PRIMORSKI DNEVNIK [?nina plačana v gotovini „ * postale i gmppo - Cena 80 hr Leto XXVn. St. 55 (7843) TRST, sobota, 6. marca 1971 POROČILO U TflNTfl VARNOSTNEMU SVETU 0 POLOŽAJU Nfl BLIŽNJEM VZHODU Glavni tajnik OZN obsoja nepopustljivo stališče Izraela V poročilu U Tant poziva Egipt, naj podaljša premirje - V Kairu pravijo, da ne bodo podaljšali premirja, če se Izrael ne bo umaknil z zasedenih področij tajh/ 'ojnia z.uruzenm narouov ,, Izrael, naj ugodno odgovori ^ PUdloge veleposlanika Jarringa «** obrača na stranki v sporu, Podaljiata prekinitev ognja «v J?lu> da se odpre pot za na-'"i® 'n napredek pogajanj. Nt/>0U'*ar’a' "c*a *e ^9'pt *e t*a* Pj^Pnti odgovor na Jarringovo ,’J °° in izjavlja, da izraelska Cl **0,*ei *e n' odgovorila na ''Sovo zahtevo, naj se Izrael NtW YORK, 5. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je y j Varnostnemu svetu poročilo o položaju na Bližnjem vzhodu, izraža željo, da bi Egipt podaljšal premirje na Bližnjem ^u> ki zapade v nedeljo. svojem poročilu U Tant ponavlja poziv, ki ga je naslovil J**Mega februarja na Egipt, poziv, ki je omogočil, da je egip-*• vlada podaljšala za trideset dni premirje z Izraelom. ?*vni tajnik Združenih narodov ---------------- Ahrarm je danes objavil nekaj podrobnosti o včerajšnjem skupnem sestanku narodnega obrambnega sveta in izvršnega odbora Arabske socialistične zveze, kateremu je predsedoval predsednik republike. Na sestanku so izdelali globalni načrt, ki zajema vse možne rešitve krize na Bližnjem vzhodu v zvezi z zapadlostjo premirja. Čeprav list ne objavlja podrobnosti o tem načrtu, vendar domnevajo, da bo o njem govoril predsednik republike v nedeljo. Moskovska «Fraivda» Je danes otojavila članek svojega dopisnika Iz Kaira, v katerem hvalil egiptovsko vlado za njeno plemenito in realistično stališče, ki ga je zavzela glede mirne rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Potem ko ugotavlja, da topovi ob Sueškem prekopu molčijo že skoraj sedem mesecev, «Pravda» poudarja, da je stališče Egipta pokazalo največjo iskrenost arabskih voditeljev in njihovih poskusov za dosego mir-ne rešitve. To stališče pa je hkrati pokazalo popoln polom politike izraelskih voditeljev, ki niso bili v stanju dati nobene pobude v zadnjih treh letih in pol. Zahvaljujoč se stvarnemu stališču, ki ga je zavzel Egipt, nadaljuje list, so bili postavljeni stvarni temelji za politično ureditev krize na Bližnjem vzhodu. Kljub temu pa je izraelska vlada dala Jarringu negativen odgovor glede osnovnega vprašanja: ((Izrael se noče umakniti z vseh arabskih zasedenih področij«. «Pravda» ugotavlja, da ta Izzivalna izraelska politika povzroča upravičeno ogorčenje Arabcev. Sklicujoč se na dosedanja uradna pomirljiva stališča Kaira, sovjetski dnevnik poudarja, da Izraelska izzivalna dejanja povzročajo nevarnost novega vojnega spopada ter ugotavlja, da se Egipt kljub temu ne bo odpovedal politični rešitvi tega vprašanja Mirovna politika Egipta, dodaja «Pravda», ni konjunktumega značaja, marveč sloni na podlagi egiptovskega naprednega režima. 'Egiptovski narod hoče z delom uresničiti novo žlv- ^vski predsednik El Sadat |^'Tl*> da se bo umaknil na «oip-it * Mednarodne meje*. ta r&nt nadalje izjavlja, da je 5Prejela Jarringov nasvet, da Mir z Izraelom. Toda Izrael, IjJ? U Tant, z zavrnitvijo egip-|P* žahteve o miru iz zasedenih skih področij ni dal nobenega n v°ra švedskemu diplomatu, ^sestanku predstavnikov štirih pri OZN, ki je bil včeraj Ponoči, niso izdali nobenega ®- Dogovorili pa so se, da se . Ponovno sestali nocoj, ko bo-tilo preučili U Tantovo poro-Hj^^nostnemu svetu. 0 nocojšnja .Jjestanku štirih velesil še ni vesti. Dobro obveščeni kro-bjji ”ew Yorku poudarjajo, da je Hjj® na včerajšnjem sestanku do tJ^ih si stališč med Sovjetsko IjV. in ZDA, kar je preprečilo, Prišli do kakega dogovora. bjJ^Pjejo pa, da bodo na nocojš-i^sestanku našli kompromisno kairskih dobro obveščenih kro-Pravijo, da Egipt ne bo for-ijjC? obnovil prekinitve ognja z ItjjJ0th razen v primeru, da ne »ih a v Prihodnjih 48 urah do no-»ot ®}godkov in konkretnega odgo-! , riraela na zahtevo po umiku uy**edenih področij. V sedanjih foj»Tr*®h, pravijo v Kairu, je °Vati» da bo predsednik El W y svojem napovedanem go-C>vil, da Egipt ne more Vabiiinove obveznosti o nadalje-hL Premirja, ter da si pridržuje 6e obnoviti vojaške spopade, dosgjS “° mogoče na noben način ^ mirne rešitve spora z Izraelk temu pa, poudarjajo v W' ostajajo še vedno odprta kisu .Posrednih pogajanj pri vele-«0 Jarringu. Čeprav bi lahkot „ liptovsko stališče tolmačili Vabf1^0 nadaljevanje premirja, ^ S ricer vedno nevarnost manj-^ mirne rešitve spopa- V t bližnjem vzhodu. Š^lru pravijo, da so se ZDA Si ®dale predložiti štirim velesili, v°j osnutek poročila, ker sta k) ŽiJ^sprotovala Sovjetska zveza .Ameriški osnutek, po mne-^Vojj vJetske zveze in ' jboJ Poudarjal negativno , br^ tKa odgovora Jarringu in - Vet odkrito zagovarjal statista ^posrednih pogajanjih med m Izraelom. V Kairu sedaj Sta’ da so ZDA sklenile pri-•olUcj, Se britanskemu načrtu re-Pl ki sicer počrtuje potrebo S (wv^anju Premirja, hkrati pa S t^rito obsoja negativno stali-Pole8 tega naj hi ZDA d* j Egipčanom (govori se tu-6 *mek Nixon sinoči kratek ^Itjl art * Zajatom), da bodo preji js-“rael, da imajo mednarod-Hi^Jstva enako vrednost teri-haj L.m jamstev. V tem smislu toilta ®A zahtevale od Izraela en odgovor na vprašanja, ki feje ..stavil veleposlanik Jarring h Kai^ka iz.raelskih čet s Sinaja. Pozitivno ocenjujejo pri-Nh Turiške delegacije pri Zdru-SJvofjj nar°dih k mednarodnim jam-ki jih je omenil predsednik Kot J? svoji tiskovni konferenci. Nosit *5roiajo h Kaira' ho prcd-Ej Sadat v nedeljo predse-*J#j j *li vlade, ki bo preučila ra-V, L/godkov in bo nato imel go- H m — stališče U]. g® bodo prenašali po radiu vmiji. Kairski dnevnik «A1 ljenje. Prav zato, ugotavlja list, so Arabci z zadovoljstvom sprejeli izjavo sovjetske vlade od 28. februarja. Predstavnik kairske vlade je glede te izjave dejal, da je stališče Sovjetske zveze odločno in dosledno in da podpira upravičene pravice arabskih narodov, ki se bojujejo za svobodo svoje. zemlje in podpira pravičen mir na Bližnjem vzhodu. Priznanje družbi Olivetti v SZ MOSKVA, 5. — Družba Olivetti Je danes prejela obvestilo, da so Jo alkreditlrali pri odboru za tehniko in znanost Sovjetske zveze. Ob tej priložnosti je prišlo do krajše svečanosti na sedežu odbora, na kateri je bil prisoten predstavnik Olivetti v Moskvi dr. VelScogna. Olivetti je sedmo podjetje, ki Je prejelo to priznanje, ki podčrtuje pomembne dosežke podjetja v SZ. MOSKVA, 5. - Agencija TASS sporoča, da je bil ravnatelj ameriške agencije za atomsko energijo Glenn Seaborg imenovan za člana sovjetske akademije znanosti. Seaborg je prejel 1951. leta Nobelovo nagrado za kemijo. ZASKRBLJUJOČE IZJAVE ŠEFA BELE HIŠE NA TISKOVNI KONFERENCI Nixon ni izključil možnosti napada sajgonskih čet proti Sev. Vietnamu Po mnenju predsednika ZDA je operacija v Laosu «uspešna» • VJashiftgton ne bo izvajal pritiska na Izrael za rešitev bližnjevzhodne krize ■ Nove okrepitve za invazijske čete na laoškem ozemlju VVASHINGTON, 5. — V svoji polurni tiskovni konferenci, ki so jo oddajala vsa ameriška televizijska omrežja, ni Nixon storil tega, kar je vse svetovno mnenje od njega pričakovalo: ni namreč izključil možnosti invazije Severnega Vietnama, kot že več časa grozijo predstavniki sajgonskega kolaboracionističnega režima. Prav glede teh groženj je bil Nixon v svojih izvajanjih hote nejasen: omenil je izjave predsednika Van Thieuja o možnosti vdora na severnovietnamsko ozemlje, ni pa hotel pojasniti, kateri so nameni Sajgona. Nato je ief Bele hiše ponovil, da je pripravljen u-kazati letalske vdore na Severni Vietnam v primeru napadov proti ameriškim izvidniškim letalom ali povečanje infiltracij s severa. Predsednik je dejal, da je tovrstne napade ukazal v preteklosti ter jih je pripravljen ukazati tudi v bodoče. Na izrecno vprašanje. Če bi ZDA z letalstvom podprle invazijo Severnega Vietnama s strani sajgon- ske vojske, je Nixon dejal, da m ameriška vlada prejela nobenega predloga v tej zvezi ter da ne proučuje nobenega tovrstnega načrta. Nixon je tudi poudaril, da bi nikoli ne uporabil letalstva v Severnem Vietnamu samo zaradi tega, da bi pomagal Sajgoneem, izrecno pa je dejal, da bi se poslužil ameriške letalske sile. ko bi severni Vietnamci postavljali v nevarnost ameriške vojake, ko se ti umikajo (z isto formulo je Nixon že opravičil invazijo Kambodže in Laosa). Nixon je obširno govoril o operaciji v Laosu ter trdil, da ugodno poteka ter da so se južnovietnamski vojaki izkazali. Citiral je generala .................................. KONČANA RAZPRAVA O ZAUPNICI V SENATU Razne kandidature za izpraznjeno mesto pravosodnega ministra Govori se tudi o možnosti tehnične rešitve - Colombo v zaključnem govoru v senatu ni povedal nič novega RIM, 5. — Tudi v senatu se je danes zaključila razprava o zaupnici Colombovi vladi levega centra z že vnaprej predvidljivim rezultatom, ko je za vlado glasovalo 167 senatorjev, proti pa 140. V bistvu pa je bila razprava v senatu samo preprosta ponovitev razprave, ki se je že prej vršila v poslanski zbornici.__________ Zaradi tega je sedaj tudi pozor- nost usmerjena na vprašanje, kako bodo preosnovali vlado, ali bolje kdo naj nadomesti ministra za sodstvo Realeja. V tej zvezi se govori o treh predlogih: demokristjani zagovarjajo stališče, da naj predsednik vlade Colombo prevzame tudi sodno ministrstvo. Temu oporekajo tako socialdemokrati kot socialisti ki so mnenja, da nikakor ni mogoče, da bi predsednik vlade vodil zapletene razgovore z Vatikanom, saj je že tako prezaposlen in povrh ni prav, da so ta vprašanja samo v rokah demokristjanov. Seveda pa obe stranki navajata svoja kandidata: socialdemokrati Lupisa in socialisti De Martina Obstaja pa še drugačna tehnična rešitev, ko naj bi mesto ministra za sodstvo prevzel znani pravnik Carlo Arturo Jemolo, tako da bi dali pre-osnovi vlade še bolj izrazito tehnični značaj. V tem primeru se ome- nja tudi možnost, da bi ostala na svojih mestih oba republikanska podtajnika in to sicer ne več v svoj-stvu predstavnikov stranke, temveč kot tehnika. Gre seveda za čudno rešitev, ki pa govori tudi o tem, da je republikancem najbrž že malo žal, da so odtegnili svoje predstavnike iz vlade. V primeru politične rešitve pa bodo seveda zamenjali tudi oba podtajnika in je potem jasno, da si bodo tudi ti dve mesti razdelile koalicijske stranke. Tudi o načinu preosnove vlade obstajajo razna mnenja, vendar vse kaže, da bo prevladalo stališče, da ni potrebna nova debata v parlamentu in se bo vse verjetno končalo s sestankom med štirimi tajniki vladnih strank in predsednikom vlade Colombom. Razpravo v senatu je zaključil Colombo z govorom, ki je trajal uro m pol, v katerem pa ni povedal nič miiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinimuuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Triurni razgovor med Morom in Aba Ebanom v Jeruzalemu Zunanji minister Moro z Aba Ebanom ob prihod u v Jeruzalem JERUZALEM, 5. — Drugi dan uradnega obiska zunanjega ministra Mora v Izraelu se je začel z delovnim sestankom na sedežu izraelskega parlamenta, kjer se Je ltalljaraka delegacija srečala z izraelsko, ki JI načeluje zunanji minister Aba Eban. Sestanek, ki se Je začel db 9. url, Je trajal do poldne. Na njem sta sl zunanja ministra Izmenjala poglede o Bližnjem vzhodu v okviru sedanjega mednarodnega, položaja. Osnovna tema razgovorov Je bila seveda Iskanje poti, kako doseči mirno rešitev spopada med Izraelom ln a-rabsldml sosedi v okviru resolucije Združenih narodov od novembra 1967. Italijanska delegacija Je ponovila stališče svoje vlade, da se poišče rešitev s pogajanji v okvi- ru Združenih narodov. Po drugi strani pa so Izraelci potrdili svojo znano tezo o neposrednih pogajanjih z Arabci za dosego mirovne pogodbe in umik Izraela na .gotove ln sprejemljive meje«. Glede dosedanjih pogajanj pri veleposlaniku Jarringu so bila ugotovljena nekatera nasprotujoča sl stališča med prizadetimi strankami, hkrati pa je tudi bila Izražena želja, da se Jarringova misija nadaljuje. Na razgovorih so ugotovili, da je najtrši oreh pogajanj pri Jarringu vprašanje umika Izraelcev z zasedenih arabskih področij in ureditev vprašanja palestinskega naroda. Med drugim so govorili tudi o potrebi o odprtju Sueškega prekopa. Glede tega je italijanska delegacija podčrtala koristi, ki bi jih imela Italija z ugodno rešitvijo tega ptoblema. Kot poroča agencija Ansa, Je današnji sestanek dal priložnost, da je bila Izražena želja po miru, ki naj odpre pot popuščanju napetosti v Sredozemlju, kar bi Imelo ugodne učinke tudi za vso Evropo. Hkrati pa bi to omogočilo mirno sožitje med Izraelom ln Arabci. O današnjem srečanju Je Izraelska vlada objavila uradno sporočilo, v katerem pravi, da sta zunanja ministra obrazložila stališče svojih vlad o vprašanjih Bližnjega vzhoda, Jairrlngovl misiji ln o stališču velesil na tem področju. V Izjavah, pravi sporočilo, sta ministra Izrazila tudi željo po tesnejšem in prijateljskem sodelovanju med obema državama na vseh področjih. novega in je v bistvu samo ponovil stališča, ki jih je že dan prej izrekel v senatu. To je tudi povsem razumljivo, saj je že včeraj imel zelo težko nalogo, da je vsaj skušal narediti' sintezo stališč predstavnikov vladne koalicije, ki so med seboj v bistvu ostro nasprotna in pri tem res ni še možnosti, da bi bil v svojih izjavah tudi drugi dan izviren in zanimiv. Predsednik vlade je tako obžaloval, da so republikanca sklenili, da se umaknejo iz neposredne vladne odgovornosti. Nato je polemiziral z onimi, ki trde, da je bila vlada inertna in je kot odgovor navedel obsežno delo. ki ga je vlada v zadnjem razdobju opravila. Na več mestih svojih izvajanj se je Colombo zadržal na odnosih do opozicije in pri omejevanju večine, pri čemer je skušal plavati mimo čeri, ki jih predstavljata Ferri in Mancini, ko je prvi za zaprto in strogo omejeno večino, drugi pa nič manj odločno za odprto vladno koalicijo. Colombo se je skliceval v mednarodni politiki na svobodno izbrana zavezništva, glede vlade pa na lastno avtonomijo ter istočasno stalno iskanje razgovora z organiziranimi socialnimi silami, ne da bi se kršile pristojnosti vlade ali parlamenta. Med razpravo v senatu je komunist Chiaromonte posvetil pretežni del svojega govora dogodkom v L’Aquili, ki potrjujejo nezaupanje KPI do sedanje vlade in do njene politike. Socialist Pieraccdni ie dejal. da bodo socialisti glasovali za zaupnico vladi v zavesti, da so se pravilno odločili, saj se je treba pred vsako perspektivo krize vprašati, komu bo koristila in da bi sedaj kriza pomenila zavračanje politike reform in bi še zaostrila položaj glede obnavljanja neofašističnega škvadrizma. Socialdemokrat Jannelli pa je omenil, da je umik republikancev nudil priložnost, da so prišla do izraza različna stali šča, ki ločijo ne samo stranke temveč tudi razne predstavnike vlade levega centra ter je v tej zvezi citiral izjave Mancinija, Bertoldija in Nennija. Gierek v KaMcah VARŠAVA, 5. - Agencija PAP sporoča, da je Gierek danes prispel v Katovvice, glavno mesto Šle-zlje, kjer sodeluje na vodilni konferenci deželnega odbora partije, ki se .je pričela danes dopoldne ob prisotnosti okrog 500 delegatov in ki bo trajala pet dni. Gre za pomembno zasedanje, ki je prvo te vrste in ki .jih bodo ponoviti v prihodnjih dneh v ostalih devetnajstih deželah Poljske. Okra,] Šlezi.ja spada med industrijsko najbolj razvite, v njem .je okrog 300 tisoč članov partije in je partijska organizacija najmočnejša. Po drugi strani gre tudi za bistvene spremembe v strukturi, saj je med 500 delegati mnogo mladih ljudi. Zunanjepolitična komisija ZDA o položaju v Grčiji VVASHINGTON, 5. - Zunanjepo litična komisija ameriškega senata, ki ji predseduje VVilliam Fulbright, je objavila danes poročilo dveh funkcionarjev, ki sta pretekli mesec obiskala Grčijo po nalogu komisije. Funkcionarja, James Lowenstein in Richard Noose, sta prišla do zaključka, da je politika »prijateljske- ga prigovarjanja«, ki jo je Nixono va vlada vodila do atenske vojaške junte, ostala brez uspeha. «Grški režim je sprejel prijateljstvo in vojaško pomoč, ignoriral pa je prigovarjanje,« trdi poročilo zu nanjepolitične komisije. ZDA so namreč naklonile vso vojaško pomoč fašističnemu režimu, niso pa dosegle uveljavitve političnih reform, ki bi dale Grčiji vsaj videz demokracije. Funkcionarja ugotavljata dalje, da je bil vojaški cilj Washingtona, namreč ohdržati Grčijo v NATO, dosežen, ni bil pa dosežen politični' cilj, in sicer obnova parlamentarnega sistema. Kot je znano, so ZDA po vojaškem udaru aprila 1967 prekinile pomoč Grčiji, septembra lani pa so odpravile embargo na orožje fašističnemu režimu TEL AVTV, 5. — Sinoči .je prispelo petdeset sovjetskih Židov na mednarodno letališče Lydda. To .ie najbolj številna skupina, ki so ji dosedaj sovjetske oblasti dovolile izstop. Izseljenci imajo povprečno po 60 let, po večini so lz Rige. Abramsa. po katerem so sedaj Saj-gonci sposobni, da delu.ie.io brez ameriške pomoči. Ameriški predsednik je tudi ponovil, da namen operacije v Laosu ni bal razširiti vojno na vso Indokino, pač pa »ščititi živl.jen.ia ameriških vojakov« ter pospešiti umik sil ZDA iz Vietnama. Ta cilj .je bil po Nixonovem mnenju dosežen, kajti z orožjem in vojaškim materialom, ki so ga zapleniti v Laosu, »ne bodo več ubijati ameriških vojakov«. Na vprašanje nekega časnikarja o možnosti, da bi moralo tudi leta '72, ko bodo v Sajgonu predsedniške volitve, ostati v Južnem Vietnamu od 50 do 100 tisoč ameriških vojakov, je Nixon povlekel na dan novo teorijo, da bo popoln umik ameriških čet odvisen od osvoboditve vojnih jetnikov. »Mi smo za popoln umik na recipročni podlagi — je dejal — dokler pa bodo ameriški vojni ujetniki, ki jih je okrog 601', v sevemovietnamskih zaporih, bo mo marali obdržati določeno silo.