183. Številko.
DanaSnla Številka stane 2 dinarja
v DUDUnni, o nedeljo iz. ovsnsta 19Z3.
Leto UL
Isbaja vsak dan popoldoe, lavaaaUI nedelje ta praznika.
itt t do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrit i 1 D 50 p, večji Interafl petit vrat« 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prekllet petit vrsta 8 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prfloli znamka za odgovor.
Unzsrvnlitvo „Slov. Ifaroda*' in «11 aro dna tiskarna" Knaflova nlloa it Sf pritlično, — Te le i on M. 304.
it I, L nadstropje
Uredništvo „Slov. Maroda" Knaflova nlloa
Telefon stav. S4. loplaa sar sjena la podpisane ln zadostno f ranko vant* Rokopisov so no vrača.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Oin 1*— v Inozemstvu navadna dal Oin 19 nedelje Din 1-25
Poitnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	V JnKOSlavljf t LJubljani          po poiti		T looztastro
	Din 144*—	Din 144 —	Din 264«—
	. 72—	. Tir-	. 132—
3     a ••••••	. 36--	. 36-—	, 65-—
1      • ..«•«.		. 12—	. 22--
Pri morebitnem povišanju se ima daljia naročnina dopl			ačati.
Novi naročniki naj  pošljejo v pr.'li naročnino veJno   rj!^F" po nakazn :\ Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati
Dve knjigi.
Pred nami ležita dve knjigi: »Dal-macijac, sestavili dalmatinski strokovnjaki ter »Slovenci«, napisal Fran Erjavec. Knjigi nista naučni v pravem smislu besede. Služita predvsem določeni propagandi in v tem oziru predstavljata dva programa, dve politični smeri Knjigi sta živa dokaza in vzgleda, kako se naj dela politika in kako ne vodi Tudi prihajata knjigi ob pravem času. Nezadovoljnost z dosedanjo slovensko politiko je v zadnjih mesecih vidno napredovala. In sicer z našo praktično, kakor tudi teoretično. Prvo vprašanje o novi strankarski grupaciji slovenskega na-prednjaštva puščamo za danes ob strani. Drugo vprašanje, ki se opira na teorijo o slovenskem narodu in njegovem federalističnem stremljenju, pa je še danes aktualno in zato ne bo odveč, ako v navedenih dveh knjigah pojasnimo nekatere načelne zmote, ki so se po svetovni vojni pojavile med nami in ki so nam politično neizmerno Ikodile. Ako te zmote uvidimo, tedaj utegnemo svojo dosedanjo politično prakso Izpre-meniti.
Prva knjiga »Dalmacija«, izdana kot spominska knjiga v obsegu 384 strani velikega formata, od splitske sekcije Udruženja jugosl. inženirjev ln arhitektov za predstoječi strokovni kongres v Splitu, je namenjena naši jugosl. javnosti. V predgovoru pravijo pisatelji, da hočejo s to knjigo seznaniti ostalo jugo-slovensko prebivalstvo z dalmatinsko obaljo in z njenimi prirodnim!, zgodovinskimi, gospodarskimi, tehničnimi ln kulturnimi razmerami Na ta način bo to prebivalstvo spoznalo »važnost te lepe obale za obstanek in bodočnost države«. V knjigi najdemo izčrpne članke o zemljepisu in prebivalstvu o geologiji ln klimatičnih razmerah o balneologijl, arheologiji, o stolni cerkvi v Šibeniku ln šibeniški gradbeni Šoli, o šolstvu ln poljedelstvu, o ribolovu in ribarski industriji, o dalmatinskem katastru in melioracijah, o skrbi s pitno vodo o eksploataciji vodnih sil, o pomorskih lukah, cestah, železnicah, o brodarstvu, o trgovini, pomorskem saobračaju komunalni politiki, o zadrugarstvu in dalmatinskem novčarstvu. Knjige krasijo še fotografič-ni posnetki izkopanin in starin, geološki prerezi itd. Mi si ne prilaščamo naloge, da te razprave ocenimo po njihovi strokovni točnosti. Ta Informativna slika o današnji Dalmaciji je popolna. Tukaj vam dalmatinski javni delavci iznašajo potrebe svojih cest in svojih železnic, govorijo vam o pomorskem saobračaju in ribarski industriji, o potrebi velikega
dalmatinskega novčanega zavoda. Pred očmi vstajajo kraji njihove dejanske potrebe in interesi Občuduješ prebivalstvo bi njegovo praktično usmerjenost. Nič političnega pokrajinstva, provincijalizma, nič govora o dalmatinski narodni zavesti, primerno zanimanje je obrnjeno na ceste železnice, trgovino, rudarstvo, na cementne tvornice in oljnato industrijo. Tudi kultura se ne pozablja. Oeograflčna skupnost je sicer ustvarila neko dalmatinsko zavest, toda nobenemu ne pade na misel to dalmatinsko zavest drugače vzeti kakor golo geogra-flčno ter industrijsko in pomorsko sao-bračajno vzajemnost tamošnjega prebivalstva. Zato v njihovi politiki in javno-nosti ne slišite govoriti o tej zavesti temveč samo o realnih interesih dalmatinskih krajev, kakor so naznačeni z gornjimi poglavji
Tudi »Slovenci«, knjiga našega ožjega rojaka, nam podaja dokaj popolne preglede naših domačih slovenskih zemljepisnih, zgodovinskih kulturnih, gospodarskih, socijalnih ln političnih razmer. Toda medtem ko je dalmatinska knjiga posvečena notranjosti, da jo pridobiva za dalmatinsko obal in njeno zveznost s celo državo, je naša knjiga namenjena v prvi vrsti inostranstvu ter je politično tendenciozna, ker temelji na popolnoma izgrešenem nauku o slovenskem narodu. Zakaj bi slovenski kraji ne smeli posnemati dalmatinskih m pri svojih javnih stremljenjih opirati se na dosegljivo ter praktično politiko, ki vidi pred seboj današnje slovenske kraje v državni zajednici z ostalimi jugoslovenskimi pokrajinami in ki na teh krajih registrira dejanske potrebe in interese ter zahteve njihove vsakdanje zadostitve? Zakaj bi Slovencem njihova slovenska zavest ne smela biti to, kar je danes še Bosancem bosanska, Dalmatincem dalmatinska? Z naukom o slovenskem narodu smo pred vojno napram tujcu upravičevali zahteve po lastnem slovenskem kulturnem razvoju ter stremljenja po nacijonalni svobodi Danes imamo eno in drugo. Tega nauka za obrambo in zadostitvijo današnjih krajev, gospodarskih, socijalnih in drugih interesov ne potrebujemo več. Tudi teorija ne odgovarja več realnosti. Danes ne živimo več izolirano od Hrvatov in Srbov ter smo zajednica državna, politična, prometna, gospodarska in tudi duševna, ki ne dopušča drugega na-cijonalizma kakor jugoslo venske ga. Knjiga »Slovenci« bi se morala napisati po vzgledu dalmatinskih inženirjev. Razvoj slovenskega gospodarstva, predvsem industrije pa rudi trgovine je našel
od i 1918 popolnoma nove smeri ln obsege. Ta razvoj zasluži lepo monografijo in dokumentarično disertacijo. Enako je z ostalimi polji kulturnega in gmotnega življenja slovenskih krajev. Popolnoma izgreŠeno pa je vpletati v take stvarne monografije kake zastarele politične frazeologije ter knjigo uporabljati za inostransko propagando proti lastni državi Ce bi bila knjiga spisana s strokovno točnostjo brez klerikalne federalistične osnove in če bi se pri tem držala nekih naših prednikov, ki so politiko pojmovali praktično in realistično, tedaj bi imeli pred seboj mogografijo, na katero bi lahko bili vsi ponosni Eni tudi mislijo, da se zahteve po pravilni uporabi slovenskega jezika v pisavi in občevanju ne dajo drugače opravičiti kakor s federalistično zahtevo po popolni samostojnosti slovenskega naroda. To je zmotno, šolski učrri redi poznajo dovolj disciplinarnih sredstev da se mladina uči slovenske slovnice, za jezik kot socijalni organizem pa bomo poleg
slovnice že dopustili tudi razvojne sile,
ki izhajajo iz nacijonalnega in duševnega sožitja s Srbi in Hrvati.
