadda, Škabar. FALEGNAMERIA CANZIANI: Leone, Castro, R. Leghiss3' Finessi, Santi, Canziani, M. Leghissa, Pitacco, Škamperle, Mul' SODNIK: Fonda. Adriatrans - Bani, Ferlugi, Grad 4:2 ADRIATRANS: Cocevari, Calzi, Sedmak, Tome, D. Fond3’ Milkovič, Tognetti, D’ Andri, Grgič, Vrše. ,,, BANI, FERLUGI, GRAD: Bellafontana, Černe, Leone, J’ Kalc, R. Kalc, D. Ferluga, E. Fonda. Castelli, M. Ferluga, R-ti, D. Vidah. SODNIK: Gropazzi. , Sinoči je bil finale za 3. mesto, drevi ob 19.30 bo veliki fin" med ekipama Autotrasporti Škabar in Adriatrans, jutri pa bo sporedu nagrajevanje. ■ . - : [SLOVENIJA Biljana ^anke in 26. julija ob 21. uri: G. Verdi: °Pera TRUBADUR. Koprodukcija: Fe-sbval Ljubljana, Landes Theater Sal-2burg; Arena di Verona in Hrvaško na-r°dno gledališče Ivana pl. Zajca, Reka. K^or je vsa Španska dramatičnost v svojem bi-^ dramatika usode, se temu ni mogel upreti ^di G. Verdi v svojem Trubadurju. S primesjo ci-^ke krvi v zgodbi Trubadurja plačuje davek trdoživemu ljudskemu verovanju, »da se pot preli-te krvi mora prehoditi do konca«. Ljudska, cigan-ska vera pa je tiranska že v primeri s Čudežno P^destinacijo vsa zemeljska, konkretna, oprta na ^ krvi, ki še ni zamrl. V Trubadurju predstavlja-^ taisti življenjski nagon, ki kolje v človeku in ^oilji, Grof Luna in Azucena. cankarjev dom ‘‘k Julija ob 20. uri: OB LETU OSOREJ: Režija Boris Ko-igrata Polona Vetrih in Ivo Ban •IJTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ^ Času od 21. do 30. 7. se bomo udeležili °sniega mednarodnega lutkovnega festivala pESTlVAL INTERNACIONAL DE TEATRO, MENICO 95' v Mehiki. CELJE PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL IZOLA Dvorišče OS Danteja Aligherija v Izoli vas vabi 23., 24. in 26.7. 1995. ob 21.30 na Črno komedijo DuSan Mlakarja SELITEV. KLOVNI Sobota, 22.7.1995., v Izoli ob 21.30, Fride-rich Karl VVaechter/Milan Dekleva. Slovensko mladinsko gledališče, 1995, komedija Klovni, režija: Eduard Miler, igrajo: Janez Škof, Olga Kacijan idr. Milerjevi klovni so ustvarjalni dialog s Klasičnimi klovnskimi točkami Tristana Remyja, s Solo za klovne Friedricha VVaechterja in s Klovni Milana Dekleve. GORNJA RADGONJA SPLAV NA MURI V nedeljo 23. 7. ob 20.15 bo predstava LJUBEZNI IN MORJA VALOV, režija: Markuš Hochholdinger, igrata: peter Laher, in Juri Tanay. furlanija-juluska krajina IgST gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich jdednarodni festival operete 1995 anes, 22. t. m., ob 20.30 premierska predstava pPerete »Sissi« Fritza Kreislerja. Dirigent Guerrino ■uber, režija Gino Landi. enovitev jutri, 23. t. m., ob 18. uri. dodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvo-^tte Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00. T^d sv. Justa torek, 25. t. m., ob 21.30 nastop rock skupine ?fau Mau. Prodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži v m' v Primem slabega vremena bo koncert v gledališču Mlela. jUNlčUA ostaja Topolove ^es, 22. in jutri, 23. t. m. Praznik sv. Jakoba; v Liesi «Senjam beneške pesmi«; v Klodiču razstava »Benečija v miru in vojni«. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al cinema (1917-1945)« ; Trg Matteotti: danes, 22. t. m., ob 18.30 folklorna predstava; Univerzitetni park: do 30. t.m. gledališka predstava »Verso Tebe«. ŽTANDREŽ Na dvorišču Kulturnega doma »A. Budal« (Ul. Montello 9) bo v Četrtek, 27. t. m., ob 21. uri poletna gledališka predstava »Srečanje« tržaškega avtorja in režiserja Marija Uršiča. Nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč. Za rezervacijo in informacije: Kulturni dom Gorica (Ul. Brass 20) -tel. (0481) 33288). koroška ^SBISElv Gradu danes, 22. t.m., ob 18.00 -^lv žav za otroke s skakanjem, jahanjem na RjUijih; ob 20.00 - Glasba s plesom. ^SBCE: pri Florjanu bo danes, 22. t. m., »Osem , ob 14. •‘U.OO - Predstavitev monografije TUrc’ VogrC>>' pri Radisah bo jutri, 23. t. m. uri tekma koscev. 2ITARA VAS: v Ljudski šoli prireja SPD Trta jutri, 23. t. m., ob 20.30 poletni koncert. BILCOVS: pri Kosarju na Gori bo v soboto, 29. t. m., ob 20.30 koncert. Nastopili bodo »Klapa Trogir« iz Splita, »VVilii-Agaton-Trio« in »Vaščani pojo«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj Proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo Prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo preje-1 tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki Ph bodo po razstavi vrnili. Rok za odda-1° je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662. PLESNA KOLONIJA PIRAN Plesna kolonija je namenjena vsem plesalcem, pedagogom in ljubiteljem plesne umetnosti, ki so starejši od 10 let. Program vsebuje: balet, sodobno plesno tehniko in jazz. Vodil jo bo gospod Igor Jelen. Kolonija se začne v ponedeljek, 21. avgusta in se konca 29. avgusta. Informacije in prijave: Studio za ples Celje, tel. 063 / 453 440 furlanija-juluska krajina Trst ‘Atusei di sera« (VeCer v muzejih) torek, 25. t. m., ob 20. uri bo v Mestnem Muzeju italijanskega risorgimenta (Ul. vKV Maggio 4) predavanje dr. Tullie Cata-®n- Sledilo bo predvajanje filmov »I Mille di aribaldi« in »II soldatino di piombo«. V torek, 1.8., ob 20. uri bosta v Rižarni predavala dr. Tullia Catalan in dr. Stefano Fat-torini. Sledila bosta filma »L’uomo del ban-co dei pegni« in »II Grande Dittatore«. Z nastopom madžarskega ansambla Antala Sza-laia (na sliki) se bo jutri zvečer zaključil letošnji Mittelfest, ki je posebno pozornost namenil tudi madžarski glasbi, ljudski in umetni. GLASBA SLOVENIJA MPNAROOMHSnVAL KRIŽANKE AVDITORIJ PORTOROŽ COUNIKT H POIK GLASBE MOSTEC Sobota, 22. julija: OOUNTRIOOCTAIL, Slovenija, ob 14. in 2120, TEARSLDFTERS, Hrvaška, ob 14.. in 20.30, JOE SUN, ZDA ob 17., DALLAS, Lfr-vaska, obl8., MONTANA FLYERS, ZDA, ob 19.15. Nedelja, 23. julija: LECTAR OOUNTRV BAND, Slovmip, ob 14., JOHN AND WAYNE, Slovenija, ob 14.15, HDZIZ PRIJATELJI Slovenija, ob 15.30, BLUEGRASS HOPPERS, Stovaiija, 16.30, BEP-PE GAMMBETTA, Italija, ob 17.30, PLAVA TRAVA ZABORAVA Hrvaška, ob 18.30, ADI SMOLAR Slovenija, ob 20., OLD AMERKA, Italija, 21. V tode, 25. julija: vefla-kuberd® in pra: KU- BAN3ANOC1RAKERE Lfoana Hodukp Liane Renti. XXV. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE V torek, 25. julija 1995, ob 20. uri bo nastopila skupina KVARTA. 25. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KONCERTI GROBLJE V NEDELJO, 30. JULIJA 1995. OB 20. uri v baročni cerkvici sv. Mohorja in sv. Fortunata. Sobota, 22. julija 95, ob 21.00 AVDITORIJ Portorož- letno prizorišče, KONCERT ZABAVNE GLASBE: CRVENA JABUKA, SEVERINA, MAJA BIAGDAN, MASSIMO SAVIČ, MATEO CETINSKI. METUKA-GRAD Sobota, 22. julija 95, ob 21.00: nastop Vlada Kreslina in Beltinske bande. MOST NA SOČI PRI TOLMINU Sobota, 22. julija 95, ob 19.0ttRAVE m prostem do jutra: D.J.Umek,PrimusinGaby. SEVNICA Atrij sevniskega gradu: Sobota, 22. julija 95, ob 20.30: Ciganska glasba. M it—T k* 1 F — m m SLOVENIJA FJK MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER bo v nedeljo, 23. julija 1995. (ob ll.uri), organiziral javni vodstvi po 21. mednarodnem grafičnem bienalu v ljubljanski MODERNI GALERIJI. BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. MESTNA GALERUA. Mestni Iro 5 Razstava avstrijske umetnice KIKI KOGELN1K je na ogled do 14. avgusta MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno - informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DE-TALJ IN CELOTA. GALERUA AVLA. Trg republike 2 Razstava slik JOŽETA HORVATA - JAMJA in GORANA HORVATA, na ogled do 5. avgusta. GALERUA E6LURNA. Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled do 29. julija. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ, Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov MARIBOR POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR 100-letnici filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965. NOVO MESTO MALA DVORANA DOMA KULTURE Na ogled je razstava grafik dijakov Mestne sole za slikarstvo. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 PIRAN Razstava akademskega slikarja GALEBA BAIEEA na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Razstava slik KLAVDIJA PALČIČA je na ogled do 31. julija. NOVA GORICA Mali muzej I. svetovne vojne Banjsice vsak dan od 16.00 do 21.00 ure, sobota, nedelja od 12.00 do 21.00, v sredo zaprto. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenqui-st. Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5): Do 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Miramarski park-Konjusnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kiinsterlerische Po-sitionen aus Wien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30,16-19. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Grdine, caos e frattali«. REPEN V Kraški hiši je na ogled razstava lesnih izdelkov Mirka Guština. Urnik: ob delavnikih 18-22, ob nedeljah in praznikih 11-12.30,15-18. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroni-nijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Otto-cento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter VVeihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. TRST Trg Unita Koncerti na trgu: V ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 koncert mestne godbe Giuseppe Verdi v sklopu mednarodnega festivala operete. Večer bo posvečen musicalu s skladbami Bernsteina, Cole Porterja in Nina Rote. Orkester vodi Lidiano Azzopar-do. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 22. t.m., ob 22.45 »II sogni imperiale di Mirama-re«. Jutri, 23. t. m., ob 22.45 »Buona sera signor Lehar e bentornato a Miramare«. Trg pred stolnico Sv. Justa Jutri, 23. t. m., ob 21. uri nastop skupine Ensamble vo-cale polivox s predstavo »II dramma di Ognuno«. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal do 30. t. m. v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Danes, 22. t. m.: Koper: Noa & Gil Dor (Izrael), Frisanco: La sedon sal-vadie (Furlanija); Codroipo: Dordan (Irska); Krmin: Heather & Stuart (Nova Zelandija). Jutri, 23. t. m.: S. Giovanni al Natisone - Vlila Brandis: Noa & Gil Dor (Izrael), Heather & Stuart (Nova Zelandija). MAJANO V torek, 1.8., ob 21.30 bo na športnem igrišču koncert kantavtorja Biagia Antonac-cija. Vstopnice dobite pri UT AT v Pasaži Protti. JESOLO V petek, 4.8., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba. TV SPORED Sobota, 22. julija 1995 6 RAI 1 g? RETE 4 7.00 9.00 10.15 11.50 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.15 15.45 16.45 17.55 18.00 18.15 19.35 19.50 20.40 22.35 22.55 23.00 24.00 0.30 2.00 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše, risanke Gummi Film: Una gita domenica-le (kom., ZDA ’86) Mednarodni baletni maraton: Marco Spada (V. Ottolenghi, 1. del) Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Izžrebanje lota, vreme Dnevnik Aktualna oddaja o morju Linea Blu 7 dni v Parlamentu Dok.: Kvarkov svet Risanke: Darkvving Duck Izžrebanje lota Dnevnik Dok.: Življenje princa Toto (r. A. Orsi, 2. del) Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: Giochi senza frontiere - Igre brez meja Variete: V pričakovanju Miss Italije v družbi... Dnevnik Posebnosti TGl Dnevnik 1, horoskop in vremenska napoved Film: Rossini! Rossini! (biog., it. '90, i. P. Noiret, s. Azema, V. Gassman) Variete: Che combinazio-ne (’79, R. Pavone) RAI 2 6.30 7.30 8.15 9.00 10.55 11.30 12.15 13.00 13.40 13.45 14.30 16.30 16.35 18.10 18.45 19.35 20.20 20.40 22.30 0.50 V kraljestvu narave Nad.: Atto d’ amore Film: Salva la tua vita (dram., ZDA ’56) 10.00 Dnevnik Film: Pelle di rame (biog., ZDA ’51, r. M. Curtiz, i. B. Lancaster) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik in vreme Aktualno: Dalle parole ai fatti - Srečanja s.... Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Nam: I ragazzi del muret-to (i. L. Amato) Izžrebanje lota Film: Texas John il giu-stiziere (vestern, ZDA '65, i. T. Tyron, B. Lynn) Sereno variabile Nam: Hunter Vreme, dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: Set di morte (krim., ’93, i. M. Canefield, C. Masterson, V. Shilling) Proza: Quei figuri di tan-ti anni fa, 23.55 Genna-riello (E. de Filippo), vmes (23.40) dnevnik Vreme in nočni šport ^ RAI 3 6.30 8.00 9.30 10.20 12.00 12.05 13.25 14.00 14.30 18.50 19.30 19.50 20.30 22.30 22.55 0.35 1.05 Pregled tiska. Drobci Film: Donne e briganti (pust, It. ’50) Koncert: Sogno di una notte di mezza estate (1.) Film: Cirano de Bergerac (pust., Fr. ’46) Dnevnik Dok.: II carabiniere a ca-vallo (kom., It. ’61) Nam: Vita da strega Deželne vesti, dnevnik Sobotni šport: mali nogomet. Tour de France, 17.05 rally, tenis, atletika Vreme in dnevnik Deželne vesti Tour de France TV film: Superman - Nove dogodivščine Lois in Clarka (i. D. Cain) Dnevnik, deželne vesti Film: Un uomo una don-na e una pištola (dram., ZDA ’93, i. D. Lane) Dnevnik, pregled tiska, vreme Variete: Fuori orario 7.20 7.45 14.00 14.50 17.00 18.00 20.30 22.30 0.45 1.00 Nam: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.15 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Quando dico che ti amo (glas., It. ’67) Nan.: Donne pericolose Nad.: Dynasty, vmes (19.00) dnevnik, 19.30 nan. Love Boat Film: Giuro che ti amo (kom., It. '86, i. N. D’ Angelo, R. Olivieri) Film: Satyricon (kom., It. ’69, i. T. Aumont, U. To-gnazzi, D. Backy), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hitchcock ® CANALE 5 6.00 9.00 11.10 11.40 13.00 13.25 13.40 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.40 23.00 23.30 1.30 Na prvi strani Film: L’ ammiratrice (kom., It. ’83, i. A. Belle) Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Sobotni Beautiful TV film: Una barabina da salvare (dram., ZDA ’89, i. R. Zal, B. Bridges) Otroški variete Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Variete: Cuori e denari (vodi A. Castagna) Dnevnik Film: L’ Esorciccio (kom., It. '75, i. F. Fran-chi, L. Banfi, U. Lay), vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani ITAUA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti Šport studio Variete za najmlajše Film: Un fantasma per ja-sper (kom., Šved. ’92) Varieteja: Alla ricerca di Giffoni, 16.40 Benny Hill Šport: No limits Varieteja: Fanzine, 18.20 Bravissima Nan.: College Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Agente 007- Una cascata di diamanti (krim., VB '71, i. S. Con-nery, Jill St. John) Film: Pericolosamente insieme (dram., ZDA ’90) Fatti e misfatti # TELE 4 17.45, 19.30, 22.10, 0.00 Dogodki in odmevi Nan.: Il mio amico fantasma, 21.20 The Rookies (#) MONTECARLO 13.30 20.30 14.00 15.00 19.15 20.00 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Tour de France Športna odd. Ciclissimo Nogomet: Pokal Amerike Film: Amare con rabbia (dram., ZDA ’82) 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik fr” SLOVENIJA 1 09.25 09.35 09.50 10.00 10.20 10.45 11.35 12.10 13.00 13.05 14.25 14.50 15.30 17.00 18.00 18.05 18.40 19.13 19.30 19.50 20.05 20.55 21.05 21.50 22.00 22.30 23.20 Radovedni Tacek, pon. Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 29. oddaja, pon. Lisko Prgišče priljubljenih pravljic, 9/13 del lutkovne igrice, ponovitev Na smrt prestrašeni angleška nadaljevanka Koržiški škof, ponovitev Zgodbe iz školjke, pon. Gore in ljudje, ponovitev Poročila Večerni gost. pon.: Dr. Dušan Prevoršek Malo angleščine, prosim, pon. Tednik, ponovitev Štiri od, ponovitev filma Ostržkove prigode, 4/6 del italijanske nadaljevanke TV dnevnik 1 Mladi Picasso, 4/8 del španske nadaljevanke Fallerjevi, 24. del serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Strta srca II: 8. del francoske nadaljevanke Za tv kamero Ognjena moč, 4/10 del ameriške dokumentarne serije Ozare Poročila, šport Sova: Gangster, 18/22 del ameriške nanizanke Ženska in možicelj, francoski film (T SLOVENIJA 2 10.00 11.15 12.05 12.20 12.50 16.30 18.30 19.05 20.10 21.40 23.50 Mojstri pevci: Paata Burchuladze Strta srca II, ponovitev Turistična oddaja Sova, Brooklynski most, 16/22 Gangster, 17/22 del Športna sobota: Grand prix v atletiki, posnetek iz Osla Širjave Karaoke, razvedrilna oddaja Snubitvene zadrege, škotski film Sobotna noC: Novice iz sveta razvedrila Bossa nova, angleška glasbena lestvica Tour de France, posnetek A KANALA Ponovitve Klasična video glava Generacija transforme-rjev n, 9. del risane serije Dance Session, ponovitev Vreme Živeti danes, dokumentarna oddaja Splošna praksa, 31. del avstralske nanizanke Psihopatski policaj II, ameriški film Vreme Higghlander II, ponovitev filma Sladko maščevanje, erotični film II Koper 16.00 18.00 18.20 19.00 19.25 19.35 19.55 20.05 20.30 21.30 21.45 22.15 22.30 Euronews Slovenski program: poletni studio 2 Poperdata TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Cocktail V ospredju, avtor Bruno Agrimi Azzurro Quatidiano »Vela...diamo noi!« oddaja o jadranju Voditelja: Berti Bruss in Andro Merku Globusov tik tak Achtung baby! oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci Vsedanes Element zločina, danska kriminalka, 1984 Igrajo: Michael Elphick, Esmond Knight, Režija: Lars Vontrier (□HUP Avstrija 1 10.05 11.15 11.40 12.05 12.30 13.20 14.10 14.35 15.00 15.25 15.50 16.35 17.25 18.10 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 22.10 23.10 23.15 23.50 00.15 01.40 02.25 Nekoč je bil človek Duck Tales Kremenckovi Moje skrivno poletje Klic na pomoč Kalifornija Tekmeca, 2/17 del ameriške serije Katts & Dog Čudovita leta Blossom Miza za pet ljudi Parker Lewis Lewis in sin Macgyver Humano dejanje Superman Lois in Clark Melrose Plače Kup pepela Beverly Hills 90210 Hlepeč po ljubezni Milijonsko kolo Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani O, ti moja Avstrija Šport Cas v sliki Pardon Hale in Pace, skeCi Kartežanski suženj revak, ameriški zgodovinski film,1960 Klic na pomoč Kalifornija, ponovitev Melrose Plače, ponovitev ™pAvstrija 2 09.05 10.45 12.30 13.00 13.10 14.45 17.00 17.05 17.53 18.00 18.30 19.00 19.30 20.15 21.50 21.55 23.25 Nedelja v New Torku, ameriška komedija Nebeški ljubimec ameriška komedija, 1988 Helo Austria, Hello Vienna Cas v sliki Za prestol in ljubezen LaCni maček komedija Maxmiliana Vi-tusa posnetek predstaave, 1972 Cas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Šport Harald in Eddi Avstrija danes Cas v sliki, kultura Torkov storilec, nemška kriminalka, 1992 Cas v sliki K-9000, ameriška krimin-laka, 1989 Smrt je bila hitrejša, britanska kriminalka, 1990 Igrajo: Judson Scott in drugi iMma Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.35 Turistični napotki; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Novice, obvestila; 14.00 Glasbene želje; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 15.00 Zborobvska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman: Parnik Jesenice; 18.25 V pod-večer; 19.30 Opera: Sen kresne noči; 22.05 Poigra; 22.30 Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3-100,6-104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega Vala. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; i 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15-0® Redazione teen; 16-0 Modri val; 18.45 Rigatom- 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes: 10,15 Novice; 11.05 No-tranjsko-kraški mozaik- 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 RGL komentira; 16.30 O kulturi: 17.30 Angleščina, 19-15 Novice; 19.25 Vrerne- 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mire 24.00 Camera obscura. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri- 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pre' gled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12-00 Mali oglasi; -12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pasem tedna; 15.30 DO_-godkl In odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00- 14.00 Poročila; 17.00- 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska: 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17-12.05 Sestanek starejših: 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 0.00 RoboKakl; U 00 Preklop; 17.00 RO: Hamza El Din; 18.00 Radio Ropot!; 19.00 TB: AnthonV Braxton; 20.00 DJ gostje Radia Študent (člani & članice ljubljanske skupine Coptic Rainl). Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00- 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Musical; 9.15 Pravljični kotiček; 9.30 Operetne melodije; 10-10 Koncert operne glasbe- 11.30 Odprta knjlga: Moja Kitajska (K. Kjuder-12.), nato Orkestri; 12.00 Irska, lepa in tragična- 12.30 Slov. glasba; 13-20 Glasba po željah; 14-0 Deželna kronika; 14.10 naših prireditev, nato Glasba za vse okuse: 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 16.3 Evergreen; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: L. van Beethoven- 18.00 Satirični kabaret. Prežganka št. 2 (S. Verč ih B. Kobal); 18.40 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poroči-la.-lO.OO Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Mor ski val, Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. / KUHAJTE Z NAMI Sobota, 22. julija 1995 JEDILNIK ponedeljek zelenjavna enolončnica z žličniki, ocvrta jabolka v 0mletnem testu torek nadevana paprika, pire krompir, sladoled sreda telečja obara, ajdovi žganci Četrtek enolončnica z gobami, palačinke z marmelado, kompot Petek zeljnata solata s slanino, krompir v oblicah sobota porova juha, ocvrte sardele, krompirjeva solata Jedilnik za nedeljo Parmezanova juha, telečja pečenka z artičokami in Pečenim krompirjem, mmov narastek Parmezanova juha (za 4 osebe) Na maščobi prav svetlo prepražimo 3 dag moke in zalijemo z 11/2 1 juhe iz jušne kocke. Prevremo, dodamo 65 dag naribanega parmezana, vanjo zakuha-nio 6 dag riža. Začinimo s sesekljanim peteršiljem ter legiramo s 1/2 dl mleka in rumenjakom. Artičoke in mmov narastek pripravimo po sto let starem receptu M. Pleivveis. Za telečjo pečenko pa je najboljše pleče, ki ga samo nasolimo, počasi pečemo in pohvamo s sokom, ki nastane pri pečenju. ZAČIMBE Nepogrešljivi ščepec vonja in okusa Kumina - obvezna pri zeljnatih jedeh c Pripravila: Katarina LavS Kumina (carum carvi) je dveletna rastlina iz družine kobulnic. Sejemo jo od aprila do septembra na sončno lego, v malo gnojeno, vlažno zemljo. Kali na svetlobi. V prvem letu zrastejo le listne rožice, v drugem pa cvetovi in plodovi. Plodove pustimo dozoreti, v vlažnem vremenu jih poberemo in posušimo v pečici ter shranjujemo v zaprtih kozarcih. V kuhinji uporabljamo semenje, ki je srpaste oblike in temnorjave barve. Kumina je zelo dobra za prebavo in odpravlja napihnjenost, zato je zlasti primerna za pripravo težko prebavljivih živil. Ima intenziven okus in prijeten vonj. Nepogrešljiva je pri pripravi zelja in ohrovta, golaževe juhe in različnih mesnih klobas.Zelo dobro se kombinira s čebulo, česnom in poprom. Uporabljamo celo in zmleto. Zmleta ima veliko močnejši okus in vonj. Ohrovt s kumino Glavo ohrovta očistimo in operemo, razrežemo na osmine in izrežemo štor. Kose damo v osminko belega vina, posolimo ter potresemo z dvema žlicama nezmlete kumine. Posodo pokrijemo in dušimo približno eno uro. Malo pred koncem kuhanja dodamo na 70 g masti opraženo drobno sesekljano čebulo. Tako pripravljen ohrovt je odlična priloga svinjski pečenki. Sladko zelje v solati Na tanke rezance narezano zelje za nekaj časa potopimo v vrelo, slano vodo, ga odcedimo in pustimo, da se popolnoma ohladi. Iz kisa, sladkorja, drobno sesekljane čebule, soli in olja umešamo solatni preliv in ga zlijemo na zelje. Slanino zrežemo na drobne kocke, jo prepražimo, stresemo na solato, ki smo jo bogato potresli s kumino. S krompirjem v oblicah nam lahko služi kot samostojen obed. Kumina KOSILO V ENEM LONCU S. M. LIDVINA PURGAJ / GOSPODINJSTVO b starih kuharskih knjig za nove čase m Trikrat »da« za enolončnico, ki lahko nadomesti celo kosilo Prilagajamo jo lahko svojemu okusu - Pomembne so začimbe Enolončnica z gobami (za 4 osebe) V loncu kuhamo 1 kg na jtebelejše košče razrezanega ^onipirja, dodamo na listi-Ce narezane sveže ali suhe Sobe (30 dag svežih ah 4 dag ^uhih). Nekoliko pozneje b°damo 15 dag riža, lovorov in jušno kocko. Juho zgo-dimo s svetlim prežganjem, dosolimo, popramo, rahlo