« Ostali argumenti tiskovne konference so biti položaj na Bližnjem vzhodu, pogajanja s Sovjetsko zvezo o omejevanju strateškega oboroževanja in odnosi v Ljudsko republiko Kitajsko. Glede Bližnjega vzhoda je Nixon dejal, da ZDA ne mislijo izvajati pritiska na Izrael, češ da »ne misli vsiljevati svoje rešitve«. Dodal je, da si ZDA prizadevajo, da ba prišlo do sporazumne rešitve ter da je ameriška zasluga, če so topovi na Bližnjem vzhodu za sedem mesecev obmolkniti. Predsednik je izrazil upanje, da bodo Arabci in Izraelci nadaljevali sedanje premirje, po drugi strani pa je poudaril, da bodo ZDA »storile vse potrebno za ohranitev ravnotežja sil na Bližnjem vzhodu«, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo ZDA še naprej dobavljale o-rožje Izraelu. Končno ie v tej zvezi omenil, da so ZDA pripravljene sodelovati z ostalimi velesilami, vštev-ši SZ, da bi zagotoviti Izraelu varnost, ki bi je ne mogel doseči s priključevanjem zasedenih ozemelj. O pogajanjih s SZ o omejevanju strateškega oboroževanja se je Nixon izrazil precej optimistično ter omenil možnost, da bi prišlo do sporazuma. Potrdil je, da ie ameriška delegacija na razgovorih SALT odbila- nekatere sovjetske predloge, ker so predvidevali samo omejevanje obrambnega orožja, ne pa tudi napadalnega. Napovedal je, da bodo Američani pripraviti nove predloge, ki jih bodo predložiti ob ponovnem začetku razgovorov 15. marca na Dunaju. Glede odnosov z LR Kitajsko je Nixon zagotovil, da bodo ZDA nadaljevale »politiko normalizacije«, ki pa ne sme iti na škodo Formo- iimmiiimiiimmiiiiiiiiiiiniitHiiiiiiiiiiiiimiiiimiiMmimiriiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiimiiiiitiimmitt Jugoslovanski strokovnjaki za načrtovanje v Italiji Razgovori z ministrom Cioliltijem in Ta■ vianijem ter s predstavniki ENI in IRI RIM, 5. — Delegacija jugoslovanskih strokovnjakov za načrtovanje pod vodstvom glavnega ravnatelja zveznega zavoda za načrtovanje dir. Riccarda Steinerja, ki Je gost Italijanske vlade, se je v Rimu sestala in raagovarjala s funkcionarji Italijanske vlade, z zastopniki ENI, IRI ln drugimi gospodarstveniki o metodah planiranja, o gospodarskem sistemu ln politiki razvoja nezadostno razvitih področij. Med razgovori so bile proučene tudi možnosti dolgoročnega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Dr. Steiner je med drugim obiskal italijanskega ministra za proračun ln gospodarsko načrtovanje Antonija Giolittija ln ministra za razvoj Juga Tavlanija, s katerima se je med drugim razgovor jel o napredku gospodarskih od, nosov med Jugoslavijo ln Italijo. Razgovori se bodo nadaljevali v Jugoslaviji ob bodočem obisku italijanskega ministra za načrtovanje Giolittija. Dr. Steiner Je prav teko obiskal podtajnika v zunanjem ministrstvu dr. Maria Pedinija, ld Je priredil kosilo v čast Jugoslovanske delegacije. Na sestanku članov jugoslovanske delegacije z italijanskimi gospodarstveniki ln novinarji so se Italijanski gospodarstveniki posebno zanimali za možnosti širšega sodelovanja z Jugoslavijo posebno za nove pogoje vlaganja ln za spremembe, ki se v tem pogledu Jugoslaviji pripravljajo. Jugoslovanska delegacija bo med bivanjem v Italiji poleg Rima obiskala Ta-ranto ln Bari, kjer si bo ogledala Industrijske naprave ln se razgo-varjala z gospodarskimi ln drugimi predstavniki. Položaj v L’Aquili L’AQUILA, 5. - Položaj se je povsem normaliziral in so danes iz- pustili trinajst oseb, ki so jih aretirati zaradi sobotnih in nedeljskih izgredov. Mnogo se govori o proti fašistični manifestaciji, ki jo bo pri redila KPI v nedeljo pred sedežem ki šo ga demonstranti povsem uničili in na kateri bo govoril posl. Ingrao. Pogajanja o Berlinu BONN, 5. — Vzhodnonemška vlada je sprejela jutrišnji dan za pričetek pogajanj z berlinskim senatom o možnosti, da bodo lahko prebivalci zapadnega Berlina obiskali prebivalce vzhodnega Pred dnevi je to pobudo sprožila vlada Nemške demokratične republike, senat pa je zavrnil predloženi datum na 4. marec kot protest proti težavam pri prometu pri dohodih v Berlin. Včeraj se je položaj že' normaliziral in je župan Schuetz predlagal, da se delegaciji sestaneta 6. marca. Pogajanja se bodo vršila v vladni palači v vzhodnem Berlinu, pri čemer so bistveno različna stališča o vsebini razgovorov. Vzhod na Nemčija predlaga, da se govori na splošno o obiskih Berlinčanov v Vzhodni Nemčiji, z zahodne stram pa se skuša razprava o mejiti samo na prepustnice za veliko noč, ko so zadnja dovoljenja izdati 1966. leta. Gre skratka za o-snovno vprašanje, ko se z zahodne strani skuša čakati na izid razgovorov med štirimi velesilami, po leg tega pa tudi berlinski »senat« noče narediti ničesar, da bi ošibil pozicije bonnske vlade, da bi pre šel v okvir njenih pristojnosti. ze. Ameriški predsednik ie poudaril, da Formoza ne sme biti izključena iz OZN ter da bodo ZDA spoštovale vse svoje obveznosti do te države. Zadnji del tiskovne konference je Nixon posvetil tako imenovani »afe-Ti Kissinger - Rogers«: senator Sy-mington, kateremu je danes pritrdil še Fulbright, je namreč pred dnevi izjavil, da .ie zunanji minister Rogers postal »predmet zasmehovanja«, šer zunanjo politiko ZDA dejansko vodi Nixonov svetovalec Kissinger. Pravzaprav ni Nixon zanikal trditve senatorjev, ker je dejal, da .je Rogers »najstarejši in najbolj spoštovani prijatelj med člani vlade«, Kissinger pa »daie nasvete«, ki jih predsednik spoštuje. Nixonove izjave o Indokini je zelo lakonično komentiral glasnik severnovietnamske delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam Tan Le, ki je obsodil «nove vojaške pustolovščine« in jih označil za izredno nevarne. Vsi pogoji, ki jih je postavil šef Bele hiše za umik čet iz Vietnama so po rrmeniu glasnika »nelogični in nezakoniti«. Sovjetska tiskovna agend ia TASS pa meni, da ameriški predsediak ni povedal ničesar bistveno novega, ampak je samo opravičeval ameriško napadalno politiko v Indokini ter invazijo Laosa. V Nixonovih izvajanjih vidi TASS tudi resno grožnjo s ponovnim bombardiranjem Severnega Vietnama. Po vesteh, ki prihajajo danes z indoki tajska h bojišč, so Sajgonci poslati v južna Laos nove čete, okrog dva tisoč noož, ki so jih z ameriškimi helikopterji prepeljali blizu Čeponeja. Vojaki so se utaborili na področju kakih šest do deset kilometrov od vasice, ki naj bi pomenila važno strateško točko na »Hošiminhovi stezi«. Trije helikopterji so bili tu sestreljeni. Kot je znano, je bilo zavzetje Čeponeja eden glavnih ciljev ameriško - sa.i-gonskega vdora v Laos. Vas so sicer ameriški boonbniki že pred meseci popolnoma porušili, ameriški izvedend pa so trdili, da je tam nekakšen glavni štab »komunističnih« sil. Že drugi dan po vdoru so v Sajgonu objavili vest, da je bil Čepone zavzet, pozneje pa so morali priznati, da se niso invazijske čete niti približale vasi. Ob tej priliki so ameriški izvedend tudi spremenili mnenje in trdili, da zavzetje Čeponeja sploh ni bistveno, ker je vas samo kup ruševin. Sedaj oa kaže, da je vas postala spet »strateško važna« ter da jo skušajo Sa.i-gonci osvojiti. Po vseh dosedanjih poročilih pa kaže, da v Čeponeju ni enega samega partizana, iz česar se da sklepatii da se bodo Sajgond prav kmalu lahko oponašati z novo «zmago». Polev prej omenjenih helikopterjev, ki so biti sestreljeni blizu Čeponeja, so Američani zgubili včeraj in danes še dvanajst helikopterjev. Danes so tudi dere pili delovanje letalstva tako v južnem Laosu kot na drugih bojiščih Indokine. Američani so se začeli posluževati največ.iih bomb svojega arzenala, ki tehtajo okrog sedem tisoč kilogramov in ki pri eksploziji izgladijo do sto kvadratnih metrov zemlje, na kateri lahko pristajajo helikopterji. Hanojski tisk danes poroča, da sp partizani Patet Laa predvčerajšnjim popolnoma uničiti saigonski bataljon padalcev ter četo oklepnih vozil v bitki, do katere je prišlo v Ban Dongu ob državni cesti številka 9 v južnem Laosu. V Severnem Vietnamu se je danes uradno končal mandat nado-nalne skupščine, ki je v zadnjem dnevu poslovanja odobrila poročila ministrskega predsednika Phan Van Donga in obrambnega ministra generala Džapa. Van Dong .je pred perlamentom poudaril veljavnost besed pokojnega predsednika Hošimin-ha: »Odpor proti ameriški agresiji bo morda še dolgotrajen ter bo zahteval še veliko žrtev, vendar smo kljub vsemu odločeni, da zadamo hude udarce ameriškim napadalcem do končne zmage«. Ministrski predsednik je tudi sporočil, da so v južnem Laosu Američani in Sajgond zgubili od začetka invazije že 5.000 mož ter tristo letal in helikopterjev. Volitve novega parlamenta, ki bo štel 420 članov, bodo 11. aprila. RIM, 5. — Skupina sovjetskih poslovnih predstavnikov, ki se zanimajo za uvoz agrumov je zaključila desetdnevni obisk Italije na vabilo ministrstva za zunanjo trgovino. Neredi v Kolumbiji BOGOTA, 5. — V Kolumbiji Je spet prišlo do spopadov med študenti ln policijskimi agenti v številnih mestih države. Pri neredih je bil ubit s strelom Iz puške neki dvanajstletni deček. Neredi so se začeli v Kolumbiji že 26. februarja, ln sicer v mestu Cak, kjer so se spoprijeli študenti ln policijski organi. Vlada je tedaj V tem v Medeliinu so se spo V tem zadnjem mesto so se spopadi med študenti ln policisti nadaljevali tudi včeraj. Guverner Ja Izjavil, da so dečka, ki Je pri spopadih izgubil življenje, ubiti huli-gani. Med neredi so študenti zgrabiti diva policijska agenta ter ju priprti v poslopju vseučilišča v Antio-quii. Policijski agenti so obkolili vseučilišče. Guverner Je medtem sklenil uvesti izredno stai^je tudi V MedeUlnu In Popoyanu. TRŽAŠKI DNEVNIK POZIV PREBIVALSTVU K STRNJENOSTI IN BUDNOSTI V Trstu osnovan enoten odbor proti fašizmu in zatiranju V odboru so leviiarske stranke, sindikati, SKGZ, zveza partizanov druge ustanove in elani prvega mladinskega antifašističnega odbora Na pobudo prvega, mladinskega protin Trstu, med strankami, sindikati in drugimi demokratičnimi organizacijami Slovencev in Italijanov, osnoval »Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju* pokrajinskega značaja. Namen odbora bo koordinirati dejavnost tržaških množic proti fašizmu in vsakršnemu pojavu izzivanja. Sestavlja ga, zaenkrat, več političnih strank in organizacij, pričakujejo pa, da se mu bodo druge ie pridružile. Osnova za delo odbora je v vsebini poziva, ki so ga člani Enotnega protifašističnega odbora naslovili prebivalstvu. V njem pozivajo prebivalstvo, naj se mobilizira in podpre demokracijo proti izzivanju in zločinskim načrtom reakcionarnih sil v italijanski družbi. Potrebna je odločna demokratična pripravljenost, posebno še zato, ker je preveč razumevanja in strpnosti do fašističnega ikvadrizma v nekaterih bistvenih delih državnega ustroja, zaradi česar je prej ko slej potreben takojšen odgovor delavcev, mladine In vseh državljanov. Demokratične sile, nadaljuje poziv antifašističnega odbora, opozarjajo na naravo škvadrističnih dejanj, ki so teroristična prednja straža širšega bloka političnih in gospodarskih sil, katerih cilj je zru-šenje republiških ustanov, svoboščine državljanov in demokracije sploh. Ta načrt podžiga tudi pro-tisindikalna in protidelavska gonja gospodarjev in visokih državnih oblasti, ki bi radi prizadeli, v tovarnah in v družbi, boj za nove delovne pogoje, za korenite družbene spremembe in za razvoj demokracije. Demokratične sile odklanjajo teorijo o nasprotujočih si ekstremiznih in ugotavljajo, da so škvadristične sile edino leglo izzivanja in nasilij, da so povezane s prevratniškimi načrti in reakcionarnimi pobudami tudi mednarodnega značaja, zato pa zahtevajo takojšen razpust fašističnih organizacij, začenši z MSI. Sicer pa odklanja antifašistični odbor tudi »tista pustolovska stališča, ki niso lastna delavskemu gibanju in objektivno pomagajo gospodarjem ». Antifašistični odbor »odklanja tudi prelahki oportunistični antifašizem, ki po tragičnih dogodkih postavlja zahtevo po ponovni vzpostavitvi reda in dejansko ima kot cilj samo zaviranje in razvodenitev nujnih in neodlot-. ljivih strukturnih preosnov. Na osnovi teh ugotovitev je bil ustanov- ljen v Trstu enotni odbor proti fašizmu in zatiranju*. Podpisniki tega načelnega dokumenta vabijo tudi druge demokratične sile, ki še niso pristopile k enotnemu odboru, naj to storijo čimprej. Jasno je, da gre vabilo predvsem socialdemokratom, demokristjanom in Slovenski skupnosti, medtem ko so v odboru zveza partizanov (ANPI), zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED), zveza političnih preganjancev (ANPPIA), CGIL, republikanska mladina (FGR), zveza komunistične mladine (ZKMI), mladi aklisti, mladina PSIUP, gibanje demokratičnih novinarjev, zveza za ljudski šport (UISP), zveza demokratičnih žena (UDD), mladinsko gibanje KD, mladina sindikata CG IL, ARCI, ACLI, gibanja za neodvisnost STO, PSI, PSIUP, KPI, Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Slovenska mladinska skupina. Zborovanja ANPI Vsedržavno združenje partizanov Italije — ANPI sklicuje v zvezi s pripravami na pokrajinske in na vsedržavni kongres naslednja sekcij ska zborovanja: danes, v soboto, 6. marca ob 20. url v občinskem domu v Boljuncu za člane dolinske sekcije; v ponedeljek, 8. marca ob 20. url za partizane mestnih četrti v dvorani Nove delavske zbornice - CGIL «G. Vittorio« v Ul. Pomdare6 8. KRITIKE IN POROČILA SINOČI V AVDITORIJU Jean Coeteau: Orel z dvema glavama Vpogled v zgodovino gledališča, zlasti tisto iz devetdesetih let in še prej, je vedno zanimiv, saj kaže na izrazito živahnost in tvornost tedanjih gledaliških oblikovalcev, ki so skušali (sicer ne vedno do kraja) najti v gledališču novo smer, nove tehnike in prijeme, ki so kajpada zdrknili včasih v skrajnosti. Danes je mogoče še prezgodaj, da bi do dna razumeli in pravilno ocenili tedanje vplive na vsa poznejša gledališka dogajanja v svetu, saj so nam nekje še preblizu. Lahko pa vsekdar ugotavljamo izredno, skorajda demonično iskanje ljudi, ki so bili Jarry, Apollinaire, Coeteau in še pozneje Pirandello in Brecht, da sploh ne govorimo o Beckettu in dmgih, da bi dali gledališču neki življenjski smisel in pomen. Med te nedvomno sodi Francoz Jean Coeteau, katerega pojav med tedanjimi francoskimi dramatiki -iskalci pomeni enega najbolj izjemnih primerov. Gledališka skupina UliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiišiiJiiiiiiia NEZASLIŠANO IZZIVANJE NA MEJI Z JUGOSLAVIJO Skupina karabinjerjev in finančnikov prepevala na ves glas «Faccetta nera» Mil/čanu, ki jih je pograjal za početje, so zagrozili, da ga bodo uklenili, medtem ko so ga v Miljah, kjer je zadevo prijavil, samo legitimirali ■ Vprašanja poslanca Škerka Restivu, Cuffara Berzantiju in Collija Zanettiju V četrtek popoldne je prišlo do nedopustnega izzivanja prav na mejnem prehodu pri Lazaretu. Ljudje, ki so, s propustinico ali potnim listom, bili namenjeni preko meje v Jugoslavijo, niso mogli verjeti temu, kar so slišali: na bloku se je razlegalo daleč naokoli, ne preveč ubrano — »Paccetta nera, dalTAbbissinia...». Pesem se je razlegala iz male zgradbe, poleg mejnega prehoda, da se je nekemu Miljčanu zdelo potrebno, da pokuka vanjo in ugotovi, kdo je, Id na tak način Izziva prisotne. Z začudenjem je ugotovil, da so zborček sestavljali karabinjerji in finančni stražniki. Tl so ob pojavi začudenega delavca u-molknili in se v zadregi zazrli vanj. Vendar ji je zadrega kmalu minila, ko jim Je neznani moški stresel iz rakava vse, kar je o njih in pesmi mislil. Razburjeno jim je zabrusil, da je tako početje neustavno tal (te bi jih moralo biti sram, posebno še, ker nosijo uniformo oddelkov državne policije. iMiiiimimiiuiiiuuiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiMimiiiiitiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiii IIHIIIIIIIIUM DANES OB 17. URI V UL. PONDARES POKRAJINSKI KONGRES BIVŠIH DEPORTIRANCEV Spričo političnega položaja in priprav za vsedržavni kongres je današnji zbor bivših deportirancev zelo važen V dvorani «Di Vittorio* na sedežu sindikata CGIL bo danes ob 17. uri V. pokrajinski kongres Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih (AN ED), v katerem so včlanjeni bivši deportiranci in svojci žrtev u-ničevalnih taborišč. Zadnji pokrajinski kongres je bil 27. oktobra 1967. Na dnevnem redu so otvoritveni nagovor predsednika, poročili tajnika in podpredsednika, izvolitev novega odbora in delegatov za vsedržavni kongres, diskusija in sklepna resolucija. Kakor smo že pisali, ima današnji kongres bivših deportirancev poseben pomen spričo nevarnega porajanja fašizma, kar terja veliko budnost in odločno akcijo vseh protifašističnih organizacij in strank, ki se sklicujejo na ideale in tradicije osvobodilnega boja. Prav bivši politični preganjanci, deportiranci in svojci padlih imajo najbolj tehtne razloge, da dvignejo svoj glas, obsodijo fašistične podvige, zahtevajo razpustitev fašističnih organizacij in bolj odločno akcijo varnostnih in sodnih organov. Kdor je za zmago nad nad-fašizmom, za demokratično ustavo največ doprinesel in žrtvoval, ima največjo moč, pravico in dolžnost, da to zahteva, da se ne bi v kakršnikoli obliki, s kakršnokoli zahtevo in naknadno obnovili metode in razmere iz fašistične dobe. Današnji kongres je važen tudi saradi tega, ker je bilo naše mesto izbrano za vsedržavni kongres, ki bo v Trstu 2., 3. in 4. aprila. V sedanjem političnem položaju 1-ma ta izbira poseben pomen, je priznanje tukajšnjim bivšim deportirancem, obenem pa jim nalaga dolžnosti, da pomagajo pri pripravah in organizadji kongresa. Poleg tega je današnji kongres pomemben tudi zato. ker se bo na ANPI — Dolina Danes, 6. marca ob 30. uri v Srenjakl hiši v Boljuncu SHOD PARTIZANOV o naslednjih vprašanjih: vsedržavni 1. pokrajinski ln kongres ANPI 1. izvolitev odbora m poeta. Vitov občinskega spomenika padlim. njem razpravljalo o zadevah, ki se neposredno tičejo bivših deportirancev, o raznih pobudah za u-veljavitev pravic (invalidnina, pokojnina, priznavalnina itd.) o dosedanjem delovanju organizacije, o predlogih za nadaljnje pobude, o predlogu za združitev sorodnih or-ganizadj v eno federacijo, o zbiranju zgodovinskega gradiva, o Rižarni itd. Potrebno je torej, da se udeležijo svojega kongresa vsi člani, bivši deportiranci in svojci padlih v nacističnih taboriščih. Pokrajinskemu kongresu želimo plodno delo in mu pošiljamo tovariške pozdrave. Predavanja Drevi ob IS. uri bo v krožku »Salveminl« na Kami 12 Javne razprava o itsodstvu ln državljanskih pravicah«. Govorili bodo sodnik iz Firenc Maroo Rama* in Sandro Ca. nestrinl od združenja demokratičnih pravdnikov. Tedaj je v karabinjerjih ln finančnih stražnikih vzkipelo. Spet so pridobili običajni odnos do državljana in moškemu zagrozil, da ga bodo, če ne odneha takoj, ufcle-niM in odvedli s seboj. A brez uspe. ha. Moški se za grožnjo ni pobrigaj in odšel v Milje, naravnost v karabinjersko poveljstvo, da bi zadevo prijavil. Dolgo je razlagal, da je prišel prijavit zločin, ki ga predvideva zakon iz leta 1952, ki prepoveduje fašistične manifestacije, dokler ni dosegel drugega kot to, da so ga legitimirali in odslovili. Za zadevo in dokaj «čudno» obnašanje miljskih policijskih oblasti je moški nemudoma obvestil poslanca Albina Skerka, ki je v parlamentu vložil interpelacijo na notranjega ministra. V njej ga obvešča o dogodku in vprašuje, «če ne namerava takoj In strogo ukrepati proti omenjenim orožnikom, upoštevajoč dejstvo, da so se nezaslišano obnašali, medtem ko bi morali, prav oni, ščititi in nadzorovati izvajanje načel republiških zakonov in ustave. Do dogodka je prišlo v trenutku, ko se v Italiji razvija škvadristična akcija, in na področju (Milje), ki meji z Jugošlavdjo, kjer je prejšnji režim zakrivil hude zločine in kjer so ljudje dali vi. sok prispevek k zrušenju fašizma«. Vprašanja istega tona tržaškemu županu Spacctniju so vložili Občin-skl svetovalci KPI, deželni svetovalec Cuffaro predsedniku Berzantiju in načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajini Čohi predsedniku uprave Zanettiju. Proslave 8. marca V mestnih ln okoliških rajonih bo v teh dneh niz proslav mednarodnega praznika žena, 8. marca. Med temami sedanjega boja za emancipacijo ženske, gredo na prvo mesto boj za nujne socialne reforme, od katerih je reforma šolstva in otroške nege najvažnejša. Gre seveda za zavzemanje žena, da bi v omikani družbi bile odrešene moreče dolžnosti skrbeti samo in zgolj za družinske zahteve, oskrbo moža in otrok, kar zavira svobodno izživljanje in uresničevanje osebne ustvarjalnosti. Zveza demokratičnih žena - UDI, prireja drevi več proslav, na katerih bodo njene predstavnice spregovorile o teh vprašanjih. Take proslave bodo drevi ob 20. uri pri Korošcih (Sv. Barbara), na Griži, pri Stramarju, pri Magdaleni, v Dolini, Trebčah, Križu in v krožku «Pečar». V nedeljo prireja UDI proslavo mednarodnega dneva žena na Opčinah, medtem ko bodo v ponedeljek zvečer proslave v Skednju, Miljah in v Camporah. Več proslav prirejajo tudi ženske komisije KPI. Tako bo osrednja proslava v ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 s srečanjem komunističnih žena, drevi ob 19. uri. Prirejajo jo sekcije Stare Mitnice, ((Tomažič«, «Curiel» In druge. V imenu ženske komisije KPI bosta spregovorili Claudia Pontl (v italijanščini) in Mojca Siškovič (v slovenščini). Ob 20. uri bo drevi več podobnih proslav v sekcijah KPI na Greti (govorila bo Edy Roncadin), pri Sv. Alojziju (Jelka Grbec), pri Sv. Ani (Fulvia Zupanci«*), v Naselju Sv. Sergija (Neli Cattomar). V nedeljo ob 18. url pa bo proslava ženskega praznika v ljudskem domu v Podlonjerju, kjer bo govorila Claudia Ponti. tTeatro dei Commedianth nam ga je sinoči predstavila v Avditoriju z romantično ^zgodovinsko» dramo v slogu modernega Viktorja Hugoja »Orel z dvema glavama», v kateri se avtor bolj kot na pravo vsebino opira (kar je razumljivo) na i-skanje surrealističnega oziroma anti-iluzionističnega učinka, na tehniko dramaturške strukture, ki hoče biti jasen upor proti prostaškemu in simplicističnemu gledališču naturalizma. Krhka fabula drame, raz-vpneta med ljubeznijo in smrtjo, čeprav do obsedenosti draga avtorju, postaja tako le namen namena, pa saj drugače tudi ne more biti. Igralci, še zlasti pa Maria Tere-sa Albani v glavni vlogi obsedene kraljice, so bili zvesti tolmači Cocteaujevega teksta, ki ga je skru-pulozno po avtorjevih režijskih o-pombah pripravil Enrico D'Ales-randro. s. v. Fabbrije v «Zapeljivec» s Ferrarijem v Rossettiju S Fabbrijevo komedijo »II sedut-tore» se je sinoči predstavil tržaškemu občinstvu Paolo Ferrari, popularni Archie Goodivin s televizijskih ekranov. Simpatični igralec se je sicer tokrat pomeril z zahtevnejšo in ambicioznejšo vlogo, v Kateri se je precej oddaljil od lika, ki mu je res dal največ uspeha, ga pa tudi omejil v tem svojem slovesu. Delo je precej zanimivo in živahno, čeprav večkrat šibko v tekstu, svojo pravo veljavo pa prikaže šele v zadnjem delu, ko nam avtor s tragičnim razpletom sicer komične zgodbe poda svoj grenek vtis o vsakdanjem človeku, ki raje sprejme udobno hinavščino kot pa neprijazno resnico. Mladi uradnik je v svojih čustvih z enako vnemo zaljubljen