Ne inostranstva, državo je treba interesirati za naše kraje. Propaganda mora iti na jug, ne na zapad. Iz državnega in narodnega edinstva nam prihaja ves spas. Problem naše politike mora obstojati v tem, da znamo in poizkušamo na praktičnem in vsakdanjem interesnem terenu pridobiti državne oblasti za slovenske kraje, da po vzgledu dalmatinske knjige predočimo jugo-slovenski javnosti lepoto in važnost slovenskega teritorija v Industrijskem in drugem oziru za celo državo. Vse drugo spada v preteklost ali pa je izrodek užaljenih in v klerikalno opozicijo potisnjenih politikov. Škoda je dovolj razvidna iz dejstva, da smo danes brez parlamentarnih in vladnih zaščitnikov. Peščica slovenskih poslancev se rajši omejuje na levičarsko federalistično opozicijo in na desničarsko »samozatajevalno kritiko«.
Slovan na dan!
Na Članek z enakim naslovom se je bil v »Slov. Narodu« odzval preČ. g. J. Kalan, konsist. svetnik na Homcu, p. Radomlje.
Na odziv g. Kalana pa ne morem drugače, nego da izrazim posebno veselje nad njegovo umetnostjo, posebno pa še, ker domnevam, da on pripada SLS. Trdno sem prepričan da je v tej stranki še mnogo takih, ki smatrajo to zadevo za zelo važno in nujno ter za tako potrebno, da se bomo morali lotiti v tem pogledu najresnejšega skupnega dela, ako se bomo hoteli obdržati na površju. Sam sem poznal starejše gospode, ki so kar prekipevali navdušenja ob veliki misli ujedinjenja vseh Slovanov. AH v tistih temnih časih ni bilo varno hoditi na dan s takim prepričanjem, in zato so molčali. Tudi danes poznam nekaj oseb v SLS, ki so izjemoma prav dobri Slovenci in Slovani Ti pripadajo profesorskemu, duhovskemu in uradniškemu stanu. Vsem tem in podobnim bi bilo treba dati le povod, da bi se za stvar v pravi smeri razvneli, saj končno ni nikjer rečeno, da pristaši SLS ne bi smeli biti tudi pristaši velike slovanske ideje, za katero so že mnogi duhovniki z vso vnemo delovali, kakor n. pr. pokojni Aljančič, Jan, Jug, Grabrijan, Gregorčič, škof Dobrila, biskup Strossmaver in v zadnjih letih celo škof Mahnič itd. — V tem našem velikem življenjskem vprašanju ne smejo biti na potu nfleaki strankarski interesi, pač pa nam mora lebdeti pred očmi le silna sintetična moč
vesoljnega Slovanstva, kl bi nam stvorila neodvisno pozicijo napram ostalemu svetu.
Naravnost trdim, da je danes mnogo duhovnikov, ki že uvidevajo nov položaj v naši novi državi ter bi bili pod pogoji pripravljeni sodelovati pri tej vzvišeni ideji Ali odkrito bodi povedano, da Jim je v momentanih političnih razmerah težko stopiti z barvo na dan, kajti tesnogrudi strankarski predsodki jim onemogočajo vsak polet. Ko se naši nesrečni bratomorni boji poležejo, ko bomo vsi čutili da smo sinovi in bratje, ko nas ogroža isti sovražnik in nam preti zatreti svobodo, kulturo, jezik m vse svetinje ter nas pomandrati v naši, danes svobodni hiši, tedaj upam, da ne bo v tem vprašanju nikakega omahovanja, marveč da bo vsak pravi Jugoslo-ven in Slovan prihitel k vseslovanske-mu praporu, pod katerim edinim najdemo varno zavetje In trajen nemoten obstoj.
Premotrimo vse obstoječe slovanske države in sicer Rusijo, Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Bolgarijo. Vsaka, prav vsaka ima svoje očite in skrite sovražnike. Poglejmo samo, kaj dela Italija. Na vseh koncih In krajih spletkari ter intrigira proti nam in celokupnemu Slovanstvu ter povzroča s tem nevarnost za obstoječi evropski red in mir. Vsi njeni zviti državniki so permanentno na delu, da nas razbijejo. Vežejo se z Nemci in Madžari ter vabijo Romune, da bi ti trije stvorili zid med
severnimi in južnimi Slovani; nagajajo nam v Albaniji, netijo spore med nami in Bolgari vežejo se z Anglijo in Benci-venga bi rad privabil v naročje Italije še Turke samo zato, da bi bila italijanska nevarnost za nas Še večja. Da-li je to sovražno in nevarno rovarenje modro, lahko vsak sam presodi. Avstrija in Nemčija sta sejali veter in vihar ju je uničil! Ali se Italija iz te katastrofe ni ničesar naučila? Ona se zanaša na močno Anglijo, toda Anglija dobro ve, da Italija dela v svoji mizeriji samo pro domo sua in da ne more pod milim nebom nikomur ničesar dati, pač pa ona vse samo izkorišča ter dela in živi le na tuje stroške.
Vsak trezno misleč Človek lahko presodi, da bi prijateljska politika napram Slovanstvu Italiji v marsikaterem oziru koristila. Njeno dosedanje vedenje je politika brezglavosti in politika nizkih strasti, ki Še ni nikomur koristila, najmanj pa se bo obnesla našim sosedom Italijanom.
Vrnimo se k predmetu. Kot realni politiki moramo opazovati in slediti za tem, kar se godi okrog nas. Povsod vidimo samo rovarenje ln ogroževanje! In mi? Strankarsko prerekanje o vprašanjih, ki danes in še dolgo ne bodo V strogem pomenu besede aktualna. Zagrizena politika malih ljudi, politikanta stvo in borba brez molkih načel za trmo in osebne ambicije, za mrvice m smeti. Pri mizi se tepemo za žlico kaše, sovražnik pa nam buta ob steno ln raz-« blja vrata!
Nehajmo s tako razdiralno politiko! Ozrimo se po višjem cilju, po velikem vprašanju, po izmerjenju, po konsolidaciji vseh moralnih in materijalnih sil, po sintezi velikega slovanskega sveta, ki nam ustvari veliko, mogočno in samostojno In samoodločujočo vseslovansko ligo, ki jo bodo morali upoštevati vsi tisti, ki se danes nemoteno zajedajo v naše slovansko telo.
Kljub vsemu temu je naš položaj na zapadu neprimerno bolji, nego pred vojno. Tega se moramo zavedati ter aplicirati misel, da je naša sinteza le naravna posledica naše razvite slovanske mentalitete. To pa nam imperativno nudi postulat naše samoobrane, ki nam nujno veleva, da se vsa prosvetna inteligenca, prosvetna in duhovska, oprime te rešKne In življenjske vseslovansko misli. In kakor vidimo danes, da je angleški, francoski, španski laški, nemški in srbski duhovnik navdušen in naj-odločnejši pristaš svojega naroda, tako upajmo, da v doglednem času stopi tudi slovenski duhovnik v službo vse-slovanske domovine, kjer bo imel cgro-
Ciaude Farrere — prevel Miran Jarc:
CiviKziranci.
Roman. (8)
Torral in Fierce sta se obzirno ozrla za par trenotkov ven, nato pa se je Fierce sklonil, da si prižge cigareto ob Torralovi svaljčici; oba sta bila čisto brezbrižna, Helena, ki se je oklepala ljubimcu okrog vratu, se je zgibavala v počasnih in ritmičnih sunkih ter težko stokala in plakala... Nasproti pridrdrajoči voz se je bliskovito z njimi prekrižal. Sledili so mu ie drugi. Ulica je zavila na levo in se zdaljšala v drevored, ki so ga obdajale trate in gozdički. To je bila »Inšpekcija« — saigonske akacije, kamor se hodijo meščani običajno sprehajat po noči in po dnevi Svetile so številne svetiljke, ki so povzročale nejasno in prekinjajoče se somračje. Viktorije so vozile korakoma v dveh vrstah; razločil si celo obraze posameznikov; iz obzirnosti pa se niso pozdravljali.
