Z89.$t«IM v UiMirai v km. o. tmm m. ♦ XUL im „Slovenski Narod« velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnlitva prejeman: jelo leto.......K 24— celo leto.......K 22*— no l.ta........12 — 1 ta četrt leta >a mesec 6 — 2- pol leta....... četrt leto........550 na mesec 11 5 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St 5, (L nadst'opj- na levo), telefon št. Si. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemil nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat aH večkrat po tO vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ———— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ——— Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira Narodna 'ist-arna telefon št. 86. »Slovenski Narod41 velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 7Sr— pol leta....... a 13*— četrt leta....... , 6*50 na mesec....... • 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*— ObstniKcija na Dana u. Seja traja še vedno ... tako se irlase uro za uro poročila iz dunajskega parlamenta. Češki agrarec Kotlar sam je govoril 14 ur in prekosil rekord poslanca Leeherja, ki je imel za Badenijevih časov 12 ur trajajoč obstrukcijski govor. Uloženih je vsega skupaj že nad 50 nujnih predlogov. Vsi ti predlogi naj se rešijo v eni seji — tako da bo la lahko trajala nepretrgoma še več dni in noči. A lahko je vložiti še sto nujnih predlogov. Kar se zdaj godi v dunajskem parlamentu, je pravzaprav fizičen boj. Kdor bo dlje vzdržal, tisti bo zmagal, a danes je čisto nemogoče reči, kako !>o ta borba končana. Obstrukcijonisti imajo dve okolnosti zase: da sta proračunski provizorij in poobla->tilni zakon vezana na termin — oba morata biti rešena do 31. decembra in da proračunski odsek sploh še ni dognal svoje razprave, vsled česar bo treba plenarno sejo prekiniti, obstrukcijonisti pa bodo mogli v odseku nadaljevati svoje »delo«. Težko je reči, kakšen bo konec te obLtrukcijske vojne. Boj je samo fizičen in če imajo obstrukcijonisti za-dosti fizičnih moči, morajo zmagati, če jih nimajo, morajo podleči. Boj, ki so ga začeli obstrukcijonisti, jo boj zoper parlament, boj zo-per ljudsko zastopstvo in boj zoper j ldske koristi. Prva točka dnevnega da, ki jo obstrukcijonisti nečejo iMistitinarazpravo,je pooblastilni zakon, vsled katerega bi se znižala strahovita draginja in bi na tisoče delavcev dobilo kruha in zaslužka. To skrajno frivolno in brezvestno obstrukcijo so v prvi vrsti pro-vzročili slovenski klerikalci. Tisti dr. Susteršič, ki je prej lazil okrog vlade in plediral za opustitev obstruk-r:je, je, videvši agrarno samogolt-nost, hitro presedal in se zavzel v Slovanski enoti« za obstrukcijo. Še v petek je dr. Susteršič slovesno deklam iral v svojem »znamenitem« provom, da hoče omogočiti razpravo i proračunskem provizoriju in da so •-irukeijski nujni predlogi vsi 'rezpogojno umaknjeni. Par dni pozneje pa je taisti Susteršič v »Slo-\ anski Enoti« zastopal nasprotno ^tališče in je provzročil sedanjo novo obstrukcijo. Moža seveda ni sram svojega besedolomstva! Ko bi se ne šlo za eksistenco parlamenta, ko bi obstrukcija ne spravljala v nevarnost ljudskega zastopstva, bi človek skoraj prišel v skušnjavo zaklicati vladi, da so ji prav godi in da sedaj žanje, kar je sama sejala. Brezvestne vlade so na umeten način spravi.e klerikalce na površje, vlada in samo vlada jim je pomagala na konja ter jim dala v roke tisto moč, ki jo sedaj porabljajo proti parlamentu. Samo koruptna, nepoštena in iz nepoštenih nagibov izvirajoča protekcija je iz te brezvestne klerikalne klike napravila stranko, ki skuša sedaj parlament ubiti. Odpor zoper obstrukcijo je mogočen. V sredo zvečer je delavstvo na Dunaju stopilo na plan. Ogromne mase, broječe na deset tisoče, so pred parlamentom demonstrirale zoper ubijalce parlamenta. Xa velikem shodu socialnih demokratov je poslanec Daszvnki rekel: Parlament je potreben^ kot edini instrument boljše ljudske bodočnosti. Za ohranitev tega parlamenta imamo eno samo sredstvo: to je ulica. Socialni demokratje so že šli na ulico. Na desettisoče jih je demonstriralo zoper obstrukcijoniste, demonstriralo tako, da so se dr. Susteršič in njegovi kumpani strah orna poskrili, in demonstrirali bodo še, kakor naznanjajo. Veliki boj, ki .se bije v parlamentu, je šee v začetku in še nihče ne ve. kakšne dimenzije zadobi in kake bodo njegove posledice ..Manifest" tržaJSIh Utonuta »Naši ljubi sosedje Italijani so postali zadnje čase neznankso nervozni!« je za kl i cal poslanec dr. Ry-bar na nedeljskem protestnem shodu v tržaškem »Narodnem domu«. Imel je popolnoma prav. Da so italijan>ki kamoristi res neznansko nervozni, priča »manifest« tržaške laziliberal. stranke »Patria«, ki je pa v Trstu znana pod imenom »Camo-ra«, katerega priobčit je »Piccolo« od minulega torka in katerega so Italijani nalepili tudi po mestnih zidovih. Po velečastnem nedeljskem slovenskem manifesacijskem shodu za slovenske šole v Primorju so se takoj sestali nervozni kolovodje lašk^-lažiliberalne stranke, med katerimi igrajo prvo vlogo italianissimi »puro sangue«—dr. Mrak, Rasković, Ko-zulič itd. — ter s povešenimi glavami in pod utisom »grozne bolesti in obupanosti nad samim seboj« — sestavili »mani lest« na tržaške »citta-dine«, ne glede na njih vero in politično mišljenje, samo da so — Italijani. V tem »manifestu« tožiio najpo-prej z obupom, kako je italjanstvo v Avstriji zatirano. Kot dokaz tej laž-njivi trditvi pogrevajo premeščenje slovenskega učiteljišča iz čistoitaii-janskega Kopra v jezikovno mešano Gorico, nadalje postopanje policije proti tržaškim iredentarjem o priliki dohoda italijanskih učenjakov v Trst; razpust skrajno iredenti tične-ga društva »Associazione Gimnasti-ca«, prepoved proslavljanja Garibal-dija na nekem iredentističnem predavanju itd. Dragih dokazi lnih argumentov »o zatiranju italijanstva« niso mogli navesti, ker jih — ni! Po dolgem, hinavskem in vseskozi neopravičenem jadikovanju izraža »manifest«, da ni tukaj kak narod, da bi gosnodoval nad drugim, razlike ne sme biti med močnejšim in šibkejšim, temveč enako pravo za vse! O ti hinavci!! Sedaj prihajajo italijanski kolovodje s temi jeremija-dami in klici, ker so vendar ravno oni tisti, ki so in še danes kolikor morejo z vsemi danimi, dovoljenimi in n dovoljenim i sredstvi zatirajo tržaške Slovence in istrsko paro, jim odrekajo najprimitivnejše pravice in se proglašajo v Primorju, posebno v Trstu, kot edini kulturonosni in gospodovalni element! — Da se jim je in bo težko ločiti od svojih krivičnih tradicij, od lopovstev, ki so ga uganjali nad nami, to jim verjamemo. Ali časi se spreminjajo! Sicer pa tiči »zajec« v vse drugem grmu. Italijanski kamoristi hočejo namreč z »manifesti« enake vsebine obrn'ti pozornost italijanske javno ti v kraljestvu nase, češ: glejte bratje, tako nas zatira avstrijska vlada, tako nam delajo krivico — SToverci, ki hečejo s svojimi šolami preplaviti Trst in ga posloveniti! — In italijanska oficijelna in neofičije! na javno t se bo zavzela za svoje neodrešene in zatirane brate — razne »iče in č,čc« — ter vplivala na Dunaju — ako treba potom Berolina — naj za boga vlada vendar ne do- Vprasanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica It. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št 86. II Hl III HT I I 11 "~ ! =a=»a— testirali in podpredsednik Zazvorka je dal izprazniti tudi to galerijo. Obiskovalci prve galerije pa so se koj nato zopet pokazali na drugi galeriji. Nujnost Spačkovega predloga je bila seveda odklonjena. Na vrsto pride nujni predlog posl. Padoura, Posl. Padour je pred vsem protestiral, da se galerija vmešava v zbornične posle, nato pa je začel govoriti k svojemu predlogu. Ob polu 10. zvečer je galerija zopet napravila kravah To pot so razsajali soc. demokratje. Podpredsednik Starzvnski je ukazal galerijo zopet izprazniti, kar se je pa le prav počasi moglo izvršiti, ker so sluge morali soc. demokrate s silo odstraniti z galerije. Soc. demokratje so peli pesem o delu in klicali v dvorano različne psovke. Le počasi je nastal mir, nakar je posl. Padour nadaljeval svoj govor. Ob 11. uri po noči je posl. Padour še govoril. Za njim bo govoril poslanec J os. Kot laf k svojemu nujnemu predlogu; baje bo njegov govor trajal celih 18 ur. »Slov. Enota«. Dunaj, 16. decembra. »Slov. Enota« je imela danes sejo, o kateri poroča korespondenca »Zentrum« sledeče: Po prizadevanju posl. Kramara* Udržala in Šusteršiča je imela zvečer parlamentarna komisija »Slov. Enote« sejo, pred vsem v ta namen, da v gotovi smeri dokumentira solidarno postopanje »Slov. Enota« v posl. zbornici. Mladočeški člani zveze težko prenašajo, da je obstrukcija izbruhnila pred prvim branjem trg.-politič-nega pooblastilnega zakona, proti kateremu se deloma ne mislijo bojevati niti radikalci kot zastopniki širokih in mestnih slojev. Ta okolnost, kakor tudi dejstvo, da »Slov. Enota« v tem zasedanju ni mogla nastopati enotno, je bilo povod voditeljem »Enote<:, da so po zrelem uvaže vanju sklicali novo sejo parlamentarne komisijo »Slov. Enote«, da manifestira v konkretnem slučaju solidarnost »Enote«. Predložen je bil predlog slovenskega kluba, ki je danes soglasno sklenil vložiti glede na spremembo poslovnega zakona nujni predlog, ki namerava obstrukcijo v posl. zbornici sploh onemogočiti, na drugi strani pa tudi pokazati resen projekt za razrešitev krize in položaja. Slovenski klub je nato naročil pusti, da bi dobili Slovenci v Trstu šol v svojem maternem jeziku. To je namen famoznemu »manifestu« in prav nič se ne motimo, ako rečemo, da je zgrešen v naslovu, namreč na tržaške »cittadine«. Ali nič bati! »Manifest« bo poleg zgrešenega naslova vendar le prišel na določeno mu mesto. »Manifestanti« naj si pa pri vsej svoji po itieni komediji dobro zapomnijo, da je nimajo več zapreke, ki bi vstavila napredovanje tržaških Slovencev! Cimvečje bo njih nasil-stvo, temvečji bo odpor na slovenski strani, dokler slednjič ne bo zdrobljen jarem, ki je stoletja tiščal Slovenca ob A dri j i. Omeniti bi nam bilo, da so si v takih nastopih in slučajih Italijani brez razlike vsi edini. Proti nam gredo roko v roki najhujši framazoni s fanatičnimi svečeniki in vlada med njimi v tem pogledu pravo »bratstvo« in enakost za skupne italijanske ideje. In nasprotno temu, kako delajo nekateri tržaški s ovenski kaplanje