okisamo in zboljšamo s kislo ®netano. Namesto riža lahko uporabimo proseno kašo. Posta fižol Dan prej namočimo 30 dag fižola in ga naslednji dan z nekaj več vode pristavimo kuhat. Dodamo lovorov list, 30 dag suhega mesa ter drobno narezano ali na ribez naribano jušno zelenjavo. Ko se vse zmehča, zakuhamo polžke ali razlomljene makarone. Ko je enolončnica kuhana, vzamemo meso iz lonca, ga razrežemo na majhne koščke, dodamo malo svetlega prežganja, žlico paradižnikove mezge, noževo konico sladke paprike, po potrebi dosolimo, popramo in okisamo z vinom ali diša-vnim kisom. Zelenjavna enolončnica z žličniki Kilogram različne zelenjave (vzamemo primerno sezonsko zelenjavo, ki se kuha približno enako dolgo) zrežemo na enake koščke in jo kuhamo v malo osoljenem kropu. Na polovici kuhanja dodamo 40 dag na koščke razrezanega krompirja, enolončnico zgotovimo s prežganjem, izboljšamo pa z jušno kocko in muškatnim orehom. Zakuhamo majhne vodne žličnike, v katere smo vmešali žličko drobno sesekljanih zelišč (drobnjak, peteršilj, luštrek) ter izboljšamo z žlico kisle smetane in naribanim sirom, ki ga dodamo čisto na koncu. Dobro je vedeti Enolončnica je dobila ime po tem, ker jo ponavadi kuhamo v enem loncu. Vendar vseeno večkrat potrebujemo dve posodi, Ce že za drugo ne, pa zato, da pripravimo prežganje, prepražimo Čebulo ah meso. Enolončnico skuhamo ponavadi takrat, kadar je v hiši več dela; Cas kuhanja pa lahko skrajšamo, Ce kuhamo v loncu na pritisk (ekonom loncu). Dobro je vedeti: - če kuhamo katerokoli juho, računamo na osebo 3 dl, Pri enolončnicah pa 4 do 5 dl - da enolončnica lahko nadomesti celotno kosilo, Ce je v njej vsaj malo mesa, maščobe, zelenjave in dovolj živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate (krompir, riž, testenine ah žličniki) - Ce je enolončnica sestavljena, recimo, samo iz krompi- rja in mesa, je nujno, da poleg ponudimo še solato ali sadje - lahko jo pripravljamo po lastni domišljiji in prilagajamo svojemu okusu - upoštevati pa je treba tole: izberite živila, ki se približno enako dolgo kuhajo (živila z daljšim Časom kuhanja -recimo vampe, suho meso - morate prej obkuhati; živila s krajšim Časom kuhanja dodamo pozneje - enolončnice brez mesa nekoliko bolj zabelimo kot tiste z mesom - paradižnik dodamo vedno šele takrat, ko je krompir že mehak, sicer se ta ne skuha - skrbno pazimo na pravo kombinacijo začimb - solimo in popopramo jih raje manj kot preveč - enolončnico običajno postrežemo v skodelicah ah pa jo damo na mizo kar v loncu, da vsak vzame, kolikor hoče - poleg ponudimo svež kruh in drobno sesekljan peteršilj, ki še dodatno osveži enolončnico, hkrati pa si ga privošči vsak po svoji želji Tudi kuhariji so potrebne dobre bukve Vse se mika in lika na svetu - vse napreduje; tudi kuharija ne sme zaostati za umetnijami, svojimi sestricami. Dobro mi je znano, da je mnogo deklet, katere žele naučiti se varčno, slastno in okusno kuhati, in to ne le takih, ki se pripravljajo za doticne službe, ampak tudi takih, ki hočejo biti samostojne gospodinje. Tudi to vem, da bi marsikatera sedanja kuharica ali gospodinja rada znala boljše kuhati, kakor do sedaj zna. Kje pa hoCete, Ve vse, izuriti se v tej prav za prav ženski umetniji, za katero ste tako rekoC ustvarjene? Dve poti ste, ki Vas peljete do zaželenega cilja; djanska vaja na strani umetne kuharice in bukve, ktere je spisala dobro izurjena kuharica. Stemiti oba ta po-mocka, se ve, da je pa še boljše. Kakor vsem umetnijam, tako tudi kuhariji potrebne so dobre bukve. Ta pot, izučiti se kuharije, je odperta vsem, ki znajo brati. Takim, ki tega ne umejo, zaperti ste večidel obe poti in jim torej ni pomagati do kuharije. Toda takih je, hvala Bogu, čedalje menj. Da ne bi kmalu nobene bilo! Želja do napredovanja v kuhariji je tudi v slovenskih dekletih rodila željo po novih kuharskih bukvah, napredovanju primernih, in prav jaz sem bila od mnoge strani že mnogo let na-govarjana, da jih izdam. Dasitudi ne rada, vendar sem se udala, ne sebi, ampak slovenskim dekletom in gospodinjam na korist. Nate jih, tu so! V njih Vam popisujem 932 imenitnih in neimenitnih (navadnih) skozi in skozi okusnih, teCnih, zdravih in kar le moC varCno napravljenih jedil, in to po načinu, kterega mi je popolnoma poter-dila mnogoletna lastna skušnja. Moja želja in volja je bila, da so te bukve, kar je moč, pisane razumljivo tudi neuče-nim kuharicam, t. j. prav po domače. Dobro sicer vem, da slovenski pisatelji v čistejšem slovenskem jeziku pišejo svoje knjige in da bi kteri izmed njih lahko poslovenil kakove nemške ali drugih jezikov izvrstne kuharske bukve; ali na drugi strani sem pa tudi prive-rjena, da kuharskim bukvam še ne zadostuje zmožnost v jeziku, kajti kdor sam ne zna kuhati, lahko se mu pripeti, da ima jed, v najlepši besedi popisana, vso drugačno podobo v bukvah, vso drugačno pa na mizi. iz uvoda v »Slovensko kuharico ali na-vod okusno kuhati navadna in imenitna jedila«, ki jo je spisala in na svitlo dala Magdalena Pleivveis leta osemnajstodevetdese-tega. Artečoke po M. Pleivveis ArteCoke osnaži, na koncu malo odreži in v slani vodi malo skuhaj. Kozo potresi z drobno zrezanim zelenim peteršiljem in s Čebulo, postavi vanjo artečoke, pobesi jih še zgoraj s peteršiljem in z ribanim kruhom; potem razgrej sirovega masla, če imaš raji, pa olja, in jih s tem pošverkaj, pokrij jih, in pri ognji četrt me praži. Daj jih za prikuho ali okrog mesa na mizo. Rumov narastek po M. Pleivveis Deni v kozico 7 dekagramov sirovega masla, 7 dekagramov cukra, malo pomarančnega cukra za duh, 3 dekagrame moke, da se malo speni; prilij potem malo menj kot poldrugo libovo četertino kafe-smetane, ter mešaj na ognji, da se ti zgosti in je testo gladko. Potem deni v skledo, merzlo zmešaj in primešaj 4 rumenjake, od vseh 4 beljakov terd sneg in dve žlici ruma; deni v pomazano skledo in speci lepo rumeno. Toliko ga je za 5-6 oseb. Ker vam imam še povedati: prav po mojem popisu se ravnajte, t. j., vse po tej versti, kakor vam popisujem, natanko delajte, in gotovo se vam delo po všeci izide in vsaka jed bo dobro dišala njim, kterim kuhate. S. M. Lidvina, voditeljica Gospodinjske sole v Ljubljani, (1911) KUHARSKI SLOVARČEK-V, Z Vodna kopel Vodna kopel ali bain-marie je posebna posoda, ki jo ogreva para. Vanjo postavimo kuhano hrano, da ostane topla. V vodni kopeli pa kuhamo tudi občutljive jedi, da se zgoste (kreme, šodoje, omake itn.). Zgoščevanje jedi Juhe, omake, zelenjavo in podobne jedi moramo večkrat zgostiti. Uporabljamo prežganje, ki pa ga v sodobni prehrani nadomeščamo z drugimi kuharsko-te-hničnimi pripomočki: 1. Podmet: Gladko razmešamo nekaj moke z majhno količino mrzle vode in s tem jed zgostimo. 