Helena je zganila gležnje in roke ter se sprostila. Globoko se je oddahnila in si prevetrila obraz. Fierce je spodobno stegnil roko, da so se povesile gube pri obleki; pri tej kretnji se je dotaknil ženske roke, ki mu je krčevito stisnila prste, kot da hoče pomiriti še vedno razdražene živce. Me* vil je naslanjal glavo na rob blazine ter sedel nepremično kot smrt.
»Zelo nespametno,« fe Helena čez nekaj tre-i notkov spregovorila; »vsi so nas videli« 1
Z brado je namignila na kočije na drugi strani
»Pa jih še vi poglejte,« je odvrnil Torrel in zmignil z rameni
V vsakem vozu sta sedela moški ali ženska — ali pa dve ženski — često tudi kak moški s fantičem. In vsi pari so se brez izjeme tesneje prižemah, kot bi morda storili pred solnčnlm zahodom in si dovolili tisočero prostosti, ki jih pa je noč le na pol pregrnila.
»Čedno mesto,« Je rekla Helena Liseron; »to je od sile.«
»Pa vendar ne,« je odvrnil Fierce zaničlivo in prizanesljivo. »Ampak, to Je čisto naravno, prav dober vzgled za hinavce, ki se Imajo za take sra-mežljivce. Sicer pa, draga moja, vsaka tajinstve-nost v zadevah, ki tičejo ljubezen oziroma spolnost, je neumen predsodek. Odkrito vam povem, da nisem mislil — vsaj po tem kot sem vas videl — da ste takih nazorov. Jaz sam in mnogo mojih prijateljev nismo v tem oziru preveč razneženi Ne glejte tja, ko se vam ono, kar se tam dogaja, studi, temveč poslušajte raje neko zgodbico:
Pred nekaj leti sem se po naključju in po odgovarjajoči naravi spoprijateljil z nekim Rudolfom Hafnerjem, ki je bU diplomat in zelo izobražen človek. Takrat je imel Hafner lepo dekle, ki jo je visoko cenil in mi o njej pripovedoval vse najlepše. Pripovedoval ml je o njej toliko časa, da sem se zadnjič samo vanjo zaljubil. Hafner je to opazil, pa se ni hotel izdati ln mi je priredil tako prijatelj-
ski prizorček, da tega nikoli še. Nekega večera me povabi da bi z njegovo ljubico večerjali v treh.
Ko je naju že dovolj opojfl, je odšel v kadilnico in začel igrati na klavir. Bil je strasten ljubitelj glasbe in vedel sem tudi, da, če se je že vsedel h klavirju, ga tudi strela ne odpodi od stolička stran. In on je igral in kar je igral, je bilo tako poželjivo, da nisva mogla do konca poslušati. Dogodek se je zaključil na mehkem turškem divanu, ki se — kakor se mi zdi — gotovo ni le slučajno nahajal v tej sobici«
»Seveda,« je odvrnil Torral. »Toda tvoj Hafner je bil pač nagnit odličnik in z idealizmom opit človek. Ce bi bil on pravi civiliziranec brez okraskov, bi ti kar dejal: Hočeš jo, ime jo jo! Ko sem delal v Seumage pri nekem viaduktu v Dau-phine* sem spoznal dva tovariša, ki sta bila tipa, da mi je še zdaj žal po njih: oba sta se pri nekem za-sutju v Engiensu smrtno ponesrečila. Mi trije, vsi mladi, pametni in brez cvenka smo pa imeli skupno ljubico, na skupne stroške smo jo dobili iz Gre-nobla. Duševno ni stala preveč visoko, toda mi smo jo že izučili Vsako noč je eden od nas ležal pri njej — tako smo se vrstili Ob večerih smo se družili vsi štirje pri kaminu. Tam je bolj mrzlo kot tu. Bavili smo se z mehaniko ln nacrtali smo analizo.
Goska nas je poslušala, toda nikakor ni smela odpreti kljuna, O polnoči ji je za odškodnino njen snočnji ljubimec odprl staro knjigo in ji nekaj časa
čital, da ji je bilo kar toplo pri srcu. To pa ni trajalo dolgo: čustvene besede so nanjo vplivale, kot da bi ji vdal kantaride. Še dva lista ni bilo treba obrniti, že je sedela svojemu Ijubčku v naročju — seveda tistemu, ki je prišel na vrsto. Verujte, mi, da smo Čisto nemoteno ščitali poglavje do konca. Za vraga vendar! Ali je morda sramotno delati otroke? Ne razumem, zakaj se ljudje skrivajo, kadar jih hočejo ustvariti — ali, kadar vsaj kaj podobnega nameravajo.
Liseron se je nekoliko dvignila, da bi pogledala Torrala.
»Vi ste nesramnež,« je vzkliknila In se nežno okrenila k Raymondu, »ali ne. prijatelj moj?«
»Da«, je dahnil Mevil z nizkim in kalnim glasom — tako odgovarjajo ljudje, ki so vprašanje pozabili. Še vedno je ležal zleknjen nazaj in senca je zakrivala njegov obraz. Fierce je pomežik-nil, da bi ga bolje videl, toda, ker je slišal njegovo prosto in enakomerno dihanje, se ni več vznemirjal.
»Cholon,« je Torral zaklical saisu.
Bili so že izven drevoreda. Konji so se spustili v tek. Gozd je pogoltnil cesto, ki se je zdaj vila med temotno sečjo. Nenadoma je postalo vse okrog tiho, samotno in črno. Dolgo Časa so se vozili po speči pokrajini in na koncu gozda pa jih je sprejela širna ravan.
Stran 2.
•55 L O V TM S K I
NAKODi    dne 12 avgusta 1^23.
štev. 183
mno polje neizmernega blagovestnega delovanja za Slovanstvo in za vero dobrih in tolerantnih svojih očetov.
Opozarjam, da je za to gibanje veliko zanimanje med Cehi. V sorodnem smislu so pred kratkim padale besede na zborovanju Čcško-jugoslovenske lipe v Bratislavi. Trdno verujem v uresničenje te ideje in zato tudi jaz, kakor člankar dr. —ič in preČ. g. Kalan, pozivam vso slovensko inteligenco, posebno mlajšo idealno generacijo in visokošolsko mladino, da razmišlja o tej veliki nalogi ter pošilia v javnost primerne nasvete, ki naj merijo vsi na to. da Čimprej osnujemo v Ljubljani Slovanski odbor, ki naj raznese in poživi to mogočno idejo po vesoljni slovanski zemlji. Ta kolos mora dobiti tudi kolosalno edinstveno organizacijo in to sveto delo mora roditi ogromen in monumen-talen uspeh. Vrli slovanski sinovi na delo, — Slovan na dan!
' Sloveniji'.
Pogosto čitamo sedaj po časopisju, kako pričenja zopet dvigati glavo nemSku-tarski zmaj. V Mežiški dolini je le par pristnih Nemcev, ki so se semkaj priselil!, deloma prod in med vojno, deloma pa so prišli semkaj iz »gospodarskih potreb« po prevratu.
Najhujša nemSka trdnjava v Mežiški e^oTTn! je bil trg Guštnnj. Tukaj je bil sedež Sudmarke fn Scli'ilverclna. V bližnji je-klarni v Ravneh je bilo vse polno uradnikov Nemcev. Od tu se Ie Siril zli duh nem-Štva po vsi dolini. Učiteljevo je bflo nemškega mišljenja, gola je bila nemfika. Ker je bila Inteligenca nemška in nem§ko bolj >feln«, so se trzanf kmalu ponemčurl!!. Ker pa je navada železna srajca, se je po kratkem presledku zopet pričelo nemško žlobudranje kar na debelo. Le par trža-nov je, ki ne znajo slovenski — a doma govori vse nemški, medseboj In z otroci le nemški, četudi — naravnost grozno nemščino.