v očigled težki in gigantski borbi tržaških Slovencev nasproti močnemu in zakletemu sovragu? Psujejo in sramote vse, kar je s težkim trudom vstvarila narodna roka na tržaškem ozemlju, ker je pač to po volji našemu nasprotniku — Škofu Naglu. Politični položaj. Seja posl. zbornice. Dunaj, 16. decembra. Trajna seja posl. zbornice traja naprej. Za predlogom posl. Kotlara, ki je govoril celih 12 ur in pol, je prišel na vrsto predlog posl. Spačka. Enoličnost seje so semtertja prekinile su rovosti Nemcev na galerijah in v zborniei. Ko je govoril sklepno bese do k Špačkovemu predlegu mesto predlagatelja posl. Lisv, se je naenkrat začni z galerije klic: »Abcug Lisv«, »ven ž njim« itd. Slovanski poslanci so burno protestirali proti takemu vmešavanju galerije v sejo. Predsednik Pattai je dal izprazniti galerijo, kar se je le polagoma za raznih žaljivih klicev zgodilo. Ko je ob 8. zvečer posl. Lisv končal svoj govor, ki je trajal nad šest ur, so zopet zadoneli s prve, neizpraznjene galerije klici »škandal«, »sramota« itd. Češki poslanci so energično pro- LISTEK. SlGvenske jlwn:stl v PI3DIL Mali narodi si dandanes ob času hudih narodnih bojev, ki pomenijo naravnost boj za eksistenco malih narodov, mnogo prizadevajo, da se o njih govori in piše pri drugih neso- ■ lnih narodih. Tako n. pr. posebno Cehi vedno skrbe, da primerno informirajo o sebi posebno Angleže in Francoze in porabijo sploh vsako priliko, da v tujini pokažejo uspehe svoje narodne in umstvene kulture. Različne razstave, Športi, umetnost. Turnirji, domače in tuje časopisje, revije v vseh jezikih, češka društva v tujini — vse to jim služi v to, da m* pokažejo pred svetom, da ne ostanejo pozabljeni med drugimi večjimi narodi in da si obenem pridobe m m pati j v tujini. Pri nas smo v tem oziru še mnogo premalo storili, vkljub temu, da imamo mnogo čisto i^ega, kar moremo pokazati svetu. V zadnjem času moremo konstatirati vendar par srečnih poskusov, ki smo jih napravili s tem namenom, da slovenska domovina ne ostane -vetu neznana španska vas. Na polju znanosti in vede dozdaj svetu res nismo mogli še kaj posebnega pokazati, več uspehov je pri tem imela naša umetnost. Čas pc, da bi se v tem oziru storilo več. Dokler pa to iz raznih vzrokov ni mogoče, ostanimo vsaj pri onih naravnih zakladih, ki jih moremo s ponosom pokazati celemu svetu, to je: naša zemlja, nje krasote, nje posebni dar, naše dobro vino in naša narodna pesem. Imamo torej svoje naravne darove, ki so v nekaki zvezi med seboj in so zmožni, da nam pridobe ime v tujini. To pot smo tudi že nastopili. Za enkrat smo se ustavili pri Slovanih in zdi se mi. da je treba v tej smeri nadaljevati. Ako smo slovansko vzajemnost položili na temelj medsebojnega spoznavanja, bo ta vzajemnost brez temelja, če ne bo spoznavanja. Različni izleti, slavnosti itd. k temu mnogo pripomorejo, treba pa bi bilo to spoznavanje še poglobiti z raznimi spisi, razstavami, predavanji itd. V tem oziru se mi zde pomenljive slovenske slavnosti v Plznji. Slavnosti je priredila »Česko-slovanska Jed nota« pod protektoratom mestnega sveta. Te slavnosti so bile nekak vzgled, kako bi se morale podobne slavnosti prirejati. Slav-nost enega dne prerada odzveni s slovesom vred, dočim slavnosti, ki trajajo cel teden ali Še več dni, ostanejo v dobrem spominu, posebno tedaj, ako se jih spopolni s primernimi predavanji in razstavami. V tem je bil program plzenjskih slovenskih 6lavnosti zelo posrečen. Slavnosti so se začele z javnim zborovanjem, kjer je govoril poslanec župan Hribar o zgodovini i" narod- nem razvoju Slovencev, iur. B r u n č k o o našem manjšinskem delu in tehn. M a č k o v š e k o statističnem problemu Slovencev. Vsa tri predavanja so se med seboj harmonično spe.polnjevala, tako da je mogel vsakdo dobiti jasno sliko o našem narodu, o njegovem napredku, o njegovem narodnem in kulturnem položaj«. Vsa predavanja so se vršila češko, listi so prinesli obširne referate, tako da je bila javnost dobro informirana. Obenem se je otvorila razstava slovenskih pokrajin, ki je obiskovalcem lahko pokazala prirodne krasote naše domovine. Glavne slavnosti so se začele šele 4. decembra. Ta dan se je pripeljalo v Plzenj do sto slovenskih in hrvatskih akademikov s slov. akad. pevskim zborom in s hrv. tamburaškim klubom. Slovenci so bili na kolodvoru v imenu mesta in »Českoslovanske Jednote« navdušeno pozdravljeni, sprejeli so jih tudi češki akademiki in plzenjske dame so jih obdarile s šopki, na kar so odšli korporativno v mesto. Zvečer se je vršila v »Meščanski besedi« ljudska akademija, kjer je sodelovalo nam dobro znano plzenjsko pevsko društvo »Smetana«, ki je zapelo poleg umetnih tudi nekaj naših narodnih pesmi; zraven njih je nastopil z velikim uspehom slov. akad. pevski zbor, ki je podal v zboru in v kvartetu nekaj res krasnih točk. Med programom so se prodajali razni naši narodni izdelki in točila so se slovenska vina. Po vseh napolnjenih prostorih je vladalo odkrito navdušenje in bratska radost. Drugi dan so si Slovenci ogledali mesto. Ob treh popoldne se je začela v prostorih »Meščanske besede« ljudska veselica, kjer je zopet opetovano z uspehom nastopil slov. akad. pevski zbor. O polnoči je bila vinska razstava končana, ker je — vina zmanjkalo, ples pa je vkljub temu navduševal mlada srca. Cel večer je bil živahen in poln zabave. Poleg vina so ležale pristne kranjske klobase; oboje je dobilo popolno priznanje. Vse pa je oživljala naša narodna pesem. Drugi dan dopoldne so si Slovenci ogledali svetovnoznano plzensko pivovarno, kjer so bili pogoščeni, popoldne pa so se po prisrčnem slovesu odpeljali v Prago. Isti dan zvečer je imel urednik V. M. Z a 1 a r predavanje o sloven. literaturi, v katerem je očrtal glavne dobe: reformacijo, protireforma-cijo, ilirizem, dobo nar. probujenja in moderno. Predavanja so se udeležili najodličnejši plzenjski krogi. Slavno sti je zaključilo v torek predavanje o slov. prirodnih krasotah, ki ga je imel prijatelj naših planin, znani turist dr. D v o r s k y. Predavanje, ki je bilo spopolnjeno s skioptičnimi slikami, je imelo namen pokazati posebno turistično stran naše domovine in vzbuditi zanimanje slovanskega turista za slovanske gore. Slavnosti so bile s tom končane, gotovo oa jim bodo sledili — kakor je to na Češkem navada — odmevi. Ne oziraje se na finančni uspeh, ki so ga prinesle slavnosti naši šolski družbi, moramo povdarjati tudi veliki moralni pomen, ki ga imajo za nas podobne slavnosti izven naše domovine. Pomenljive so tem bolj, ker se je pri njih pokazala požrtovalnost Čehov in njih odkrito prijateljstvo do nas. S podobnimi prireditvami bo prijateljstvo le rastlo in bo imelo tudi koristne uspehe. Smo torej lahko iz srca hvaležni našim plzenjskim prijateljem, ki vsako leto v večjem števil obiščejo našo domovino, in podpirajo naše težnje, da bi se med se boj bolj in bolj spoznali. Misel, da se prirede slov. slav* nosti v Plznji, je uresničil gospod Ž a 1 u d , red. »Plzenskvch Listu« s pomočjo odbora »Českoslov. Jedno* te«. Da so slavnosti tako krasno uspele, gre poleg drugih, prva zasluga po-žrtovalnim plzenjskim damam, ki so z veliko ljubeznivostjo in vstrajnostjo sodelovale ter skušale vsestransko vzbuditi najširše zanimanje za slov. slavnosti ter tako doseči njih pravi namen. Naj bi slov. plzenjske slavnosti vzbudile zanimanje tudi drngod,po-navljale naj bi se podobne slavnosti tudi po drugih krajih. Odmevi prvih slavnosti pa naj odmevajo še dolgo in nas družijo v vedno ožje stike. Upamo, da bodo v tem skupni uspehi in skupna korist. Vsem, ki so pospešili veliki uspeh plzenjskih slavnosti, kličemo: živeli in na svidenje v lepi slovenski zemlji. parlamentarni komisiji »Star. Enote«, naj temin predlogu da prednost pred vsemi drugimi nujnimi predlogi O tem nujnem predlogu se je temeljito debatiralo. Ker pa ga v njegovi sedanji obliki niso odobrili ostali zastopniki, se je sklenilo sestaviti komisijo, ki bo dala Krekovemu predlogu tako obliko, da bo mogoče vsem strankam zastopanim v »Slov. Enoti« podpisati ga. Nemški poslanci so izjavili, da o Krekovem predlogu ne morejo sploh diskutirati, češ, da se itak nahaja v odseku za poslovnik predlog za spremembo poslovnega reda. Tudi soc. demokratje so se slično izjavili. Obstrukcija. Dunaj, 16. decembra. Polagoma stopajo tudi druge stranke »Slov. Enote« iz rezerve in se pridružujejo češkim agrarcem. Pred vsem so se začeli aktivno udeleževati obstrukci-je potom svojih govornikov češki radikalci, k nujnemu predlogu o enakopravnosti Cehov in Nemcev v Šle-ziji bo govoril dolg političen govor posl. Kramar in posl. Krek je vložil nujni predlog: Člen L Zakon, ki se tiče poslovnega reda, naj se izpopolni s sledečo določbo: § 17 a: Predsedniku zbornice je v vseh slučajih dopuščeno storiti vse, kar bi moglo varovati redni parlamentarni tek in proti vsakemu motenju in vsaki zlorabi poslovnega reda, pravic in svobode zbornice. Posebno je predsedniku dovoljeno v ta namen deloma suspendirati določbe poslovnega reda, izdajati provizorične določbe o parlamentarnem poslovanju in v slučaju potrebe izključiti poslanca od največ treh sej. Člen 2: Veljavnost zakona, ki stopi z dnem razglasitve v veljavo, se omejuje na sedem mesecev. Podpisani so slovenski klerikalci in češki agrare i. Nemci. Dunaj, 16. decembra. Nernško-tiacionalna zveza je imela danes sejo, na kateri se je pečala z obstrukcijo -Slov. Enote«, katero je seveda z ogorčenjem obsodila. 0 seji se je izdalo sledeče poročilo: V današnji plenarni seji svobodomiselne nemško-nacionalne zveze so vsi govorniki dali duška svojemu ogorčenju, da je ^Slov. Enota« vkljub svojim opetovanim izjavam v zbornici in odsekih, brez vsakega vzroka zopet na frivo-len način začela z obstrukcijo in s tem pokazala, da zasleduje — ne meneč se za ustavo in parlament — le svoje egoistične cilje. Zveza zato izjavlja, da bo z vso silo nastopila, da* napravi konec temu državi, ustavi in ljudskemu biagru enako kvarljivemu početju. Pri tej priliki se je tudi povdarjalo, da je treba energično zavrniti očitno namero soc. demokratov zvaliti krivdo na sedanjih brezupnih parlamentarnih razmerah na meščanske stranke, kajti v dobi ob-strukcije so protinemške stranke ravno v soe. demokratih našle oporo. Istotako je treba zavrniti obdolžitev soc. demokratične stranke, češ, da so nemški agrarci sokrivi in je treba protestirati proti nameri soc. demokratov napeljati nevoljo ljudstva nad nedelavnostjo parlamenta na nemške agrarce. Zveza je slednjič izrazila mnenje, da je v sedanjih razmerah vsako približanje »Slov. Enoti« izključeno. Nemci nečejo o rekonstrukciji ministrstva in še manj seveda o spremembi sistema ali pa celo o pariteti Slovanov ničesar slišati. Nemški alpski poslanci izjavljajo, da bi imenovanje jugoslovanskega ministra pomenilo zanje otvoritev boja napram vladi. Italijani. Dunaj, 16. decembra. »Unio latina« je v svoji včerajšnji seji nastopila proti zahtevi »Slov. Enote«, da dobe polovico ministrskih sede-zev Slovani polovico pa Nemci, protestirala, ker bi na ta način Romani ne-le de facto temveč teli principijelno bili izključeni od vlade, to pa bi nasprotovalo načelom pravice in enakopravnosti. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 16. decembra. Košutova stranka je včeraj sklenila, da se smejo izplačevati le plače urad nikov in obveznosti, ne pa tudi skupna kvota, S tem je nastala popolnoma nova situacija in bati se je,da izbruhne važen konflikt s krono. Procej hrv.-srfthe Koalicije proti dr. Friefljunsu. Od kod je dobil dr. Friedjung svoje »dokumente«? Cim večje je zanimanje za proces, tem z večjo radovednostjo se Čaka na pojasnila, odkod sta dobila Friedjung in Funder, oziroma one merodajne osebe, na katere se sklicujeta, one takozvane dokumente. Ti dokumenti so raznih izvorov, nekatere je brezdvoma nabavil bivši av- strijski vojni ataše v Belgradu OVn-czoa, zlasti one, ki se tičejo srbskih čet Chavrakovo okrožnico in nekatere druge listine je dobil dr. Friedjung od hrvatske vlada Na kakšen način si je le-ta preskrbela te »dokumente«, ni znano. Znameniti zapisniki »Slovenskega Juga« in dr. Spalaj-kovicevo poročilo so navadni falsifikati. Glede zapisnikov »Slovenskega Juga« se splošno sodi, da jih je fabricira! in prodal za drag denar avstrijski vladi agent Muller, ki so ga v Belgradu prijeli in ki je bil na to radi vohunstva obsojen v IMetno ječo. Pri obravnavi je namreč Muller naglasal, da je pravzaprav deloval na korist Srbije, ker je več dokumentov fabricira], jih poslal na Dunaj in tako osleparil avstro - ogrsko ministrstvo zunanjih del. Spalajkovičevo poročilo ministru dr. Milovanoviču je očiten falsifikat. O tem dokumentu je predložil Friedjung fotografijo. V tem spisu stoji na primer beseda »nojera« mesto »uverenje« ali »ubje-denje«. Tako je tudi pisano, da je bilo votiranih 6000 dinarjev v zlato mesto v zlatu. Ta jezikovna napaka se ponavlja na več mestih. Sodi se, da so bili ti »dokumenti« poslani na Dunaj po posredovanju znanih časnikarjev Steinhardta in Mandla. Razprava. Začetkoma včerajšnje razprave je predsednik naznanil, da je senat odklonil več predlogov poslanca Šupila in predlog dr. Benedikta glede zopeiuega zaslišanja urednika Do-rotke. Supilov zastopnik dr. Kode je predlagal, naj se zasliši kot priča odvetnik dr. Julij Mogan, da je baron Ckluineckv j>et let dobival »Novi List«, ne da bi ga plačal, in da je to naročnino šele poravnal, ko mu je imenovani odvetnik poslal oster opomin; nadalje je predlagal, naj so zasliši bivši podpredsednik dalmatinskega namestništva baron Pavich, ki bo izpovedal, da je baron Chlumeckv obrekoval nemestnika Davida, češ, da stoji po posredovanju svoje soproge v veleizdajniški zvezi s črnogorskim knezom. (Dr. Benedikt se smeje Dr. Rode: Prosim, da se ne smejete, priliko boste imeli, da boste slišali druge stvari. Pripominjam, da se lahko sklicujem na namestnika Davida, ki me je sicer prosil, naj ga ne zahtevam za pričo, ker smatra pod svojo častjo, da bi radi takega obrekovanja osebno nastopil proti baronu Chlumeckem, a obenem izjavil: »Obrnite se na mojega zastopnika dvornega svetnika Pavieha, ki Vam bo vse povedal, kar Jo res.« — V rokah imam pismo lastnika »Novega Lista« na Reki g. Ružica, v katerem ta gospod izjavlja, da je ogorčen radi napadov na Supila, ki ga že dolga leta pozna, kot vseskozi poštenjaka. Predsednik: Ali hočete tega gospoda pozvati za pričo? Dr. Rode: Da. Gjuro Uužič je lastnik »Novega Listam, zelo premožen mož, list pa pripada skupini hrvatskih rodoljubov, ki imajo enorm-no premoženje. Takšen list, ki je last takih mož, kateri vodijo politiko, ki je bila do reške resolucije vedno naperjena proti ogrski vladi, gotovo ne bo niti direktno niti indirektno sprejemal subvencij od vlade. Predlagam torej, naj se pozove za pričo g. Ružica. Za govorni kn dr. Benedikt in dr. Kienbock sta se. izrekla proti osem Supilovim predlogom. »Prisega nima zame nobene obvezne moči.« Na to je predsednik dal pozvati v dvorano državnega poslanca prof. dr. Marsarvka. Na vprašanje predsednikovo, ako zagovorniki zahtevajo, da se ga zasliši, je pripomnil dr. Marsarvk: »Zapriseženje nima zame nobene obvezne moči. Ako rečem da ali ne, zadostuje to popolnoma; nečem pa razprave zadrževa-ti,zato se bom pokoril formalnostim.« Ker je dr. Kienbock vztrajal pri zahtevi, da se svedoka zapriseže, je bil dr. Masarvk zaprisežen. Predsednik : Vi ste baje bili v Belgradu, ste tam občevali z raznimi osebami in ste posetiii tudi »Slovenski Jug«. Prosim Vas, pojasnite nam vse to. Dr. Masarvk: Posetil sem profesorja Markovića kot predsednika »Slovenskega Juga«. To sem storil, ker mi je dr. Friedjung, ki ga poznam že več let, govoril o njegovi osebi. Priznavam odkrito, da sem do tega časa tako visoko cenil avtoriteto g. dr. Friodjunga, da so njegova obvestila napravila name velik vtisk. Ne pravim tega, da bi sc laskal svojemu nasprotniku. Predsednik : Ne morete govoriti o nasprotniku, ker niste tu stranka, marveč svedok. Dr. Marsarvk : Govoril sem o znanstvenem nasprotniku. V Belgradu sem se informiral tako, kakor se človek informira, ki ima na stvari praktičen interes, kakor mož, ki misli znanstveno. Naglašam, da je povsem naravnov, ako je prof. Mar-kovič, ki je po dolgem utrudljivem potovanju veš ar moral ▼ tajam jeziku, marsikaj pozabil omeniti. Povdarjam to zaradi tega, ker bom jaz morda nekaj veš povedal, kakor Markovi*. Dr. Benedikt: Protestiram proti tem izvajanjem, ki niso nobene izpovedbe. Predsednik: Ne, g. dr. Benedikt, svedoka ne dovoljujem motiti; pripuščam mn isto govorniško svobodo kakor dr. Friedjungu. Vprašanja in predloge lahko stavite kasneje. Dr. Benedikt (nevoljno): A potem bo prepozno (zapusti dvorano) . Dr. Marsarvk je na to obširno dokazoval, da »Slovenski Jug« ni bila nobena tajna revolucionarna organizacija, marveč navaden dijaški in meščanski klub, ki ni bil v nobeni zvezi z vlado. »Slovenski Jug« je bil v neprestanih gmotnih zadregah, kar se je prof. Markovie najbrže sramoval povedati. Podporo v znesku 4800 dinarjev, ki jo je klub dobival od mestne občine, so mu odtegnili in šele sedaj javljajo listi, da se mu je dovolila polovična podpora, da je mogel zopet otvoriti svojo javno čitalnico. O bombah v »Slovenskem Jugu.« Glasom znane Nastičeve brošure so baje našli v »Slovenskem Jugu« bombe. Prinesli so jih tjakaj dne 3. marca 1907 in odstranili so jih zopet 26. aprila 1907. Porotnik Konradi: Prosim, da nam poveste, kam so spravili te bombe? Saj pravite, da ste informirani. Dr. Masarvk: Da, gospod sodnik, informiran sem. Konradi: Nisem sodnik, marveč samo porotnik. Dr. Masarvk: O da, vi ste ljudski sodnik. Imam veliko spoštovanje pred ljudskimi sodniki, toda sodnik nikdar ne polemizira. Predsednik: Gospod porotnik je vendar stavil samo vprašanje. Prof. M a s a r y k: Povem vam lahko, da so bombe, ako so vobče eksistirale, spravili po raznih postajah v Crno goro ali v Makedonijo. Bi sm are k bi rekel »da«. V nadaljnih svojih izvajanjih je dr. Masarvk naglasal, da je nynister .Tovanovič poštenjak, kakršnega je treba iskati; že od dlje časa je ž njim v najintimnejši prijateljski zvezi, zato se je razburjal že pri misli, da se te ara moža označuje za lažnika. Predsednik: Ali menite, da je minister Milovanović bil dejansko v položaju, da Vam je na takšna vprašanja dal odkritosrčen odgovor! Ali je bil v položaju, odgovoriti z da, ako so ti dokumenti pristni? Dr. Masarvk (živahno): Majhen, neizvežban politik bi rekel »ne«, a Bismarck bi rekel »da«. Predsednik: Tudi Bismarck je položil uradno prisego. Sicer pa. ali menite, da se Milovanović da primerjati s Bismarckom ? Dr. M a s a r v k: Milovanović je v skupščini izjavil, da so dokumenti falsificirani. Kot dokaz, da so tudi v ministrstvu zunanjih del na Dunaju oreprieani, da so dokumenti ponarejeni, navajam dejstvo, da se je grof A en rent hal v »Fremdenblattn« jel umikati in da ni desauviral Milova-noviča, kar bi gotovo storil, ako bi imel v rokah dokaze. Dr. Benedikt laže. Dr. Masarvk je nato obširno dokazoval, da so vsi dokumenti ponarejeni od ene osebe. Zlasti je to razvidno na dr. Spalajkovićevem poročilu, v katerem se rabijo fraze, ki se jih poslužuje samo kak površen čitatelj časopisov ali kak gimnazijec. V tajnih dokumentih ne bo noben diplomat rabil besed »zlata Pra-era«, »češko kraljestvo« itd., ker bi bilo to naravnost smešno. Svedok se je mnogo bavil s studiranjem rokopisov in je proglasil za falsificirane celo Kraljedvorske rokopise.pred katerimi je imel resoekt celo Goethe. Ker je dr. Benedikt opetovano skušal govornika motiti, ga je vljudno prosil, naj ga ne prekinja. Dr. Benedikt: Prepovedujem si to. Jaz nisem govoril. Dr. Masarvk: Vi ste govorili. Dr. Benedikt: Navedel sem samo stran. Dr. Masarvk: Ne, konstatiram, da ste rekli »vendar enkrat«. (Klici tožite!jev in občinstva: Bekel je »vendar enkrat«.) Dr. Masarvk: Govorili ste torej neresnico, v obraz ste mi povedali neresnico. Dr. Benedikt (ves razburjen): Prepovedujem si to, to je nesramnost. S teškim trudom se je predsedniku posrečilo napraviti mir. Dr. Masarvk je nadaljeval svoja izvažanja ter navajal argumente, ki izpričujejo, da so vsi dokumenti ponarejeni. Soalajkovićevo poročilo nosi številko 9tt7 in datum 4. junija 1907. 8smtxfte število vseh tajnih aktov. x celem letu ps> kakor se je dognalo, samo SMO* Zatrjuje se, da je bil general Štef anovič načelnik odbora, ki je sestavljal ustaške Čete. Dokazano pa je, da general Štefanovič ni bil nikdar v zve* zi s kakšnim takim odborom. »Naj se prepirajo zagovorniki.