v tri ženske: v svojo že- no, tiho in pohlevno, svojo tajni- co, mlado in svežo, in svojo ljubico, zagrenjeno a odkrito. Sam pa se zave nevzdržnosti svojega položaja in zavarovan v moč odkritosti skuša vse tri združiti. To se mu tudi posreči in dekleta se navidezno slučajno spoznajo in spoprijaz-nijo, ko pa še sam nastopi in jim razodene resnico, ga vse tri zavržejo. Zagrenjen nad ozkostjo njihovega mišljenja in še vedno prepričan v pravičnost svojega ravnanja, se zapuščen odloči za samomor. Žal moramo reči, da je bil ravno Ferrari, ki je nosil največje breme, najmanj prepričljiv, tako da je v odločilnih trenutkih delo izgubilo precej svoje vrednosti. Niti ni bilo dovolj, da so Laura Tavanti, Daniela Surina in Klena Cotta zelo dobro podale svoje like. Gledalcev je bilo manj kot smo si pričakovali, veliko krivde pa ima verjetno pri tem slabo vreme. Prav zato je verjetno, da bosta ostali dve ponovitvi danes zvečer in v nedeljo popoldne, bolje obiskani. uk MItllllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllMlin •mtmiimniiiiiiimiii FEBRUARSKI PROMET NA MEJI v Število potnikov znatno manjše kakor v istem mesecu 1970. leta Večji padec pri mednarodnem, kakor pri krajevnem prometu s prepustnicami • Odpovedali so zlasti italijanski državljani Tudi v preteklem februarju je bdi osebni promet na italijansko - jugoslovanski meji tržaškega področja občutno manjši kakor v istem mesecu lani. Obojesmernd promet s potnim listom je namreč dosegel 1 milijon 37.581 prehodov, medtem ko so jih v lanskem februarju zabeležili 1.846.782. Zanimivo je, da se je letos skrčil tako promet tujcev, kakor tudi — in še v večja meri — promet italijanskih državljanov. Tujcev so namreč v februarju našteli 440.443, metdem ko jih je bilo lani 680.125; italijanskih državljanov pa so obmejni organi našteli vsega 597.138 medtem ko jih je v lanskem februarju prestopilo mejo 1.166.657. Med tujimi državljani, ki so v februarju prestopili mejo v mednarodnem prometu, so kakor običajno daleč prevladovali Jugoslovani, Dri katerih so našteli 400.611 prehodov. Zahodnih Nemcev je bilo v tem mesecu 5.195, Grkov 4.111, Avstrijcev 3.438, Angležev 2.617, Američanov 2.419, Švicarjev 2.084 itd. PO LEPEM VREMENU V FEBRUARJU Nenaden val hudega mraza zajel mesto in podeželje v le 130 let ni bilo v Trstu tako nizke temperature v marcu kot včeraj Na Pesku ■18 stopinj ■ Sunki burje so včeraj dosegli 80 km na uro Že naši stari pradedje so pravili, da je marec nagajivec ki da volk ni š» požrl zime. Po snegu v prvih dneh januarja smo imeli dolge tedne lepega vremena, ocveteli so mandeljni in v zavetnih, sončnih krajih, smo lahko že nabirali trobentice, te dni pa je zima začela kazati svoje zobe. Od konca februarja temperatura stalno pada in se je o-glasita tudi burja, zaradi česar občutimo še hujši mraz. V ponedeljek je bila temperatura v mestu -1,7, nato —2,6, pa —1,4, včeraj pa —8,0. To velja za merjenja ob obali, v višiih predelih mesta pa je bilo že —9, na Krasu, in sicer pri Pesku pa celo —18 stopinj. Sunki burje so včeraj dosegli hitrost 80 km na uro in nič ne kaže, da se bo temperatura dvignila ter burja ponehala. Tako nizke temperature v začetku marca nismo v Trstu zabeležili že 130 let. Na srečo so ceste suhe, ker ni bilo zadnje čase padavin, sicer bi nam še hujša predla in bi bil sploh prekinjen ves promet. Zaradi mraza in burje se je seveda precej skrčil promet po Krasu in tudi v mestu, mnogi avtomobilisti pa imajo težave s svojimi vozili, ker pač niso pričakovali takega mraza. Na svoj račun so prišli prodajalci drv in goriva ter trgovci, ki prodajajo volneno blago. Prav tako imajo te dni precej dela v lekar nah, ker tako vreme, ko človek ni na to pripravljen, prinaša hude prehlade Pri nas ni prijetno, v nekaterih bolj ali manj oddaljenih krajih pa je še hujše. Tako so včeraj zabele žili pri Belopeških jezerih —27 sto pinj, na Višarjah —25 stopinj, v Trbižu —20 stopinj, na mejnem prehodu pri Stupici —20, v Čedadu —8, v Vidmu —10, v Gradežu in v U-gnanu, znanih obmorskih letoviščar-skih krajih pa —8 stopinj. Dokler imamo tako nizko temperaturo in burjo ne bo snega, lahko pa bi začelo snežiti, če bi ponehala burja in bi se temperatura nekoliko dvignila. Iz raznih krajev Furlanije, kjer tudi piha ostra burja, poročajo, da so v mnogih stanovanjih popokale vodovodne cevi. Upoštevati moramo navodila glede ukrepov, da nam ne zmrzne voda v ceveh. Cvetoči mandeljni so že oznanjali pomlad, toda prezgodaj. Kakor kaže, bomo morali še počakati. V maloobmejnem prometu je februarja prestopilo mejo 1.644.419 italijanskih in jugoslovanskih državljanov z obmejnega pasu, medtem ko so jih v istem mesecu lanskega leta našteli 1.844.331. Italijanskih državljanov je bilo letos 1.205.858 (lani 1.289.357), jugoslovanskih potnikov pa so našteli 438.561 (v lanskem februarju 554.974). Končno naj iz ustreznega pregleda navedemo razsežnosti maloobmejnega prometa čez posamezne mejne prehode. Prvo mesto na lestvici pripada prehodu pri Škofijah (420.731 prehodov), na drugem mestu je prehod pri Fernetičih (289.313), na tretjem prehod pri Orehu (202.012), nato pa sledijo prehodi pri Pesku (153.576), pri Lazaretu (158.370), Lipici (137.744), Repentabru (53.578) in prehod na openski železniški postaji, koder je v februarju potovalo 5.496 potnikov v maloobmejnem prometu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v PETEK, 12. marca ob 20.30 na predavanje o temi: aOVEK V NEPALSKI HIMALAJI znani katero bo obravnaval biolog ln naravoslovec TONE VVRABAR Besedo bodo spremljan številni diapozitivi Predavanje bo v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. Prosimo točnost. Razna obvestila Fotografi]«, ki Jih Je pomel Mario Magajna v Kulturnem domu na no-vinarskem plesu In otroškem rajanju, So oa ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv Frančiška 20 SPDT obovešča svoje člane, da Je Sl. marca 17. redni letni občni zbor. Da ima posamezni član volilno pravico, mora poravnati letno članarino Ukom tega dne. To pa lahko storijo v Ul. Geppa 9 ali v Tržaški knjigarni, Tudi v naijom uredništvu 3pi*ojenumo prlapuvke za šoio-apoiuonik v Cerknem Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena Kreon Haimon Teiresias Paž Stražnik Glasnik Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožko Lukeš Livij Bogateč Alojz Milič Stane Raztresen Zbor: Bogdana Bratuževa, Marta Cancianijeva, Miranda Caharijeva, Nora Jankovičeva, Lidija Kozlovičeva, Mira Lam-petova in Marija Oficija. Premiera danes, 6. marca ob 21. uri (RED PREMIERSKI) Ponovitve: V torek, 9. marca ob 20. uri (red mladinski v četrtek) v sredo, 10. marca ob 20. uri (red mladinski v sredo) v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (red B — nedeljski popoldanski) Prodaja vstopnic od torka da. lje vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel, 734265. Slovenski klub V torek, 9. marca ob 20.30 bosta predavala primarij ginekolog dr. Bogdan Tekavčič in sodnik Slavko Rupel, oba iz Ljubljane, o temi INSEMINACIJA Z MEDICINSKEGA IN PRAVNEGA VIDIKA Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni, zlasti zdravniki, medicine! in pravniki. ŽENE S PROSEKA - KONTO-VELA priredijo v ponedeljek, 8. marca proslavo za PRAZNIK ZENA Ob beg priložnosti vabi pripravljalni odbor vse žene, da prijavijo svojo udeležbo k večerji, ki bo sledila proslavi. Prijave sprejema za Prosek Zofka Kapun, za Kantovel Vida Mennucci. JUTRI, 7. marca ob 20. uri v prosvetnem domu na Opčl nah priredi zveza demokratičnih žena proslavo 8. marca Sodelovala bo dramska skupina z Opčin s Klopčičevo igro «Mati» ln openski moški pevski zbor Vljudno vabljeni 1 DANES, 8. MARCA bodo repen ta brske žene pra-znovale v gostilni Križman v Velikem Repnu «dan žena» Igral bo priznan orkester. Bogat srečolov Vabljeni vsi. DOLINSKE ŽENE VABIJO na proslavo 8. marca ki bo danes, 6. marca ob 20.15 v prostorih prosvetnega društva »Valentin Vodnik«. Poleg zbora Valentin Vodnik vaške godbe bo na sporedu tudi najnovejši film Aljoše Žerjala «Potovanje po SZ«. ŽENE IZ TREBČ vabijo na proslavo 8. MARCA ki bo danes, 6. 3.1971, ob 20.30 v Prosvetnem domu v Trebčah. Na sporedu recitacije, petje in glasba. Sodeluje priznan orkester. BAZOVIŠKE ŽENE ste vabljene, da se udeležite proslave praznika iena v ponedeljek, 8. marca 1971 ob 20. uri v Bazoviškem domu. Cenjene abonente redov B— (nedeljski popoldanski) ln MLADINSKI. V ČETRTEK opozarja, mo na spremembe v vrstnem redu predstav, do katerih je pri. šlo zaradi programskih obvez, nosti Slovenskega gledališča. U-prava Slovenskega gledališča jih ob tem nezaželenem ukrepu vljudno prosi za razumevanje. KMEČKA vabi na ZVEZA OBČNI ZBOR ki bo v nededjo, 7. marca 1971 ob 9. url v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronlo št. 4. obč- Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika nega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Olan, ki bi se ne mogel udeležiti občnega zbora, lahko podpiše pooblastilo drugemu članu. Vsak lahko sprejme največ 5 pooblastil. ER KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE vabi OBČNI ZBOR ki bo 8. marca v Kulturnem domu ob 20.30 v prvem aili ob 21. uri v drugem sklicanju. Sledi ZAKUSKA Prosvetno društvo »IVAN CANKAR« Sv. Jakob — Trst priredi v ponedeljek, 8. tjn. Ob 20.30 za praznik žena «DRUŽABNI VECER» Vabljeni vsi! Posebno šentjakobske žene ! Dvorana ogrevana ! Preskrbljeno za prigrizek! VERDI Danes ob 20.30 za red A v parterju ln ložah ter za red B na galerijah ln balkonih enajsta in predzadnja premiera operne sezone 1970l71 z uprizoritvijo Leoncavallove opere »Pagliac. c!». Obe deli dirigira Ferruoclo Sca-glia. V operi »Pagllaccl« nastopajo Gian. na Galli, Aldo Bottion, Aldo Prottl, Ermanno Lorenzi in Gabriele Flore. sta. Režija Beppe de Tomasi, scene Luisa Spinatelli, nova postavitev gledališča Verdi pod vodstvom Maria Rossija. De Fallov balet bo Izvajal španski baletni ansambel Antonia Gadesa, ki je že lani gostoval v Trstu. Gades, ki bo glavni plesalec skupno s Cri. stlno Heyes, Je tudi režiser in koreograf. Scene Emanuele Luzzattl. Prt blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo ln začenja za jutrišnjo, zadnjo predstavo Bugamel. lijeve «Fontane» In Donlzzettljevo »Convenlenze ed Inconvenlenze tea. trall« za dnevni red v vseh prostorln z začetkom ob 16. url. POLITEAMA ROSSETT1 Izraelski filozof Abraham Hescnei bo danes zvečer gost »Literarne sobote« v Rossettiju, kjer bo ob 18 uri govoril o temi »Kdo Je človek«. Gosta bo predstavil inž. Oscar Brun. ner, ki bo tudi vodil javno debato. Kot prevajalec bo sodeloval Bruno Orlando član Italijansko . ameriškega združenja. Danes zvečer ob 20.30 In Jutri po. poldne ob 16.30 ponovitvi Fabbrljeve komedije »Zapeljivec«. Tudi za tl dve Izvenabonmajskl predstavi veljajo za abonente na sezono Teatra Stabile znatni popusti. AVDITORIJ Igralska skupina »Teatro del Com mediantl« z Marto Tereso Albani u. prlzorl v nedeljo popoldne Cocteauje. vo Igro »Orel z dvema glavama« ter samo danes ob 21. url »Moravijeve ženske«, enodejanke In zbirke pove-stt »Paradiž« v Izvedbi M. T. Albani. Za obe predstavi 50 odst. popust za a. bonente na predstave cikla »Gledališče danes«. Od ponedeljka 8. do srede 10. t. m. bodo trije mladi Igralci In kitarist pod vodstvom Pler Antonia Barbie-rija Izvajali recital skladb španske, ga pesnika Rafaela Albertija. Predstava z naslovom »Med nageljnom In mečem« Je doživela prodoren uspeh v milanskem »Plccolo teatro«. Ljudska prosveta V ponedeljek, g, marca ob 28. uri Do v kinodvorani v Sežani KON UERT Akademskega pevskega zbora TONE TOMSic Iz Ljubljane. Vstop, nlce bodo na razpolago eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. BANCA Dl CREOITO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulica F. Filzi št. 10 Ul 38101/38045 opravila vsa bančna posla kupula tujo valute Včara|šn|l odkupni devizni iača|i: Ameriški dolar Kanadski dular Brit. šterling Svit. frank Fran« trank Beig trank Hol tlonnt Nemška marka Avsf šiling Dinar veliki bankovci Dinar mali bankovci 618,— 5W,— 1 4/5,— 142,— 110,— 12,-172,— 170,-24,— 37 50 39,— Razstave NATUHA V1VA — T H ^ A 5 EXOTAHlUM, Drevored XX. sepm bra 31. Razstava in trgovina trop nih, sladkovodnih in morski" eksotičnih živali (sesalcev. P«*' * ztlcev, dvoživk). Odprto vsak ^ tudi ob nedeljah, od 10 do 1 . ter od 16. do 20. ur«. Zares sp« takularna razstava. . j V umetnostni galeriji T0^tr|jsn razstavlja uo v. „,lerM«: slikar Adolf Frohner. Urnik t od 10.30 do 12.30 ln od 16.30 do Ob praznikih od 11 do 13 ure. V umetnostni galeriji *M **jiir|r razstavlja do 13. marca tržaSKi si in kipar Mariano Čeme. Urn „0 lerije: od 11. do 13. ter od l'.*1 20. ure. Ob praznikih od U. ure aMSl V Ljudski knjižnici Je v f»«TL dvoranici odprta razstava. Posvh(aVi Izdajam Zibaldone v Trstu ob 0» • knjige Anite Pittonl (cPasseggta™ m3ta’’- Last«'- V umetnostni galeriji »La na« razstavlja do 20. marca Somarč. V občinski galeriji v palači C« zt je odprta razstava, posvečen -nemu italijanskemu mislecu 1® fašistu Salvemlniju. Siciu tjaivcumiiju, ^ V Občinski umetnostni šale™ rgu Unitži je osebna slikars fj| stava tržaškega slikarja in p^ Emilia Primossija. Razstav^U* »jajo ki DrCoSt novejše izdelave, ki '||I> cvetje, tihožitja, krajine, m*51 ke Trsta, Gorice in drugih stava bo odprta po naslednjem * ^ ku: ob delavnikih od 10. do M. jj 17. do 20. ure, ob praznikih B do 13. ure Zaključila se bo U, ob 20. uri. V umetnostni galeriji ENOAŠ^ itL tržaška slikarja Romeo Stocchi V umetnostni galeriji „ m,rca Ul. Zudecche 1 razstavljata 1». --o. mies in Ferrucclo Bernlnl. Odi razstave bo danes ob 18.30. , V občinski umetnostni la,e ,) m OD palači Costanzi bo 10. t. uri otvoritev razstave grafitnih Albrechta Duererja. Razstava h® prta do 29, t. m. Naztonale 16.00 «La collera . p|P Al Lloyd. Ul Ornloglo 6 ; pl*" i: Alla Salute, Ul. Gluha *' dola, Ul. Orlam 2; Vernarl, T" maura 11, ti lih s« bre«, Charles Bronson, Liv 1 James Mason. Technicolor. Eden 16.00 «Un provinciale a n„is, York», Jack Lemmon, Sandy u* Technicolor. ^ Grattacielo 16.00 «L'uomo ene p,, dal nord«. Film Petra Yate ■ ter OToole. lechnicolor. Ekcelsior 15.00 »Morie a $0-Film Luchina Visconiija. -„1(0. garde, Silvana Mangano. *e lor. pjUl Ritz 15.30 »Un uomo, °*gl’j Afr Nevvman, Joanne vVoodvvar . ^ thony Perkins. Technicolor. povedano mladini pod 14- (A letom. cmt. Cristallo 16.00 »Citti vlolentas^,* dano mladini pod 14. letom. e>> Capitol 16.00 »La moglie del {Jun®1' Sotla Loren, Marcello M»*tr0 lechnicolor. a\cti*ri Moderno 16.30 »Cromvvell«, J_|C„ior. Guinnes. Techn^ , to 16.00 Polnt« Film Antonionlj*. V, pl. lano miadlnt P°° ■ «! * Ideale 16.00 »Topolino story» porcellini«. VValt Disney. 1 lmpero 16.00 »Soldato blu«. P- {JJJJjini Technicolor. Prepovedano pod 14. letom „|d»- Astra 16.30 »Rosollno Paternd, > ,. to«, Nino Manfredi. Tech" u Abbazla 16.00 »II segreto hi |ja-Vlttorla«, Anthony Qulnn, Ann gnani, Virna Lisi Technicolor Danes, SOBOTA, 8. “•*** DANICA „e * Sonce vzide ob 6.36 in ial ^ lA’ 17.57 — Dolžina dneva ll.a* „ 3^' na vzide ob 12.10 In zatone Jutri, NEDELJA. 7. «art TOMAŽ - Vreme včeraj: najvišja tennPf -OJ, najnižja —6,6, ob 19. •*nag 1^ zračni tlak 1014,2 pada, vete* ^ d* severovzhodni, sunki burje 73^ p* uro, vlaga 38 odst., nebo oblačeno, morje razgibano, tura morja 6,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN Dne 5. marca 1971 se J* V-rodilo 12 otrok, umrlo pa J® fi*1' umrli so: 58 letni France** p tellam, 74.letnl Paolo Stm* 'pf*®. letni Antonio Deveglla, 74-lethJjjet®1 cesca Frank por. Canclanlch. pt Giuseppe Požar, 79-letnl LaU' . (f*-ghi, 75-letna Lulgla Flllppln* r' * nom. 64 letna Argla Rejc P ' 1 llppini DNEVNA SLUŽBA Ut**9** (od 13. do K. ur«) jjtoflj ZGODAJ ZJUTRAJ Nfl TRBIŠKI AVTOCESTI Tragična smrt mladega šoferja iz Tolmina pri popravi okvare Zapletel se je v zgibno kardansko gred, ki mu je toliko časa ovijala srajco okoli vratu, dokler ga ni zadušilo GORIŠKI DNEVNIK I-/®7 tragične, skoraj nepojm-nesreče je včeraj zjutraj po-daleč od doma komaj 22-letnl Lapanja doma iz Polja št. 5 Lapanja se Je kot po-Z?'1 Šofer peljal s tovornjakom s tlipte00 flat 682 videmske registra. ®at 46-letnega Glovannija Mam-1?* I* Ul. Carinzia 25 v Vidmu, je proti mestu šofiral 60-?! Giuseppe Petricigh iz Borgo v Čedadu. Šoferja sta s u^fafcom privozila srečno po tr-J*0 “stl vse do 2. km, ko Jima od občinskega avtoparka os sklopke. Petricigh je J”® vozilo nemudoma ustavil in uj6 Ugotovil okvaro, je sklenil ^ T mesto, da bi si nabavil na. del. Pri tovornjaku je ^Wamja, ki je hotel pridobiti w «su in med tem razdreti po-del. sl je hotel še prej ogleda« os, vendar je nekoliko pustil motor v pogonu. J* Wlo zanj usodno. Ko se je J*® ToUmlnec vlegel pod kolesa, . J® agibna kardanska gred za. Sjjk to majice In srajco in jih neusmiljeno ovijati. Lapanja * Skušal otresti stiska, vendar se je os vrtela dalje ln ovijala srajco vedno močneje, dokler ni nesrečnega fanta zadušilo. Očividec tega dogodka je nemudoma poklical na kraj rešil ce Rdečega križa ln karabinjerje, toda nihče ni mogel več pomagati mlademu šoferju. Zdravnik Rdečega križa je lahko u. gotovi! le, da je smrt zelo verjetno nastopila zaradi zadušitve, vendar bodo točne razloge ugotovili le z obdukcijo. Ko je prišel Petricigh na kraj z nadomestnim delom, je bila preiskava o vzrokih ln dinamiki tako nenavadne nesreče končana in truplo Lapanje so odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Karabinjerji so o nesreči obvestili konzulat SFRJ in obmejne organe, ki so vest o nesreči sporočili sorodnikom tragično umrlega mladeniča v Jugoslaviji. Boljunski Pust se je vrnil iz vesolja Boljunski Pust, ld so ga na pepelnično sredo, 24. februarja poslali iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiinHimiitiiiiiiiiiifiiiimimiitiiiimiMifiiiiHiniHiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN nejasni pojmi o lastništvu SO GA SPRAVILI PRED SODIŠČE Menil je, da je razstavljeno blago, ki ga je Poškodovalo neurje, na razpolago vsem . . . Jjrahovit0 opustošenje zaradi ne-1 blago, vendar le po h? 10 poplav, ki je predlanskega kega možakarja, ki m iti ^ra preplavilo mestne trge kal- ,e ^er zalil° trgovine in bv nJ' k opogumilo 24-letnega avto-j, Uskega mehanika Franca Perij !*cha od Banov št. 16, da se t) T® Po neurju podal v mesto kC Pričel ogledovati poškodovano ajk*®' ki so ga trgovci poplavlje-ijj. “Kovin razstavili na pločniku, pri se vsaj malenkostno posušilo. flv.