Kmalu pa bi nemškutarlfl odklenkalo, ako bi se ne zalivalo tako pridno. Kakor znano, je Se ostalo od prevrata v jeklarnl grofa V. Thurna In pri gozdni upravi grofa J. Thurna veliko število Nemcev — Iz gospodarskih ozfrov in ker so se takrat potihnili. M Ho postopanje po prevrata se s*dsj brffflco maščuje. O. OattereT, proku-rfst v jeklarnl ie n. pr. tedal bil tak Jugoslovan, da je bil celo v odboru »Sokola«. — Dnnes pa so njesrovl otroci — Nemcil
V jeklarnl je vodstvo popolnoma v ro-Aah inozemcev Nemcev. Tako so tam: Inž. Lorberan (ravnatelj), prokurlst Oat-terer. oba Avstrijca, blagajnik Jensch, Po-Ijak-Nemec, potem še Avstrije Mfiller in njegova hčerka. Kot jugoslovanski Nemec je nastavljen še g. Aschenbrenner. Slovenski uradniki imajo le podrejena mesta kot navadni pisarji. Pri gozdni upravi je Ino-zemec Plelner. pri gozdni upravi grofa J. Thurna Avstrijec nndgozdar Hrubesch in nemSki Ceh Nemfscriitzkv.
Ko je odScl državni nadzornik g. dr. Obersnel, je prišel na njegovo mesto inž. Fettich — Slovenec, ki pa je moral vsled slabe plnče Iskati drugo mesto. Izrinili so ga na jako »lep« aaČIn! Mesto njega je prišel zopet neki nemški Inž. Lubijatzkv. Sedaj namerava jekbrna zoet Importlrat! nekaj avstrijskih Nemcev. Tudi nameravajo mstaviti znanega Tschassa, ki je bil svojčas odpuščen, ker se ni maral priučiti slovenščine.
Tako se torej polagoma Izrivajo Slovenci — prihajajo pa vedno zopet — novi inozemci. Vemo, da tudi v notranjosti Slo-veniic nI nfč drugače, toda ob meji bi se kaj takega ne smelo dovoliti. Avstrija odpušča svoje ljudi in ti potem prihajajo k nam. da tukaj vspostavljajo staro nemško nadvlado. Ako bi teh gospodov ne bilo tukaj, bi nemško klepetanje kmalu nehalo. V Avstriji ozir. na Koroškem se kaj sllč*-ne?a ne zgodi. Tam nihče Slovencem na ljubo ne govori slovenski, da niti nemšku-tarski gostilničar ne. Pri nas pa se posebno postavljajo natakarice. Pa tudi državni nastavljenci in drugi javni funkcijonarji go-
vorijo radi nemški, Četudi bi ne bilo treba. Danes še vsem tem prizanesemo, toda ako se ne poboljšajo, jih bodemo kratkomalo navedli — imenoma. Ta opomin naj si posebno k srcu vzamejo oni, ki imajo nem* čurske Žene!
S tem, da dohajajo Iz Inozemstva vedno novi tujci, so zaliva prav pridno oem-ftkntarifl, vrh oteta pa se odjeda domačinom in našim državljanom kruh! Prav resno zahtevamo od beogradske vlade, da prepreči import tujcev. Opozarjamo na švicarskega poslanika g. Pegele v Beogradu, ki je zastopnik tukajšnje jeklame, potom katerega vodstvo naše jeklame — do« seže vse, kar It boce! To je en del sistematičnega dela — »Miesstalerbunda«!
Značilno pa je tudi, da gospodje pustijo svoje otroke lolatl v Inozemstvu, v Celovcu in Gradcu. Pošiljajo jih v osnovne, meščanske In druge šole. Pa ne morda, da bi si potem Iskali službe v Inozemstvu — ne vsi se vračajo v tisto »prokleto« Jugoslavijo in dobe tu — mastne službe v raznih privatnih podjetjih — Slovence pa ne marajo. Tako Ima g. Hrubesch svojo hčer na učiteljišču v Celovcu. Hčerka g. Aschenbrennerja se Je šolala v Avstriji In bo nameščena v jeklarnl. G. Gatterer polije svojega sina v gimnazijo v Avstrijo. To šolanje v Inozemstvu posnemajo aeveda tudi drugI. Tudi na obrtniški stan to upliva. Tako je težko spraviti kakega mladenU •
Pred skNifvHo kokordata z Vatikanom.
— Rim, 11. avgusta (Izv.) Pogajanja za sklenitev konkordata med našo državo In Vatikanom so stopila v odločilno fazo« Pogajanja se v najkrajšem časa zaključijo. Pogajanja so se radi volitev v narodno skupščino nekoliko zavlekla, vendar je načrt konkordata v vseh podrobnostih ie Izdelan. Naš poslanik v Vatikana je dobil nalog« da stopi tekom prihodnjih dni t direktna pogajanja a državnim tajnikom kardinalom Gasparijem.
ča v uk k slovenskemu mojstru, vsak gre raje v Avstrijo. Mesar Schmautzer je n. pr. oddal svojega sina trgovcu Kandutu v Ve-likovec, ki je najhujši sovražnik Slovencev in naše države. Vse to gre prav sistematično — potom »Miesstalerbunda«.
Da bi ne pošiljali Inozemci svoje otroke v inozemstvo — tega seveda ne bodemo zabranjevali. Zabraniti pa je treba, da so šolajo otroci naših državljalov t državi, kl je na ia sovražnica, kjer se na srkalo srda do svoje d rži ve. Kdor se je šolal v Ino. zemstvu, alt nčli obrti ▼ Inozemstvu, bi tukaj ne smel dobiti službe In ne Izvrševati obrti, kakor tega mi ne imemo t Avstriji.
Opozarjamo naše poslance ln druge merodajne faktorje, katerim je še za narodno stvar, da se s temi vprašanji pečajo In skuSajo zla odpraviti, dokler je še čas. Ako pojce tako dalje — potem smo čez par let zopet v lastni državi — sužnji I Vlado pa še posebej opozarjamo na Jeklar-no v Ravneh, kjer je gnezdo nemške propagande In kjer se prav sistematično dela na vzpostavitev nemške nadvlade in vzdrževanja nemčurstva.
Vlada v Beogradu pa si naj zapomni, da so srca tukajšnjih Nemcev v Avstriji, da vse kar ukrenejo ni namenjeno v blagor naše države, ampak v dobre bit Avstriji. Ti Nemci ne bodo nikoli dobri državljani, zato ne zaslužijo nobene podpore!
PROTEST DEMOKRATOV PADI OBČINSKIH VOLITEV V SRBIJL — Beograd, 11. septembra. (Tzv.) Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovi je včeraj izročil ministru notranjih zadev VujiČiču obširen protest demokratske stranke zaradi pritiska, ki ga izvajajo politične oblasti zaradi občinskih volitev nad demokratskimi vo-Hlci v Srbiji In Cmigori. Minister Vuji-čić je izjavil Davldoviću, da bo protest proučil in uvedel preiskavo. Definitivni odgovor vlade na protest sledi v narodni skupSčini.
RADIKALNA AGRARNA POLITIKA.