« Dr. Benediktu ta dokazovanja niso bila po volji, zato je znova protestiral proti temu, da se pusti dr. Masarvku tako obširno govoriti. Predsednik: Hočem varovati popolno govorniško svobodo, kakor sem jo dovolil tudi dr. Friedjungu. Saj lahko v zagovoru izpodbijate svedokova izvajanja. Mi imamo dva učenjaka, dr. Friedjunga in dr. Ma-sarvka. Bolje je, ako se ta dva med sabo prepirata, kakor njiju odvetniki. Dr. Masarvk je prečital pismo, ki mu je je pisal dr. Friedjung dne 29. maja 1909, v katerem pravi, da sta bila pri sejah »Slovenskega Juga« navzoča tudi profesorja Oda-vič in Georgević. Georgević pa sploh ne eksistira, kakor tudi ne eksistira tajnik »Slovensskega Juga« Milan Štefanovič. »Tendenca proti mojemu prijatelju Šupila.« Dr. Masarvk: Iz vsebine se že lahko sklepa, da so vsi dokumenti falsificirani. V njih tiči celo gotov humor, ker se prestavlja nov center vse akcije v Prago. Predvsem pa je iz vseh dokumentov razvidna tendenca, nastopati proti mojemu prijatelju Supilu. To tako bode v oči, da ni mogoče niti trenotka dvomiti o provenienci in o načinu teh falsifikatov. Da bi mogli vsaj eno vrstico preskrbeti od Supila! Vsakdo, ki je študiral te dokumente, mora priti do sklepa, da so vsi ti dokumenti nerodne falsifika-cije. To je moje znanstveno utemeljeno mnenje. Dr. Friedjung: Uboga znanost! Dr. Masarvk: Da, da, uboga znanost! Končno je Masarvk se naglasal, da je falsifikacija razvidna tudi iz dejstva, da je v dokumentih pisano ime »Potočnjak« z madžarskim pravopisom »Potocvak«, česar bi brez dvoma ne zagrešil noben Srb. »Parte za mrliče v procesu.« Dr. Masarvk je končal svoja izvajanja z vzklikom: »Naj se dado napraviti mrtvaški listi za one, ki bodo izšli iz tega procesa kot mrliči.« Nato je stavil dr. Friedjung na Masarvka več brezpomembnih vprašanj, naglašajoč, da ga veže z dr. Masarvkom 301etno prijateljstvo in da tudi znanstveno nasprotstvo v tem procesu ni v položaju, da bi moglo motiti osebne njegove odnosa-je k prof. Masarvku. Nato je predsednik prečital vest »Jugoslovanske korespondence«, da ji je avstrijski poslanik grof For-gach brzo javil, da ni nikdar govoril z »Obzorovim« dopisnikom, torej se tudi ni mogel izraziti, da bi bili Friedjungovi dokumenti ponarejeni. Milan Štefanovič se išče. Dr. Harpner: Prosim, gosp. Friedjung, ali nam že lahko kaj natančnega poveste o tajniku »Slovenskega Juga« Milanu Štefanoviću? Dr. Friedjung: Obrnil sem se takoj v Belgrad, a še nisem dose-daj dobil odgovora. Konštatujem, da Milana Štefanovića prav dobro poznajo tisti, za katere so bili napravljeni protokoli. Cital sem natančno poročilo, kdo je Štefanovič, kakšen je in koliko je star. Ko dobim odgovor iz Belgrada, bom vse pojasnil. Dr. Harpner je nato prečital brzojavko sarajevskih srbskih društev, v kateri izjavljajo, da niso nikoli niti vinarja dobila od »Slovenskega Juga«. Nato je bil poklican v dvorano priča Stjepan Zagorac, hrvatski poslanec. Dr. Benedikt: Treba bi bilo, da se priče Canjko, Zagorac, dr. Sachs in dr. Funder skupno zaslišijo. Predsednik (napram Zagorcu): »Ali lahko ostanete do jutri tukaj f« Zagorac: Lahko, a pripomnim takoj, da dr. Sachsa niti ne poznam. Koncem razprave je predsednik naznanil, da je sodišče odbilo vse Supilove predloge, tičoče se osebe barona Chlumeckega. Med razpravo je Friedjung priznal, da je predsednik »Slovenskega Juga«, dr. Markovie, po njegovih poizvedbah res bil v kritičnem času v Berolinu. Edina nada zanj je po njegovem lastnem priznanju domnevanje, da je morda v kritičnem času skrivaj za nekaj dni odšel v Belgrad in se potem vrnil v Berolin. — Ubogi Friedjung, kako malo upanje mu že zadostuje! Dnevne vesti. V dn- parlamentn je zopet nasta- la obstrukcija. Prvi, ki so se zanjo zavzeli, so bili agrarci, in sicer agrarci vseh narodnosti, ki z oderu-štvoni pri živilih derejo ljudstvo in si polnijo žepe, dočim trpi na milijone ljudi vsled te draginje. Vlada je hotela agrarcem darovati kar 54 milijonov kron državnega denarja, 54 milijonov kron naj bi se darovalo kmetijskim organizacijam, samo da bi agrarni poslanci ne delali težav pooblastil ne in u zakonu, s katerim naj dobi vlada pravico, skleniti trgovinske pogodbe z Bumunsko, Srbijo, Bolgarijo in Crno goro. Ko so slovenski klerikalci videli, da hočejo agrarci obstruirati, so jim hitro priskočili na pomoč in so odločili, da se je začelo z obstrukcijo. Nujni predlogi, o katerih se zdaj »razpravlja« v državnem zboru onemogočajo razpravo o pooblastilnem zakonu.Ta zakon bi dovolil, da se prihodnje leto upelje iz Rumunske v Avstro-Ogrsko 10.000 govedi in 50.000 prašičev in potem vsako leto nekaj več, vender nikdar več kot 35.000 govedi in 120.000 prašičev. To je gotovo veliko premalo. V Avstro-Ogrski se je v zadnjih letih povprek poklalo 2,200.000 govedi in 4,200.000 prašičev. Uvoz iz Rumunske bi nekoliko znižal cene mesu in olajšal milijonom konsumentov preživljanje, a tega samogoltni agrarci nečejo dopustiti. Nič se ne ozirajo na to, da bi vsled trgovske pogodbe z Bumunsko na tisoče in stotisoče delavcev dobilo kruha. Nemški agrarci, krščansko-socijalni kakor nemškonacijonalni, so v zadnjem trenotku še spoznali, da bi storili pravo hudodelstvo, če bi začeli obstrukcijo zoper pooblastil-ni zakon, pač pa so jo začeli Češki agrarci in njim so se pridružili slovenski klerikalci. V sredo bi se bil morala začeti v drž. zboru razprav o pooblastilnem zakonu — a češki agrarci in slovenski klerikalci so to onemogočili z obstrukcijo. Slovenski klerikalci so se pridružili klerikalcem, ker vlada ni hotela dati klerikalnim zadrugam tistega denarja, ki bi od omenjenih 54 milijonov odpadel na slovenske dežele in ker vlada ni hotela dati klerikalni stranki ministrskega portfelja, marveč Jugoslovanom sploh. To so vzroki klerikalne obstrukcije. Nesramno slepar-jen je javnosti je, če pišejo sedaj rikalci, da se bore za korist slo stva in proti nemški krivienosti. re se za svoje žepe, za svoje uma ^ namene in proti ljudskim in nar cL nim koristim Jugoslovanov. Zatr je med konsumenti in zlasti * delavstvom nastal velikanski oC^ zoper to brezvestno obstrukcijo, preti ugonobiti parlament in zato že dviga na stotisoče delavskih pes zoper obstrukcijoniste in se kaže, bo govorila ulica in z obstrukcije sti napravila obračun. -j- Dunaj . Ljubljana. Še je vsakomur v spominu, kako postavolom-no je postopal Fran S u k 1 j e v deželnem zboru, ko je nasilnost in kri-vičnost brutalne klerikalne večine prisilila narodnonapredno stranko, da je začela obstrukcijo. Šukljetu je bilo vsako sredstvo dobro, da bi zatrl obstrukcijo v deželnem zboru; ne meneč se za svojo prisego je ta zaupnik krone pogazil in poteptal vse postave. Zdaj dela ta zaupnik krone sam obstrukcijo na Dunaju. Naj porabi to priliko, da se pri predsedni-štvu dunajsega parlamenta nauči, kako postopajo pravični, objektivni, svojih dolžnosti zavedajoči se predsedniki parlamenta proti obstrukciji — kajti spričo obstoječih razmer je brez dvoma, da bo še prišel v tak položaj, v kakršnem je bil v zadnjem zasedanju dež. zbora, -f- Prepotrebno stvar, pravi idrijski »Slovencev« dopisnik, je izvedel bivši idrijski gerent, ko je na ljubo klerikalni »Ljudski posojilnici« zamenjal občinsko hišo* za zasebno ter pri tem znatno oškodoval občino. To klerikalno delo se je izvršilo na Oswaldovo željo pod pretvezo, da se rabi dotični zasebni svet za regulacijo Rožne ulice in že v naprej sc je določilo, da se vsa stvar uredi še v letu 1909. Zemljeknjižni prepis se je res izvršil, ni pa županstvo še podrlo Š. hiše, marveč jo celo oddalo nekaterim delavskim družinam v najem, ker si na pragu zime niso mogle dobiti potrebna stanovanja drugod. Sedaj pa je pri Oswaldu ogenj v strehi! Vpije in zavija, da se nam smili! Rad bi namreč videl, da čim preje izgine sled enega primera iz vzornega- gerent o vega občinskega gospodarstva. Pravi da davkoplačevalcev večina ne bo odnehala niti za las. Smešno! Kakšno večino pa imate klerikalci med davkoplačevalci, ali onih 60 zaslepljencev, ki v svoji omejenosti capljajo za Oswal-dom. V Idriji pa je nad 800 davkoplačevalcev! In kakšen interes imajo idrijski davkoplačevalci, da stoji, ali ne stoji bivša S. hiša! Saj bode vendar donašala nekaj najemščine in če jo bo občina podrla, ostane občini materijal! In z razširjenjem ulice. To je čisto navaden klerikalni hum* bug, da si večjega ni misliti! Vprašamo, katera hiša je v svrho razširja- obi zić dos, , e oj* ulice bolj na poti, bivša obćin-?ka- ali bivša Š.? Vsak pameten člo-rek, bo odgovoril, občinska, ki stoji na oglu in bi se morala z dveh strani umakniti s cestne črte. Kaj pa »tori famozni gerent na Oswaldovo komando f Zamenja to občinsko hi-So, ki bi jo občina svoječasno potrebovala v svrho razširjenja ulice za zasebno hišo! Tako znajo pač samo klerikalci gospodariti z občinskim inietjem! Na eni strani kriče no relaciji cest, na drugi strani pa protestirajo proti regulačnemu načrtu o postavki za nakup zemljišč. So pač Mrijski klerikalci! Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo1 Kaj ne! Najlepše pa je pri tem, da klerikalni dopisnik sklene svojo bruni no notico s dedeČim stavkom: »Zagrizenost se je pričela zopet vjedati v nase javno ivljenje, — a se bo sama razgrizla. To. da je župan storil človekoljubno rielo in dal družinam streho v občinski hiši, imenuje klerikalni dopo -k, agrizeuost! O nadvse grda klerikalna hinavščina! Zagrizenost je vpeljal v naše javno življenje samo in edino . kr. katehet Oswald in ga res že prav presneto grize na vseh koncih in krajih. Oswald naj bo navzlic svoji -a vest i v mogočno zaslombo deželnega odbora lepo potolažen in naj ga prav nič ne skrbi usoda hiše št. 121, ki je edino v rokah naprednega občinskega odbora. -j- Imenovanje pri pošti. Poštna ficijala gg. Alojzij Vernik v Ljubljani in Josip T o m a ž i n v Novem mestu sta imenovana za višja >štna ofieijala. — Slovensko deželno gledališče. .fr.tri v soboto vidimo na slovenskem Iru našega deželnega gledališča po dolgem premoru zopet izvirno slovansko opero. Redke, zelo redke so slovenske opere, saj smo še mlad aarod ter smo seveda na vseh poljih \rlike umetnosti še malone začetniki. Vendar imamo že opere: Ipavčevo, Poersterjevo, Parmovo, Savinovo r imamo svoje operete in svoje pevoigre. Ako poznamo kvaliteto ijih novejših oper in operet, smo > aliteto domače operne in operetne terature lahko zadovoljni. Pre-t,, preoster kritieizeni, ki je načisto odurno zabavljanje, po-\nje in zaničevanje vsega naše-•itieizem, ki ne izvira iz teme-\ poznanja Tuje literature in iz nega nvaževanja slovenskih •^lih razmer ter slovenskih Jev, zadirljivo kritikarstvo nam kali zamorilo že marsikak ne-it talent ter mu je vzelo veselje ladaljnega razvijanja. Nemci ce-*o prizanesljivejši, ko so bogati v nu pogledu! Cehi, Poljaki in Srbi pa so veseli vsakega noža pojava na polju svoje kulture, spešu je jo izvirno 1 iteraturo v se 11 orr»k, navdušujejo vse svoje delavce na kulturnih toriščih ter jih vabijo vedno vztrajnejšemu delovanju s -tipennijaini in častnimi nagradami, i-mgi narodi pošiljajo svoje talente ;. študijska potovanja ter podpirajo tornace avtorje dežele in vlade. Slovanski avtorji ne dobivajo niti mate-a ne. da, niti moralne podpore. 