‘ 8a ie zanesla v Ul. Valdi-“blsjMii *rier ie lastnik trgovine i 40-letni Giordano Lunardi It*; Perarolo 9, sušil pred samo tank?0 veCJo količino vetrovk ter jjjr” oblek. Gruča ljudi si je o-blago in ugibala o večji (j> *nanjši škodi, ki jo je povzroči VCK*a' Pertinovic je parkiral izmeni fiat 500 pred trgovino, avtomobila in pričel spra- nasvetu r mu je 6korajda zagotovil, da je blago le za smeti in torej na razpolago vsem. Pri tem je še pripomnil, da se je pozneje, preden so ga obiskali karabinjerji, še enkrat vrnil k trgovini v Ul. Valdirivo, da bi odnesel še drugo blago, a neki drugi gospod mu je tokrat odsvetoval tak podvig. Sodni zbor je v celoti sprejel predlog tožilca dr. Mayerja in u-radnega branilca odv. Amigonija po prekinitvi sodnega postopka zaradi amnestije. buTr starejšega moškega, če je HjT* *a naprodaj. Možakar ga je lo_ 6clal, nato pa mu malce za ša-v; ®slce zares odgovoril, da ie 4 , ~jago «za odpadke* ter da kar vzame. Mladenič ni It rislil dvakrat, kaj mu je storiti. yl-i Priljažnika avtomobila je iz->2** večji zaboj in pričel vpričo ter prav nič v zadregi nala-W .Var>j osem vetrovk ter dve ialjri obleki, nato pa se odpeljal «|^?v. v tistem trenutku pa je foT .12 trgovine Lunardi in si še Sp asno izPisal registracijo ru-4[.. fiata, nato pa nemudoma blij on*rftl karabinjerjem. Ti so pri-tifJJn Pol ure kasneje zagledali ti^ Poslopjem št. 19 v Ul. Coro-^Ijriimeni fiat. številka evidenčne ij jCe. je povsem odgovarjala oni. w le posredoval Lunardi. Možje Si so stopili v mehanično de-C*c°. pred katero je bilo iistav-vozii0 in pričeli spraševati Vi >v’ca, če je bil ob tisti in 4q Uri v ui. Valdirivo, če je ukra-Razstavljeno blago in podobno. Sat4 ie sprva vse zanikal, kaj fe 0 Pa je klonil In priznal, da Vj 0tlesel vetrovke in ženski ob- gensko sodišče ga je na raz-ta i 2 dne 21. maja lani obsodilo lir 1mesecev In 10 dni zaP°ra ®ihn *'s°č lir denarne kazni, poji za dobo 5 let. Hoj:?1* tej obsodbi je Pertinovic Vrgi Priziv in tako se je včeraj Sodjj. Ogovarjati pred prizivnim *ri mu je predsedoval dr. Mlaj(t°t- Mayer, zapis. Mosca). si-6 je mlrno priznal, da je Jutri, v nedeljo, 7. marca, bo v dvorani srednje šale na Trgu Garibaldi v Vidmu kongres bivših partizanov ANPI. Na kongresu sodelujejo tudi bivši partizani iz Beneške Slovenije s svojim referatom o položaju bivših partizanov ter o sedanjem političnem položaju v naših dolinah. Triamjstega februarja letos je bila na novo ustanovljena sekcija bivših partizanov ANPI za Nadlške doline. iz «Boljunohoda» v vesolje, se je po dveh dneh kroženja po vesolju srečno vmdl na Zemljo in se je že oglasil. Kakor je znano, je boljunski pust do sedaj uporabljal sovjetski sistem pristajanja na kopnem ter si je že dvakrat izbral krai z imenom, podobnim Bol juncu. Pred dvema letoma je pristal v Bol.iunu v Istri, lani pa v kraju Bagnoli blizu Padove. Letos si je izbral ameriški sistem prsitajanja na morju. Pristal je na morju blizu vasi Goro v pokrajini Ferrara (Boljunčani pravijo, da .je odletel z Gorice na Goro — torej spet podobno ime). Iz morja ga je 26. februarja opoldne rešil novel.jndk majhne ribiške posadke Bruno Patelli, ki je to pismeno sporočil boljunskim vesoljskim tehnikom. Ti bodo sedaj stopili v stik z njim s prošnjo, naj Pustu pokaže točno pot do Boljunca, tako da se bo do prihodnjega leta lahko vrnil ter se pripravil za nov polet v vesolje. TOVARNA ŽE PETI DAN ZASEDENA Na deželi baje dosežen sporazum o sovodenjski tekstilni tovarni Včerajšnji sestanek je trajal nad 11 ur - Baje bodo število odpustov znižali od 60 na 35 - Odpuščenim zagotovljena zaposlitev v drugih tovarnah - Danes ob 17.30 v tovarni skupščina delavcev i PO UVEDBI ZAKONA O RAZVEZI ZAKONA Spomladi bodo na goriškem sodišču izrekli prve sodbe o razporoki V Gorici doslej vloženih 115 vlog za razvezo zakona V pičlih dveh mesecih in pol so l s številom dejansko ločenih zakon-zainteresirani vložili na goriškem J sirih dvojic. Vedeti pa ie treba, da Policija prijavila tatova sodišču Že avgusta lani je leteči oddelek zvedel od rimskega urada Interpola, da so v Avstriji zasačili pri poskusu prodaje v Lausanni u-kradenega avta domnevnega italijanskega državljana Franca Tana-rova iz Ul. XX. septembra. Jasno, da tega človeka ni bilo v tržaškem anagrafskem uradu in vrhutega se je domnevni Tanarov izmuznil avstrijski policiji, ki je pridržala le njegovega 26-letnega pajdaša Josipa Hermeščka iz Zagreba. Tanarov pa je ponovno padel v roko avstrijski policiji, tokrat z drugim ponarejenim italijanskim potnim listom. Tako so ugotovili, da je Tanarov nič manj kot 34-letni Vlado Brusič, ki je v Trstu že prestal tri in pol leta zaporne kazni, na katero so ga obsodili zaradi številnih tatvin. Od jugoslovanskih varnostnih organov so tukajšnji preiskovalci zvedeli, da je bil tudi doma več krat obsojen zaradi tatvin. S preiskavo so ugotovili, da je Brusič, ki so ga prijavili sodnim organom, ukradel junija lani potni list in druge dokumente iz avta 31-letnega Sergia Starca iz Ul. Pu-schi, nekaj dni prej pa je ukradel prav tako iz avta potni list in šofersko dovoljenje 51-letnemu odvetniku Francu Zennariju iz Šalita di Gretta. Vse je seveda spretno ponaredil, vendar ne tako, da ga ne bi končna indentificirali. Pretežka torba, s katero se je sredi noči sprehajal po Ul. Besen-ghi, je izdala 29-letna Aleksandra Kokelja iz Prešernove ulice 26 v Piranu, katerega je policijska patrulja ustavila in mu našla več ukradenih stvari. Kokelj je priznal, da je radijski aparat in drugo u-kradel iz nekega avta, zaradi česar je romal v zapor, kjer bo o-stal do sodne obravnave. Z nestrpnostjo so včeraj ves dan delavke in delavci v zasedeni tekstilni tovarni pri Sovodnjah čakali povratek delegacije iz Trsta, kamor se je napotila že zjutraj na sestanek z deželnim odbornikom za industrijo Dulcijem in z lastniki tovarne. Čakanje je bilo brezupno, saj se je sestanek na deželni u-pravi zaključil šele ob 21.45. Sestanek, ki se je pričel zjutraj ob 10.30, je torej trajal nepretrgoma več kot 11 ur. Sindikalisti (pridružili so je jim člani notranje komisije) niso sedeli za isto mizo z delodajalci. Deželni odbornik se je premikal s svojimi sodelavci iz ene sobe v drugo, saj so bili v eni sindikalisti, v drugi pa delodajalci Pozno zvečer je dežf la uprava izdala tiskovno poročilo, ki je optimistično o rezultatu včerajšnjih razgovorov, ne pove pa nič točnega. Na dolgi seji naj bi bili dosegli sporazum. Delodajalci so ga baje takoj sprejeli, sindikalisti pa so si pridržali pravico vprašati za mnenje delavce sovodenjske tovarne. Zaradi tega so sindikati sklicali danes, ob 17.30, skupščino vseh delavcev in delavk sovodenjske tekstilne tovarne. Sindikati vabijo na ta sestanek vse uslužbence. Obrazložili bodo kar je bilo na deželi povedano. Delavci bi morali nato povedati svoje mnenje O včerajšnjem sestanku smo izvedeli nekaj podrobnosti. Obe strani naj bi izročili deželnemu odborniku svojo izjavo. Zdi se, da so lastniki tovarne pristali na znižanje števila odpuščenih od prvotnih 60 na 35. Teh 35 oseb, naj bi čimprej zaposlili v treh drugih obratih na Goriškem. Torej delovna sila v tej tovarni naj bi se znižala, odpuščene osebe pa naj bi zaposlili v drugih tovarnah. Vodstvo podjetja je baje izjavilo, da bo tovarna po tem znižanju zaposlenih lahko delala s polno paro in da ima že zagotovljen trg za določene količine blaga, ki ga v tej tovarni proizvajajo. Zaradi pozne ure nismo mogli dobiti sindikalnih predstavnikov, da bi nam povedali svoje mnenje o včerajšnjih razgovorih. Sinoči je bil v tovarni socialistični poslanec Lepre, ki se je pogovarjal z delavci, ki so že peti dan v zasedeni tovarni. Jutri v Gorici kongres PSIUP čer ob 20.30 v prostorih osnovne I v Gorici, Ul. Roma 20. Tel šole v Stražicah in po vsakem fil- ali 89-845. mu bo sledila diskusija. Filme bodo predvajali v naslednjem redu: Dne 12. marca «La condiziooe o-peraia* ki analizira položaj delavcev v tovarnah v okviru razvoja italijanske industrije. Dne 18. marca »Apollon — ona fabrica occupata* dokumentar o 10 mesečni zasedbi tovarne Apollon Dne 26. marca »Oktober* zgodovinska osvežitev o sovjetski revoluciji. Film je režiral slavni Eisenstein. Dne 2. aprila »Tovariši* ki govori o začetkih revolucije in organizaciji delavskega razreda v Italiji Dne 9. aprila »Pristaniška fronta*, ki govori o od .osih gangste rizma med ameriškimi pristaniškimi delavci. Vstopnica za vse tilme stane po 800 lir in je na prodaj pri CGIL, CISL, UIL, ACLI, pri poverjenikih po tovarnah in pri blagajni ob začetku predvajanja. Vsa podrobnejša pojasnila pri ISCLA pri CISL 33-21 Jutri, v nedel.jo 7. marca ob 9.30 uri bo v Gorici pokrajinski kongres PSIUP v prostorih restavracije Belvedere v Ul. Terza Armata, št. 155. Na kongres so povabili predstavnike KPI, PSI, KD, sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, dalje ACLI, ANPI, CGZ in ANED. Povabili so tudi zastopnike SZDL in ZK iz Nove Gorice ter še nekatere druge zastopnike. Dnevni red predvideva dopoldne pozdrave povabljenih gostov, ter poročilo dosedanjega pokrajinskega tajnika stranke Rizzija. Popoldne bo sledila diskusija, volitve novega pokrajinskega odbora, izvolitev delegatov za vsedržavni ^ kongres stranke in politična zaključki. sodišču, potom svojih odvetnikov. 115 vlog za razporoko. Po večletni razpravi je italijanski parlament v prvih dneh lanskega decembra dokončno odobril zakonski osnutek o razporoki, ki sta ga predložila poslanca Fortuna in Baslini, petnajst dni kasneje je bilo besedilo zakona objavljeno v u-radnem listu italijanske republike. Po tej objavi .je bilo moč pričeti z vlaganjem prošeni za razporoko. Po prvih podatkih je bilo število takšnih vlog na vseh italijanskih sodiščih manjše od pričakovanega, t.j. manjše od velikega števila dejanskih ločitev, med katerimi imajo mnoge sodno privoljenje. Neki italijanski ženski tednik je približno pred dvemi tedni ob.ia vil številke o vlogah za razporoko na italijanskih sodiščih. Iz teh številk je bilo razvidno, da je bilo v Gorici vloženih le 25 prošeni za razporoko. Očividno so te številke precej zastarele, kajti izvedeli smo, kot smo že zgoraj povedali, da je bilo doslej na goriškem sodišču vloženih 115 takšnih vlog. 115 vlog na goriškem sodišču zanima ljudi, ki bivajo (vsaj eden med zakoncema) v goriški pokra jini. Bazni sodniki sedaj vloge preučujejo. Morda bodo prve sodbe izrekli že prihodnji mesec. Kljub tako velikemu številu vlog je to še vedno malo v primerjavi OKRAJNO SODISCE V GORICI Predvajanje filmov o sindikalni borbi Zavod za kulturni lazvoj delavcev (ISCLA) bo od danes, 5. marca, predvajal serijo 6 filmov, ki govorijo o problemih delavskega razreda. Filme bodo predvajali vsak ve- IZ BENEŠKE SLOVENIJE ERSA pripravlja načrt za razvoj kmetijstva tega področja Načrt za nov most čez Nadižo ■ Denarja zanj pa še ni Na županstvu v Špetru Slovenov 1 logov tehničnega značaja, ki jih I Na seji Je odbor razdelil sveto-so se te dni zbrali na posvet 7 bodo poslali ustanovi ERSA da jih vatom tudi osnutek občinskega županov iz občin nadiških dolin ter | vključi v gospodarski načrt, ki ga | proračuna za 1971. župan Je s tem Štirje mladeniči iz Rupe in Sovodenj so se vežbali ponoči z avti za gimkano Lovska čuvaja sta jih prijavila za divji lov - Sodnik jih je oprostil s polno formulo živijo mnogi pari ločeno, ne mislijo pa na zakonito razvezo zakona, ker nimajo namena poročiti se v drugo. Poleg tega ni več kaznivo skupno življenje dveh oseb, ki nista med seboj poročeni, sta pa. ena ali druga ločeni. Tudi v takih primerih ljudje ne mislijo na razporoko. Prvo razporoko je objavil sodnik v Modeni. V Genovi pa so možje postave zaustavili proceduro, ker so menili, da je zakon o razporoki protiustaven. Lateranski pakt med Italijansko državo in Vatikanom je namreč sestavni del republiške U-stave. Pred nekaj dnevi pa je U-stavno sodišče povedalo svojo besedo o tej stvari. Zakon o razporoki je torej popolnoma v skladu z Ustavo. Kanalizacija dela v Gorici Občinska uprava v Gorici sporoča, da so voerai oddali na dražbi gradnjo mestne kanalizacije na odseku od industrijske cone proti Soči (prvi odsek). Delo je prevzelo podjetje »Calci-sonzo* iz Zagraja, ki je ponudilo 1,51 od sto popusta na predvideno ceno 56,4 milijona lir. Pri teh delih bo občina deležna deželnega prispevka po 6 od sto na obrestih. župana iz Tipane in Brda v Beneški Sloveniji na posvet o načrtu za razvoj gospodarstva v Beneški Sloveniji. Sestanka so se udeležili tudi pokrajinski odbornik Romano Speccogna in ter več tehnikov in kmetijskih izvedencev. Ob tej priliki so razpravljali o vrsti posvetovanj o kmetijstvu, ki so jih v preteklih tednih organizirali funkcionarji Deželnega zavoda za pospeševanje kmetijstva (ERSA) na tem področju. Ti so na sestankih obrazložili načrt ERSA za razvoj in pospeševanje kmetijstva v Beneški Sloveniji in obrobnih ravninskih predelih. Prisotni župani so pozitivno ocenili omenjena posvetovanja in stavili več dopolnilnih pred- toiaika kniigatna. vljudno vabi na srečanje z avtorjem prof. Borisom Pahorjem ob izidu njfrgova knjige SKARABEJ V SRCU Pisatelja bo predstavil PROF. ALOJZ REBULA v sredo, 10. marca ob 18. url v prostorih knji garne. Avtor bo ob tej priliki podpisoval svojo knjigo in odgovarjal na razna vprašanja pripravlja za to področje. Že več let poudarjajo na občini v Čedadu nujno potrebo po gradnji še enega mostu preko Nadiže pri Čedadu. Dejstvo je namreč, da je za naraščajoči promet proti Beneški Sloveniji stari in razmeroma ozek Hudičev most nezadosten. Poleg tega pa je promet skozi središče me sta in po ozkih in vijugastih ulicah zelo tvegan in samo previdnosti šoferjev se je treba zahvaliti, da doslej ni bilo na tem odseku večjih prometnih nesreč. Končno so te dni tehniki uprave državnih cest AN AS izdelali načrt za nov most ter ga te že odobril tudi višji svet za javna dela. Novi most nai bi zgradili tako, da se bo nadaljeval z obhodno cesto, ki bo obkrožila mestno središče ter tako olajšala in sprostila tranzitni promet. Čeprav ie gradnja novega mostu in ceste potrebna in nujna, pa ni izgledov, da hi se kmalu lotili tega dela ker pravijo, da ni na razpolago potrebnih sredstev. Krajevni organi, predvsem pa občinska u-prava iz Čedada si prizadevajo, oa bi izposlovali na merodajnem mestu Rimu sredstva, ki so potrebna za izvedbo tega dela. Vesti iz Tržiča Na seji občinskega sveta v četrtek zvečer so v Tržiču sestavili delegacijo, ki jo bo dne 11. tjn. spre-Jel v Rimu minister Viglianeel zadevi pristaniške avtonomije tovarno Timavo. Delegacijo bo vodil župan Vertaoe, člani pa »o predsednik industrijskega konzorcija Romani, pristaniški konzul Beltrame ln načelnik PSI Bonadoma. Imenovali so nadalje dva člana deželne gospodarske komisije osmo področje, ln sicer svetovalca Zemettlja (KD) ln Saggtnlja (KPI). Župana pa bo verjetno zastopal Vertovese (PSI). zvezi podal krajšo obrazložitev posameznih podatkov o proračunu in sporazumeli so se, da bodo začeli z debato o proračunu v petek, 12. tm. na ponovni seji občinskega sveta. V bolnišnico so sprejeti za osem dni na zdravljenje 38-letnega Ernesta Sobana lz Tržiča, Ul. Volta 86, ki se Je na delu v tovarni Timavo poškodoval po obrazu ln na lasišču. Za 30 dni pa so sprejeli na zdravljenje 30-letnega Lucija Dreosslja lz Škocjana, Id je zavozil s skuterjem s ceste ter se ranil na glavi ln sl zlomil desno ramo. Interpelacija PSI o lekarni San Giusto Zakaj oblasti ne upoštevate zakona štev. 475, z dne 2.4.1968, v odnosu do lekarne Fatebenefratelli »Villa San Giusto*? To vprašanje sta včerai postavila goriškemu županu socialistična svetovalca odv. Sanzin in Dellago v interpelaciji, v kateri zahtevata, da bi se občina zavzela pri ustreznih oblasteh ta spoštovanje zakona. Po mnenju omenjenih dveh sveto val cev ni omenjena lekarna v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi (točki 9. in 20. omenjenega zakona). Ker niso upoštevali niti zakonskega določila, ki predvideva, da bi bili morali tekom leta dni do odobritvi zgoraj navedenega zakona imenovati ravnatelja in lastnika v osebi farma cista, smatrata svetovalca, da bi bilo treba čimprej iz vesti natečaj za oddalo te lekarne. V nasprotnem slučaju pa naj bi lekarno poobčdnili. Tudi v mjuDi uredništvu sprejemamo priapevke za aolo-apomoniK v Cerknem Lovska čuvaja za področje So-vodnje in Kras sta dne 21. avgusta lani pol ure po polnoči, opazila na mirenskem letališču več avtomobilov, ki so z odprtimi slepimi lučmi naglo križarili po južnem delu letališča. Ker je ta predel pod vojaškimi služnostmi ter velja tudi za lovsko rezervo, kjer je precej divjačine, zlasti zajcev, se je čuvajema zadeva zdela sumljiva. Spravila sta svoja skuterja na primerno mesto in cdšla peš bliže avtomobilom ter se ustavila v razdalji kakih 200 metrov. Zdelo se jima je, da so vozači križarili kritem kražem zato, da bi dvignili in ulovili zajce. To je trajalo približno 25 minut; čuvaja sta ugotovila, da sta bili dve vozili fiat 850 in pa fiat 600. Nenavadni nočni lovci so potem odšli in pozneje sta čuvaja ustavila eno od vozil fiat 850 pri gostilni v Rupi, ter legitimirala lastnika 23-letnega Ivana Devetaka iz Sovodenj. Preko njega so potem zvedeli še za ostale tri: 20-letnega M. T. iz Rupe, 23-letnega Branka Maliča iz Sovodenj in 24-letnega Edvarda Rutarja iz Rupe. Vse štiri so odpeljali k orožnikom v Sovodnje, kjer so jih zaslišali in nato prijavili sodišču v Gorici pod obtožbo, da so lovili divjačino brez lovskega dovoljenja v času ko je prepovedano loviti divjačino po lovskih rezervah, da so pri tem u-porabljali slepilne avtomobilske luči, lovili po obdelanem polju ponoči, ter še v obmejnem pasu, kjer je potrebno posebno dovoljenje. Okrajni sodnik v Gorici je na o-snovi take podrobne obtožnice o-beh lovskih čuvajev: Isidora Anto-nellija in Marija Marussija že lani v jeseni obsodil četverico na plačilo globe po 144 tisoč lir vsak. Vsi štirje pa so se pritožili proti obsodbi in tako je okrajni sodnik dr. Mangoni na zadnjem zasedanju ponovno obravnaval to zadevo. Štirje obtoženci so energično zanikali, da bi bili na lovu in izjavili, da so se na poljski poti poleg letališča vadili s svojimi avtomobili za gimkano, ki naj bi bila septembra istega leta v Sovodnjah. Tudi so zanikali. Ja bi lovili divjačino ali sploh imeli kake lovske namene. Tudi oba lovska čuvaja sta morala pri zaslišanju priznati, da pri preiskavi v njihovih avtomobilih nista našla niti zajcev niti kakega drugega sledu po divjačini. Podobne izjave so dale tudi druge priče. Ob koncu razprave je postalo jasno, da lovska čuvaja nimata prave osnove za obtožbo štirih mladeničev glede lova. Zato je tožilec odv. Giannattasio predlagrJ zanje popolno oprostitev in njegovemu predlogu se je pridružil tudi zagovornik dr. Battello. Sodnik je na tej o-snovi izrekel oprostilno razsodbo, ker štirje mladeniči niso napravili kaznivega dejanja. Sodnik dr. Marangoni, zap. Massi. ditve in svečanosti. V Ajdovščini pripravljajo za proslavo 8. marca v tamkajšnjem domu kulture prireditev s pestrim programom. Vključena je modna revija, srečolov, obdaritev najstarejše žene: igrala bosta ansambla »Jutro* in »Bele vrane* ob sodelovanju popevkarice Irene Kohont. Zn novo bolnišnico v Šempetru pridno zbirajo sredstva tudi v ajdovski občini. Na podeželju so nabrali za njeno dograditev že sko-ro 25 tisoč novih din. Po posameznih krajih je dosegla nabirka: v Predmeji 3.792 din; Otlica 2.290 din; Ustje 2.106; Šmarje 1.190; Lozice 1.906) KamfljS 2.810r X:dvk 11355; Dolge poljane 1.159; Podraga 1.600; Dobravlje 1.975; Batuje 2.527; Go-jače in Malovše skupaj 1.758 din. Slikarji iz Ronk razstavljajo v Novi Gorici Včeraj ob 18.30 so na pobudo ZKPO odprli v razstavnem prosto- VESTI Z ONSTRAN MEJE Za Bevkov spomenik Občinska skupščina v Novi Gorici je te dni izvolila 0-članski odbor, ki bo prevzel skrb za postavitev spomenika pisatelju Francetu Bevku, ki je tudi častni občan Nove Gorice. Predsednik tega odbora je poslanec zbora narodov zvezne skupščine dr. Joža Vilfan. 8. marec v Idriji. V teku so pri prave za razne prireditve na področju Idrijske občine za dostojno proslavitev praznika žena. Predvsem bodo poskrbeli za socialno pomoč starejšim ali oslabelim ženam in materam ter pripravili po raznih krajih tudi kulturne prire- ru skupščinske avle v Novi Gorici razstavo štirih slikarjev iz Ronk. Svoja dela prikazujejo Giuseppe Furlan, Stanislav Meterc, Orlando Poian in Valdino Tomasin. Razstava, ki je že ob otvoritvi vzbudila precejšnjo pozornost, bo odprta do vključno 15. marca in sicer ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 15. do 20. ure; ob nedeljah pa od 15. do 20. ure. PRIREDITELJI VABIJO NA PROSLAVO 8. MARCA POJASNILO Včeraj se Je v našem uredništvu oglasil g. Ernest Devetak ml. z Vrha, štov. 36. Dejal je, da niti on, niti njegov oče, ki se prav tako imenuje Ernest, nista napisala pisma o davkih, ki smo ga včeraj objaviti v našem Ustu. Ker se med številnimi Devetaki na Vrhu ona dva edina Imenujeta Ernest, gre brez dvoma za zlorabo njunega Imena s strani tretje osebe. niiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiii PRIPRAVE NA POLETNO SEZONO NA SOLKANSKI CESTI ŠIRIJO MEJNI PREHOD Skozenj bodo speljali tri steze. • Na jugoslovanski strani bodo dela zaključili do 1. maja Prehod druge kategorije na Sol-1 d, ki še niso bili cepljeni proti kanski cesti so pričeli preurejati, | kozam, david ali tetanusu odda bi ga usposobili za večjo propustnost. Na italijanski strani meje so že lansko leto postavili nove zapornice, pred nekaj dnevi pa so z deli pričeli tudi na jugoslovanski strani. Solkanski prehod je po promet-nosti takoj za Rdečo hišo. V zadnjih letih nastajajo ob konicah tudi na tem prehodu vrste avtomobilov. Posebno se to dogaja ob dnevih pred prazniki Da bi povečali propustnost, bodo zvišali število stez od sedanjih dveh na tri. Na jugoslovanski strani bodo med dvema stezama postavili kabino za službujočega stražnika. Cesto so na obeh straneh primerno skopali in jo bodo razširili, kar bodo morali storiti tudi na naši strani, kjer so zaenkrat postavili samo zapornice. Na jugoslovanski strani bodo delo bržčas zaključili do prvega maja, do takrat pa bi jilo prav, če bi ga tudi na naši, tako da bi bil s pričetkom nove sezone ta prehod na red. Strokovnjaki so bili svojčas mnenja, da bi solkanski prehod spremenili v mednarodnega in da bi se ga mogli posluževati tudi inozemski turisti, tisti, ki se na poti v kopališča ob laguni, odnosno na po vratku v Avstrijo in Nemčijo vozijo po Soški dolini. O možnosti prekvalifikacije tega prehoda pa že dolgo ni bilo nič več slišati. Morda bi njegova skorajšnja boljša funkcionalnost lahko prispevala k pnovnemu nadaljevanju nedokončanega pogovora med strokovnjaki ene in druge strani meje. Obvezno cepljenje otrok v Gorici Goriško županstvo sporoča, da se bo vršilo obvezno cepljenje otrok proti kozam, davici in tetanusu na področju občine v 1. sekciji do na slednjem koledarju: Cepljenju so podvrženi otroci, ki so rojeni od 1. julija do vključno 31. dicembra 1969 ter starejši otro nosno uspeh cepljenja ni bil poziti ven. Cepljenje se bo vršilo na občin skem zdravstvenem uradu v Gorici. Ul. Mazzini 7 (notranje poslopje) od 22. marca do vključno 3 aprila 1971 od 9. do 10. ure. Otroci, ki pridejo v poštev, pa ne bodo cepljeni, ne bodo i:«ogli obiskovati otroških vrtcev in šol. Zato so starši dolžiti da poskrbijo za njihovo cepljenje tudi če ne bi pre jeli uradnega vabila. Kršilci bodo poleg tega še kaznovani do pred piših. KI BO JUTRI, 7. MARCA OB 16. URI V PROSVETNI DVORANI NA VERDIJEVEM KORZU 13 V GORICI. Stanje snega na goričkih smučiščih Po podatkih, ki nam jih je posredovala Goriška turistična zveza v Novi Gorici je bilo včerai stanje na ganskih smučiščih naslednje: LOKVE: temperatura —12 sto pinj, 10 centimetrov zmrznjenega snega, vlečnice dbratujejo. LAŽNA: temperatura — 12 stopinj, 20 centimetrov zmrznjenega snega, vlečnica obratuje. LIVEK: temperatura —14 stopanj. 