— Beograd. 11. avgusta (Izv.) Novoimenovani minister za agrarno reformo Sl-monovič je včeraj sprejel novinarje ter jim v kratkih črtah pojasnil agrarno polttflte sedanje radikalne vlade. Takoj začetkom svojih pojasnil pa Je minister povdarjal. da ne more radi kratkega časa, odkar je prevzel vodstvo ministrstva za anrarno reformo, podati podrcbnlh pojasnil o dosedanjem delovanju ministrstva za agrarno reformo. V glavnem more dati le načelne smernice o svojem bodočem delovanju in o ciljih, kl si jih je stavilo ministrstvo za izvedbo agrarne reforme. Na dnevnem redu so mnoga vižra vprašanja, ki so se skušala od stran! prednikov že rešiti, a so
ostala še vedno nerešena. Eno najvažnejših vprašanj je fevdalno vprašanje. Ministrstvo a agrarno reformo mora zastopati stališče, ki je bilo jasno in to*no opredeljeno v manifestu tedanjega reger'a sedaj Nj. Ve!, kralja Aleksandra, da naj zem-Ha or?r*a<*e onemu, kl Jo obdeluje. Z razdelitvijo fevdalnih posestev poljedelcem pa je treba lastnikom dntl neko odškodnino. Ker pa nI mogoče takoj dobiti za to potrebne gotovine, je treba to gosroodarsko vprašanje primerno rešiti. Nekateri fevdalci se v resnici skušajo na razne na*Ine izogniti reformi. Minister za agrarno reformo stoji na stališču, da se Imajo veicpo-sestva ekspropriiratl, da se razd:le med dobrovoljce in druge zemljepotrebne .poljedelce. Dosedaj pa je bflo ugotovljeno, da SO nekateri agrarno reformo zlorabljali !n da niso sami obdeloval! nJim prkleljenih zemliišč. Tud! jtlede kolonizacije zasleduje ministrstvo gotove tendence, da se v Vojvodini naselijo naši optanti, ki so se Izselili iz Madžarske, ker jim je ta teren po klimi In po kvaliteti zemlje usrodnelSI, v Južni Srbiji in Makedoniji pa se Imajo naseliti Primorci In pa prebivale! iz Bosne In Hercegovine. Konstatinnih je dalje več slučajev, da so ljudje, kl so prejeli zemljo, Isto dalje prodajali. Ministrstvo za agrarno reformo izda naredbo in navodila kako se Ima zemlja racljonalno obdelovati In posebna komisija Ima voditi pregled o vseh kolonistih In poljedelcih. Vsaka zloraba zemlje se Ima strogo kaznovati In se ljudem, k? ne bodo skrbeli za obdelavo, zemlja odvzame.
Glede sekvestrov je minister Izjavil, da sedaj zahteva točne podatke ln pa utemeljitev, zakaj so bili nekateri sekvestri ukinjeni. Glavni program ministrstva za agrarno reformo pa je ureditev beglukov v Bosni in Hercegovini. Ker so fidejkomlsi-po ustavi odstranjeni, bo njih vprašanje rešeno na ta način, da se fldejkomlsi raz-dele.
Nemčija na poti v boljševizem.
GOSPODARSKI    POLOŽAJ NEVZTM??-LJTV. — DRŽAVNA FANTCA JE MORALA ZAPRETI SVOJE BLAGAJNE.
— Berlin, 10. avgusta (Izv.) Gospodarski položaj Nemčije je od dneva do dneva bolj napet. Nemčila je na razpotju. Rije se boj med zastopniki sedanjega družabnega reda In anarhisti. Nastopilo je splošno pomanjkanje živil. Nastopilo je tudi pomanjkanje gotovine. Danes ob 10. dopoldne je državna banka bila prisiljena radi pomanjkanja gotovine zapreti državne blagajne. V finančnem svetu je to povzročilo burne prizore. Stavkovno gibanje med delavstvom dan za dnem bolj narašča.
— Berlin, 10. avgusta (Tzv.) Stavci so danes zjutraj stopili v generalno stavko. Stavka je trajala do poznega večera. Proti večeru je bil dosežen sporazum s stavci in se je "ponoči pričelo z delom.
— Berlin, 11. avgusta (Tzv.) Vlada Je Izdala proglas na nemški narod z geslom: Vzdržite! (Durchhaltenl)
— Berlin, 10. avgusta (Izv.) Državni zbor je sprejel od vlade predložene nove davčne zakone. Seje so odložene do pri-hodnfe srede.
DEBATA O KANCELAR JE VEM EKSPOZEJU.
— Borim, 10. avg. (WoIff.) Včeraj se le nadaljevala v državnem zboru debata o vladni deklaraciji.
Poslanec nemSlce ljudske stranice 'dr. Stressemann  je Izvajal:
Odločitev, o kateri sedaj razpravljamo, ne pride z izpremembo kabineta, kakor menijo nekateri listi. Gre za zaščito ustavnega reda v državi. Ne računamo s prelomom antante. vendar pa moramo reči angleškim državnikom: »Propadanje Nemčija ln ne73-poflenost na Angleškem sta dva Identična pojava. Nemški boljševizem ie angleški boljševizem. Ako poglae Nemčija, pogine z nami tudi Evropa.
Uradna Francija zavedno deluje na tem,
da nas uniči. Sovraštva proti Franciji nI b'.-lo v Nemčiji niti med vojno. Ono je elaborat frarcoske politike po \ ; Potrebujemo mira In nobena žrtev n:m ni v tem slučaja pretežka. Življenj« In smrt nemškega naroda ne zavisi od tesa, :!.i-li bo- i plačali kako milijardo v zlatu v:", nego da Po-ru-Ie. Saarsko ozemlje !n Porenjc ostane nemško. Naš položaj tudi v gospodarskem ozlru nI tako brezupen, kakor misli javnost. Klic po diktaturi Je nesmisel.
Nato so komunisti predlagali,   na! se debata prekine,   da bi mogla Ipreiovi pred zbornico delavska delegacija iz srednje Nemčije.
Predsednik Loebe !c pr?dW rr--1-" nakar Je povzel besedo nacljonaltsl H e r-g e t. Kritiziral le one kroge, k! nai CunOVO vlado. Zanimiva so bila izvajanja zunanjega ministra dr, Poscr.berca. On . nI, da se bližamo mejnik* ▼ evropski zgo-dovlnl no rdede na to. kako se bodo dogodki rarvUalL Govoreč o plačilni sposrbnosti Nemčije, le delal, da ona ne more plačati letno niti polovico tega. Kar zahteva londonski ultimatum Govori le tudi o krh -ni  versajskl  pofcoc'b!.    k!  danes tali nemški narod In zahtev?1, da se ta P" na revidira, češ. da nemSkf nar^d ni ln r.s bo priznal njene upravičenosti. Debata sa nadalluje danes.
Stavka mornarjev.
— Beograd, 11. avs. ttzv.) Pre<! mesecem sestavljena posebna komisija strokovnjakov, v kateri so bili zastop-niki ministrstva vojne in mornarica, ministrstva saobračaja »trgovine ln Industrije ln notranj'h zadev, je dokonča Ia preiskavo o vzrokih stavke momn--jev. Komisija je sedaj predložila v\ ". izčrpno poročilo o položaju stavke in o naSinti, kako bi se Imela ta stavka končati. KomisMa je vladi predložila 1 ,rl kretne predloge. Vprašanje mornarjev se ima rešiti na dva načina: z začasnim ukinjenjem stavke In z definitivnim sporazumom. Mornarji naj bi prevzeli delo in na intervencijo vlade bi se končno uredilo razmerje med mornarji in brodolastniki. Komisija med drujrjm Izraža željo, da se naj stavka čmpreje konča, kar je tudi v državnem interesu in v interesu gospodarskih krogov.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA 11. AVGUSTA. Prosti promet.
— Zagreb, 11. avgusta (Tzv.) Danes borza nI poslovala. SploSen promet Je bil z ozlrom na nadalnje zadržanje robe na zagrebškem tržišču slab. Devize so se trgovale na bazi curiške paritete 5.80. Radi učvrščanja zdravih deviz na curlškem tržišču, Je pričakovati začetkom prihodnjega tedna eventualno čvrsto tendenco. V prostem prometu so notirali: Curih 17.2o. 17.30, Pariz 5.35, 5.40, London 433.—, 435.— Dunaj 0.1325, 0.1330, Kraga 277.50, 278.50, Trst 4.05, 4.06, Newyork °4.25, 94.50 ček.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. 11. avg. (Izv.) DanaSnia predborza: Beograd 5.90, Berlin 0.000125, Amsterdam 216.50. Newyork 5.50, London 25.14, Pariz 31.10, MIlan 23.35, Praga 16.075 Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.70, Sofija 5.—, Varšava 0.0025, Dunaj 0.00765, avstz. žig. krone 0.007725.
— Trst, 11. avgusta. Beograd 107.35, 107.55, Berlin 0.0O5, 0.007, Dunaj 0.O325, 0.033, Praga 68.50, 68.75, Pariz 133 25. 133.75, London 107.35, 107.55, Newyork 23.40, 23.F0. Curih 427.—. 430.—.