7li<- temu pa zahtevamo od svojih komponistov in literatov, naj bi tek-movali s tuj<*i! To je sevc^da neizvrš-Ijiva zahteva. Zato pa je temvečja iolžiu;>t našega slovenskega gleda-išca, da nudi slovenskim literatom in komponistom čim največ možno prilike, da vidijo svoja dela uprizorjena, da se na licu mesta, v gledališču uče, po pol nuje jo in da napredu-♦ jo. Brez te šole ne pridemo Slovenci z izvirno gledališko literaturu nikdar naprej. Zato pa je z veseljem I »ozdravijati najnovejšo slovensko »pero, »Lepo Vido«, ki ji je dejanje /.ajeto iz slovenskega romana J os. diirčiča, črpano iz slovenske narodne r *>1. maja 1910 • pri c .kr. deželnem blagajnom uradu v Ljubljani in pri c- kr. davkarijah \ na Kranjskem. — Kuharski tečaj »gostilničar- > ske zadruge« v hotelu »Tivoli«, ki je i trajal en mesec in katerega se je udeležilo okrog '20 gojenk, se je včeraj ! zaključil. Nase gostilničarstvo oso-i bito na deželi dos'ej v mnogih sluča-| jih ni bilo na tako visoki stopinji, j kakor bi m bilo tega želeti v interesu j povzdige tujskega prometa in gostilničarjev samih. V zadnjem č;?su pa je »gostilnicarska zadruga« začela s krepkim in smotrenim delom, da povzdigne gosti 1 niča rsko obrt na Kranjskem, kakor to zahtevajo razmere. Dobro uspelemu tečaju za servira t1.";^ je sledil enomesečni kuharski tečaj, ki se je pravkar zaključil hf izkazuje prav krasne uspehe. Materijal je bil vseskozi izvrsten, goJenke so kazale izredno zanimanje za stvar in upati je, da ho tečaj pustil pri njih trajne in koristne sadove. Seveda je uspeh tako izvrsten predvsem tudi zato, ker so voditelji bili vseskozi na svojem mestu. Tečaj se namreč ni omejeval le na pouk v kuhanju, temveč je obsegal tudi še drugo važne stroko. Tako je bilo na programu knjigovodstvo, katero je predaval gospod hotelir Iv. Kenda, ki si je sploh za tečaj stekal izrednih zaslug, aosp. dr. M. Rus je predaval o zdravstvu, gospodična Reisenauer je poučevala gospodinjstvo in kalkulacijo, gospod Josel pa serviranje. Pouk v kuharstvu je vodil gos?). Fi-ala, ki si je za Izvrstni uspeh tečaja poleg gospoda Kende nedvomna pridobil največ zaslug. Omeniti j« treba, da je kranjska gostilničarska zadruga prva v Avstriji, ki je sama priredila tak tečaj, kar je vsekakor znamenje, da stoje na čelu »Zadruge« delavni in energični možje. Učna metoda sama je tudi urejena popolnoma p:> modernih in praktičnih načelih, kakor se doslej v Avstriji še niso nikjer upoštevala. Z včerajšnjo zaključitvijo kurza je bila združena razstava učnih knjipr in pripomočkov, katero je aranžiral gosp. Kenda, higijenična razstava, ki jo je uredil gosp. dr. Rus in razstava kuharskih izdelkov gosp. Fin le in njegovih gojenk. Povodom zaključitve tečaja je bil v dvorani hotela »Tivoli« za povabljene goste pripravljen eks k vizi ten dine, katerega so se med drugimi udeležili: kot zastopnik deželno vlade dr. Praxmarer, obrtna nadzornika Šantruček in Kuraschia, zastopnik trgovske zbornice dr. Murnik, predsednik »Gostilničarske zadruge« Tosti, nje tajnik Pintar, učno osobje in gojenkc tečaja itd. Med gostijo se je zahvalil načelnik »Zadruge«vsem, ki so pripomogli tečaju do tako lepega uspeha, osobito deželnemu odboru, občinskemu svetu, trgovski zbornici in osobju, ki je vodilo tečaj. Gospodična Zitherschlagorjeva se je zahvaljevala imenom gojenk. Zastopnik deželne vlade je poudarja! naklonjenost vlade podjetju in je izražal čestitke na lepem uspehu. Zs^top-nik trgovske zbornice je poudarjal važnost takih tečajev za povzdirro tujskega prometa. — Upamo, da ho temu tečaju prav kmalu sledil zopot podoben tečaj; lepi uspehi naj bodo nova vzpodbuda k nadaljnemu plo-donosnemu delu* Perotninski zavod v Slški naznanja, da bode rakun* delavnikov tudi v nedeljo, 19. U m. celi dan slavnemu občinstvu za ogled otvorjen in vabi vse interesente z družinami k obisku. Božična naročila se sprejemajo in izvršujejo do 24. t. m. opol-* dan. Zimski šport v Bohinju. Iz Bohinja poroČaje: Sankal išče je v dobrem stanju in se že lahko v porablja. Drsališče še ni odprto. Za sanke in smuči je prihodnje nedelja zelo ugodna. Nova raziskovanja v svetovno* znani Postojnski jami. Iz Postojne-S« nam piše: Raziskovalec podzemeljskih jam g. G. And. Perko je dne 13. in 14. t. ar. umetno odprl prehod skozi ozko skalnate razooko v »Nadvojvoda Ivanovi jami« in \ni tej priliki se mu je posrečilo na novo otvoriti dve veliki dvorani, ki st> napolnjeni z najkrasnejšinli kapniškimi oblikami. Raziskovalna dela se sedaj nadaljujejo. Socialni ««isck »Zvc7e slov. štajerskih učiteljev in učiteljic« v Celju je razposlal te dni vsemu slovenskemu učitejstvu na Štajerskem »Naročil ni list«, s katerim se potom odseka skupno naročajo časniki in knjige ter odplačujejo v mesečnih obrokih, kar jako olajšuje sicer težko breme. Vse drage tovarišice in tovariše na Kranjskem, Primorskem in Koroškem prav vljudno vabimo, da se posluži jo te blagodejne naprave ter zahtevajo takoj naročilni list pod naslovom »Učiteljski socialni odsek v-, Griže pri Celju, Štajersko. Vsakdo dobi dva lista, ki iu naj popolnoma enako izpolni. Enega naj pošlje nemudoma blagajniku tovarišu Fran Voglarju v Celju, drugega pa obdrži sani za kontrolo. Ker je stvar nujna, prosimo, da se požurite! Prerpičani smo. da bo vsakdo zadovoljen, kdor bo poskusil. Več o tem v 51. številki »Učiteljskega Tovariša«, breme. — Vse drag etovarišiee in to- Solski škandali na Slov. Štajerskem. Sola, v kakršno morajo peši-Ijati svoje otroke celjski in okoliški Slovenci, je prava sramota, je največji škandal za avstrijsko državo. Ze leta in leta se 'nore celjski Slovenci za primemo ljudsko šolo, toda danes stoje tam, kot so stali takrat, ko so se prvikrat oglasili. Kdor prestopi prag stare podrtije v Novi ulici, mn za veje <• ! stranišč nepopisljiv smrad, ki hoče človeka zadušiti. Šolske sohe so podobne zaporom kakega okrajnega sodišča na deželi. Prašni in umazani, temni in zanikrni so šolski prostori tako, da bi si marsikdo pomišljah bi li vstopil v tako beznico ali ne. In zakaj morajo 4#trooi obiskovati tako šolo i Samo zato, ker so slovenski otroci, ker nemškntarski magistrat celjski ravno radi tega, ker obiskujejo te beznico slovenski otroci, noče odpraviti kulturnega škandala in ker avstrijska vlada ravno radi tega, ker ima opraviti s slovenskimi podložnik i, oh je nemškutazskemn magistratu celo potniro! To je škandal, ka-koršnega bi ne prenesel noben drug narod v Avstriji! Zakaj pa ljubljanska občina vzdržuje moderne šole za n m-k in nemškutarske nao:hiv-cef Zato. ker jih mora! Zalo, ker av-»trij^ka vlada to zahteva! Ce »»o morajo slovenski otroci v šole, ki so podobe" straniščen', se pn pravična dunajska vlada niti ne gane! Skrajni čas je že, da povedo Slovenci, zlasti štajerski, vladajočim mogotcem, da naj izpolni avstrijska država tudi napram slovenskim podanikom svoje dolžnosti, oko poče, da bodo tudi Slovenci izpoinovali svoje dolžnosti napram državi, v kateri života rimo že krog 700 let. Umrla Je na klinik; v Gradcu gospa Pavla S i 1 ec roj. Jurca, hčerka znanega hotelirja pri Ribniku v Postojni. Prerano umrli bodi hlač spomin! N. v m. p. V Trstu je umrla v sredo zvečer 15. t. m .gospa Bngelhilda L a v r i č, soproga veletržca in posestnika g. Franc Lavtiča, po kratki in mučni bolesni. Da.-iravno je bala pokojnica v prejšnjih časih popolnoma nemško odgojena, je bila vendar vedno pra-\ iena našim narodnim zahtevam, ter je dejansko iu gmotno podpirala naša narodna stremJjenja. Mila je jako naobražena, fina dama in posebno vneta za glasbeno umetnost, s ka foro £e jp kot vrlo dobra pevka mnogo bavila. V prejšnjih letih, dokler se ni rodbina preselila iz Rakeka v Tr=t, je kot pevka-solistinja večkrat sodelovala pri čitalniškib veselicah v Cerknici. Pred mnogimi leti ie kot solist inja sodelovala i gospo Gerbi-čevo tudi pi i Vodnikovi »Besedi« v čitalnici v Ljubljani, ter žela vse-straosko živahno priznanje. Bodi uzorni ženi lahka zemljica in blag spomin! Tržaška burja. Kdor ni bH v Trstu nekaj dni pozimi, ta si gotovo ne more niti dotuišljati, kaj dr je ^tržaška burja«. Ko je najslabeja, piha tržaška burja z brzino 48 km na uro, a mnogokrat doseže brzino 120 do 124 km na uro. Ko piha z brzino 4c Km na uro, tedaj odnaša kioouKo z glav, če dežuje obrača, lomi in odnaša dežnike; ko piha z brzino kakih 90 km na uro, tedaj že padajo na ulice opeke s streh in se čudno pre-gibljejo svetilke na ulicah, a ko burja doseže svoj vrhunec — 120 do 124 km na uro — tedaj prevrača ne le kočije javnih izvošćekov, ampak celo železniške vagone, tedaj ne meče več na ulice posamezne kose o]>eke, ampak kar cele dimnike, tedaj se javne svetilke ne le progi bi jejo, ampak jih groza burje kar ruši in podira. — Letos je burja že parkrat jK)častila Trst s svojim obiskom, a najhuji nje obisk je bil ravno te dni: Pričela je pihati minolo soboto in pilmla je do torka; višek brzine v tem objski; je dosegla v nedeljo pred-poldne mod 10. in 11. uro z 97 km na aro. Prihajajoči pomiki si niso upa« i i h kraju ter so »e morali vsidrati izven pristanišča, ker jim v pristanišču preti nevarnost, da jih burja zažene ob kak pomol. — V takih dneh, ko piha burja, ima zdravniška pomožna postaja mnogo opraviti: po 30, po 40 in tudi več oseb pride na zdravniško pomožno postajo: ranjeni so na nosu, na čelu, po rokah, po nogah — nekateri celo nevarno —, ker jih je burja vrgla. — In to se do-gaja vzlic leniu. da so po najnevarnejših prehodih napete vrvi, za katere se ljudje drže, da jih burja ne vrže. — No, v toick popoldne je vendar burja za to pot pojenjala. Volitve \ nuijski mestni svet. Kakor znano je bilo tržaško namest-ništvo anuliralo poljske mestne volitve, ki so se vršile aprila meseca in s katerim izidom tamošnja italijanska kamera ni bila povsem zadovoljna in proti volitvam rekurirala. Bekurz kamore je bil ugodno rešen in nove volitve se piično dne b\ januarja in bodo trajalo do 20. januarja. Volilni boj bo gotovo zopet zelo vroč, ker ]>oleg kamore poseže v volitve — kakor že zadnjič — hrvatska narodna stranka, soeijaldemokratje in najbrže tudi državni uradniki. — Volitve so bodo vršile po stari volilni listi. Preiskave mleka na Marije Terssije cesti. Danes zjutraj le preiskalo tržno nadzorstvo na Marije Terezije cesti 889 litrov mleka. 