2. Francosko maslo ali maslene kroglice: V kroglico surovega masla, debelo kot oreh, vgnetemo toliko bloke, kot je maslo sprejme. Nato damo kroglico v ju- ho, omako ah enolončnico, ki jo želimo zgostiti. Kroglica se lepo razpusti, ne da bi se naredile iz moke grudice. 3. Nariban krompir: Zelenjavne juhe in enolončnice, nekatere mesne omake in podobne jedi zgostimo, Ce drobno naribamo vanje malo krompirja, ki se v kratkem Času razkuha, jed zgosti in ji tudi izboljša okus. 4. Drobtinice: nekatere jedi zgostimo tudi s finimi, belimi drobtinicami, na primer obare, omake, različne nadeve. 5. Bešamel: Prežganje iz masla in moke, ki ga zalijemo z mlekom. Moka ne sme porumeneti. 6. Dietno prežganje: Moko prepražimo brez maščobe in jo zalijemo najprej z mrzlo vodo, nato še s toplo. Prežganje dobro stepemo, da postane gladko, nato naj vre še 15 do 20 minut, preden z njim zgostimo jedi. Artičoke z zelenjavo ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sobota, 22. julija 1995 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Nekoliko mrakobni boste, vendar vas to ne bo pretirano skrbelo, saj se boste tolažili z mislijo, da po vsakem dežju posije sonce. Vaše bo zasijalo zelo kmalu. BIK 21.4-20. 5™ V želji po obvladovanju življenja se boste poglabljali v literaturo, ki naj bi vam pokazala način za odpravo notranje navlake, vašega edinega resničnega sovražnika. DVOJČKA 21.5.-21.6.: S svetlimi očmi boste zrli v nekaj, kar si takega pogleda sploh ne zasluži. Pogled se vam bo zbistril šele v trenutku, ko se boste opekli z lažnim sijajem nerealnih želja RAK 22. 6. - 22. 7.: Prepričani boste, da nekdo prefinjeno manipulira z vami, zato boste vseskozi v obrambni drži. Ker boste zaradi tega se bolj občutljivi, bo manipulator imel zelo lahko delo. LEV 23.7. - 23.8.: Nekdo vas bo povabil na izlet v deželo, kamor si sami nikdar ne bi upali. Sprejmite povabilo in se prepričajte, da je strah pred neznanim strah pred ponovitvijo znanega DEVICA 24 8. • 22. 9.: Vaša svojeglavost bo nekomu začela razjedati živce. Ne odpovedujte se svoji glavi zaradi glav, ki razmišljajo o tem, kako zapolniti svojo praznino s pokornostjo tujih. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zaradi vaše pretirane nezaupljivosti se vam ne bo upal nihče prav približati, zato boste vseskozi bolj afi manj osamljeni. Pogoj zaupanja drugim je zaupanje vase. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Izjemno prodorni boste, zato boste zlahka prebrali namene tistih, M za vašim hrbtom kujejo načrte, ki na vašo škodo godijo zlasti njim. Ni potrebe po kaznovanju. STRELEC 23.11.-21.12.: Vaš ljubezenski apetit bo naravnost nenasiten, zato boste neutrudno šar-mirali in izzivali znake odobravanja. Vaš trud bo poplačan z užitki, kakršnih si ne zaslužite. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na vsak način boste hoteli razplesti klobčič, ki se bo pojavil v vašem ljubezenskem gnezdecu, vendar vam bo uspelo le v meri, ki jo bo določil partner. VODNAR 21.1.-19.2.: Odnosi z ljudmi, Id jih poznate do potankosti, vam bodo zaceli presedati. Zaželeli si boste novih poznanstev, takih, la vas ne bodo spominjala na travme s starimi. RIBI 20. Z - 20. 3.: V trudu po izpolnitvi prostega Časa ne boste izbirali sredstev. Počenjali boste tudi tisto, kar ste doslej pri drugih obsojali, Ceš da so preveč otročji in perverzni. KRIMINAL V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE New Orleans izgublja sloves mesta z največ umori Žarišča kriminala so predvsem velikanske stanovanjske četrti Turistična metropola New Orleans v ameriški zvezni državi Louisiana bo očitno izgubila sloves mesta, v katerem se zgodi največ umorov v Združenih državah Amerike. V prvi polovici leta 1995 so po policijskih podatkih registrirali 187 umorov, v istem časovnem obdobju preteklega leta pa jih je bilo 230, kar predstavlja skoraj dvajsetodstotno znižanje. Mesto jazza in za Zdru- imelo s 47 umori na sto ti-žene države eksotične fran- soč prebivalcev žalosten re-cosko-kreolske kuhinje se kord mesta z največ umori že nekaj let spopada s svojo v državi. New Orleans je slabo podobo. Leta 1994 je vodil pred Richmondom, glavnim mestom zvezne države Virginije (38 umorov), in zveznim glavnim mestom VVashingtonom (35 umorov). Visoka stopnja nasilja je v New Orleansu v preteklem letu privedla k spremembi mišljenja glede kriminala. Po čedalje ostrejših kritikah korupcije in slabega vodenja policije so po- skusih na novo. V oktobru 1994 je čuvarje reda petsto-tisočglavega mesta prevzel novi šef policije Richard Pennington. Kot prvi ukrep je Pennington zaukazal izboljšanje izobraževanja policistov. »Uslužbenci so v tem času poštah bolj agresivni, delujejo dejavno in ne le pasivno,« je dejal predstavnik pohcijske uprave v NeW ® leansu. »Aretirajo več ^ čincev in pojasnijo v umorov. Na ogroženih P0-dročjih, na primer v stač0 vanjskih naseljih, stanoval poznajo pohciste po imeD^ Lahko opozorijo na pre^. pčevalce z mamili in Pl. tem vedo, da bodo osta* anonimni.