čistilom. Ker pa so bili skopuSkemu zmaju stroški za črno obleko preveliki, je pratkomalo zapovedal, da se morajo po celem telesu »biksatic s Črno barvo, rekoč:
»Bo črna obleka za obraz in telo vsaj venem.c Celo Indoslovenci sami so se posmehoval! novi črni uniformi in paglavci so od daleč dražili črne policaje: ks, ks, biksobiks!
O drugih osobitostih in navadah zmaja nisem mogel izvedeti nič zanesljivega, klepetalo se je mnogokaj, a prazne čenče ne sodijo v resno poročilo. Stari zmaji so res uživali samo človeško meso, posebno so jim baje dišala bederca mladih, nedolžnih devic, kakor vidimo na slikah patrone moje pokojne Mretačke. O kanibalizmu indosloven-skega zmaja se vsaj javno nI govorilo in dolgo sem bil prepričan, da se mu res zamrle stare skomine. Ali!
Crnorumeni zmaj je obhajal običajno godovno in po vsej državi so slavili velik praznik. A že na večer godu je zmaj nenadoma obolel in takoj so poklicali odllčnjake indoslovenskih zdravnikov. Cel večer so se potem posvetovali indoslovenskl specijalisti v Union-ski kleti, a niso se mogli zediniti v diagnozi. Vse je govorilo za to, da se je zmaj za god preobiedel in da mu je nekaj obležalo v želodcu. In drugi dan kaka nepričakovana zabaval Tujci so % daljnojfcle.Ui od daleč opazovali, kako
Martin Krpan:
Indija Senarandija.
(Bojevita povest iz nebojevitih časov.) VI.
Ker spiritistom v Unbnski kleti ni uspelo, pozvati Levstikovega duha, da bi preklical našo krasno književno slovenščino ter jo nadomestil z indoslo-venščino, se je minister za pouk in bo-gočastje, baron Poklonar, na preprost način rešil iz precepa: indoslovensko stolico na univerzi sta prevzela oba specijalista indoslovenščine, Boltatu Pepe s Kudelovega in 2ane z Iblane s sodelovanjem drugih priznanih dobaviteljev ljubljanske bnrabščine. Skoro so odmevali vsi gledališki odri Sirom prostrane Indije Separandije osobitih glasov »ou, au, eu, iu«. Cesaru Janezu se je njih muzika tako priljubila, da je uvedel v celem cesarstvu za moSki pozdrav besedo »houhou«, za ženske »mi-jau, mijau.« In zraven je pomežiknil svojim ministrom:
»Pa bodo mislili, da govorimo sve-tovlndno angleščino.«
Pravzaprav pa je bila vsa indoslo-venščina samo plod peklenske intrige. Belcebub se je hotel maščevati nad Slovenci, ker so pomagali razbiti staro alkoholno in klerikalno Avstrijo. Zato je obsedel samega ministra barona Poklo-narja in ga navdihnil z misljio indoslo-venščine, S tem je hotel našo. ljubg ia
lepo književno slovenSčino ponižati na odurnoglasnost živalskega jezika, pasjega hovkanja in mačjega mijavkanja. Mimogrede omenjam, da vam o priliki razložim povest, kako sta alkoholizem klerikalizem samo peklenski podjetji s smotrom, da zatreta slovensko pleme.
Štiri kardinalne osobitosti indoslo-venske nacijonalne kulture pa so bile sledeče: 1. pridušanje in hudičanje; 2. jerušanje; 3. čikanje; 4. kvantarije (Sauglockeniauten). Čik je postal splošni in internacionalni priznani simbol Indoslovenca, žvečenje tobaka najod-ličnejše nacijonalno opravilo. Sadili so posebno hud tobak, ki je dajal mnogo sline, v dvomi tovarni so to strupeno zelišče za viSje dostojanstvenike Še na osobit način preparirali, da se Je slina kar ulivala. Iz čikanja ln pljuvanja se je razvil osobit nacijonalen sport. V posebnih šolah so se učili Indoslovend pljuvati v strop, v daljavo ln na druge načine, kakor v loku, kolobarju, v obliki pršeče rakete Itd. V tem nacilonal-nem sportu se Je odlikoval zlasti cesar Janez, in večkrat se je pripetilo, da so otroci tekli in pobirali za njim. ker so mislili, da meče rumene cekine krog sebe.
Vsaka hiša je dobila od države kotiček, duhovar po imenu, da si Je sama kuhala »grenki jeruš«. Matere so celo nedolžne otroke zalivale ž njim. Vsak kotiček Jo bil opremljen z »duhoStes-
cem«, ki je natančno označeval množino nakuhanega strupa. V državno blagajno so se stekali iz tega podjetja ogromni davki.
Pridušanje in hudičanje je dajalo čvrsto podlago nacijonalnemu bontonu, celo elegantne gospodične in dame so se tako pridušale in hudičale, da se je kar bliskalo, včasih celo treskalo. In bila je prva dolžnost vsakega priznanega nacionalnega pesnika in pisatelja, da je zalagal jugoslovensko javnost z novimi sočnimi in kosmatimi kletvicami, psovkami in kvantami.
Vsako leto o kresu so se vršile velike olimpijske igre z javnimi tekmami v navedenih nacijonalnih osobitostih.
Fanatična ideja avtonomije se Je razkvasila kot nevarna kužna bolezen celo na versko polje ter tako razpalila verne tn pobožne Indoslovence, da so se april rimskemu centralizmu ln zahtevali od Rima lastno indoslovensko cerkev in pratlko, napolnjeno s samimi indoslovenskimi svetniki in prazniki Na prvo mesto so povzdignili vse tiste nekdanje napredne slovenske kulturne delavce, kl so se spokorili in odrekli svobodi razuma In znanosti ter prodali svoje robske duše črnormenemu zmaju.
VII.
In kako se Je godilo meni in drugim tujcem v cesarski Indiji Separandiji? Izborno* smeha in zabave ie bilo po-
vsod in vedno dovolj, skoro ni bilo dne, da se ne bi bili Indoslovenci v strastnem razvijanju nacijonalnih osobitosti proslavili s kako novo osobitostjo. In-doslovenska smešnost sama je presenečala z izrazito osobitostjo, s pravo sožitnostjo nasprotij in tragikomike, z voljo vrtoglave zvijačnosti in močjo zabite gluposti. Svetovni dnevniki so se kar trgali za indoslovenske anekdote in dovtipe. Razpoloženje smeha in humorja je splošno zavladalo po svetu in zdravniki so ugotovili tiste dni, da sta smeh in humor najboljše zdravilo. Razvil se je naravnost romarski tujski promet in krivonosi špekulantje so začeli zidati sanatorije, ki so IeČili po novi metodi smehljaji in zabave.
V središču zabavne pozornosti se Je vrtel crnorumeni zmaj, vozil se je v posebnem avtomobilu po državi, podpisoval državne listine in nastavljal uradnike. Stregli so mu črno oblečeni služabniki, istočasno državni policaji in vohuni. Nadvse je zabavala tujce zmajeva strast na črno barvo, užival je celo samo črna živila, črno juho in mleko, črno sol in mast itd. Tudi njegovi služabniki so se morali navaditi črni hrani.
»Orna barva je največja skrivnosti je utemeljeval svojo zahtevo, »hočem da postanete črni tudi pod kožo.« Služabniki so nosili v začetku črne halje, obraze so si črnili s posebnim črnini
Telefonska in brzojavna poro£
Radićeva misija na Ounaju.
Podrobna poročila- — Zagreb še vedno ne ve, kje je Radić. — Radićevi pristaši prikrivajo resničen položaj.
Radičeva misija na Dunaju.
— Beograd. 11. avgusta. (Tzv.) O zagonetnem begu Stjepana Radiča v inozemstvo objavlja beogradski tisk najobširneiše komentarje. Koncem koncev je definitivno ugotovljeno da se Stjepan Radić že 10 dni nahaja na Dunaju v družbi raznih naših neprijateljev. Ugotovljeno je tudi, da je bila vest zagrebškega »Večera«, da biva Radić v Zagrebu ,tendenciiozno izmišljena.