6l, , litrov mieka je konfiskovalo, ker ni imelo predpisane množine tolšče, 5 1 pa, ker je bilo z vodo mešano. Uspeh današnje preiskave je veliko ugodnejši kot zadnje na Dunajski cesti. 800 klecaš Z£?le*&š$t-!h. Včeraj je zaplenilo tržno nadzorstvo po raznih delikatesnih trgovinah okeli 600 hrenovk, safalad in drugih klobas, ki malone vse izdelek tovarnarja An-dret ta na Viču. 23 2St*&£0? s&niestjene m&sii. Zadnji čas so prihajale opetovano na tržno nadzorstvo pritožbe, da prodajajo po Ljubljani za drag denar umetno mast za pristno svinjsko. Predvčerajšnjim je tržno nadzorstvo izsledilo na južnem kolodvoru cel voz iz Hrvatskega na naslov špediterja R a n z i n -gerja importirane masti, med katero je bilo 23 sodčkov umetne masti, ki ni bila našim tozadevno zelo strogim zakonom primerno označena. Je-li ta mast zdravju škodljiva ali ne, dožene c. kr. preskuševali^č) za živila v Gradcu. Proti krivcem se je napravila ovadba na c. kr. sodišče. Stahli pes. V tukajšnji vojašnici 27. pespolka je poginil pes nekega narednika na znamenju stekline. Kisto-logična preiskava možgan poginulega psa, katera so se odposlala \ živino-zdravniško šolo na Dunaju, je po-trdiia stavljeno diagnozo. Torej pozor na pse! Vsak sumljivi slučaj naj se nemudoma naznani mestnemu magistratu. In le če bodo imeli psi dobre torbe, se bo dala vsaka nevarnost preprečiti. /irštovan ie bil predvčerajšnjim 18letni hlapec Fran Senica rodom iz Zabukovja pri Brežicah, ki je svojemu gospodarju g. Jakobu Oblaku na Tržaški cesti poneverii 170 K in pobegnil iz službe. Pri aretaciji je imel Senica še 106 K 63 v, drugo je bil pa zapravil. Oddali so ga deželnemu sodišču Čffj&vo je kolo. Včeraj je nekdo v magistratni veži popustil srednje dobro ohranjeno kolo, po katero še do-sedaj ni prišel. Čigar je, naj se čim-preje zglasi pri policiji. S C63Že. Včeraj popoldne je nek izvošček na vogalu Beethovenove ulice z vozom zadel in podrl zasebnico Heleno Udova katera se je pri padcu lahko telesno poškodovala. Pri tatvin, premoga je bila včeraj na južnem kolodvoru zasačena delavka Marija P., katera se bode morala vsled tega zagovarjati pred okrajnim sodiščem. Belava^o gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Macedoncev in 5 Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Buchs pa 10 Hrvatov. 12 Kočevarjev je šlo v Line, 6 pa na Dunaj. IigaMlrao In najdeno. Neka dama je izgubila denarnico s 6 K denarja. — Gdč. Anica Sedejeva je izgubila 12 K vreden muf. — Kuharica Marija Porova je izgubila 104 K de- narja. — i, v. je izgUDna zastavm listek. — Gledališka igralka gdč. RV. Hartlova je izgubila 24 K denarja. — Zasebnica g. Marija Pappermannova je izgubila 18 K vreden muf. — Najdena je otroška galoša, ki jo dobi iz-gubitelj pri policiji. — Magistratni sluga Ivan Mihler je našel prost bankovec za 10 K. —Posestnica Ana Novakova je našla žepno nikelnasto uro. Telefonska in brzojavna poročila. Obstrukcija v poslanski zbornici. Dunaj, 17. decembra. Zbornica je imela sejo vso noč. Razprava je bila mirna in brez vsakih burnih prizorov. Ob pol 6. zjutraj je prišel v vestibul parlamenta župan iz St. Hi-polita, Pittner, v družbi par gospo" do v in dam. Družba je bila vinjena, Pittner je zahteval od slug, naj mu pokličejo iz zbornice enega izmed nemško - liberalnih poslancev. Stre-žaji so mu odvrnili, da je v zbornici navzoč samo dr. Stolzl. Tega ne maramo,« je kričal Pittner. »pokličite mi druareera.« Strežaji so mu odvrnili: »Obžalujemo, drugih pa nima" mo v zalogi.« Pittner se je nato s svojo družbo odpravil na galerijo, kjer je jel razgrajati ter kričati na poslance: »Bagaža, lopovi, tatovi« itd. Poslanec Buri val ga je spoznal in za-klical: »Saj poznam moža, ki razgraja na galeriji. To je župan iz St. Hipolita, Pittner, ki je do ranega ju* tra krokal po beznicah.« Cehi so na to zahtevali, da se izprazni galerija, čemur je predsednik tudi ugodil. Odgodite v ali razpust poslanske zbornice? Dunaj, 17. decembra. Cesar je sprejel dopoldne ob 9. ministrskega predsednika barona Bienertha v eno uro trajajoči avdijenci. V parlamen-tai-nih krogih zatrjujejo, da je Bie-nerth prosil cesarja za dovoljenje, ki ga je tudi dobi!, da sme že jutri odgoditi zasedanje ali pa razpustiti zbornico. Krekov iinjni predlog*. Dunaj, 17. decembra. Aujn, predlog dr. Kreka in tovarišev je iz* zval silen od nor pri vseh nemških strankah, k* zahtevajo, naj »Slovanska Enota« umakne vso nujne predlogo ter vloži predlog glede reforme poslovnika kot navaden predlog. »Slovanska Enota« noče o tem ničesar slišati, za to bo prišel Krekov predlog, ki ga je u a novo redigira! dr. Kramar, še v današnji seji v razpravo. V tej razpravi se pričakujejo važne politične debate. Splošno se sodi, da bo seja takoj zaključena, eim bi) rešen ta nujni predlog. Priedjnngov proces, Dunaj, 17. decembra. Pri današnji razpravi sta bila zaslišana hrvatski posl. Stjepan Zagorac, biv-član hrvatske koalicije, in katehet C a n j k o iz Vpraždina. Xjija izpoved je bila za Friedjunga, ki je pričakoval od njih važnih razkritij, naravnost porazna. Potrdila nista niti ene Friedjnngove obdolži t ve. marveč kategorično izpovedala, da hr-vatsko-srhska koalicija ni bila v zvezi niti :- -Slovenskim Jugom« uiti « srbsko vlado in ni dobivala od nobene strani jiodpore. Svedok Zagorac je nadolje izjovil, da je popolnoma zlagano, da bi s« bil on kdaj sestal v Zemunu s srbskim sekeijskim nače'nikom dr. Sprnajkovieein in da bi ta napram njemu piizuai, da je srb-ka vlada v zvezi s hrvatsko srbsko koalicijo. Oba Bvedoka sta izjavila, da dr. Spalajkovića niti ne poznata. • Ogrska kriza. Dunaj, 17. decembra. Cesar j* danes ob 11. sprejel v posebni avdijenci Khuon-Hedrrvar.ija. Avdijenca je trajala ' ; ure, Khuen je o uspehu avdjjence poročal Lukaesn, ki je bil ob t. sprejet od cesarja. Khuen se je izrazil, da je imela njegova avdijenca zgolj informativen karakter, vendar pa še ostane por dni na Dunaju. Nasilstva na Hrvatskem. Zagreb, 17. decembra. Radi demonstracij v prilog Sunila je policija obsodila 3 dijake na 8 dni zapora in na triletno izgnanstvo iz Zagreba, 1 na pet dni zapora iu na dveletno izgnanstvo, a enega pa na 14 dni zapora. Med obsojenimi se nahaja tudi znani dr. Rehevski. Frankovskih demonstrantov, ki so poškodovali tujo lastnino, policija seveda ni kaznovala. Smrt belgijskega kralja. Bruselj, 17. decembra. Danes oh 235 zjutraj je umrl kralj Leopold. Smrt jo nastopila nenadno, nepričakovano eelo za zdravnike. Ob 11. so imeli zdravniki posvetovanje in so konstatirali, da njegovo stanje še ni brezupno. Z ozirom na to je ostal v njegovi bližini samo en zdravnik. Usmiljenka, ki mu je stregla; ga je šišala okrog 2. ječati in zdihovati. Poklicala je takoj zdravnika. Ko je ta vstopil v sobe. se je kralj dvignil na postelji in zastokal: »Mene bo udnšilo, doktor.« Nato ae je zgrudil nazaj na postelj ter izdihnil* nZMSNOL * Spomenik komponistu Smetani. ustvaritalju moderne češke finske, hor> postaviti v Pragi društvo, ki se .le te dni konstituiralo. Predsednikom ie bil izvoljen dv. svetnik prof. dr. Jar. Gol), bivši rektor češke univerze, v odboru sta med drugimi komponist in šef opere »Nar. divadla« Ko-varovic in slikar SvabirrskV. Društvo ima 7570 K premoženja. * Plavajoča raastava, ki so jo napravili na ruskem parnikn »Imperator Nikolaj II.« je dovršena in pripravljena k odhodu v Livadijo, da se pokaže carski dvojici. V vseh prostorih peraika so krasne vitrine in kioski. Največ razstavlja Moskva, za njo Št. Peterbnrg. Na Bolgarskem in na Turškem bodo na čast plavajoči ruski razstavi ruske slavnosti. * Vesten učitelj. V prof. J u van -cičevi brošuri »Pouk francoščine iu modernih jezikov sploh« čitamo sledečo mično zgodbico: »Leta 1832. je buknila, kakor znano, na Poljskem vstaja. Po njeni udušitvi je zbežalo mnogo Poljakov na Francosko, kjer so jih prisrčno sprejeli. Skoro vsakemu je bilo treba najti primemo službo. Enemu izmed njih se je bilo posrečilo s priporočilom priti do naučnoga ministra. Komaj se mu je bil emigrant predstavil, že mu ponudi minister mesto učitelja nemščine. — »Oprostite, gospod minister«, pravi Poljak, >;toda moram vas opozoriti, da ne znam dovolj nemški«. — »Ej, toliko boste ae anali!« — »Zagotavljam Vas, da ne urnem niti besedice nemški!« »Pustiva to!« . . . Nič ni pomagalo. Poljak je moral za učitelja nemščine na malo gimnazijo v Pro-venci. Ker pa o tem jeziku res ni imel pojma, je premišljal, kaj hi storil. Slednjič stori junaški sklep poučevati — poljščino! Nihče se ni brigal za njegove uspehe. Deset, petnajst let preteče. Slednjič pride v tisti kraj nadzornik, ki slučajno zna nemški. Posluša, pazi, a ne razume besedice. Po uri pokliče profesorja: Povejte mi vendar....? — Učitelj s tresočim glasom prizna, kaj in kako, na kar ga človekoljubni nadzornik pošlje v zasluženi pokoj.