« V velikansk stanovanjskih kompleksih New Orleansu, ki so tak kot povsod po Združen1 državah žarišča kriminal®’ je število umorov na sto 0 soč prebivalcev v prvi pol0-vici leta padlo s 25 (leta 1994) na 4. »Turisti so bili v Ne^ Orleansu pravzaprav vedn varni,« pravi predstavni policije. »Nasilna dejanja 5° se vedno dogajala predvsem v problematičnih četrtih-8 Očitno ima prebivalst^® medtem spet več zaupan) v policijske enote kot pred enim ali dvema lel° ma. Tudi v drugih amen ških velemestih je sodelov® nje med meščani in pob® sh eno od ključev za nap6" šen upad zločina. Zanim® nje javnosh se zdaj seli v v®" lemesto Forth VVorth v se vernem Texasu, kjer neob® rožene skupine mešCanov ponoči patruljirajo v mn° gib mestnih soseskah, p®1 cija pa je namestila oddelk v stanovanjskih četrtih, n® kupovalnih centrih in 50 lab. Vendar si v New 0»®" ansu še ne smejo oddahnip-Tudi v prvih šestili mesečin leta 1993 so namreč bele® manj umorov, v drugi p0* vici pa je število umor0, dramatično naraslo. Ciklu valov nashja so težko raž0 mljivi, priznavajo strok vnjaki. Joeig Dettmer, dp® SKANDINAVSKA KRIŽANKA 323 FR. SKLADATELJ (CAMILLE) NASILNA ZENSKA GL. MESTO ARMENIJE GLASOVNA PRVINA NEMŠKI TEOLOG (MATTHIAS) RIMSKA DVE AFRIŠKA ANTILOPA GLAVNO MESTO ITALUE GRŠKI MITOLOŠKI JUNAK V USODO VDANA ZENSKA AVTOR: LUKA PIBER REŽISER BOLOGNINI TV ZASLON DOMAČIJA MANJŠA PTICA AMER. PISATELJICA IME NOTE PISEC (SLABŠI) KRANJSKI GOSPODAR- STVENIK (FRANCI) OKRASNA P0S0D0VKA NAJBOUŠA TENIŠKA IGRALKA MAJHEN MEDVED ZRAČNA PROGA DEUVKA NA AKORD VIETNAMSKA LUKA GRAFENAUER AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA KLICA IZDELOVALEC SIDER KOVANEC SKAND. M. IME SEBICNEZ ŠPANSKI REŽISER (CARLOSI BAKER IGRA S KARTAMI BELO VINO ŠTUKELJ MESTO V LACIJU DOSTOJAN- STVENIK VSPARTI NAOČNIKI ZANIKRN PES GLAVNO MESTO FRANCIJE MOŠKI POTOMEC TURSKO LUDSIVO POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENUI RADU MUSLIMANSKI BOG SPELA PRETNAR DEL KOPRA ST. VOTLA MERA VISOKA IGRALNA KARTA NORVEŠKO MESTO SL. POET (JOŽEFI SNOP LANU DELEC ZNABOJEM MIRNO STANJE RADIKAL IZ OGLJIKA IN VODIKA SREDISC- NICA OLGA KACJAN RDEČA KOVINA BISMUT ZIMBAB. POLITIK (JOSHUA) SITASTA KOST SPANSKI DRŽAVNIK ITAL. RODU KRAJ V JUŽNI POLJSKI GEOLOŠKA DOBA MUZIKAL LASJE V ORIGINALU SPONA •Z3A ‘HlVh •gvitd ‘INOH38lV ‘\OthS 'vivtua^5 ‘1113 'V3VA3 ‘3VS3sI ‘OlfiO ‘SV ‘dS ‘130° ‘tandh1 ‘tdS 'aoJ3 ‘N031 ‘VHV3V0 ■vsnvs ‘3gA0N "TVH ‘M Vit -mHi trto ‘VN^1 ‘vliNn°aaV ‘jia^aaAd3^ ‘avra idd3is :ouAEJOpoA OGROŽENE ŽIVALI In memoriam krokarju Ludviku Kruta usoda prijaznega črnega ptiča približno tremi meseci je nekje na Pohorju iz gnezda l,. el mladic krokarja in si poškodoval nogo. Tisti dan je ptic i M vsemu imel srečo v nesred, saj ga je nekdo odnesel, in tari prepredi, da bi postal večerja živalskim nočnim roparjem. r1®1« krokar je postal Ludvik, kot so ga poimenovali v njego-6111 novem domu Pri Povodnem možu ob Ljubljanid. Gostilniški gostje so se dan zabavali ob njego-r1 vragolijah in lahko zares a blizu opazovali to sicer ^titeno ptico, ki se ji v na-lahko približaš kvecje-u na petdeset metrov. Se rSebej zanimivo je bilo ta-p]; ko se je v Ludviku pre-udil nagon po letenju in se f ^Cel učiti. Ptic namreč ta- 0 rekoč ni bil v ujetništvu, ™ Pa se je prosto sprehajal aokrog. Potem je nekega r6’ ko se mu je posrečilo, 1 je premagal strah pred S?bino in ob vzletu ni veC s idiom zaril v tla, odletel. Menih so, da ga ne bo veC nazaj, toda krokarji se zelo navežejo na ljudi. Ludvik se je tako naslednje popoldne vrnil, moker, da je kar teklo od njega. Usedel se je v kot in se dva dni ni premaknil. Potem so mu izleti po Lu-bljani postali vsakodnevna navada, navadili in vzljubili pa so se ga tudi ljudje. Nad njim se je pritožila le soseda, CeS da ji kljuva paradižnik. Nekateri so mu octali tudi, da hodi po avtomobilih, toda Ludvik ni mogel hoditi po gladkih površinah, ker je vedno padel na nos. Ludvik je sicer zabaval tudi pacientke bližnje porodnišnice, ki so mu, da bi ga privabile medse, nastavljale hrano. Navada, da se ne hrani le doma, pa ga je stala življenje. Tako je pred dobrim tednom dni priletel v Povodnega moža, se odvlekel v kot in se ves dan ni premaknil - tudi jesti ni hotel. Naslednje jutro so ga odpeljali na veterinarsko kliniko, kjer je zaradi notranjih krvavitev v Čakalnici poginil. Diagnoza: zastrupitev s strupom za podgane. Kruta usoda ptica, ki sicer lahko živi osemdeset let. Krokar (Corvus Corax) sicer po vsej Evropi spada med ogrožene živalske vrste, varuje pa ga tudi vvashing-tonska konvencija iz leta 1972. Pri nas varstvo ogroženih živah ureja Uredba o za- Ludvik je svoj novi dom našel pri Povodnem možu ob Ljubljanici (Vse fotografije: Boban Plavevski) varovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993, ki med drugim predpisuje, da vsakdo, ki zastrupi ogroženo žival, plača kazen v višini najmanj 50 tisoC tolarjev. Uredba tudi predpisuje, da mora najditelj poškodovanih zavarovanih živali o najdbi obve- stiti pristojno strokovno organizacijo, ki odloči o oddaji take živah v azil. Jana Vidic iz Uprave RS za varstvo narave pravi, da tak azil v Sloveniji deluje približno pol leta. Najdete pa ga v ljubljanskem živalskem vrtu. Njegov namen naj bi bil poškodovano žival Cim prej usposobiti za samostojno življenje in jo vrniti v naravo. Druga možnost je, da bi ji našli drugi dom na primer v živalskem vrtu, Ce pa tudi to ni mogoCe, potem žival čaka evnatazija oziroma usmrtitev. Toda izkušnje so pokazale, da navadno ne vemo za obstoj azila. Ker pa imajo ljudje radi Cim manj »opraviti z raznimi organi«, se na azil redko kdaj obemejo, Cedtudi vejo zanj. Mnogi pa tudi ne bi pristali na to, da je žival za rešetkami. Država sicer lahko predpise varovanje ogrožene živalske vrste, toda njena resnična zaSCita je odvisna od kulture tistih, ki jo ogrožajo. Ludvik, Čeprav so ga tisti dan, ko je padel iz gnezda, rešili pred prezgodnjo smrtjo, le-tej ni mogel pobegniti. S svojo svobodo sredi mesta pa je vendarle prinesel del že pozabljenega stika z naravo. Lahko bi bilo tudi drugače. V tujini za to, da približajo ogrožene živalske vrste ljudem, da jih naučijo ljubezni do živali poznajo tako imenovano inštitucijo »posvojitve živali«. To pomeni, da lahko posameznik ah določena organizacija »posvoji« žival, ki sicer živi denimo v narodnem parku. Vsak mesec plačujejo neko vsoto za njeno vzdrževanje. Njeni skrbniki pa jim v zameno pošiljajo njene fotografije in jih obveščajo o njihovem življenju. Pri Povodnem možu pa ljudje, ki do zdaj o krokarjih niso vedeli ničesar, Se kar sprašujejo: »Kje je Ludvik?