50/5 centimetrov zmrznjenega snega, srednja in zgornja vlečnica obratujeta. Črni Vrh nad Idrijo: temperatura —15 stopanj, 25 centimetrov zmrznjenega snega, vlečnica obratuje. Iz goriškega matičnega urada Dne 4. in 5. marca so na goriškem matičnem uradu prijavili 10 rojstev in 6 smrti. Rojstva: Luca Petruz, Elena Pintar, Stefano Silvestri, Davide Sedmak, Fabiana Maraž, Chiara Sca-rioni, Fabiane Tell, Stefania Anto-nucci, Francesca Antonucci in Daniele Ceccotti. Umrli: upokojenka 63-letna Maria Castellano vd. Pinavcic, bolničar 22-letni Bruno Di Matteo, o-trok 2 meseca stara Orietta Marega. delavec 42-letni Albino Turus, avtoprevoznik 66-letni Romano Vi-aintin in upokojenka Marica Cotič. SMUČARSKI IZLET, ki ga te pripravljalo SPD za danes popoldne na Lokve, je zaradi neugodnih snežnih razmer tokrat odpovedan. Kmečka zveza v Gorici priredi, podobno kot prejšnja leta, na Jožefovo 19. marca, avtobusni izlet na Sejem kmetijskih strojev v Verono. Podrobnejša pojasnila dobite na Kmečki zvezi. Ulica Malta 2, tel. 24-95, kjer se vrši tudi vpisovanje. VERDI: 17.15 «1 senza nome», A. Delom in J. Montand. Francoski barvni film COKSO: iv.uu «La pruna notte dej dr. Danieli, industriale col com-piesso del giocattoloo, L. Buzzan-ca in Ira Fuerstemberg. Italijan skl barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERN1SS1MU: 17.30—22.00 «Ar rivč Angel Kid e... comindb la festa», G. Allen in H Steward; ameriški kinemaskopski film v barvan, mladini pod 18. letonr. prepovedan VITTOR1A: 17.15—21.30 «Quando 11 sole scotta», M Farmei ln R Hayworth, ameriški kinemaskopski film v barvah CENTRALE: 17.15—21.30 «Le marns, soorciatoia per rinfemo«, L. Jet-fries in E Schurer; kinemaskopski film v barvah. Iršič EXCELMOR: 16.00 «Le coppie«, Alberto Sordl in Monica Vittl Kinemaskope v barvah. PRINCIPE: 17.30 «La carica dei 101» Walt Disneyeva barvna sil kanica. AZZURRO: 17.30 «11 elan del Bar ker«, S Winters ln P Shindle Kinemaskope v barvah SAN M1CHELE: 18.30 «Tarzan ne4-la vatie delToro«, M Hemry ln N Kovaok Kinemaskop v barvah. liir« I, or im SOČA (Nova Gorica): «V času charlestona«, Italijanski barvni film - ob 18 ln 20 KANAL: «Ali Baba ln sveta krona«, francoski barvni film - ob 19.30. SVOBODA (Šempeter): «Rlo Bravo«, ameriški barvni film — ob 18. In 20. DESKLE: »Zdravnik Iz Salnt Pao lia». zapednonemški barvni tUm - ob 19.30 SEMPAS: «Bedford strelja brez o. pomlna«. ameriški barvni film — ob 20 RENČE: »Sherlock Holmes proti Jacku Razparaču« '—film - ob 19.30 PRVACINA: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna VILLA S. GIUSTO. Corso Italla 244, tel. 3538. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je datuma lekarna San Nicoi, dr. Olivetti, Ul. I. maggio 94, tel. 733-28. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik, tel. 6442. PRIMOR JE KITAJSKA ZARES TAKO SIROMAŠNA? PRIDELEK ŽITA JE PRESENETIL Kitajska izvaža riž in uvaža cenejšo pšenico Pridelek na ha je visok, mnogo višji kot nekoč Kadar koli se omenja LR Kitajska, se postavlja v ospredje dejstvo, da je to dežela, ki šteje največ prebivalstva na svetu. Nekateri trdijo, da šteje Kitajska 700 milijonov ljudi, drugi pa v svojih podatkih gredo že proti 800 milijonom. Hkrati s tem dejstvom se omenja tudi to, da je Kitajska zelo zelo siromašna. To dejstvo nekateri posebno omenjajo v dneh, ko se Kitajska v nečem «izkaže>, kot na primer v dneh, ko napravi kak atomski poskus ali izstreli okoli Zemlje umetni satelit. Trenutno kroži okoli Zemlje drugi kitajski umetni satelit, ki so ga Kitajci izstrelili predvčerajšnjim. In skoraj gotovo je, da se bodo sedaj slišali glasovi, da za to so sredstva, za kruh pa da jih ni. Toda ali je res, da je Kitajska tako siromašna, kot nekateri zatrjujejo? V zadnjem času smo mogli v več listih in publikacijah zaslediti nekatere podatke, ki govore, da Kitajska ni tako siromašna kot se splošno misli. Ne moremo sicer govoriti o Kitajski kot o bogati deželi, toda zdi se, da so minili časi, ko so vsako leto pred žetvijo prihajale z Daljnega vzhoda, iz Kitajske strahotne vesti, da je zaradi lakote pomrlo milijon, dva, celo več milijonov ljudi, da so razne poplave zahtevale po 100, 200 in tudi več stotisoč žrtev. Minili so časi, ko so v raznih velikih mestih Kitajske smetarji zjutraj skupno s smetmi pobirali in odvažali tudi na desetine in desetine ljudi, ki jih je čez noč pobrala lakota. Če se Kitajska danes ne more pohvaliti z visoko življenjsko ravnijo, ne moremo več govoriti niti o lakoti. Ameriški publicist Edgar Snow se je pred nedavnim pogovarjal s Čuenlajem. Nato je napisal svoje vtise in pri tem navedel nekaj podatkov, ki nam potrjujejo to, kar smo pravkar zapisali. Že samo podatek, da so lani na Kitajskem naželi vsega skupaj 240 milijonov ton žitaric, govori, da imajo na Kitajskem vsaj kruha dovolj. Sicer pa je ta podatek spremenil gledišča mnogih o razmerah na Kitajskem. Ljudje, ki se s Kitajsko bolj ali manj strokovno ukvarjajo, vidijo v gornjih podatkih tudi možnost, da Kitajska brez kdove kolikšnih žrtev more podpirati Vietnam in vietnamske borce tudi, z živili in ne le z orožjem. V vseh svojih študijah zahodni in tudi drugi izvedenci za kitajska vprašanja izhajajo iz naslednjih uradnih kitajskih podatkov: leta 1958 je Kitajska dosegla rekordno žetev — 180 milijonov ton. Nato je sledilo nekaj slabših letin. Sledila je nato doba boljših žetev. Ves ta čas so strokovnjaki za Kitajsko beležili nove in nove podatke, na osnovi katerih so prišli do sklepa, da bi mogla Kitajska pridelati kvečjemu 200 milijonov ton žita na leto. Sedaj pa je nenadoma prišla v svet vest, da so Kitajci pridelali za 20 odst. več žitaric kot so računali tuji izvedenci. In 20 odstotkov ni malo. V tem primeru pomeni kar 40 milijonov ton žitaric. Sicer pa je neki drug zahodni publicist to pojasnil z drugačnimi številkami: »Pred letom 1949, se pravi pred zmago revolucije na Kitajskem, — je zapisal — je znašal poprečni pridelek na enem muu (15 muov je en hektar) komaj 50 kg žita, leta 1958 se je poprečje pridelka dvignilo na 200 kg, leta 1969 so pridelali na enem muu 207 kg, leta 1970 pa so imeli poprečje 250 kg žita na površini enega mua.» Gornji podatki potrjujejo možnost, da so na Kitajskem pridelali 240 milijonov ton žitaric, kar bi bilo približno 300 kg žitaric na prebivalca na leto, če šteje prebi- valstvo Kitajske okoli 750 milijonov ljudi. Če gornje številke držijo, se logično postavlja vprašanje, zakaj Kitajska, kljub temu. uvaža pšenico? In Kitajska uvaža veliko pšenice, tudi 4 ali celo 6 milijonov ton na leto. To pa veliko stane, celo 500 milijonov dolarjev. Z druge strani pa je znano, da je kitajski izvoz skromen in da kitajsko gospodarstvo .iotrebuje veliko tujih plačilnih sredstev za druge nakupe v tujini. Toda v 240 milijonih ton žitaric je vračunan tudi pridelek riža, cena rižu na svetovnem tržišču je znatno višja od cene pšenice. Kitajcem se torej izplača izvoziti določene količine riža in isto količino nadoknaditi z uvoženo pšenico. Toda Kitajska s sedanjim pridelkom ni zadovoljna. Prav v teh dneh se na Kitajskem govori o dvanajstletnem načrtu kmetijskega razvoja. Ne gre za kak nov načrt, pač pa za načrt, ki se je formalno že končal, gre za načrt iz leta 1956, ki bi oe moral končati 1967. Načrt pa se ni v celoti izpolnil. Kitajsko kmetijstvo bi bilo moralo doseči še veliko večje rezultate, ki jih pa ni doseglo. Če se načrti niso izpolnili, se napori nadaljujejo in danes je na desetine milijonov kitajskih ljudi na delu pri gradnji jezov, akumulacijskih jezer, prekopov in drugih objektov, ki »naj osvobodijo kitajsko podeželje skrbi, ali bo dovolj padavin ali ne, ali bo suša ali moča*. V okviru teh del se predvideva celo pridelek 400 milijonov ton žitaric. V okviru teh načrtov pa zadobi tudi vse drugačen pomen izjava kitajskega premierja, ki je brez obotavljanja priznal, da kitajskemu kmetijstvu niti od daleč ne zadošča sedanjih 15 milijonov ton umetnih gnojil, pač pa da bi jih bilo treba 30 ali celo 35 milijonov ton. Po letu 1960 je tokrat prvič, da je neka kitajska uradna osebnost, v konkretnem primeru predsednik vlade, povedal, kolikšne so kitajske rezerve žita. Čuenlaj je povedal, da imajo v zalogi 40 milijonov ton žitaric, kar je vsekakor zelo veliko, ker more Kitajska s tolikšnimi rezervami računati na popolno neodvisnost tudi v primeru elementarnih katastrof ali v primeru vojne. Pred leti je bilo rečeno, da so prometni problemi na Kitajskem tolikšni, da je Kitajski lažje oskrbeti mesta in naselja na vzhodni obali s pšenico, uvoženo iz Kanade, kot pa s pšenico, ki bi jo dovažali iz zahodnih predelov Kitajske. na primer iz pokrajine Sečuan. V tem primeru pride do izraza tudi neodvisnost posameznih provinc, če računamo, da se zaloge žita iz že omenjenih 40 milijonov ton rezerv nanajajo po raznih provincah, tako da ima sleherna provinca lastne rezerve. Še bi mogli govoriti o tem, navesti bi mogli še kak podatek, ki bi potrdil to, kar smo rekli v začetku, da namreč Kitajska ni tako siromašna, kot se često poudarja, toda menimo, da smo z gornjimi številkami prikazali dejansko stanje. Problem industrializacije, problem tehničnega razvoja dežele je seveda nekaj drugega. Vodstvo Kitajske, ki usmerja sedaj deželo v »uresničevanje četrtega petletnega načrta*, si postavlja tudi naslednji smoter: »spremeniti deželo v industrijsko silo, 500 milijonov kmetov pa spremeniti v tehnično usposobljene poljedelske delavce*. Govori se o 500 milijonih kmetov, kar pomeni, da bo Kitajska še vedno ostala pretežno kmetijska dežela, kar je povsem logično, toda z modernejšim konceptom kmetijstva, pa čeprav se še ne da govoriti o tehnično razvitem kmetijstvu. TONE SVETINA V K AS A llllllllllllllllllllllllimillllllllllimilll PRVA KNJIGA IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Visoka raven zimske vENDAS Katalog zimske nagradne razstave ENDAS navaja 88 del s prav tolikimi imeni udeležencev. Razveseljivo pa je pri tem to, da beremo med njimi kar osem imen naših slikarjev, mlajših in starejših, kar predstavlja do sedaj največje število na tovrstnih tržaških razstavah. Zastopane so vse struje, od stvarnosti Godine in Ražma, naprednejše ustvarjalnosti Primožiča in Radenke Birsove ter mladega Rozmana, ki prikazuje risbo mačke, preko novosti olj Dezide-rija Švare in konstrukcije Franka Vecchieta, do Renarjeve kompozicije ter Bambičeve pokrajine «Vietnam 1970». Obilica dobril del je prisilila žirijo, da je podelila prvo nagrado številčno močni skupini mladih, ki je izšla iz grafične šole «Carlo Sbisa». Zbrana v posebnem oddelku, učinkujejo ta dela kot glavni poudarek razstave. Tudi drugače so to pot zbrali dela po njih likovni izraznosti v skupine, kar daje lepo preglednost čez trenutno stanje slikarstva pod uradnim vrhom ustvarjajočih likovnikov našega mesta. Drugo nagrado je prejel Giorgio Milia za olje pokrajine, kakršne smo videli januarja na njegovi veliki razstavi v Sesljanu. Chiara Bressani, ki je novo ime, je prejela tretjo nagrado za res uspel prikaz Pierota v nežno sivih odtenkih in ploskovno obdelanega. Emidio Eridita, ki je ravnokar zaključil v občinski galeriji razstavo slik — reliefov «Novo predmestje», pa je bil za enako delo nagrajen s četrto nagrado. Peta nagrada je šla za stvarneje podano olje tKraška burja» nepretrgano napredujočega Adriana Bur-gherja. Seveda so tu še druga dela slikarjev, ki bi enako rzaslužili kako nagrado ali priznanje. Naj navedemo le nekaj imen: Gianni Bla-son, Adriano Fabiani, Palmerini za olje «Zver v vesolju», Gergolet za odlično tihožitje z ozadjem Krasa in še kdo drug. ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo niti omeniti. Tokrat je bila izbira zelo vestna, tako da ni podpo-prečnih del. MILKO BAMBIČ NEONACISTI V ARGENTINI Nocoj bo v Kulturnem domu dvestota premiera SNG. Na sporedu bo Smoletova drama »Antigona*. V glavnih vlogah nastopajo Mira Sardočeva, Anton Petje, Jožko Lukeš in Silvij Kobal, nastopajo pa še Livij Bogateč, Alojz Milič in Stane Raztresen BitiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiirriiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiimimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V KALIFORNIJSKIH IN DRUGIH MESTIH Nova vrsta «hippijev» s sv. pismom v rokah Svoje privržence krščujejo v Tihem oceanu V zadnjem času so se razna gibanja mladine od »beat* do «h;p-pie» zelo razvejala. Prav v teh dneh so se na »Sunset Stripu* v Hollywoodu pojavili mladi ljudje z lasmi, ki segajo do ramen, v starih hlačah »blue jeans* in v suknjičih, ki spominjajo na kavbojske. «Sunset Strip* velja za nekakšno središče tako imenovane »pop kulture* zato se mimoidoči niso preveč začudili, ku so videli med sabo nove «pojave». Začudenje pa je bilo večje, ko so mladeniči stopali od enega do drugega na ulici 'n ga spraševali: «Ali veš, kdo je Jezus?... Poznaš boga — človeka?...* kmalu nato pa dodali, in pri tem mahali s svetim oismom, ki so ga držali v rokah: «Brat, poslušaj, Kristus se bo kmalu vrnil med nas...* Na zunaj so bili mladeniči podobni »hippijem*, ki so se prvič pojavili v šestdesetih letih, bili pa so morda najmodernejša varianta gibanja »hippie* v Ameriki. Predstavljajo nekakšno osnovno versko gibanje, ki se je v Kaliforniji že utrdilo, v drugih državah ZDA pa se začenja šele porajati. Sami sebe imenujejo «Jesus pe-ople* (Jezusovo ljudstvo) ali «Je-sus Freaks* (Jezusove pojave), s svojim gibanjem so začeli pred približno poldrugim letom v Kaliforniji, kot spontan fenomen, ki ga sociologi in psihologi imenujejo »izraz iskanja boga, stvarnih in konkretnih vrednot*. Urejevalec tega gibanja je Arthur Blessitt, neki pridigar, ki je v času, ko je bila »psihedelična revolucija in revolucija mamil* na višku, začel med mladino pridigati iz sv. pisma. Danes so se »Jesus Freaks* zelo povečali. Kot sami pravijo, vnašajo »Jezusovo besedo* v zakajene »night — clube*, na glavno ulico v Hollywoodu »Sunset Strip*, v zakotne kino dvorane, ki prikazujejo pornografske filme, v niiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHii FOTOGRAFSKA RAZSTAVA «NASE ŽENK Revija NAŠA ŽENA prireja ob 8. marcu in v počastitev 30-letnice svojega izhajanja prvo razstavo slov. fotoamaterk. Razstava je v prostorih Potrošniško-informativ-nega centra Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2. Odprli so je včeraj, odprta pa bo vse dni do 9. t.m. Že nekaj let vemo, da se pri nas zmerom več žensk v prostem času ukvarja s fotografiranjem, precej je aktivnih članic foto in fotokino krožkov in klubov, ki se udeležujejo kolektivnih razstav svojih klubov. Vendar smo bili presenečeni nad številom tistih, ki so se odzvale našemu vabilu, naj pošljejo svoje fotografije na prvo razstavo fotoamaterk. 46 imen je na seznamu razstavljavk, ki so razstavile 70 fotografij. Vendar bi jih lahko bilo precej več, saj je žirija zaradi pomanjkanja prostora morala zavrniti precej zelo dobrih, celo odličnih del. Razstavljavke so povečini članice klubov, nekaj pa je med njimi tudi popolnih samorastnic. Fotografije so prispele iz Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Dekanov, Semiča, Lesc, Šempetra v Savinjski dolini in celo iz Zrenjanina. Za razstavo nismo določili teme, zato je razstava tematsko pisana Vsekakor so fotoamaterke z njo pokazale, kako široko področje mikavnega udejstvovanja se jim odpira s fotografiranjem, pa tudi to, da je fotografiranje tudi kot poklic enako primemo za ženske kot za moške. x. š. bare za homoseksualce, med prostitutke, pijance, narkomane. Med njimi pridigajo »Jezus je ljubezen, je resnično in edino 'mamilo’, ki ti lahko odpre dušo in pamet*. Vedno so pripravljeni začeti katero koli razpravo in zdi se, da jih ljudje radi poslušajo. Skoraj vsak dan namreč nekaj kilometrov južno od Hollywooda na obali Redondo Beach vršijo posebne obrede, med katerimi krščujejo nove pripadnike. Dolgolasi »ministri* tega gibanja objamejo in potopijo v tople vode lihega oceana spreobrnjence, Gibanje ima tudi svoje »templje*, ki so včasih kleti zapuščenih stavb, stanovanja in podeželske hiše, ki so jih spremenili v »komune* ali religiozne skupnosti. Take skupnosti so že ustanovili v Kansas Cityju, v VVorchestru, v Massachussettsu, v Detroitu, v Clevelandu, v Denverju, New Yor-ku in v Austinu v Texasu. Mnogi »Jesus Freaks* so člani ansamblov rock glasbe, zato ni nič čudnega in nobena redkost, če jih vidimo med pridiganjem na ulici, kako nosijo čez ramo kitaro. Če jim kdo očita, da nosijo sv. pismo v rokah in imajo kljub temu dolge lase, odgovarjajo: »V sv. pismu ni rečeno, da je zlo nositi dolge lase ali se oblačiti tako, kot je komu všeč. Gospodovo knjigo je treba brati tako, kot je v njej zapisano, to je kot osnovni vir ljubezni, bratstva in telesnega ter duševnega odrešenja.* Gibanje se zelo hitro širi, saj v sami Kaliforniji šteje že več sto središč in »komun*. Prav zaradi tega naglega širjenja se sociologi in teologi še niso mogli poglobiti v proučevanje novega pojava in prav zaradi tega še vedno ne vedo, kako bi najbolje reagirali na pojav. Dr. Robert Ellwood, ki poučuje teologijo na »Southern Ca-iifornia University», pravi, da je pojav pripisati nagnjenju k mistiki, ki je značilno za novo generacijo v ZDA, ki so jo mamila in orientalske filozofije razočarale. Na grobu nacisti vedno sveže roti Qoi SOBOT/ Molka 21.15 , R* - Kakih tisoč oseb izvršuje atentate na judovske ustanove V Buenos Airesu v Argentini, je na nemškem pokopališču velik kljukast križ. Pod ta križ, ki označuje kraj, kjer je pokopan nemški nacistični kapitan Hans Langsdorff, neznanec položi vsak dan šop svežih rož. Hans Langsdorff je poveljeval oklepnici Graf von Spee, ki so jo sami Nemci potopili na odprtem morju ob ustju Rio de la Plata, decembra 'eta 1939, zato da bi ubežali pred zasledovalci britanske mornarice. Kapitan se je rešil s 1100 mornarji in bil interniran v Argentino, kjer je napravil samomor zavit v bojno zastavo ladje Graf von Spee. Rože na grob pa mu ne nosi tistih 500 mornarjev, ki so dobili argentinsko državljanstvo po drugi svetovni vojni, pač pa člani filo-nacistične organizacije iz Argentine, to je skrajno desničarske pol-vojaške organizacije, za katero je argentinska policija ugotovila, da šteje kakih 1000 mož. Zdi se, da se je v povezavi z neko drugo podobno organizacijo, kar dobro vko-reninila na argentinskih tleh, to se pravi v državi, ki je med drugo svetovno vojno s simpatijo gledala na Hitlerjevo Nemčijo. Kot primer naj služi le dejstvo, da je 300 Argentincev spremljalo pogreb Langsdorfferja in da se je Eich-mann zatekel v Argentino. Filo nemška organizacija, o kateri je govor, je po mnenju argentinske policije kriva za številne atentate na judovske ustanove. Po podatkih izraelske skupnosti v Argentini naj bi bilo od februarpa lani do letošnjega februarja kar 14 bombnih atentatov. Na srečo ni bilo človeških žrtev, škoda je bila ogromna. Neki študent z univerze v Cordobi je dejal: »Ti neonacisti so nevarni iz dveh razlogov: ker spreminjajo resnico, s tem da ustvarjajo lažne neonacistične mite in ker porajajo v tujem javnem mnenju občutek, da se ne znamo demokratično upravljati. To se pravi, da nam je vojaška diktatura pogodu.