« * »Narodni Jed nota Severoee-ska«, društvo v varstvo čeških manjšin na severnem Češkem, je imela pravkar redni občni zbor za 24. društveno leto. Društvo deluje gospodarsko in kulturno. Izdalo je med dr. za šolstvo 18.193 K, za knjižnice 10.048 kron, v gospodarske namene 50.35« > kron in za božićnice 24.759 K. Vse podružnice so imele dohodkov 271.30J kron, osrednji odbor sam pa je imel (z ostavki od prejšnjega leta vred) dohodkov 231.578 K. Aktiva društva znašajo 629.593 K, pasiva pa 242.674 kron. N. J. S. ima 791 podružnic z 42.605 Člani; predavanj je priredila 748, gledaliških predstav 357, zabav in veselic 5317 knjižnic ima 287 -* 66.991 zvezki. To so suhe številke, ki nam razjasnjujejo, zakaj Čehi vseh krajih napredujejo, zakaj jim posebno na severnem Češkem v zadnjem četrtstoleju ni izgubila niti ena občina v nemške roke, temveč da so danes občine, pred n^kaj leti še dvojezične, že samočeške in da so svoj čas samonemške občine danes že dvojezične. N. J. S. spoj uje kulturno in gospodarsko delo v svoji roki, ker ve, da ni napredka, če manjka enega ali drugega. Z jasnimi cilji stopa naprej in je prepričana, da bo zmaga njena. S popolno samozavestjo je lahko zaključil tajnik svoje poročilo: »Ne bojte se hoja in borbe, kajti pri vsestranski podpori na severu ne moremo propast i,kajti naravni predpogoji zmage so v naših rokah«. — Naj bi bratsko obrambno dru&tvo tudi Slovencem bilo vzor smotrenega in realnega manjšinskega dela! na se aprednjaki, prispevajte za Narodni sklad! eleznato Klna-Vlno j Dfuruo odliko* errav< afloz aaj« ta Si Povzroča voljo de jedi, h okrepea iivee, poboljša | kri in je I rekonvalescente« «= | in maleknrsim I zelo priporočeno od sdrav | aiškik avtoritet j Iabornl okua* I i i S J. SERMVALLO, thfcM 1 trn spasa* taajt Haajt motni |> Vatro** Ji i Nebo 16, 9 2 pop. t. av 7443 743 e 04 si jivsnod -17 ar. Ivane* oblačno 17. T ij. 7318 -MJilJjvaeod ■ Srednja včerajšnja temperatura —1*4% norm —17\ Padavina v 24 arah (H) mm stanovanje s tremi ali štirimi sobami arjtv tornUn. Ponudbe pod fjkfj* aa uprevaiitvo »Slov, Naroda« 4647 umetniške/, in pokrajinske ae dobe vedno v veliki izbiri v •44 prekritva ulica 7. m m ttBEiiRjn ii nanii Vprašanji na npravniltvo „Sktven&kega Naroia" pod »»ittieilliv leta«« 40?o Dobre gosli in fino kitaro IHe Tmm, Medvode, Ooricane. 4627 Kontorlst absolvent trgovske Šole s prakso, vešč Slovenščine, ncmSčmp in strojepisja. Uto elnibe. Ponudbe na upravmstvo »Slovenskega Naroda«. 4648 Gospa EngelhUda Lanrlč je včeraj zvečer po kratki bolezni in obdana od svojih v Gospodu zaspala. Soprog Fra, otroci: Jurij, ini Fran, •oorftna poročena Umita in Teodora v svojem imenu in v imenu vnukinj Ruta, UMOM in zeta dr. Jtfaaa Stasita (odsotnega, v oajglobokejšt žalosti naznanjajo ta žalosten dogodek prijateljem in znancem. Pogreb se vrsi v petek 17. t m. ob 3 popoldne od hiše žalosti v Trstu Riva del Mandracchio št. 2 naravnost as pokopališče. vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, M sprejmo ▼ »To* rlat-OttiOOM de*eln** zv*~ze za tuiski promet v LJubljani, Ml kleti 6ev* 9» Plaća po dogovoru. 4579 Odda se mm rudarsko podjetje. Prijave na upravništvo »Slo? Naroda« 4«6i Nogavice 3 mOŠkO In tonsko« Z majhno tvorni« ško napako, prodaja tvornica nogavic pod izdelovalno ceno na kilo. Poizkušaj zavoji se oddajajo na željo. Vprašanja pod „6500 kg na letor na naslov Rudolf Mosse v Pragi Razne prevude z nemščine v slovenS6h»4 irknlarjev, pisem in dragih tiskovin skrbi oono v tej atroki izveibac ii*adnik. Naslov v opravniŠtvu »Slov zaroda". Za Priporočamo slav. občinstvu naša ž** večkrat m posebno sedaj na mednarodni razstavi vin v Londona s prvo odliko II ti i V Trsta, 16. decembra 1909 Pričajoča objava slati mesto direktnih obvestil! odlikovana vina ki se točijo v S o dni nlioi št 4, na Rimski cesti štev. 5 m na Starom trgu štev. 6. 464€ S točno, ceno in solidno postrežbo se priporočamo z vele>poštovanjem Sr. Novakovlć veletrgovina dalmatinskih in drugih vin v Ljubljani. Št. 636/pr. Seknndarska služba. ¥ detolai kotnlel v LJnkljanl je popolniti a 1. fofcraarj 4662 1910 eno seknndarsko mesto. S to službo ie združen od-utum letnih S800 B polog prostoga stanovanja v dotolnl kolnici. Sekundari) ne sme biti oženjen ter tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse. Prosile za razpisano mesto predlože naj svoje s kritnim listom, z dokazili o doktoratu medicine, eventualnem dosedanjem službovanju ter o znanju slov. ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika opremljene prošnje na do 15. januarja 1910 deželnih dokrodelnik uvodov v LJnkljanl. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 15. decembra 1909. TRUBAR Krasna umetniška reprodukcija v ve4 a znamenite Groharjeve slike .". Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka 00 mm ta široka SS mm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejsa kar >ih imamo Slovenci. i f Cena s paate a J*M. Dobiva M v Narodni knjlgnml ? Ljubljani. Pretentava alica St 7. ob Savi ostane tu zimo z Št 38 213 4637 Razglas. Pobiranje pasjofa davka sa loto 1910 se bode pričelo z S. dnem Jamarja 1910. Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa izim&i od psov, ki so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj Ki preskrb* za to leto veljavnih pasjih mark, naj* kasneje in ino 10. lokmarja 1910 pri mestni blagajnici proti plačilu 8 kron. Z ozirom na § 14 izvršilne oaredbe o pobiranju pasjega davka, se opoaarjaio lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1910 nadalje vse one pse, ki se dobe na ulicah brez veljavnih mark. Magistrat deielnega stolnega mosta LJubljane, dne 10. decembra 1909. Župan: Ivan Hribar L r. ■■»V-«ttlt-*VJF»al| Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. »•im**. iiMriM « moojms etrftarjoiMi tilioai Sto*. 0» ■•»•mmi - —- ' rosroBpjIoa v SaMeta, Celovca, Trata ta Sarajeva. Sprtjcaa tUtc u taJOct k m tckB rabo kr » jf ^L^L k pritaji utiu b motati •konji it lat v** o» mu 9W fs f$ p larma tara. 8396 19 1 05 Samo 6 dni livri-Nii Tork Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. eljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine nanr samo EĐ. 5MARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta štev. 18 v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri ,figove* 2940 C. kr. avstrijske Izvleček I Mm Eo državne železnice. oznega reda. oktobra lflOav« Odhod U Lfubljaaa Oaz. zaL) /*03 zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, ju2 žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. dri. žel., Beljak (čez Fodrošcco), Celovec. 7»20 zjutraj. Osebni Tlak v smeri: Grosuplje, RaćolfoTO, Straio-Toplice, Koće?.c. S-20 dopoldne. Osebni vlak t smeri: Jesenic«, Beljak, (č>3 Podroščico), Ceio*ee\ Prago, Oraldane, Berlin. tf*SO dopoldne. Osebni vlak v smen: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel . Gorico, dri žel.. Trst. c. kr. drž. žel., Beijak, (čez Fodrrščico), Celovec. '32 popoldne. Osfhm vlak v smen. Qro-inpije, Rudolfovo, Straia-Tcplice, Kočevje. 8r28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž, žel., Gorico, dri. iel, Trst, c kr. drf. icl , Beljak, (Čez Podrožico\ Celovec, e 23 zvečer. Osebai vlak v smen: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, ^čez Podrošč>co\ Celovec, Prago, Draicane, Berlin. r40 rveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje 0 pono6i. Osebni vlak v smen: Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c str. dri. žel.. Beljak, juž. iel„ (čez Podrešč co) Prago, Draidane, Berlin. ' i! ta L*abl|aae (driavae ioiesaice); i~zju? aj: Osebni vlak v Kamnik. 1 ■ popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7 > zvoOer: Osebni vlak v Kamnik. PHfeod v Mu.i ao Oaza« 7-12 zjutraj: Osel nivlaa iz OsfOaa, Draidaa Pruge, Beljala, jrJ. že), Trbrža, Jesenic, Gtvicr, Trsta, Trtica. a-C2 zjutraj: Osebn. vlak iz Kočevja, Sera**- Toplic, Rudolfove^a, Grotiiifdja. u*23 dopoldne: Osebni viak is Berkaa, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, jul. tak, cec PoojošČjco in T..;i, Goiic«, dti. SeL, }tsziuct Tržiča. 2*09 popolno: Osebri vlak iz Kočetja, StntZe-Topiic, Kudolfovc^, Groacplja. 4aia popoJdn«»: Osebni stak is Ildjaka, jal* žel., Trb»5a, Celovca, Beljaka, (č« Podro-iice), Gorice, drf. zaL, Trsta c. kr. drf IcL, Jesenic, Triiča. 6*49 rveoar: Osebni vlak it iJerluaa, Draz-daa, Prage, Ce&tca, Beljak«, (čet Podre sč ro), Jrsenic. 8*43 ivofttr: Osvbai vlak iz Beljaka, jd leL, Trbiža, Cslovca, Beljaka (čez Podro-JČico), Trsta. c. kr. drž. žel., Gorke, dri. i?-., Jesenic, T »"žica. ©•07 zvečer: OseiMii vlak 12 Kočevja, Strzio- Toplic, Rudoliovega, Grosnplja. ll*08 ponodi; Osebni vlak a Trbiža, Celovca, Beljaka ičes i'od'c sČico), Trsta, c. fcr. drl, ie!, Gorice, dri. iel., Jesenic. Frinoe v Lfab^zao (drsavae ielesmios) 6>46 xJutraU Osebni vlak iz Knmnika. lO*SO ciopotdn©: Osebni vlak n Kamnika. O'tO x»ocor: Osebni vlak iz Kamnika. CrtSi prihoda io odhoda so navedeni v »redaj« evropejskem času. Klsaaa Iv. ■enae v L|aal|amL Glavnik za barvanje las. Z navadnim Česanjem ubremenimo um ali rdeče lase v pristao svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma eškodljiv! Se rabi lahko leta in leta Na HtQĆa v rabi! Komad 5 K. Razpošilja X SchfUler na Dunaju IU, Krag^aroaaaa 61/30- Revno • -. deklica zelo pridna in nadarjena, moćna, z izvrstno pisavo bi rada vstopila v kako trgovino (av. tudi kam drugam) kot učenka *** Več pove g. Branko Zdml.ič, učitelj. Bočna 9. Gornji grad. tjubljani, Sodna ulica 4, 11. nadstr. Podučuje klavir na domu in stanovanjih. Osebno se dogovarja 11. do 12. ure predpoldne in od 5. do 6. ure zvečer. J5i9 Izprašata G. kr, državno-železniško raTnateiistfO v Trstu. kurilec za kotel, o&enjeo, trezen in zelo zanesljiv, z dobrimi izpričevali, se takoj I sprejme. 45-16 Ponudbe z navedbo starosti, za-i htevo plače in prepisom izpričeva p xi »Kurilec« na upravni5t?o »Slov. Xar.« so nasledsje (lllii % 11J i t s slikami za otroke: K a roma okro^ doma, broš e domače živali, broš. . . „ tova barka «r.,s..... „ pripoveduje čarovnica, broš. „ n „ na lepenki „ Mbe iz živalsha. broš. . . m (Leporello) n v uša in nuSa...... » *a!čT w n (LeDorello) . - . w Živali naše prijateljice, broš . „ Modri Janko....... » Knjige za slikanje: f uckov. Zaklad za otroke . . K » Otroški vrtec . . . w » Za kratek čas ... » » Mladi umetniki . . . . Mladinski spisi s Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K Andersen: Pravljice za mladino, xez.........n Brinar Medvedji lov. Ćukova gostija, kart.......n Campe: Odkritje Amerike . . » Cegnar Fr.: Babica. Povest. . ■ Cigler Janez: Sreča v nesreči . „ Freuenfrld Jos.: Venček pravljic in pripovedk.....„ Gacg! Eng Pisanice „ » » Zbrani spisi za mladino ,, HubaH Fran: Pripovedke za mladino I. in II. zv. a 40 h - -24 —•40 1-50 1-20 240 —•80 1-50 1-60 3*60 —•40 1*20 240 —•60 —.80 —•70 —•40 1-50 —•70 2.40 r— r— 1 — 1 — 1-60 1 — —•80 2 — 1-20 —•76 —•40 —•50 1.— —•80 V Knjižica za mladino 21,24 zv. ;\ 13, i4,2'5,29,30,3izvez.a 27 ::i 2> vrečic a . . . V Kapitan Žar ali klet v tihem morju, rez....... Kočevar F. MliIi^rjev Jane/. Zgodovinska povest . . Ko> Ant : Zlate jagode. Zbirka ba?ni, vez....... Spisi Krištofa Smida: Ljudevit Hrastar: Gobček . . lozafat: Kraljevi sin Indije . . Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu ....... Slavček ......... Ferdinand........ Jagnje. Starček z gore . . Pirhi. Ivan turški snženj. Krščanska obitelj...... Hrr.eijevo cvetje. Marijina podoba Ludovik, mladi izseljenec . . Najboljša dedščina. Leseni križ . Roza Jelodvorska, Km& . . . „ ., vezana . . . Sveti večer....... Sto malih pripoved za mladost . Nedolžnost preganjana in poveli-čana........ Nove pravljice iz 1001 noč, vez. Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. . Kapi A.: Mladini, ve?. . . . n » Dane, vez..... Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana ....... Na rakovo nogo, vez..... Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino..... »t ?♦ t. tt —.50 1 — 2-— 1-20 — SO I — —•80 —•80 1 — — M —-m —•80 — f)0 —•80 —•PO —•80 —•60 —.80 2-— —•80 — 80 —•10 *>•—. P — I — I — I — —•80 —•80 izprašani optik Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2. teliliani iiafl vezi rusi Kina 1909-191^ sodček K 210. po oku-u nedosežne torej brez konkurence par 44 V. po povzetju. R. Zore. Narodna knjigarna v Ljubljani Prešernova nlloa stov. 7. Fine obeske za božična drevesca v kartonih sortirane, kakor tudi posamezne, od svetovnoznane tvrdke G. ft \V. IIELLEK, Dunaj, morske rihe, ribe iz sladkih veda, razno perutnino m mlekom pitano, \^7l fini rum m CURAQAO za punč, dalje pnncevo esenco, priporo*» za praznika trrdka IjiUJiu, JOkalUm oso. 9 3E iEI 3 Zaloga moke Vinko i* m mi« Hrani Peter HflJDC Jarše i MU jasi: Eionta testa i»Siiki: Jemeleva ulita 231 Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v LfablftUli, Dun? ska cesta 32. — Telefon it 185. Karel Meglic Ustnik tvrđke Lavrenčič & Domieel]. Žitna trgovina. n 3C IV 866.94/118/VJll. St- 45?V i. »1 • v . —itn. Pri c kr. okrajnem sedidčn v LjnMSani, odd. VIU, so po prošnji lastnikov zemijtSta vio^. $tev. 170 davč. obč. Studenec t. j. ml. Karoline Grbec in Angele Kovač naprodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljenc izklicne ceno in sicer: 1) parcele ste v. 300, 295, 296, 297, in 301 za . . ... . . 13920 K 2) del parcele 300, obstoječ iz stavb na zahodni strani ceste 2823 in parceli Ste v. 298 in 299 za.......... . 575 K 3) parcela Ste v. 354 njiva za . . . . . . » - .* . 600 K 4) percela 5tev. 395 travnik za J . . - V V J . V 100 K 5) parcela štev. 149 njiva za . : 'j V / . a1 V L* V - 200 K 6) parcela Stev. 562 njiva za . ? V V v . V V V V 1600 K 7> parcela iitev. 582 travnik za J .* V V - • 600 K 8) parcela štev. 690 travnik za j V V V . . . V 200 K 9) parcela štev. 844 travnik za . J V V . - . V V 200 K 10) parcela štev. S45 travnii: za : . . . V . . . 200 K 11) parcela §tev. 1442 travnik za . J . . J • . 1200 K 12) parcela štev. 1611 travnik za , j V . v - , V 1400 K" 13) parcela štev. 1775 travnik za „* J . V V . . V V V 400 K 14) parcela štev. 2474 2479 za . . J . V . • > lJ 4700 K 15) parcela stev. 24S3 za . J i a V V 600 K 16) parcela §tev. 2580 ?ozd za . 7 *J * . V V - v - 1000 K 17) parcela štev. 2704 gozd za . "V • V . « J * » 1400 K 18^ parcela ^tev. 2658 gozd za . . ^ W .: V V . • V 800 H Dn>2ba se ^o vr?ila dne 22. decembra 1909 in eventnlano dne 23. decembra 1909, vsakokrat pričensf ob 9. nrl dopolndne v občinski pisarni na Studenca. Ponudbe pod izklicno ceno se ite sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dra/.beno izkupilo je plačati v sodne roke. Dra2bene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji v sobi št. 39 C kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII., dre 14, decembra 1909. Nakupno priliko! Velika božična prodaja pod vaako ceno! zimski paletoti, obleke, kožuhi, pelerine, klo • • • boki in cepiče. jopice iz pliša, in sakna, pale- * loti, raglani, kostumi, pelerine, • krila, bluze, boe in moli. Angleško skladišče oblek" «« 0> Bernatovič Ljubljana, Mastni trg št. S. 32 28 92 m Zbrani spisi Josipa Jurčiča. Enajst zvezkov. Cona vsakemu sveska, broš. K 1*20, ves. K 2-— s posto 20 v već. Jurčič je najpopularnejši vseh slovenskih romanopiscev in ni ga pisatelja, čigar dela bi bila tako razširjena in priljubljena kakor Jurčičeva. Dr. Ivan Tavčar. Povesti. Pet zvezkov. Cena vsakemu svesku, broš. S 2*40, v platno ves. K 3- -, v polirane vesbl S 4-20. Znamenite povesti dr. Ivana Tavčarja spadajo med najlepše in najbolj pri-ljubne umotvore slovenskega slovstva. Zbrani spisi Iv. Kersnika. Vezana izdaja v 4 zvezkih. V platno vezano po 6 K, v lini pol-francoski vezbi po 7 L Kersnik je eden najodličnejših slovenskih pisateljev in spadajo njegovi romani med najlepše v slovenski literaturi. Zbrani spisi Fr. Levstika. Pet zvezkov. 21*—, v platno vezani v polfrancoskl vezbl Bros. K 27- K 29- , v najfinejši K 21—. Levstik je kot pesnik, pisatelj in kritik eden najznamenitejših osebnosti v slovenski književnosti. Uredil Anton Aškerc. 'ena K 2-40, s posto 20 v več. TaW album je spominska knjiga na stoletnico Prešernovega rojstva in obsega Prešerna tičoče se spise najodličnejših slovenskih pisateljev. Undina. Spisal Andre Theuriet, Cena 50 v, s pošto 20 v već. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. Spisal Rado Murnik. Cena 00 v, s pošto 70 v. Ta produkt o nalezljivih boleznih se bere kakor kak vesel roman. Podunavska povesi Spisal Mihael Čajkovski). Ceno broš. K 1*0, ves. K 2-20, s poftto 20 v već. Ta povest ima zgodovinsko ozadje; godi se v času, ko se je na Balkanu začelo daniti, in je po svojem dejanju in po nastopajočih osebah velezanimiva. Spisal Ivan Lah. Cona bros. K 1-70, vos. K 2-70 s pošto 20 v već. Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih pi:ntov. Hamorist cen roman. Spisal Alfonz Daudet. Cena bros. K 1-20, vez. K 1-80 s posto 20 v već. Ta roman je pravi biser francoskega humorja in klasična satira na južnoiran-coski narodni značaj. Strahovalci dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena bros. K 2*—, ves. E 4-—, s poito 40 v već. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. Champol: Mož Simone. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. E 1-90, ves. E 3-—, s posto 20 v već. Ta roman, ki provzroča pozorno napetost od kraja do konca, opisuj e mojstersko boje in požrtvovalnost žt iske duše. Zadnji rodovinc Jenalja. Spisal Fr. Remec. Ceno E 1-50, s poćto E 1-70, Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Fran Milčinski: Igračke* Črtice in podlistki Cono bros. E 2-—, ves. E 3-—, e pošto tO v vaš. Časih ljubeznjivi, časih zbadljivi humor Frana Milčinskega odseva iz te njegove zbirke v vsi svoji svežosti. Spisal Oblak. Cena bros. E -00, ves. E 1-00, s pošto 20 v veš. Neien in ljubezniv roman iz slovenskega malomestnega življenja. Obsojenci. Spisal Vladimir Levstik. Cena broš. E 2-50, ves. E 3-50, s pošto 20 v već. Zanimiva knjiga, ki se odlikuje po ble-stečem slogu in rezki satiriki. Rendezvous. Ifovela Ivana Turgenjeva. • Cena broš. E --00, ves. E 1.60, a pošto 20 v već. Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejšim in najbolj pretresljivim kar jih je spisal. Trne Zgodovinski roman iz francoske preteklosti. Spisal Aleksander Dumas. Cena broš. E 5- , ves. E 0*80, s pošto 40 v već. „Tri je mušketerji" so sve to v n osla ven roman ; ni ga morda na svetu, ki bi bil toliko čitan kakor ta. Čez trnje do sreče. Spisal Scnčar. Cena broš. E 1-20, ves. E 2-20, s pošto 20 v već. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Roman iz Spisal Aleksander Dumas. Ceno broš. E 0-—, ves. E i s pošto 40 v vaš. Ta roman je nadaljevanje „Treh Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cono broš. E 1-40, ves. E 2-40, 8 pošto 20 ¥ vaš. V tem ..odlomku najdenega rokopisa" to popisane strahote vojne in iz nje po rajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Zgodovinski roman iz poljske preteklosti. Spisal Henrik Sienkiewicz. Trije ilustrirani zvezki. Cena broš. E 7-—, ves. E 9*50, s pošto 40 v već. Sienkiewiczevi romani slove po vse«71 svetu; med najbolje spada ,,Mali vitez-" Spisal V. Beneš-Šumovsky. Cena broš. K 1-50, vez- 2-50, s pošto 20 v vt£. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža. Koman 12 w Spisal Henrik Sienkicvvicz. Trije ilustrirani zvezki. Cena broš. E 10-- , ves. E 16-—. V en zvezek ves. K 13- , s pošto 40 v već. Ta krasni zgodovinski roman je vreden najtoplejšega prporočila. Mali lord. Spisal F. H. Burnett. Cena broš. E 1-80, ves. 2-60, s pošto 20 v već. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Gro! Iffonte Krii. Roman. Spisal Aleksander Dumas. Dva zvezka. Cena broš E 8-—, ves. E 12-—. Ta slavni roman, ki je preložen že na vse kulturne jezike sveta, spada med najznamenitejša pripovedna dela mi-nolega stoletja. Spisal Fr. Remec. Cena broš. E —-00, vas. E 1-60, s pošto 20 v već. Interesantna povest iz ljubljanskega življenja. Pevka. Spisal Anton P. Čehov. Cena broš. E 60- , ves. E 1-609 a pošto 20 v veš. Ta mali umotvor podaja veleinteresantno sliko iz sodobnega ruskega življenja. Frana Erjavca. Uredil dr. Gvidon Sajovic. Cena broš. E 1-20, vez. S 2-20, s pošto 20 v več. Od c. kr. deželnega šolskega sveta Kranjskega vsem šolskim knjižicam toplo priporočena knjiga. Človek. Spisal Maksim Gorkij. Cena broš. E 60--, vez. E 1-60, a pošto 20 v več. Ta velečastna apoteoza človeške misli podaja v poetiški obliki celo filozofijo energije. Vohun. Roman. Spisal L F. Cooper. Cena E 1-60, s pošto 20 v već. Med mnogimi Cooperjevimi romani iz ameriškega življenja v časih osvobojenja zavzema „ Vohun" odlično mesto. Kurent. Starodavna pripovedka. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. E 1-80, vez. E 2-80, s pošto 20 v već. Mehka, sanjava povest, katere glavna oseba je Kurent, mladenič hrepenenj in sanjavosti, kakršne zna slikati pač samo Cankar. Slovensko-nemška meja na Koroškem. Spisal Ante Beg. Cena broš. E 1-40, vez. E 2-40, s pošto 20 v već. Najvažnejše delo za spoznanje narodnostnih razmer na Koroškem. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. B 1-50, ves. E 2-50, s pošto 20 v već. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Ceno E 1-—, s pošto B 1-20. Za vsakega obrtnika, naj je delodajalec ali delojemalec je ta priročna izdaja obrtnega reda velike koristi. Izdajatelj in odgovorni urednik Boeto Poetoelemlok. in tiak »Narodne 3Q 017 01394^6997 D1C 8 F2 9151 MD 64 KD 64