Ponovno je bilo zunanje ministrstvo oficijelno obveščeno od našega poslaništva na Dunaju in ministrstvo notranjih zadev od zagrebške policije, da se Stjepan Radič naha?a na Dunaju in da stanuje v hotelu Palast, soba št. 57 (?).
Dunajsko poslaništvo je poslalo zunanjemu ministrstvu zelo važne in podrobne informacije o Radičevem bivanju na Dunaju. Radič je do sedaj konfe-riral z vplivnimi in vodilnimi voditelji italijanskih fašistov, z avstrijskimi monarhisti in z madžarskimi Šovinisti. Konferenc se je tudi udeleževal dr. Frank. Radič je tudi stopil v razgovore z bolgarskim generalom in voditeljem make-donstvuiuščih Protogerovom.
— Zagreb, 11. avgusta. (Izv.) Dopisniku beogradskega tiska je snoči dr. Vladimir Maček izavll. da se Stjepan Radič nahaja na Hrvatskem, da je na odmoru na deželi, toda ne zna za njegov naslov. Zanimive so tudi izjave ostalih pristašev Radičeve stranke, ki vsakomur lapidarno in kategorično zatrjujejo, da ne vedo, kie je Radič.
— Beograd, 11. avgusta. (Tzv.) Na včeraišnji seji ministrskega sveta sta ministra notranjih zadev VujiČiČ in po-
močnik zunanjega ministra Ljuba Nešič poročala o Stjepanu Radiću. Ministrskemu svetu sta predložila vsa dosedaj v Beograd prispela poročila iz inozemstva. Tekom včerajšnjega dne je priš'o poročilo, da Radiča nI več na Dunaju. Ministrskemu svetu so bila predložena vsa poročila in vsi akti, ki podrobno poročajo o Radičevem potovanju iz Zagreba In Hrvatske na Madžarsko in na Dunaj. Razvila se je daljša debata. Zagrebški policiji je ukazano, da strogo ln previdno zbere ves materijal.
— Zagreb. 11. avgusta. (Izv.) Vsi Radlčevi somišljeniki izjavljalo, da se Radič nahaja v okolici Zagreba, a pravega njegovega bivališča noče nihče povedati. Vsakemu pa zatrjujejo, da se Radič povrne tekom 4 dni najkasneje pa v 8 dneh. Na drugi strani pa zagrebška policija z vso odločnostjo izjavlja, da je Radič v resnici odpotoval v inozemstvo. Radič je prestopil pri selu Lovrenju našo mejo. Policija Je imela Že več mesecev strog ukaz, vsako RadlČevo kretnjo najstrožje nadzirati. Policiia je ta nazor tudi izvrševala. Pred tedni pa je policija izgubila vsako sled za Radičem in ni vedela, kam le Izginil.
— Zagreb, 11. avgusta. (Izv.) Zanimiva je okolnost da je pred dnevi zaprosil Radičev somišljenik in narodni poslanec dr. Košutlč za potni list v inozemstvo. Prošnja je bila odklonjena.
Beograd, It. avgusta. (Izv.) Poročila z Dunaia zatrjujejo, da je Radič odpotoval v Trst, kler se je sestal s fašisti. Po teh poročilih potuje Radič tudi v Rim in v London.
Stev. 183.
»SLOVENSKI   N ARO I >« dne 12. avgusta i»*3.
stran. 3.
Politične Testi.
= Prispevek k »Slovencev!« doslednosti. In gospod ga je obdaroval a proroškim duhom In permanentno legitimacijo o doslednosti. Pred nami leži niz Člankov o orlovskem »letu v Parizu. Do neba je že prekipela slava in zasluge teh edinih dobrih Slovencev in izbornih Jugoslovenov in če bi jih hoteli po-veličati še mi,  bi nosili vodo v ocean. Zato si raj še oglejmo drugo bolj zanimivo plat tega   triumfalnega pohoda. Klerikalci so oni politični element, ki bi radi posneli s povojne kaše smetano in sicer samo za ožji krog svojih somišljenikov, ljudstvo pa naj je nezabelje-no jed. Ko se je krik in vik o njihovi zmagi po volitvah nekoliko polegel, se je poleglo rudi navdušenje ljudstva, ki se mu polagoma odpirajo oči in ki spoznava, da ni vse zlato, kar se sveti. Da bi pa ugled klerikalne gospode ne trpel preveč, so si izposodili Francijo, Češ, poglejte, celo ta evropska velesila Je solidarna   z   našim separatizmom. In »Slovenec« je na dolgo in široko opeval oduševljen francoske javnosti pri pogledu na vrle orlovske postave, v katerih so Francozi videli seveda poosebljeno Jugoslavijo. Škoda, da tako slabo poznajo naše domače razmere, kajti sicer bi jih   gotovo   prijel krč pri tej misli. »Slovenec« pa je bil tako navdušen, da je brez obotavljanja zaklical »Bog živi naš orl in Bog živi Francijo!« Lepo Je in hvalevredno, da se iz strogo športne prireditve kuje tudi politični kapital, samo če bi ne bilo poglavja o doslednosti, ki v tem slučaju škriplje, kakor staro kolo. Čudno se nam zdi namreč, kako more peti slavospev Franciji isti »Slovenec«, ki se tako rad zaletava ▼ sodobne demagoške fraze o kapitalističnem sistemu, o militarizmu, Izkoriščanju ljudskih mas, o socijalnih krivicah itd.,   ko je vendar notoriČno znano, da francoska vlada in javno mnenje nI nič kaj dostopno za take stvari. In kako si »Slovenec« tolmači razliko med francoskimi kolonisti in našimi »Prečani«, o katerih venomer trdi, da so sužnji srS-skega centralizma? Kako je to, da mu je mahoma tako pri srcu ista Francija, ki je največ pripomogla, da je bila ustanovljena Jugoslavija taka kot Je danes? Če bi bil dosleden, bi moral »Slovenec« grajati vse države, izvzemJi morda projektirano Makedonijo in sovjetsko Rusijo, kajti edino te dve sta v skladu t njegovimi idejami. SIcer pa tako tudi postopa samo, kadar gre za lastno kožo, zataji svoj pristni obraz m pohvali tudi to, kar bi morali po pravici grajati Doslednost je tudi relativen pojem.
= Državni podtajnik ministrstva za agrarno reformo. Novoimenovani državni podtajnik ministrstva za agrarno reformo posl. Stankovfc je včeraj položil uradno prisego v prisotnosti ministra dr. Velizaria Jankoviča.
= Inozemski listi v Moskvi. Sovjetska vlada je dovolila prodajati v Moskvi sledeče inozemske liste: »Berliner Tageblatr«, »Vossische Ztg.«, »Frankfurter Ztg.«, »Borsen Ztg.«, »Rote Fah-ne«, »fiumanite«, »Manchester Guardian«, »Daily Chronicle«, »Daily Herald«, *Daily News« in »Times«.
VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 10. avg. (Uradno vremenslco poročilo.) Vreme je neizpremenieno. Nebo Je popolnoma jasno Inomost ima 33*, 151 34, Francija 35 vročine. V srednji Nemčiji je opažati veliko nagnenje k nevihtam, ki lahko vpliva na vreme do severne mele Alp. Pričakovati je stanovitno lepo vreme, zelo vroče, v alpskih deželah morda nevihte.
V nedeljo dne 12. avgusta vsi ▼ Cerknico
- na sokolsko prireditev! -
so poklicali zdravniki mestno gasilno društvo, gasilci so zmaju z veliko gasilno brizgalko najprej izpumpall želodec, potem ga še klistirali, a zaman. Naposled so pripeljali velikanski rentgenov aparat in fotografirali želodec. In kaj so našli, ljudstvo krščansko? Nepremakljivo je ležalo v zmajevem želodcu nežno človeško okostje. Istočasno so prinesli dnevniki razburljiv brzojav, da je iz Jugoslavije brez sledu izginila krasotica, hči nekega jugosloven-skega profesorja, znanega po svojih ognjevitih člankih proti klerikalnemu zmaju. To ni bil slučaj, ampak bridka resnica. Crni policaji so bili na meji ujeli nesrečno žrtev, ali razveselijo zmaja za god s staro, nikdar pozabljeno slaščico.