* PREJELI SMO ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilo slovenskega zdravništva. Ljubljana, februar 1971. PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. Delo revije v zadnjih petih letih (1966—1970). Bibliografski pregled XXI. do XXV. letnika. OBZORNIK 71 ŠT. 3. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. NAŠA ŽENA. Marec 1971. Izdaja KDAŽ Slovenije. JEZIK IN SLOVSTVO. Izdaja Slavistično društvo Slovenije. Leto 1970/71 št. 5. OBALA. Revija za družbeno-gospo darska vprašanja in kulturo. V tej številki sodelujejo skoraj same ženske. Načenja nekatera vidnejša in najbolj pereča vprašanja, ki se z njimi sreču.je zaposlena delovna ženska — mati — gospodinja tako na delovnem mestu kot v svojem domu, in preraščajo v nerešena navzkrižja ce- lotne samoupravne -ZGODOVINSKI ČASOPB. - j. XXIV. zvezek 3.-4. Leto daja Zgodovinsko društvo » j venijo, Ljubljana. Iz v^*“" Grafenauer: Ptuj v srednja« ;i ku. J. Pleterski: Slovenci ^ tiki dunajske vlade in ^ Molk* 21.15 Krat - Moika 21.00 pav . prvo svetovno vojno. L- ^ncft lavskega zavarovanja ^ jjjfciii: Kjtagc '5.30 tor B Mlrvib/ '5.00 'aba med obema vojnama. Trojna (dvojna) interna? na akcija CK KPS (CK Koroškem med NOB od 1943 dalje. Zapiski. Društven« Ijenje,^ Ocene in P01-0^' jt 1 MLADIKA. Mesečnik. Tiska tiskarna Graphis. tuni m iiii im n n iiiii mi iii im iiiui111 Novi jug. kovan'1 slavij* l NEDei '• «n '5.00 "Mrl Narodna banka Jugos« dala včeraj v promet 2 in 5 dinarjev. Kovanci s ^ ne barve in izdelani iz litine . ^ niklja in cinka. PetdinarsB ^ nec tehta 6,75 grama mer 27,5 mm, dvodinarsto Da tehta 5 gramov in i®a,*_ rt pa tehta 5 gramov in imaJ, 24,5 mm. Narodna banka 2. >i '0-30 »il, i' " 0.3C »itn ".41 '3.01 COc 10.0 »oij '5.0 Si '5.( "b. "ii 'Oj liij '0, »i, 08 H v obtok toliko novih kovane 1 ^ likor jih bo potreboval dena®“ met v deželi. j» o»' V zvezi z akcijo Združen? ^ rodov za borbo proti lakoti P“jje tu je narodna banka dala v promet tudi pri'°( kovance z istimi vrednosti®' ^ z različnim napisom. Na te ložnostnih kovancih bo piša'®. {«jjj panis*, kar bi mogli preveša ^ bo kruha*, na dolnji stra j* vanca pa bo napis FAO. ®. n«-kratica organizacije Združe® ^ rodov, ki se ukvarja s P, inost' kmetijstva in prehrane. Prl:'°r0tfd nih kovancev bodo dali v P ^ te kakih 500.000 kosov in Pra liko dvodinarskih. . in'11 ..................................................................................iimiiiimi IIIIII.■mimiiiii i " Skušajte delo opraviti brez tuJe ^ moči. Ne zanemarjajte oseDe’ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugodna priložnost, da se izvlečete iz neke neprijetne situacije. Ne zaupajte onim, ki vas preveč hvalijo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ostro nastopite proti svojim sodelavcem, ki ne kažejo volje do dela. Neko srečanje bo vplivalo na vaše nadaljnje življenje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Posvečajte se svojemu običajnemu delu in pustite ob strani vse drugo. Manjši družinski spor. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ogibajte se vseh diskusij poklicnega značaja. Bodite bolj objektivni do najmlajših. LEV (od 23.7. do 22.9.) V preteklosti opravljeni napori se vam bodo vas ima rada. STRELEC (od 22.11. do 20^’i danes obrestovali. Preden sprejmete neki važen sklep, vso stvar dobro pretehtajte. DEVICA (od 23.3. do 22.9.) Pomanjkanje odločnosti vas utegne potisniti v hudo stisko. Ne kažite pretiranega navdušenja za vsako stvar. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Kljub nesporazumom vam bo posel prinesel velik dobiček. Več harmonije bi ne škodovalo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Bodite energični nasproti bi vas hoteli poslovno spo®®® Nekaj nepričakovanega v KOZOROG (od 21.12. do Težko boste spravili pod stre"0 ^ sel, ki ste ga omalovaževali- ^ VODNAR (od 21.1. do yr lične ideje, toda vseeno jih n ^i ste uveljavili. Preveč ste na na neko osebo. va® RIBI (od 20.2. do 20.3.) Del® p, ne bo šlo od rok, svojo na boste opravili. V družini neP™ motnje. — Pajk je povedal, da so ustrelili dva dezerterja, ki sta odvrgla orožje in se pretolkla skozi hosto na njihove položaje. Zmotile so ju nemške uniforme, prišla sta z dvignjenimi rokami, kot da se predajata Nemcem. Pri njima so našli nemške propagandne letake, ki so jih letala vso jesen trosila po gozdovih, na katerih je pisalo: «Od band zapeljani, vrnite se iz gozdov! Nič se ne bo zgodilo ne vam ne vašim družinam!« Pajk je pomolil komandirju listke, ki so Jih jima odvzeli. Orlov pa ga je zavrnil: «Kar imej jih, Pajk! Jaz si z njimi že vso jesen brišem zadnjico.« Brigada je brez strela zapustila Jelovico. Ognili so se Prtovču, ki so ga Nemci požgali. Lačni, utrujeni, prezebli so gazili sneg vso noč po neuhojenih stezah in poteh. Pri eni od zadnjih kmetij med cesto in reko so počivali in čakali, da izvirniki prinesejo poročila o prehodu Pri kmetu, ki so ga Nemci oropali, niso dobili drugega kot krompir. Skuhali so ga v kotlu za prašiče. Preden so krenili naprej, so kuharji razdelili med borce vsakemu po tri na pol kuhane krompirje, ki so jih jedU počasi in s slastjo. Cesto in reko je brigada brez nezgode prešla proti Jutru. Dan je dohitel omagujočo kolono na Blegošovem pobočju. Ustavili so se ob zapuščenem mlinu in počepali v sneg. Pred njimi se je pognala v strmino s snegom zametena pot. Svarim in člani brigadnega štaba so gazili naprej, toda vseeno je vojska, ko je posedla, začela mrmrati. Svarim, v skrbeh zaradi nemških kolon, pa je nameraval z brigado na vrh. Toda, kako ljudi spraviti naprej, ki so se v gručah zbirali na planjavi, to je bilo vprašanje. «Rudi, ali se greva metat?« je zavpil Svarun in udaril po ramenu visokega, plečatega fanta, kurirja, ki mu je sledil vedno kakor senca. »Seveda! Ali kar ko j, tovariš komandant?« «Kar koj,» je odsekal Svarun. «Sodil bo pa komisar. Tu imate orožje.« Oddala sta orožje In odpela pasove. Postavila sta se drug proti drugemu in s pripravljenimi rokami zaplesala po snegu. Kmalu potem sta se zgrabila, se ruvala, padla v sneg, se pobrala, se spet otipavala in zgrabila. «Svarun se meče s kurirjem,« je završalo po koloni in utrujenost je minila borce. Vse je lezlo naprej, razen zased na obeh straneh. Vse je hotelo videti boj. Zbrali so se okoli borečih se mož in ju podžigali. ((Neodločeno,« je prisodil sodnik. Zasopla sta obstala. Nekaj borcev se je trudilo okoli njiju in jima s smrekovimi vejicami stepalo sneg z obleke. Bila sta bela kot mlinarja. Smeh je šel po koloni. «Zdaj pa, fantje, naprej!« je zapovedal komandant in zagazil v zamet. Kolona je oživela. Z novo voljo so šli za njim. Pozabili so na utrujenost, ki je ščipala v mišice in godla v praznih želodcih, in minile so jih skrbi. Brigada Je zavila proti goram na vzhodu. Primož, ki je z Ano in obema pomočnikoma že po dobrih dveh urah zaostal za kolono, se Je napotil k Travnikarju. Ana je hodila vse teže in teže. S poslednjimi močmi se je vlekla in opotekala po strmih stezah, zato so vse pogosteje morali počivati. Proti jutru so dospeli do samotne domačije ob gozdu. Primož je splezal na okno in nekajkrat tiho potrkal. Travnikarjeva mama se mu je oglasila, ko ga je spoznala po glasu. Vsi štirje so obstali pred vrati in čakali. Kmalu so se vrata odprla in s petrolejko v rokah jih Je pozdravila stara ženica. ((Primož, ali si sam?« «Nisem.» «Mislim, našega nimaš s seboj?« «Janeza mislite, mama?« je zajecljal in sklonil glavo. Povedal ji je, da je z neko patruljo odšel v Bohinj in da se še niso vrnili, žena je bila v skrbeh, ker je na Ratitovcu tako pokalo. Vstopili so v izbo, kjer Je bilo prijetno toplo. Oče Trav nikar je zakuril, ker ga je mučil revmatizem. Cez dan se Je rad grel za pečjo. Posedli so. Mati jim je hitro postregla s kruhom, zakurila v štedilniku in jim obljubila toplega mleka. Hlastno so se lotili Jedi. Ko so se najedli, je Primož povedal, kaj Jih je prignalo. Mati si Je ogledala Ano in Ji položila roko na razbeljeno čelo. «Seveda jo bomo vzeli. Dovolj ranjencev smo že zdravili v naši hiši. Vsakemu radi pomagamo. Vedno imam pred očmi, kakšni reveži so moji fantje. Kadar dežuje, sneži, kadar poka v hostah, se mi stiska srce. Takrat molim zanje. Vsakemu sem hvaležna, kdor jim pomaga. Težka ura je sedaj prišla, vse to so že prerokovali stari ljudje,« Je potožila žena «Se so dobri ljudje na tem umazanem svetu,« je pomislila Ana, ko Je šla za ženico v gornjo sobo. Občutek krivde se je je polastil, ko Je gledala, kako zanjo pripravlja posteljo. Zenica Je odšla. Ana pa se Je slekla in legla. Ko je mati skuhala čaj, ga Je Primož odnesel Ani. Vstopil je tiho in jo hotel poklicati. Na okno je trkal veter, svetilka Je utripala, in plahe sence so se potikale po kotih. Dekle se je vsa vroča in potna premetavala po postelji in nekaj bledla. Primož Je obstal in prisluhnil. Sprva ni razumel, kaj dekle govori, potem pa je razločil nemške besede. Dekle se je vrglo pokončal, padlo na blazino, tesnobno kriknilo, kot bi Ji šlo za življenje. Spet Je govorila po nemško. Na uho so mu padale trde nemške besede, kot bi mu kdo trgal obraz s kremplji. Objela ga je temna slutnja Nekaj Je znal nemško In razumel je, da Ana Imenuje nekega nemškega oficirja, majorja Im da kliče mater. Sedel je k njej na posteljo in čakal. Dekle se Je umirilo. Le hroplo je in z rokami rjuho, kot delajo porodnice. Primožu se je nekje v dnu zavesti zavrtinčila misel in priplavala na površje kot vprašanje: »Kaj, če so jo poslali Nemci?« Spomnil se je ^ govora z Gorazdom. Pravili so, da za take stvari izbirajo in pametne ženske. Obšla ga je grenka žalost. V hipu j® L|-letel vse, kar je bilo med njima v teh dneh. Srce je Pr ^ calo v občutje vse njene drobne prijaznosti in odpodi'0 * ti. ki se je kot strup razlil po njem. Ničesar več ni maral s11 Ničesar več. «Ana, Ana!« jo je poklical. jji NI se zdramila. Se vedno je hropla Stopil je k jo stresel. Odpila Je oči in ga začudeno gledala. Kot u!°P el! nec sr je oklenila njegovih rok in začela jokati. Stud solz ji Je vrel po licih in vsa se Je tresla. «Ti si Primož, kaj Je z menoj? Kje sem? Prosi®1 pusti me same!> }0j Molčal je in mračno zrl vanjo. Zavedela se Je. Mr*1' ^ njegovih oči je bil podoben tistemu, ki ga je zaznala, ^ je ubijal. Oplašil jo Je, da Je drhtela v tesnobni grozi ^ ((Primož, ne glej me tako! Prosim te, Primož, ne 81®1 tako! Kaj sem ti storila, da me tako gledaš,« Je ihtela Skušal se je dobrohotno nasmehniti. «Ne zaveda®1 ^ kako te gledam. Nekaj si bledla po nemško. Ta govoric® me spravlja v bes.« ,ujl «Oh, oprosti mi! Veš, da študiram Jezike in zn ar® iji nemško. Sanjala sem o nekem nemškem frontnem fi*®1^:! nekem oficirju, Id me Je preganjal. Nisem mogla '°e^ Nisem mogla uiti. Pravila sem ti o teh sanjah.« ((Pustiva sanje!« Nekoliko ga Je pomirila. Govorila J® pi prepričljivo, da ji je skoraj verjel. Trenutno pa sp10® maral razmišljati. «Na, Ana, tole td Je skuhala mama! Popij ln tele vzemi! Kmalu se bo zdanilo in ml moramo za brigado- ^ potrebuje moj mitraljez, ln Orlov bi mi zameril, če ®*® pravem času ne bi bilo za njimi.« _pc Stegnila je roki in vzela skodelico. Trepetajoča tišina ŠPORT ŠPORT ŠPORT dan ks S0B°TA, 6. marca 1971 u 0J30JKA °|ka B liga v Trstu, Ul. del la Valle *** Čelana c liaa u' 3 v Trstu, stadion «1. maj» Kra* Treviso * * * Moška D liga 1.00 v Vidmu, športna pal. — Breg KOŠARKA u^orija dečkov » u v Trstu, Ul. Caravaggio ar 8 — CMM Mjnihasket t«'J? v Trstu, telov. Trissino — Bor JUTRI ^®EUA, 7. marca 1971 NOGOMET 15on1a,erska liga ES,; Vesna * * * io ■J!naterska Da* ■ 30 v Zagraju llila Primorje A * * * 103ftma,er*ka liga i.30 V Križu ,na B — Primorec . * * * Ckik, v Trstu, stadion «1. maj» ^ Sauro — Devin CcifiD na Opčinah °°P — Primorje B S na Opčinah '“'»nese — Breg V?0 v Bazovici ** Bar Venelo S,V š,an,drežu.. •' — Juventina lib°°Mv podgori montesanto — Sovodi.je a. * * * 10*OOČalnikl iJj Standrežu '•Mina — Azzurra V Pod9ori ^"•'•irte — Sovodnje ijjf0 v Trstu, Ul. Flavia "•"as TS — Primorje 10.1» G.|, v Padričah —• Olimpia Greta Cq20 v Trstu, Sv.'Alojzij Breg 09oft Vi,n. V Kri*“ * ’— Libertas Rocol A ODBOJKA ^3n* 8 ,,ga boB°. V Va|dagnu laVoro Marzotto — Bor 15.00 Sol, . v Trstu, stadion «1. maj» — Zarja 10.3n Ir, v Trstu, stadion «1. maj» * "— Primavera Marzotto KOŠARKA ■>»». Oj, v Trstu, Ul. della Valle Zuccheri AVTOMOBILIZEM ^(||l 0Wa ocenjevalna vožnja Or,.0 * Trstu *,nizira PD S. Škamperle * * * namizni tenis o,ž,i tWn° prvenstvo mladink Ni« v Trstu, Ul. Giulia 2 t0P« tudi Kras jjj OBVESTILO ScaBre* priredi v nedeljo, 14. w»Ov *®ufc®rski Izlet v Nevegal. fk pn do ponedeljka, 8. maroških zastopnikih. NA ITALUANSKEM SMUČARSKEM PRVENSTVU Thoni prvi v slalomu pri temperaturi -28 Gustavu Thoeniju je končno uspelo osvojiti tudi naslov italijanskega državnega prvaka v slalomu. Lani, ko je prvič naskakoval ta naslov, mu ga je pred nosom odnesel Compagnoni, letos pa se mladi južni Tirolec ni več pustil presenetiti, čeprav .je bil še utru.ien od dolgega potovanja iz Amerike (v Brixen .je namreč prispel šele sinoči in ni bil še niti doma). V prvem spustu je kazalo, da Thoeniju ne bo šlo vse tako gladko od rok, kot so pričakovali njegovi pristaši, saj je dosegel le 13 stotink sekunde boljši čas od svojega rojaka Josefa Augschoellerja. Toda v drugem spustu je Thoeni nad vse prepričljivo ovrgel vsak dvom o svojih sposobnosti. F'o strmini se je spustil brez zadržka in njegov skupni čas je za skoraj dve sekundi boljši od tistega, ki ga je dosegel drugouvrščeni Corradi. LESTVICA 1. G. Thoeni 102”55 2. Corradi 104”47 3. Augschoeller 104”85 4. Stricker 106”76 5. Clataud 107 ”21 6. Gamper 107"43 1 Stefani 108” 8. Radiči 108”93 9. Rolande 109”04 10. Anzi 109”08 Med tekmovanjem je vladal na strminah Plose nad Brixnom izreden mraz. Na cilju so toplomeri namerili 23 stopinj pod ničlo, na startu, nekoliko višje pa celo 28 stopinj. Zaradi tako hudega mraza so morali dva karabinierja, ki sta bala dodeljena službi za vzdrževanje reda, prepeljati v bolnišnico zaradi zmrzlin, pa tudi nekatere gledalce ob progi je zaradi mraza zajela slabost. CAGLIARI - SASSARI Trij« Belgijci na prvih treh mestih Zaradi pravega snežnega meteža danes niso mogli opraviti starta na kolesarski dirka Cagliari - Sas-sari tako, kot .je bilo predvideno. V Cagliariju je namreč že od ranih ur snežilo in start so morali zato prenesti kar v 70 km oddaljeni krai Macamer, kjer naj bi bilo vreme kolesarjem nekoliko bolj naklonjeno. Toda ko so avtobusi in druga vozila prispeli v ta kraj je ob 11. uri že tudi tam zapadlo toliko snega, da so morali podaljšati svojo selitev še za 20 km do Oristana. Tudi tam ni'bilo mogoče startatd in tako so lahko tekmovalci sedli na kolesa šele v Ab baaanta, še nadaljnjih 20 km pdda-ljenem kraju, Tekmovanje je dalo tak izid: 1. Van Vlieberghe (Belg.), ki je prevozil 126 km dolgo progo v tiiiiliiimilimiiiHiiiniilHiHliiimiiimiiiiiiiiiiiiiiHt — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi Fioreniina — Torino 1 Foggia — Cagliari 1 Inter — Milan X 1 Juventus — Napoli I X LR Vicenza — Verona 1 Lazio — Bologna 1 X Sampdoria — Roma X 2 Varese — Catania 1 Ataianta — Mantova 1 X Novara — Livorno 1 X Palermo — Casertana 1 Reggiana — Parma 1 Venezia — Lecco X 2.37T6” s p.h. 47,675 km na uro Sercu (Belgija) v enakem času, nato pa so sledili v Sercujevem zaostanku: 3. Reybroeck (Belgija) 4. Bitossi (Italija) 5. Motta (Italija) in nato še 41 drugih kolesarjev v istem času. Simmenthal je v povratnem polfinalnem srečanju tekmovanja za pokal pokalnih prvakov v Milanu premagal Fides z 81:77 (45:39) in se je tako uvrstil v finale. Simmenthal je zmagal tudi v prvi tekmi v Neaplju s 86:78 Med neko nočno nogometno tekmo so ob otvoritvi novega stadiona v Salvadoru v Braziliji štiri osebe umrle, 1.482 pa je bito ranjenih zaradi panike, ki je nastala. Na stadionu, na katerem je prostora za 110.000 gledalcev, se je na tribunah natlačilo 150.000 oseb, da bi videle neko nogometno tekmo, kateri je prisostvoval tudi predsednik republike general Medici. Nenadoma pa je — po še nepotrjenih vesteh — razneslo enega od žarometov, ki so razsvetljevali igrišče, neki gledalec je zavpil, da se rušijo tribune in množico je zajela panika. Drla je proti izhodom, kjer je prišlo v gneči do tragičnih posledic, ki smo jih prej omenili. Ker so tekmo prenašali neposredno po televiziji je dogodkom sledilo več milijonov državljanov po ekranih, v mestu Salvador pa je nastala prava panika, saj so mnogi gledalci ob televizijskih sprejemnikih imeli svojce na stadionu. Borovci se bodo drevi poslovili od domačih navijačev. Bo odločilni napadalec Plesničar (na sliki) s tovariši poskrbel za slovo z zmago? Drevi zadnji nastop borovcev v Trstu pred svojim občinstvom V C ligi odločilna tekma Krasa za utrditev uvrstitve na četrtem mestu lestvice ........................................................................................................................... V PRVENSTVU MOŠKE ODBOJKARSKE B LIGE NOGOMET Sovodnje-Libertas Sovodenjci' bodo jutri nastopili v Podgori proti ekipi Libertas Monte-santo. Ekipa sicer ni posebno močna, vendar pa to še ne pomeni, da bi ne bila lahko nevarna. Preteklo nedeljo je tako Podgora prav to moštvo premagala z veliko težavo s tesnim izidom 2:1. Če bodo Sovod nje igrale budno in tako, kot so preteklo nedeljo, potem bodo gotovo prinesle domov obe točki. Vodstvo sklicuje za jutrišnjo tekmo naslednje igralce: Tomazin, Flo-renin, Batistič, Bevilacqua, Kuzmin, Čeme, Gruden, Dužman, Marson, Mozetič, Tomšič I., Tomšič II., k Franko. * * * Jutri bodo v Podgori nastopili tu di naraščajniki, in sicer bodo igrali proti Podgori na njenem igrišču. Začetek te tekme bo ob 10. uri, i-graloi pa naj se zbero že ob 9.15 pri igrišču v Sovodnjah, od koder bo skupen odhod v Podgano. D. MOŠKA B LIGA Odbojkarska šesterka Bora, ki nastopa v B ligi, bo drevi ob 21.15 v Ul. della Valle gostila Celano iz Bergama. Današnji nastop je zadnji na domačih tleh v letošnjem prvenstvu, saj bodo borovci morali v zadnjem kolu, ki bo na sporedu v soboto, 13. marca, v goste v Padovo. Letošnje prvenstvo gre torej h koncu in medtem ko ie prvo mesto že oddano Petrarcd, se za obstanek v ligi odvija huda bitka, predvsem med Scaioto in današnjim nasprotnikom «plavih», ekipe Por-tualija, Tomboliniia in Libertasa pa so že itak obsojene na izpad. Kot vidimo potrebuje Čelana nujno zmago, ki jo bo skušala osvojiti na račun naših igralcev. To pa za igralce iz Bergama nikakor ne bo lahko, saj vemo, da so borovci trenutno v vrhunski formi, poleg tega pa se bodo gotovo hoteli z zmago posloviti od navijačev, ki so jih v prvi ilovici prvenstva tako zvesto bodrili. Letošnje prvenstvo je bilo torej za naše barve najuspešnejše, odkar Bor nastopa v drugi ligi. Ne samo, da je osvojil drugo mesto na lestvici, kar se mu doslej še ni posrečilo, ampak je prikazal _ tudi igro, ki je po kakovosti daleč presegala tisto iz prejšnjih let.