« Mateja Bertoncelj ODLOMEK IZ ROMANA, KI BO IZŠEL PRI ZALOŽBI DZS Michael Crichton Konga eei Kljub velikim razlikam pa so odprave doživele podobno usodo. Tako kot Stanley so tudi Američani izgubili dve tretjini svojih ljudi. Iz džungle so prišli ravno tako obupani in izmučeni kot Stanleyjevi možje stoletje poprej. Enako kot Stanlev so Prinesli s seboj neverjetne zgodbe o kanibalih in pigmejcih, o propadlih džungelskih civilizacijah in o pravljičnih izgubljenih zakladih... M.C. Kraj kosti V kongoskem deževnem pragozdu je napočila zora. Bledo sonce je pregnalo jutranji hlad in vlažne meglice ter razodelo velikanski tihi svet. Ogromna drevesa z debli Stiridestih Čevljev v Premeru so se dvigala dvesto Čevljev visoko. Razprostirala so svoje gosto listnato pregrinjalo, zakrivala nebo in nenehoma cedila vodo na da. Z drevja so visele prepletene zavese sivega mahu, vzpenjalk in nan; iz debel so brstele zajedalske I °rhideje. Pod drevesi so rasle od vlage lesketajoče se praprotnice, visoke za moža, in zadrževale vlažno meglo. Tu in tam se je pokazala kaka barvna pega: rdeči, smrtonosno strupeni tmicasti cvetovi in cvetovi modre ovijalke, ki se odprejo samo v zgodnjem jutru. Toda na splošno je dajalo rastlinje vtis ogromnega, neizmernega sivozelenega sveta, tujega, človeku neprijaznega kraja. Jan Kruger je odložil puško poleg sebe in pretegnil otrple mišice. Na ekvatorju se dani hitro; prav kmalu postane svetlo, vlaga pa se ne razgubi. Ozrl se je po taboru ekspedicije, ki ga je stražil: osem svetloo-ranžnih najlonskih šotorov, modri skupni šotor, nad zaboji opreme ponjava, razpeta v neuspešnem naporu, da bi varovala pred mokroto. Videl je še drugega stražarja, Misu-la, ki je sedel na skali; Misulu mu je zaspano pomahal. V bližini je bila oprema za zvezo: srebrni krožnik antene in Cma škatla oddajnika. Kači podobni koaksialni kabli so bili povezani s prenosno videokamero, nameščeno na zložljivem trinožni- ku. Američani so to opremo uporabljali za vsakodnevno prenašanje sporočil prek satelita do domačega urada v Houstonu. Kruger je bil bvvana mukubvva, ki so ga najeli, da bi vodil odpravo v Kongo. Odprave je bil vodil že prej: naftne družbe, zemljepisne raziskovalne ekspedicije, ekipe rudarskih strokovnjakov in geološke odprave, kakršna je bila tudi ta. Družbe, ki so pošiljale odprave na teren, so iskale ljudi, ki poznajo krajevne navade in dovolj dobro obvladajo lokalna narečja, da lahko poveljujejo nosačem in urejajo vse potrebno za potovanje. Kruger je bil za nalogo zelo prikladen: govoril je kisvahili, pa tudi bantujsko in malo jezika bagindi, poleg tega pa je bil že velikokrat v Kongu, Četudi še nikoli v Virungi. Kruger si ni mogel predstavljati, kaj naj bi ameriški geologi iskali v zairski Virungi, v severovzhodnem predelu kongoškega deževnega pragozda. Zaire je sicer z rudninami najbogatejša država Črne Afrike, ima najvecja ležišča kobalta in in- dustrijskih diamantov in je sedmi na svetu po pridobivanju bakra. Poleg tega ima velika najdišča zlata, kositra, cinka, volframa in urana. Toda večino rudnin so doslej našli v Sabi in Kasaiju, še nikoli pa v Virungi. Kruger je bil dovolj pameten, da ni spraševal, Cernu se Američani podajajo v Virungo. Vedel je, da bo do odgovora prišel prav kmalu. Ko je odprava pustila za seboj jezero Kivu in so prišli v deževni pragozd, so pričeli geologi preiskovati reko in struge potokov. Iskali so naplavine, kar je pomenilo, da išCejo zlato ali diamante. Izkazalo se je, da gre za diamante. Vendar ne za kakršne koli diamante. Geologi so iskali diamante, ki so jih imenovali tip II b. Vsak primerek so takoj elektronsko preizkusili. Pogovori, ki so se razvili ob tem, so bili Krugerju nerazumljivi. Govorili so o dielektriCnih vrzelih, ionski mreži, o uporu. Razumel pa je, da so pomembne elektronske lastnosti diamantov. Očitno je bilo, da so primerki kot dragulji nezanimivi. Kruger si jih je nekaj ogledal: od nečistoč so bili povsem modrikasti. Odprava je deset dni preiskovala naslage naplavin. To je bil običajen postopek: če v strugi potoka najdete zlato ali diamante, se je potrebno pomakniti ob toku navzgor, proti domnevnemu erozijskemu viru rudnine. Odprava je šla proti višje ležečim predelom ob zahodnih pobočjih vulkanske verige Virunga. Vse je potekalo normalno, potem pa so nekega dne okrog poldneva nosači gladko zavrnili, da bi nadaljevali pot. Ta predel Virunge, so pojasnjevali, se imenuje Kanyamagufa, kar pomeni "kraj kosti". Nosači so trmasto zatrjevali, da bo vsakdo, ki bi bil dovolj nor, da bi nadaljeval pot, končal s strtimi kostmi, še posebej lobanjo. Prijemali so se za čeljusti in ponavljali, da bodo vsi končali z zdrobljenimi lobanjami. Nosači iz plemena Aravvani so govorili bantujsko in so bili iz Ki-sanganija, najbližjega večjega mesta. Tako kot večina domačinov so verjeli v najrazličnejše vraže o kon-goški džungli. Kruger je poklical njihovega voditelja. "Katera plemena živijo tu? " ga je vprašal in pokazal v džunglo pred njimi. "Nobenih plemen, " je odgovoril vodič nosačev. "Sploh nobenih plemen ni? Niti Bambutijev? " je spraševal dalje, misleč na najbližje pigmejske prebivalce. "Sem ne prihaja nihče, " je rekel vodič. "To je Kanyamagufa." "Kdo potemtakem drobi lobanje?" (Se nadaljuje) .1111 IVW1VI 24 Sobota, 22. julija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN 6 66 666 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA A VREMENSKA SLIKA 1000 Območje visokega zračnega pritiska je nad srednjo Evropo prehodno oslabelo pod vplivom nevihtne fronte, ki je dosegla Alpe. Pred njo priteka danes k nam zelo topel in postopno bolj vlažen zrak Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. - DUBLIN '2nt ^ AMSTERDAM -----^ LONDON 21/29 A —~~ mm ° ° 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 6 990 A