^ Moštvo je torej dokazalo, da je že zrelo za »veliki skoki., to je za prestop v A ligo, ki se pa žal letos še ni posrečil, ker ie - prekrižala borovcem račune šesterka Petrarce iz Padove. Kar se pa nocojšnje tekme tiče, bo ta nedvomno zelo zanimiva, čeprav je Bor favorit. Vemo pa, da je vloga favorita večkrat nehvaležna, saj ima nasprotnik s psihičnega vidika neko prednost, ker nima kaj zgubiti. «Plavi» bodo tokrat nastopili brez Fučke, v ostalem pa bo postava običajna in sicer: S. in K. Veljak, Vodopivec, Orel, Uršič, Starc, Plesničar in Može. Upajmo, da bodo drevi borovci nastopili po dolgem času tudi pred domačim občinstvom in ne samo na domačih tleh, to je pred skoraj prazno telovadnico. MIG ŽENSKA B LIGA V tretjem povratnem kolu ženskega odbojkarskega prvenstva B lige čaka Borovo šesterko težko srečanje v Valdagnu, kjer se bo spoprijela z ekipo Dopolavoro Marzotto. Ta ekipa nima na lestvici še nobene točke, vendar je ne gre pod cenjevati. Znano je namreč, da sc ekipe, ki se borijo za obstanek izredno borbene. Dopolavoro Marzotto ima eno res dobro tolkačico, ki je v tekmi prvega dela prvenstva pogostoma ukanila Borovo obrambo. Kljub temu pa je ekipa proti Boru doživela poraz z 1:3. Upoštevati pa moramo, da so tedaj borovke nastopile s po- polno postavo in na domačem igrišču. Jutri bo naloga naših deklet težja. Zavedajo se, da morajo zmagati, če hočejo izboljšati svoj položaj na lestvici. Negativno bi pa na ekipo utegnilo delovati dejstvo, da bodo igralke odpotovale ob 6. uri zjutraj, in bodo ob 10. že na igrišču. Vendar pa upamo, da bodo zaigrale kot znajo in bodo iz Valdagna prinesle obe točki. INKA MOŠKA C LIGA Drevi ima moška odbojkarska C liga dan počitka. Na sporedu bo le zaostala tekma med Krasom in Trevisom, ki jo .ie pred časom sodnik prekinil zaradi spolzkega igrišča. Za Kras bo drevišnja preizkušnja zelo težka in odločilnega pomena, če se hočejo predstavniki zgoniške občine vsidrati na četrtem mestu lestvice. Gostje pa prav tako krvavo potrebujejo celotni izkupiček, saj vodijo na lestvici skupno z Bergamom in Padovo (vsaka od treh vodečih šesterk je do danes izgubila po dve tekmi) ter bi jim morebitni spodrsljai odvzel vsa upanja na napredovanje. Krasovi odbojkarji so v tem povratnem delu prvenstva zelo popustili, zmanjkalo .jim je zanosa in borbenosti, tako da so v zadnjih nastopih predali nekaj tekem skoraj brez borbe. Kje naj iščemo raz-" toge za to zaskrbljujoče popuščanje? Gotovo ima tu glavno besedo pomanjkanje telovadnice, sai ie samo enkrat tedenski trening za tako zahtevno prvenstvo, kot je moška C liga, vsekakor premalo. Igralcem kar na lepem zmanjka kondicije, kot se je zgodilo prejšnjo soboto proti Grittiju, in brez večjega odpora položijo orožje. Krasovi navi jači pa so prepričani, da bodo «be-lordeči» s požrtvovalnostjo in z dobro voljo nadoknadili te pomanjkljivosti in bodo drevi zaigrali na zmago. Navijači pa prav v teh težkih trenutkih ne smejo pustiti na cedilu svojih miljencev. ki jih bodo skušali poplačati s prestižno zma go nad vodečim moštvom. Tekma Kras-Gasilci DaH’Acqua Treviso bo drevi na stadionu »Prvi maj» s pričetkom ob 21.15. - bs - MOŠKA D LIGA V zadnjem kolu prvega dela mo ške odbojkarske D lige se bodo Brežani podali v Videm, kjer bodo odigrali srečanje z domačim PAV. Videmčani so začeli prvenstvo z visokimi cilji, kaj kmalu pa so morah opustiti svoje ambicije, sai sta .jih CSI in ACEGAT prav gladko premagala. Trenutno se nahajajo na 4. mestu (zgubili so namreč tudi proti CRDA) in so kljub vsemu med najboljšimi ekipami, kar se tiče prikazane igre. Za Brežane, Id nizajo neuspeh za neuspehom, ne kaže. da bi lahko izšli iz krize, ki jih tare že več časa. Niti tokrat se Dolinčana verjetno ne bodo predstavili na igrišču s popolno postavo. Brežani so popolnoma popustili, breme celotne ekipe stom le na dveh ali treh igralcih, vsi drugi pa so na igrišču le za število. Zdi se nam, da bi Breg z večjo požrtvovalnostjo svojih članov iahko osvojil marsikatero tekmo, ki jo je zaradi malomarne igre zapravil. Tekma PAV-Breg bo na sporedu ob 21. uri, v športni palači v Ulici Marinoni v Vidmu. S. R. PRED JUTRIŠNJO TEKMO S ZUCCHER1JEM V P LIG! Optimistično vzdušje v taboru borovcev Danes dva nastopa najmlajših «plavih» košarkarjev D LIGA Borove košarkarje čaka jutri izredno težka tekma proti ekipi Zuccheri iz Bologne. Jutrišnji gostje so namreč v dobri formi, saj so dosegli dve zaporedni zmagi in so (po slabem začetku) precej popravili svoj položaj na lestvici. Trenutno imajo namreč enako številko točk (14) kot borovci. «Plavi» bodo jutri morali zmagate, da ne bi zašli v nevarne vode. V primeru zmage pa bi se oddaljili od Castelfranca in Trevisa kar za 8 točk, kajti ti dve ekipi bosta gostovali v Novellari in Padovi, kjer bosta zelo verjetno poraženi. Naši košarkarji so se za jutrišnjo tekmo pripravili kot običajno. V Borovem taboru vlada prepričanje, da bodo bolognski košarkarji podlegli. »Plavi* namreč doma igrajo zanesljivo in ne zagrešijo toliko napak kot na tujih igriščih. Bor bo jutri nastopil z naslednjo postavo: 5 Zavadlal, 7 Fabjan, 8 Rudes, 9 Lakovič, 10 Starc, 12 Sirk, 13 Kralj, 15. Ambrožič, 16 Pertot, 18 Valter Hrvatič. Tekma Bor - Zuccheri Bologna bo jutri v telovadnici v Ulici della Valle ob 15.30. JUTRIŠNJE KOLO San Dona - Dukcevich, Bor - Zuccheri, Don Bosco - Thiene, Friula-na - Italcantieri, Pro Pace - Treviso in Siloplast - Castelframeo. DEČKI Borovi dečki ekipe B, ki se pripravljajo za bližnje prvenstvo, bodo danes v telovadnici v Ulici Caravaggio 4 igrali proti moštvu Circolo Marina Mercantile. Naši košarkarji so se sicer že spoprijeli s to peterko in so le za las zgubili. Današ- tllllllilllllliMininillllllllilliiiiiliiliiiliilililiiiillllimtilltllliitimniiiiiillllliliiNllllllititiliilllltillllllllillilliiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiliiiimillllllllllliitiiiiitiiiiiiiiui OB 25-LETNICI USTANOVITVE PD S. ŠKAMPERLE V TRSTU Jutri bo startalo 29 posadk na kraški avtomobilski vožnji pje srečanje pa bo torej dobra izkušnja pred bližnjim prvenstvom dečkov. Na tem prvenstvu bodo nastopile tri naše ekipe, in sicer Bor A, Bor B in Polet. Proti Circolo Marina Mercantile bo Bor B nastopil z naslednjo postavo: Ervin Žerjal, Bunolo, Ivan Kuret, Čok, Igor Kuret, Perko, O-blak, Siega, Trampuž in Vatovani. Tekma bo ob 15.30. Košarkarska zveza je sporočila, da se bo to prvenstvo začeto prihodnjo nedeljo, 14. marca. V deželi se je prijavilo 28 ekip, katere je zveza razdelila v štiri skupine. V B skupini bodo tržaška moštva, in sicer: CS Inter 1904, Ltoyd Adriatioo, Pal-lacanestro SABA, Polet, Bor A, Bor B in US Servolana. L KOLO (14. 3.) SABA - Bor A (9.00) Polet - Lloyd (11.00) Bor B - Servolana (10.00) Počitek: Inter 1904 MINIBASKET Danes ob 16. uri bodo najmlajši Borovi košarkarji, ki uspešno nastopajo v prvenstvu minibasketa, i-grali v telovadnici Trissino proti peterki SABA. V Borovih vrstah igrajo tudi tri poletovci, ki so v veliki meri ojačili Borovo postavo, tako da sodi naša ekipa med najmočnejše v tej kategoriji v Trstu. «Pla-vi» bodo tudi tokrat merili na zmago. Seveda, največje breme bo nosil najboljši igralec prvenstva Valter Sosič, ki je bil do sedaj za vse ekipe neustavljiv. Žal pa je telovadnica Trissino izredno majhna in teko se naši igralci v njej ne znajdejo. Prepričani pa smo, da bodo pod vodstvom požrtvovalnega Rude-sa dali vse od sebe in bodo po možnosti osvojili še eno zmago. PRVENSTVO «PRIMA DIVISIONE« Jutri bi se moralo začeti tudi prvenstvo rprima divisione*, v katerem bo nastopila tudi Borova ekipa. Katere ekipe bodo nastopile v tem prvenstvu in kdaj se bo to prvenstvo začeto je v Trstu še vedno skrivnost. Košarkarska zveza, ki ima letos prvič svoj sedež v Gorici, o tem ni še ničesar javila. Kaže, da se bo začelo 21. marca. b. L V četrtek zvečer so v prostorih PD S. Škamperle pri Sv. Ivanu v Trstu izžrebali startni vrstni red za jutrišnjo kraško avtomobilsko vožnjo. Kot je bilo že objavljeno, bo prva posadka krenila na pot s stadiona «1. maj» ob deveti uri. Startni vrstni red tega tekmovanja_ bo namreč naslednji: L FIAT 500 TS 123.443 Irena Daneu Dana Sosič Pavla Kramar 2. FIAT 1100 TS 105.562 Stojan Udovič Lucijan Čandek Dušan Udovič 3. SIMCA 1000 TS 102.083 Vojko Bandelj Ksenija Nibrandt 4. FIAT 1100 D TS 57.348 Jurij Mikac Ferdinand Mikac Vili Mikac 5. FIAT 1500 TS 84.770 Alojz Furlan Mario Furlan Ivan Briščik 6. FIAT 1100 TS 50.727 Gianni Kokorovec Rozi Kokorovec Rosana Vatta 7. OPEL REKORD TS 82.281 Gianni Legovind Frane Bole Lidija Sosič 8. AUTOBIANCHI A 112 TS Flavij Posega Loredana Gec Antek Saražin 9. NSU PRINZ TS 90.612 Danilo Schmidt 10. FIAT 850 TS 125.573 Savica Kolarič Neda Miot Marica Vitez 11. FIAT 128 TS Darij Žiberna Bruno Merzek 12. FIAT 500 TS 114.227 Veronika Sosič Stojan Sosič Stanko Hrovatin 13. MINI COOPER TS 124.204 Aleks Peroša Edi Bole Milan Tavčar ■ 14. LANCIA FULVIA GO 35.377 Egon Nanut Devan Briško Aleksander Hoban 15. FIAT 850 TS 96.655 Marino Dovgan Vojko Miot Karleto Avgustinčič 16. FIAT 500 TS Sergij Cesar Snežka Cesar 17. RENAULT 10 TS 117.928 Paolo Birsa Ladislav Kralj Alojz Dentato 18. AUTOBIANCHI A 112 TS 126.071 Bojan Brezigar Nadja Švab 19. FIAT 500 TS Savino Piščanc Irma Piščanc 20. FORD ESCORT TS 130.957 Dušan Grgič Sonja Zupančič 21. FIAT 124 TS 88.614 Vojko Bizjak Lucijan Gustinčič Aleks Gustinčič 22. FIAT 500 TS 109.328 Janko Ban Vera Tuta 23. AUTOBIANCHI TS 117.489 Silvan Močilnik Santina Močilnik Jurij Močilnik 24. FIAT 500 TS Lucija Grgič Peter Grgič Lučana Bembič 25. SIMCA 1000 TS 116.290 Anton Parovel Vito Pegan Mirjana Parovel 26. RENAULT 4 TS 99.347 Edi Vodopivec Norči Zavadlal 27. FIAT 128 TS 128.338 Mario Sušelj Miranda Battista 28. FIAT 500 TS 89.739 Lučka Križman Bruno Križman 29. AUTOBIANCHI TS 132.550 Rudolf Žagar Boris Kuret Tekmovalci naj se zberejo pred sedežem Prosvetnega društva S. Škamperle (stadion «1. maj*) najmanj pol ure pred prvim startom. Pred odhodom bo vsaka posadka dobila številko in navodila za pot Vsi tisti, ki še niso poravnali vpis nine, naj to opravijo preden bodo krenili na pot. Pokale so darovali: PD S. Škamperle SPZ Primorski dnevnik ZSŠD Praktična darila so prispevali: Tržaška knjigama Kmetijska zadruga Kras Sežana Tekstilna tovarna in restavrac' ja Adrija - Senožeče Gostišče Stari grad • Senožeče Gostilna Pri Ludviku - Senožeče. M. š. SNEŽNE Lokve Črni vrh Kranjska gora Velika planina Krvavec Vogel Komna Bohinj Pohorje Trbiž Žabnice Višarje Nevejsko sedlo Nevegal Ravascletto Sappada Cortina Marmolada Corvara Cervinia Sestriere Courmayeur Chamonix Badgastein Kitzbuehel Davos RAZMERE 10 cm 25 cm 65 cm 170 cm 16L cm 290 cm 200 cm 50 cm 50 cm 60 cm 60 cm 150 cm 150 cm 60-150 cm 80 cm 80-90 cm 70 cm 130-260 cm 70 cm 60 80 cm 130 cm 50 cm 40-160 cm 55 cm 110 cm 80-195 cm POTOVALNI IN TURISTIČNI priredi na velikonočne praznike 12. aprila URAD A U R O R A od sobote, 10. do ponedeljka, smučarski izlet na Golte Cena izleta Je 14.500 tir, v čemer je vključeno potovanje z avtobusom, hrana in stanovanje v hotelu 2. kategorije in neomejen prevoz s sedežnico in žičnicami. Informacije ln prijave pri Aurori v Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Sum je odtaval skozi črno, prašno okno v na Jutra- Korak je obstal pred močvirjem, ki je balo kakor ploskev v megli. 04 pa J* J® ponudil roko ln rekel: «Pozdravi selo se je sunkovito obrnil ln vrata so se škripajo •to ,a ^ njim. Prisluhnila Je korakom, ki so drobili praznino. Sto, ^tal® sama, je privila stenj. Luč je zamirala In sobo je l(i gT**1 mlečen mrak. Zjokala se je. Počutila se je osamljeno %r*- na tem svetu. Vse je šlo drugače, kakor so sl zamiki6 Je S1° drugače .kakor sl je zamišljala sama. )* n- 6r je s steklenimi prsti tesnobno bobnal po oknih. Vse v, lo nesmiselno. Zakaj si na drugi obali reke, ko mo S J^esti voda? Cernu se odmikaš, zakaj izginjaš. Poču *NfhnJe ujeta v koščeno kletko zlih slutenj. Blodila je po l rvlontotrt Krrvr vrrvHo In nfl/l nlf) ČITlft Icrllft DtlC. Je tako slabotna in tako malo pripravljena na pre- planjavi, brez vode ln nad njo črna krila ptic, kot noži Tisoč smrti na vsakem koraku. °> v katero Jo je pahnilo surovo življenje. V>, J^Thikarjeva mama Je za Ano skrbela, kot bi bila njena Hi^^hhaia ji je čaje, dajala domača zdravila in po nekaj Su 36 vročica minila. Preselila se je v hišo k Travnikarje-( 118 P®^‘ Travnlkarju Je bilo sedemdeset let. Bil ij6°^n mož( srednje rasti, žilav ln odporen kakor dren V8® mu rahlo siveli, oči pa je Imel žive ln svetle. Dekle 3 všeč, čeprav ni nikdar prav posebno cenil mestnih ^ar pomladil se je v njeni družbi. Vse JI Je razodel ve*elje, svojo žalost, ponos In obup v dolgih letih živ A jF ko sta na gorski kmetiji z ženo garala in skrbela 7®1"0 svojih otrok. Pripovedoval ji Je svoje doživljaje la t kak10711® vojne, ko se je dajal v Italiji pa na Ruskem, 8P«t prijadral v domače kraje. Kar naprej pa ji N sina Jerneja, tistega, ki je že enainštiridesetega leta komandantom Gorenjske, z Gregorčičem, in se boril v Cankarjevem bataljonu. Pravil ji je, da so bili večkrat pri njih, in kako sta se s španskim borcem Gregorčičem pogovarjala za to mizo, na tej peči, o revoluciji, dokler ga ni pokosila nemška strojnica na Lipniški planini, kjer je padel tudi njegov sin. Fantje so odšli v hosto, on in hčerka Tinka pa sta vozila hrano na Jelovico. «E, Travnikar, ta ne odneha,« Je dejal In si nabasal pipo. «Ne napihuj se, oče ,saj vidiš, da imaš vse kosti trhle in polne revmatizma,« ga je mirila mati, ki je šivala pri mizi. «Tiho, stara! Ce me ujeziš, grem po pihalnik ln v brigado.« Zunaj je vznemirljivo zalajal Tacek, ki je bil privezan na dolgi verigi pri hlevu. Travnikar se je vznemiril. ((Tinka, poglej, kaj je zunaj!« Hčerka, dvajsetletno, rdečelično dekle, je odhitela ven in kmalu vsa prepadena pritekla nazaj: «Ata, Nemci gredo proti hiši.« Stari Travnikar je skočil s peči, si nataknil škornje in z vso naglico oblekel suknjič, klobuka pa ni več utegnil iskati. «Jera, jaz jih ne bom čakal.« Odprl Je vrata ln že so ga ženske videle, kako je tekel skozi vrt v senožet in naprej proti hostl. «Ana, hitro v posteljo in belo brisačo si priveži okoli glave!« je vzdrhtela mati. Strah, ki je prevzel domače, je omrtvičil tudi Ano. Mati In Tinka sta brezglavo tekali po hiši, ne da bi vedeli kaj početi. Ana je odbrzela po stopnicah, se slekla in zlezla v posteljo. Zunaj je odjeknilo nekaj kratkih, topih rafalov in pes Tacek je piskajoče zacvilil, nato pa utihnil. Nemci, ki so domačijo obkoljevali, so zagledali moškega, ki je bežal proti gozdu ((Bandit! Bandit! Roke kvišku! Stoj!« so tulili. Travnikar se ni zmenil za klice, ne za zelence, Id jih je zagledal na vseh straneh med drevjem. Tekel je ln težko sopel. Pozabil Je na revmatizem in na vse, le v goščavo je želel priti. Dosegel Je gozd, ko ga je speklo v ramenu, toda on je še bežal. Zaslišal je pasje lajanje in črna volčja zverina se mu je pognala na ramena in ga podrla. Nad seboj je zagledal odprto žrelo, polno ostrih zob in smrdljiva pasja sapa mu je puhtela v nos. Zgrabil je psa za vrat in ga z vso močjo pritisnil k sebi. Pes je praskal, šapal, grčal in nazadnje že cvilil. Potem je Travnikar začutil močan udarec v tilnik in izgubil je zavest. Nemški vojak, ki ga je s puškinim kopitom udaril, je za ovratnik odvlekel podivjanega psa. Pristopila sta še dva policista, zgrabila Travndkarja za roke ter ga vlekla čez senožet in skozi sadovnjak k hiši, ki so jo Nemci obkolili. Pred hišo so ga vrgli na tla kot vrečo, kjer je obležal. Podoficir je šei poročat oficirju, ld je vodil kazenski oddelek. «Dobro. Obudite ga, da bo govoril! Pripravite vse, da ga obesimo in da požgemo to banditsko gnezdo!« je malomarno zamahnil oficir z orokavičeno roko, ne da bi trenil z očmi. Nekaj Nemcev s podoficirjem na čelu je vdrlo v hišo, da bi jo preiskali. Nekdo pa je prinesel vedro vode in ga pljusknil Travnikarju v obraz. Ko se je mož zavedel ln premaknil, se je skušal dvigniti. Pristopil je policist, ga preobrnil na trebuh, mu pootieknil na hrbet In mu zvezal roke. Tako je obležal z obrazom, zakopanim v sneženo brozgo. Belogardist, ki je pripeljal Nemce k Travnikarju, se je razkoračil pred njim In dejal: «No, Travnikar, prašeč rdeči, sedaj boš imel sovjetsko republiko. Rdečega petelina v slemenu in za vratom zanko. Ce nočeš živ zgoreti, tl svetujem, da poveš, kam je odšel bataljon, ki si ga vodil po skrivni stezi na Jelovico, kje so ranjenci in bolnica?« Travnikar se je zganil in ga pogledal. Obraz, podoben buldogu, se mu je zazdel znan, in ni odmaknil od njega oči. «Kaj buljiš vame tako neumno kakor zaklan vol. Mar me ne poznaš? A?« Spomnil se ga je po glasu. Fant, M Je služil pri ženini sestri v dolini za hlapca. Zahajal je v farovž. Pred leti so ga na neki veselici njegovi fantje premlatili, ker jih je izzival. Slišal je, da je pri belih in da vodi Nemce po vaseh. «Na, svinja rdeča, da se me boš spomnil!« Zazibal Je svojo okorno nogo in ga brcnil v rebra, da mu je bilo, kot bi mu strgal drob. Za hip je izgubil sapo, potem pa Je Izbruhnil: ((Pretepaj zvezanega starca! Čakaj, da te moji sinovi dobe v pest! Tudi za to boš plačal!« «še groziš mi, stari bandit. Na!« ga je znova brcnil belogardist. ((Zakurili ti bomo pred očmi, zima je tu. Potem pa se bodo hodili tvoji sinovi gret k pogorišču.« Razgovor in mučenje je prekinil oficir, ki je potreboval tolmača. Oficir In še dva policista so s pištolami v rokah stopili v izbo Pri peči je sedela mata, zgrbljena ln pepelnato siva v obraz. V rokah je imela rožni venec in molila. K njej se je stiskala hčerka Tinka in na glas jokala. «Kje so banditi?« je zavpil belogardist. Nista mu odgovorili. Mama ga je dobro poznala. Ko niso ničesar zvedeli, so se odpravili po stopnicah. Ana je zaslišala votle korake. Bili so vedno bliže. Nenadoma so se vrata sunkovito odprla in oev pištole se je namerila vanjo. Zgrabila je rjuho in odejo in si ju potegnila k obrazu. Oficir In policist sta vstopila Začutila je oholi oficirjev pogled. Ni mogel skriti presenečenja v drobnih ribjih očeh. Skušala je biti ravnodušna, kar je zdražilo oficirja, ki je bil vajen, da so ga sprejemali s strahom in trepetom. «Kaj delate tukaj?« je vprašal nemško in rezko, kot je imel navado dreti se nad vojaki. Molčala je in ga mimo gledala v oči, le s kotički ust se je nasmehnila njegovi važnosti. Obstal je, potem pa besno kriknil: ((Tolmača, takoj!« Belogardist je pritekel v sobo. ((Vprašajte to žensko, kaj tukaj počne in kdo je?» Belogardist jo je neverno gledal, ko mu je povedala, da je na obisku. «Laže,» je dejal oficirju. «To ni kmečko dekle. Partizanka je ali kurirka. Morda celo aktivistka.« fNadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina TRST Ul Monfecchi 6/H PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. Monfecchi 6/11 Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. i"arca Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-^* ^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon « Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^.na^|asj, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. *^aLe;0 pri 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se n.ar‘r“|ian|l, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita OB DOTOKU MRZLIH ZRAČNIH GMOT S SEVERA Snežni meteži in strupen mraz so vklenili Evropo v leden oklep Na Jungfrauu v Švici je temperatura padla na 23 stopinj pod ničlo ^ 15 cm snežne odeje v Rimu - Slabo vreme v Jugoslaviji Evropa v letošnjem marcu PO UGRABITVI ŠTIRIH VOJAKOV ZDA Oborožen spopad v Ankari med policijo in študenti Policija je napadla univerzo - Več smrtnih žrtev - Po spopadu se je v mestu razvila gverila komandov PARIZ, 5. — Sinja obala na jugu Francije, ji je slabo vreme do sedaj prizaneslo, je danes prekrita s snegom. Pravcata snežna nevihta je zajela vse predele, ki gredo od Mentona do Saint Tropeza in Saint Raphaela. V Saint Tropezu, slovitem mondenskem kopališču na Sinji obali, je zapadlo 40 cm snega, v smeri proti italijanski meji pa le nekaj manj. Povsod je cestni promet zelo otežkočen. Kmetovalci se bojijo, da bo pozni mraz, ki je nastopil širom po vsej Evropi, hudo poškodoval sadne nasade. ker je drevje že začelo cveteti. Vzrok za tako hud mraz je treba poiskati po mnenju vremenoslovcev v razmerah visokega zračnega pritiska, ki se razteza od Skandinavskega polotoka do Španije. Ta visoki zračni pritisk je povzročil premik ogromnih zračnih mas s severa prod jugu. V Parizu so zabeležili najnižjo temperaturo od 1. 1873 sem, in sicer 10 stopinj pod ničlo. Hud mraz je nastopil tudi v Švici, kjer so v Oberlandu na gori Jungfrau, ki je visoka 3.454 m, zabeležili 32 stopinj pod ničlo. V Zii-richu je termometer beležil 14 stopinj pod ničlo, v Ženevi pa deset pod ničlo. Nad Zahodno Nemčijo pihajo ledeno mrzli vetrovi, ki so vklenili vso deželo v oklep snega in ledu V Berlinu je bila davi temperatura okoli 6 stopinj jiod njčlo. Tudi v Avstriji so zabeležili tako nizke temperature, da jih skoraj najstarejši ljudje ne pomnijo. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 1890. Na Dunaju je termometer kazal danes 15 stopinj pod ničlo, v Innsbrucku pa celo 21 pod ničlo. Val snežnih neviht in mraza je zajel tudi Holandsko ter povzročil več prometnih nesreč Vsaj tri o-sebe so izgubile življenje. Tudi v Španiji, ki je znana po Rvnjem sredozemskem podnebju, niso razmere dosti boljše. Povsod divjajo snežne nevihte, le najjužnejši del države je ostal do sedaj neprizadet. • X RIM, 5. — Danes zvečer je začelo v italijanski prestolnici močno snežiti. V kratkem času je znežna odeja, ki se je hitro prijela na suhih ulicah, dosegla 15 cm. Promet je na nekaterih predelih popolnoma zamrl. Dolge kolone avtomobilov so obstale v snežni gmoti in šoferji in potniki so se morali prebijati peš po zasneženih ulicah več kilometrov daleč do svojih domov. Prizori, ki jih nudijo rimske ulice in trgi so zares nekaj nenavadnega. V eni uri in pol je italijanska prestolnica popolnoma spremenila svoj videz. Pogled na mesto prikliče v spomin Rimljanov božične in novoletne razglednice iz krajev, ki so zelo oddaljeni od njihovega sredozemskega mesta Mraz je v prestolnici nekoliko popustil v popoldanskih urah, kar je omogočilo obilno sneženje. Pet cm debela snežna odeja je prekrila celo Ostio ob Tirenskem morju. Snežna nevihta je zajela celotno deželo Lazio. Povsod je promet zelo otežkočen. Odveč bi bilo opisovati podrobno kakšne so posledice slabega vremena za ves italijanski jug posebej in tudi za severnejše kraje države. Povsod sneži, oziroma divjajo močni vetrovi, ki prinašajo s seboj strupen mraz. • * * BEOGRAD, 5. — V vseh krajih Jugoslavije je bilo danes precej hladno, v vzhodnih predelih je snežilo. Do kratke razjasnitve je prišlo v Sloveniji in v zahodnem delu Hrvaške in v severnem delu jadranske obale. Najhladnejši kraj je bil danes Ljubljana, kjer je ob 10. uri dopoldne bilo zebeleže-no 10 stopinj pod ničlo, v Zagrebu pa —9. Hladno je bilo tudi v nekaterih obalnih področjih. V Pe-trinju in Dubrovniku se je živo srebro spustilo na nič stopinj, v drugih krajih celo na —3 stopinj. Zelo nizke temperature so bile sinoči in ponoči zabeležene na področju Kvamera. Na Reki in v Senju se je živo srebro spustila na —8 stopinj, na otoku Rabu na —5. V planinskem zaledju Kvamerja jo bilo celo —16 stopinj. Na cesti Reka - Zagreb in cesti, ki povezujejo KENNEDYJEV RT, 5. - Poveljnik odprave «Apollo 15» David Scott je govoril danes množici tisoč ljudi, ki sodelujejo v skupinah za pri prave izstrelitve vesoljskih raket na Kennedyjevem rtu, o prihodnjem poletu ameriške vesoljske ekipe, katere člana sta poleg njega tudi Alfred Worden in James Irvvin. Kot je znano, bo odprava odpotovala s Kennedyjevega rta 26. julija. Potovanje do Lune, raziskovanje njene površine in povratek pa bodo trajali dvanajst dni. Scott in Irvvin bosta prebila na Luni skoraj polovico tega časa, medtem ko bo Worden v tem času upravljal vesoljsko ladjo, ki bo krožila okoli Lune. Poveljnik Scott je izjavil, da bo ta odprava verjetno predstavljala eno od največjih znanstvenih raziskav vesolja, ki jih je človek do sedaj o-pravil. Pristavil je še, da bodo trije vesoljci lahko prinesli na Zemljo s pomočjo osebja oddelka »Port Lunare» toliko podatkov, da bo imela znanost na Zemlji dovolj dela za 30 let. Znanstvena korist odprave — je rekel — bo ogromna. Sestanek med člani odprave In osebjem, ki skrbi za izstrelitev vesoljske rakete, je bil v velikanskem poslopju, kjer sestavljajo nosilne modul, ki ga bo opravljal Worden, opremljen z novimi fotografskima in televizijskimi aparati ter drugimi napravami, ld bodo omogočile izdelavo točnejših map Lunine površine. Objektivi fotografskih in televi zijskih aparatov bodo tako izpopolnjeni, da bo mogoče zaznati predmete, ki niso večji od igralne mizice. Scotto in Inv in bosta prebila na Lunini površini 67 ur, kar bo predstavljajo pravcato prvenstvo. Razpo lagala bosta z vozilom na električni pogon, kateremu so dali ime »Luna Rover*, ali po naše »Lunami potepuh*. S tem vozilom se bosta lahko oddaljila od Lunarnega modula kakih 8 km. Vsega skupaj bosta o-pravila tri pohode po Lunini površini za skupnih 20 ur. Na srečanju je VVorden, ki bo med drugim opravil tudi kratek sprehod po vesolju v bližini matične ladje, izjavil, da bodo ob prihodnjem poletu naloge pilota poveljniškega modula nekoliko drugačne. Ta pilot bo še vedno nekakšen izvošček, ki bo čakal na povratek drugih dveh članov odprave, toda zaupano mu bo tudi podrobno in jasno začrtano poslanstvo, ki ga bo opravljal za časa kroženja okoli Lune. Z našimi opazovanji, je izjavil, bomo pregledali veliko večjo površino našega naravnega satelita, ker bomo večkrat menjali krožni tir okoli Lune in bomo prvič slikali nekatere Lunine pokrajine. Lunami modul («Lem») se bo spu stil za ozko ravnico med pobočjem Liko z obalnimi področji je promet otežen zaradi poledice. Največ snega je zadnja dva dni zapadlo v za hodni Makedoniji in vzhodni Srbiji. Na področju primorske krajine je snežna odeja debela od 15 do 35 centimetrov. V zahodnem delu Makedonije pa od 25 do 60 centime trov. V teh krajih je občutno otežkočen cestni promet. Promet na cesti Debar - Mavrovo je prekinjen zaradi velikega snežnega usada. goratega predela »Apeninov 1» in veliko razpoko, ki je globoka okoli 130 metrov. »Apenini 1» so na tistem področju visoki 3350 metrov ter se nahajajo nekoliko na zahodu od kraja, kjer bo pristal modul. Vesoljec Irwin je pojasnil, da bosta on ki Scott razpolagala z izpopolnjenim tipom vesoljskega oblačila, ki jima bo omogočal večjo gibljivost. »Lahko se bomo celo sklonili, je rekel, da bi pobirali kamenje.* Na prvem pohodu bosta vesoljca šla do roba velike razpoke, v drugem bosta pregledala neko področje, kjer so številni kraterji, na tretjem pa področje za katerega mislijo, da je posejano z ognjeniškimi kupolami. ANKARA, 5. — Turčijo je zajel val nasilja po ugrabitvi četverice ameriških vojakov, ki jo policija pripisuje neki levičarski študentski skupini z izrazito protiimperialistič-nim programom. V Ankari je med spopadi s policijo bil upat en študent, medtem ko je en orožnik umrl v bolnišnici zaradi dobljenih ran. Dva civilista in en policist so bili ubiti v Kirihanu, ob Sirski meji, medtem ko se je v Ankari razvila mestna gverila komandosov proti policijskim postajam. Pričelo se je zgodaj zjutraj, ko je čez tisoč policistov v popolni bojni opremi obkolilo univerzo v prestolnici. Domnevali so, da so ugrabljeni ameriški vojaki v njenih kleteh in sklenili izvesti napad, študentje so se zabarikadirali, na silno streljanje policistov pa so odgovorili z molotovkami in redkimi streli En študent je bil med triurno bitko za univerzo ubit, smrtno ranjen pa je bil en policist, ki je pozneje tudi umrl. Ob 9. je neki polkovnik dosegel premirje: štu- dentje so se zgrnili v mesto, kjer so uprizorili protestno manifestacijo, medtem ko so policisti brezuspešno iskali ugrabljene vojake. Pozneje so sicer aretirali študenta Mete Er-tekina, za katerega trdijo, da je priznal ugrabitev in povedal imena sokrivcev, ki so ušli. Medtem ko so policisti iskali u-grabljene vojake v univerzi pa so mladi komandosi napadli s strelnim orožjem nekaj policijskih postojank, eno so tudi razstrelili. Dijaki neke srednje šole pa so z barikado ustavili promet na avto cesti iz Ankare v Konyo. V mestecu Kirihanu na meji s Sirijo pa so se desničarski elementi spopadli s študenti, posegla je policija in uporabila strelno orožje. Ubita sta bila dva civilista in en policist. Medtem se ameriški krogi zelo zanimajo za drugi kitajski umetni satelit. To zanimanje so pokazali tudi na Kennedyjevem rtu. Krogi v Pentagonu menijo, da nova kitajska pobuda dokazuje stalno izpopolnjevanje kitajskih vesoljskih raket. FVavijo, da satelit posreduje kitajskemu središču podatke po radijski poti. Do sedaj niso opazili, da bi oddajal tudi kako glasbo, kot se je zgodilo v primeru prvega satelita. Glasnik Pentagona Freid Hein je izjavil, da Kitajci razpolagajo z zadovoljivo tehniko za izstrelitev vesoljskih raket, kar da slutiti, da razpolagajo tudi z raketami z medcelinskim dometom. Pozno popoldne so v Ankari izvedli racijo naprednih študentov. Aretirali so jih nekaj sto. VALENCIANX, 5. — Duhovnik O. Jose Prat, star 53 let, jie v sar kristijd župnijske cerkve v Sagun-tu ubil Metnega dečka. Duhovnik je prišel prostovoljno na policijsko postajo, kjer so ga zaslišali in potem prijavili sodišču v Valencii. Prebivalstvo Sagunta si ne more pojasniti kako je mogel ta duhovnik, ki je bil znan zaradi svoje zavzetosti na področju skrbstva za reveže, zagrešiti ta zločin. Po mnenju nekaterih je morda Josč Prat nenadoma znorel, zgrabil za nožl-ček ter ranil do smrti dečka po obrazu in vratu. Ob pogrebu dečka je prišlo do neredov. Mnogi prisotni so začeli kričati ter skandirati protiklerikalna gesla. MOUCHARD, 5, — župan majhnega kraja v jurskem departmaju se je znašel v hudem precepu. Kmalu bodo v občini občinske volitve, toda vseh volivcev je samo 10. Vendar pa bodo morali ti Izvoliti 9 občinskih svetovalcev. Komu ne bo pripadla čast da bi bil izvoljen za občinskega svetovalca? Zdi se, da se je že izoblikovalo mnenje, da bo treba izbirati med dvema priletnima ženskama. V Manili se nadaljuje proces proti Mendozi MANILA, 5. — Danes se je v Manili nadaljevala obravnava proti p>eru jakemu slikarju Benjaminu Mendozi, ld je obtožen, da je skušal ubiti papeža Pavla VI., ko je ta obiskal Manilo v novembru lani. Danes je obtoženčev zagovornik poklical na pričevanje zdravnika Manuela Parda, ki je izjavil, da slikar Mendooa ni mogel v tistem trenutku razlikovati dobrega od zla In da je mislil, da bo s svojim dejanjem «rešii ljudi od praznoverja«. Zdravnik je še pristavil, da je to skoraj soglasno mnenje vseh psihiatrov, ki so pregledali obtoženca. Pristavil je še, da je Mendoza smatral papeža za simbol praznoverja, revščine in vere. Psihiater je nadalje izjavil, da je Mendoza namevaral najprej napasti papeža s strelnim orožjem. To namero pa je opustil, ker je mlsUll, da bi na tak način on sam padel pod streli varnostnih organov In ne bi mogel potem pojasniti ljudem globljih vzrokov svojega dejanja. Zato se je odločil za nož In za napad, ki naj bi povzročil papežu le lažje rane. Pri teh besedah Je sodnik Izrazil svoje začudenje, toda zdravnik je še enkrat ponovil, da je Mendoza hotel papeža le lažje raniti. Pardo je potem še poudaril, da je Mendoza popolnoma trezen In priseben človek, kadar govori o ((nevtralnih* zadevah. Razburi pa se, ko se začne govoriti o veri, papežu, revščini in vojnd. Obravnava se bo nadaljevala v ponedeljek. ...................................................................................................................fliliiiiuiniuiiiiaiiiniaiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiNiiiiiniiiaiiaimi TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi, 11.50 Veseli motivi; 12.10 Ljudska verovanja in vraže; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetni odlomki; 16.30 »Pod svobodnim soncem*; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Otroški zbor RTV Beograd; 20.00 Šport; 20.50 Radijska igra; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Knjižne novosti; 16.30 Deželni avtorji. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.00, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22 30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.06 Joke box; 11.45 Popevke in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 15.30 Juke box; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.40 Glasba za godala; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila: 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plo- SOBOTA, 6. MARCA 1971 šče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri, 16.00 Oddaja za bolnike; 17.10 Veliki variete; 19.30 Melodije iz filmov; 20.20 Jazz; 21.05 Radijska priredba; 22.10 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 8.30, 10.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z G. Bramierijem; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.35 Formula uno; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Sanremske popevke; 16.05 Popoldanska oddaja; 19.02 Spored z G. Cervijem; 20.10 Donizetti: »Don Pasquale». III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Klavirske skladbe; 14.40 Simfonični koncert; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Gledališke kronike; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Arhiv plošč; 11.00 Medigra; 13.20 Berlioz; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.30 Poročila: 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pionirski tednik; 9.35 Vedri zvoki; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Uvertura in Caprice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Sopranistka Vanda Gerlovič; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbe- na pravljica; 14.30 Od vasi do vasi; 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Helmuth Zacharias; 18.15 Violončelist Ciril Škerjanec; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Parada zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.40 Kulturna oddaja; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna od daja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored z Alighierom Nosche-sejem; 22.15 A — Z; dogodek zakaj in kako; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč in en večer; 22.15 »Krištof Kolumb* — TV priredba; 23.15 Sedem dni v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.45 Poročila; 9.35 TV v Soli; 16.25 Balkansko prvenstvo v smučanju; 18.00 Obzornik; 18.15 Po domače; 18.45 »Holandski dra gulji* — ser. film; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 TV magazin; 21.35 »Nepremagljivi* — serijski film; 22.25 TV kažipot; 22.50 Svetovno hokejsko prvenstvo: Jugoslavija: Avstrija. itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil IZJAVE POVELJNIKA PRIHODNJE ODPRAVE NA LUNO DAVIDA SCOTTA Na Kennedyjevem rtu so v teku priprave za izstrelitev vesoljske ladje «Apollo 15» Vesoljca Scott in lrwin bosta ostala na Lunini površini 67 ur Zaupane so bile nove naloge vesoljskemu e znanje pokojninske dobe.* ^ Jasno je torej, da so ?[f žavni in poldržavni usluzt*e jj znano to možnost že -j, i#-tudi ni v zakonu postav-lJa it benih rokov do kdaj se 1 ^ možnosti tudi poslužijo. baS* la je, naj bi uslužbenri nap* ^ gg odkup čimprej, kajti znese*' $ bo treba plačati se zarac g podlagi višine plače v čas u. vloži prošnja. Ker se norinf -ča viša na podlagi starosto ^ službenih let, bo tem n13™. o-ta, ki bo prej napravil pd*5 žival pa bo iste ugodnosti. ^ Isti nasvet bi dali tudi v® vaiii Šim čitateljem, ki so ®*J1 jn i-pri socialnem zavodu - inh & majo možnost odkupa študiJs ^ Tudi v tem primeru se o**8,.* j računa na podlagi višine dobi ko je zavarovanec za odkup. Odkupljena dobaiit'* de v poštev kasneje pri u®. $i' števila let plačanih socialni ^ tev, na podlagi katerih se(jStotf* višina pokojnine, oziroma 0 • # plače, ki bo prišel v poštev v ločitvi višine pokojnine. ^ Na koncu spet .;vetujem<> ^ čitateljem, naj se za vsa. pojasnila in ureditev vseh FjjjjC nih poti obrnejo na Patrona v Ulici Geppa 9. p C TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA VODSTVU KZ CPU POZIV DELAVCEM NA ODLOČEN BO) PROTI FAŠIZMU, ZA NUJNE REF0R# Nezadovoljstvo za vladal predlog o preosaovi davčnega sistemu CGIL daleč najmočnejši sindikat v Trstu ■ Še 2500 članov letos? Pred dnevi se je sestalo vodstvo tržaške zveze sindikatov CGIL, ki mu je predsedoval Albin Gerli, namestnik zveznega tajnika za tržaško pokrajino. O rezultatih včla-njevalne kampanje za letošnje leto je poročal tajnik Mario Criscenti. Seje vodstva so se udeležili tudi vsi tajniki strokovnih zvez in nekateri aktivisti. Gerli je najprej ugotovil, da so sindikati dosegli v zadnjih časih nekaj uspehov, predvsem na področju sporazumevanja z vlado, ki je bila prisiljena sprejeti določene obveze glede zdravstva in stanovanjske reforme. Prav zato pa smo priča, je dejal Gerli, srditemu odgovoru gospodarjev in drugih delodajalskih krogov z oživljanjem fašističnih pojavov in škvadrizma, ki so dosegli že nesprejemljivo mejo, onkraj vsake strpnosti. Namen te akcije je zavreti reforme in boj zanje, je dejal Gerli. Vodstvo CGIL v Trstu zato poziva delavstvo, naj razvije z vso odgovornostjo odločno in zavselno akcijo v tovarnah in na delovnih mestih v vseh oblikah, za katere se bodo odločili na lastnih zborovanjih, da se podkrepi boj za reforme in prisilijo oblasti, da v najkrajšem času načnejo vprašanje reform šolstva, prevozov, kmetijstva in preporoda Juga. Posebno so člani vodstva CGIL preučili vprašanje predlaganega zakona o »davčni reformi*, ki pa sploh ni reforma, temveč zakon, ki na skrajno nedemokratičen način postavlja nove norme o obdavčevanju in pri tem spet prizadene v prvi vrsti delavce in uslužbence, pri tem pa pušča povsem nespremenjene stare odnose med razredi v zadevi obdavčevanja. V tej zadevi so si bili člani vodstva CGIL enotni, da je treba podpreti težnje vsedržavnih tajništev CGIL, CISL in UIL, ki so posegle pri parlamentarnih skupinah in zagrozile z vsedržavnimi stavkovnimi akcijami, če ne bodo sprejete bistvene in korenite spremembe tega zakona. O včlanjevanju v letu 1971 je poročal Mario Criscenti. Ugotovil je, da je CGIL zdaleka najmočnejša sindikalna organizacija v Trstu in pokrajini in da se čedalje večje število delavcev »sindikalizi-ra», zaradi česar meni, da ni uto-pistično misliti, da se bo članstvo CGIL letos povečalo za 2500 delavcev. Zadnje vprašanje, ki so ga razpravljali na seji vodstva CGIL pa je bilo vprašanje združevalnega procesa, ki doživlja v Trstu zaradi zgodovinskih obremenitev poli- tičnih sil grobe anomalije. Da bi razpravljali o tem vprašanju in o možnosti, da se razkol med sindikalnimi frakcijami s CCdL premosti z uveljavljanjem novih demokratičnih struktur vodenja delavskih bojev v tovarnah in deloviščih samih, je sklenilo pokrajinsko vodstvo CGIL, da skliče v zadnji tretjini marca konferenco članov strokovnih vodstev in sindikalnih aktivistov z baze. Na tej konferenci bodo razpravljali predvsem o nujnosti, da se z ustreznimi sredstvi in ukrepi ohrani kontinuiteta boja za reforme in združevalnega procesa, vsaj na borzi. PSI o sedanjem stanju v vodstvu KD Tržaško tajništvo federacije PSI je izdalo tiskovno sporočilo, ki o-cepjuje nastali položaj v pokrajinskem vodstvu demokrščanske stranke. PSI pozitivno ocenjuje, trdi sporočilo, potrditev politične linije, ki priznava PSI vlogo glavnega sobesednika v levosredinski politiki, idzraža pa svoje pridržke glede preveč optimističnih ocen uspehov upravljanja občine ln pokrajine«. S tem v zvezi spominja vodstvo PSI na zaskrbljenost zaradi zamud in nedoslednosti, cto katerih Je prišlo in zaradi katerih Je PSI že povabila druge stranke na Iskren pre-gled dejstev, predvsem kar zadeva način upravljanja krajevnih ustanov, univerze, ljudskih gradenj, stališča v zvezi s preosnovo ladijskih prog pin Itd. PSI izraža v tem sporočilu »željo, da bosta KD ln PRI kmalu z dejanji dokazala svojo dobro voljo do tega pregleda, po premostitvi tega obdobja preosnavljanja v KD, čeprav vzbuja slednja v socialističnih krogih zaskrbljenost zaradi zavrnitve angažiranosti levih struj#. Izleta v Verono Pokrajinsko kmetijsko nadzorstvo organizira 15. in 16. tm. ob priliki mednarodnega velesejma, poučni izlet v Verono. Udeleženci Izleta sl bodo med drugim ogledali gojišča jagod v pokrajini Trevlso na področju Oonegldana. Brezplačna vožnja ln prenočevanje, druge stroške pa bo moral kriti vsak udeleženec. Prijave sprejemajo na sedežu kmetijskega nadzomlštvB v Ul. Ghega 6, doktor bodo na razpolago mesta, vsekakor pa ne po 13. tm. Umik odhoda bo sporočen ob P1 rtH' ,<*F Kmetijska zadruga v Trs ionizira 19. marca ,ob prtUB, ^ rodnega velesejma, enodn®^ v Verono. Vpisovanje v uradu Foscolo 1. De Gioia poročal o rimskih razgovori Pokrajinski tajnik PSDl ^ se je vrnil iz Rima, razgovarjal s člani tajništva stranke in socialo® -j skimi ministri, o čemer 1« včeraj na seji tajništva- p socialdemokrati so izrazih * . skrbljenost zaradi politiefj®’1 ^ loža ja v državi in poudari**-njih ni druge alternative sodelovanje vseh strank !®v’2Lfl< tra. PSDI meni - ie rec--* sporočilu — da je sedanj« mogoče premostiti s _____M skup"3 vseh demokratičnih sil '®ve7,,i0f tra, da se uprejo ekstrem* političnem boju z zavzema ^ vseh ravneh za spoštovanj®.^ kratične legalnosti z odlo® ^ krepi proti škvadrističnim 0 ^ cijam in proti vsem tistim- , čejo politično debato k* 1 pr naj višji izraz v parlament**' sti na ulico. Tudi včeraj številni požari suhljadi Tudi včeraj je bil nap®*" za gasilce, ki so morali BIJ ^ zu in burji velikokrat i* jašnic. Največ preglavic J*':^ lal požar, ki je popoldne ^ za univerzo. Ta se je *ar?je kmalu razširil na pod*^jT j ktnaiu razsiru na Giulie In dosegel, pri Čed*®^ ' stajala nevarnost, da ogr°** vanjske hiše, Kolonjo. ^ Ker gasilci, kljub dobri j so bili kos plamenom, na pomoč policijske sile-L^ nem delu so pogasili P,8nrLlj koli 20.30 so se gasilci čati v vojašnice. Uro kas** £. morali vrniti na kraj, Bef r no izbruhnil požar. $ V teku dneva so mora* ^ gasilci gasiti majhen P0*®**, čedolskem jezeru, iz Trsta*"j li na področje med Salez^j matorco, kjer je požar zgodaj popoldne pa so J*"! v Štivan, kjer je kakih ribiškega naselja požar ljad. Tu so gasilcem pom8®* , ti javne varnosti in tutu gozdne policije. ( Že ki 8. tonit isto N J* ? sl N>: ■N * sv Ce •»i «nak Se Selu S0y- «CQ S Se® tov ha tke Bet H »a to k* Dor 'or >01 Dtt tke i let tol de Ki ki to da to: to to l« to Do Di «k to to to to i to D «1 k k v k « k D k k t t 1 1 I I 1 I 1