V meni je zavrela kri in naveličal sem se Indije Separandije. Kri ni voda! Zasmilili so se mi bratje zaslepljenci, prevarani bratje Indoslovenci in sklenil sem, da jih rešim zmajeve tlake in sramote, da maščujem nedolžno kraso-tico iz Jugoslavije.
Poklical sem čmorumenega zmaja na dvoboj, da se ž njim pomerim v odprtem junaškem boju kakor nekdaj z njegovim očetom, Brdavsom.
Zmaj se je javno pripravljal na smrt, delal javno pokoro in javno opravil generialno izpoved, a moja mesarica je za vedno prekrižala njegove hinavske in zavratne račune*
Gospodarstvo.
Prof. dr. Tran Etter:
0 naši davčni reformi.
(KonecO
Zaatran   obče pridobnine sem ie omenil, da pri njej ne bi šlo a samim izenačenjem materialnopravnih določb, kakor to predlaga g. V„ ker bi pokrajinske razlike v forma I* nem pravu brez dvoma močno vplivale tudi na materialni uspeh tega dav* ka. Ostale bi torej neizpremenjene vse velike regionalne nesorazmernosti ozi* roma bi se bržkone še povečale. Ipak ima ideja, da se naj ureditev form al* nega prava odloži na kasneje, svoje vrline in bi je zato ne hotel odklanjati kar a priori; kajti gre za zelo obsežno, komplicirano, težko pregledno snov, ki jo bo treba obdelati v miru in brez prehitevanja,  da  nam  ne nastanejo zmešnjave v upravnem ustroju. Ozi* raje se na vse to, bi vendarle pristal na predlog g. V., toda bi opasnost ne* sorazmerne priredbe tudi tukaj skusil izključiti ali vsaj bistveno zajeziti kontingenti ran jem    obče pridobnine. Slovenija in Dalmacija že imata take kontingente; s tehniškega vidika pa bi ne bilo nemogoče postaviti jih še za ostale pokrajine, seveda brez one mi* nuciozne in zamudne računske navlake, ki smo jo prevzeli iz stare avstrijske zakonodaje. Davek bi se  na vsem ozemlju, tudi v Sloveniji in Dalmaciji, odmerjal po čistem donosu. Kontin* g en ti bi imeli samo to nalogo, da za* branijo pokrajinske razlike v obreme* nitvi. Ako bi namreč celokupni pridob* ninski  predpis  kakega priredbenega okraja ali kake pokrajine ne dosegel določenega kontingenta, bi se manjek moral pobrati kot poseben pribitek k davčni odmeri. Moglo pa bi se obratno tudi pripustiti, da se, če priredba kon* tingent presega, previšek davkoplače* valcem povrne. Tako bi se na eni strani preprečilo, da bi v pokrajinah z manj strogim formalnim pravom ali s sla* botnejšo davčno upravo pridobninskJ donos preveč zaostajal za določeno normalo. Na drugi strani pa bi tudi v pokrajinah z dobro upravo bila začrta* na izvestna zgornja meja, ki bi davko* plačevalce Ščitila zoper pretrdo nate* zanje. Potem bi pač ne bil več možen tisti čudni položaj,  ki ga opazujemo že dalj časa ▼ Sloveniji, ko mora naša davčna uprava zato, da se drži vestno svojih zakonitih dolžnosti, poslušati še očitke in se pojavlja neka — ne morem drugače reči, nego — perverzna želja, naj bi se prilagodili upravam izvestnih drugih pokrajin in se a svoje višine spustili na ono nižjo stopnjo popol* nosti, nad katero se, žal, te uprave 5e niso doslej znale povzpeti. Morda se bo komu upiralo, da posezam tudi pri obči pridobnini 6liČno kot pri zemlja* rini zopet po kontingentiranju. Ali to je v deželah z nezanesljivo davčno upravo, ki ni povsem kos svojim nalo* gam, Se najboljši pripomoček, s kate* rim se davčna pravičnost da kolikor toliko vzdržati. Zato so si že nekdanji stanovi svoje davke najrajši razdelje* vali po kontingentih. Ne razumem, za* kaj ne bi rudi mi uporabili to sicer staro oredstvo, če nam pa more uspeš* no  pomagati  preko prvih  ovir naše davčne reforme.   S kontingenti bi se našim davčnim unravam dale izvestne smernice, ki bi jih silile k večji enako* mernosti v poslovanju, ne da bi pri tem bilo   treba   boljše   upravne tradicije žrtvovati slabšim. Seveda bi ugotovi* tev kontingentov bila spojena z izvest* nimi težkočami, toda mogle bi se pre* macati, ako bi se potrebna pogajanja vršila v duhu pravičnosti in spravlji* vosti. Čim pa bi kontingenti bili dolo* čeni,   imela bi davčna uprava precej ravno pot in zagotovljen bi ji bil tudi finančni uspeh. Kajti v kontingentirani zemljarini in obči pridobnini bi financ* no gospodarstvo dobilo dva glavna ste* bra, na katera bi se smelb trdno opirati vse dotlej, da se izdela skupni zemlji* ški kataster in oživotvori edinstvena dohodnina, bodisi sama zase, bodisi v zvezi z imovinskim davkom.
Naposled bi se že takoj v prvi etapi moralo nekaj ukreniti tudi glede dohodnine, ki jo naS vladni načrt sicer kategorično uvaja za vso državo, toda zopet brez vsakega poroštva za to, da ne ostane ta davek zlasti v Srbiji skozi dolga leta zgolj na papirju, do* čim ga bomo drugod, kjer je že star znanec, ves čas prav pridno plačevali. Tudi s te strani torej preti nemala ne* varnost, da pride za nedogledno dobo do znatnih pokrajinskih nesorazmer* nosti v davčnih bremenih. Kot pripra* ven lek bi nam tukaj mogel služiti takozv. »porez na ličnost«, ki se sedaj v Srbiji pobira poleg donosnm. Ta porez je bil spočetka zamišljen kot pravi davek po subjektu in bi naj torej bil v srbskem sistemu zavzemal tisto mesto, ki pri nas gre dohodnini. Ven* dar pa se je kasneje izkvaril v čudno spojino, obstoječo iz glavarine v zne* sku 6 Din od osebe in iz sistema pro* porcionalnih 5% doklad k poedinim donosninana. ysled tega, rekel bi, div* i
jega zakona dveh docela disparatnih si načel združuje »porez na ličnost« v sebi značaj davka po subjektu in zna* čaj donosnine. Ipak ga moramo, ako naj smo pravični, staviti po njegovi funkciji v isto vrsto z naSo dohodnino. Kar je pri nas dohodnina, to hoče v Srbiji biti »porez na ličnost«, ki ga je torej smatrati za nekako, čeprav dosti lažjo, protivno utež naši obremenitvi z dohodnino. Glede na vse to predla* gam, naj se ta porez z davčno pre* osnovo še n e ukine, ampak ohrani tako dolgo, da se tudi v Srbiji ne samo na papirju, pač pa dejansko izvede .iova edinstvena dohodnina. Obenem bi se naj porez nekoliko preuredil in prilagodil novodobnim razmeram. Ka* ko, o tem ne aiorem tukaj podrobno razpravljati, menim pa, da bi naj kot vzorec služil naš invalidski davek in bi se torej porez preobrazil v pro* g r e s i v e n davek od celokupne* ga predpisa na donosninah. S tem bi se prir^erno poudaril njega značaj kot davka po vseobčni indivi* dualni gospodarski zmožnosti. Kajti tudi celokupni donosninski predpis kake osebe je ir az in zato pripravno merilo te zmožnosti. Seveda bi se ta porez moral proširiti tudi na vse ostale pokrajine, koder se dohodnina šele na* novo uvaja, torej na Bosno, Hercego* vino in Črno goro.
Vrline tega predloga leže na dlani. Predvsem bi se na ta način takoj lahko dosegel primeren finančni uspeh. Saj bi odpadle vse težko če, ki jih ima ne* izkušena davčna uprava z ugotovitvijo individualnih dohodkov, in bi se davek tako  enostavno kot le  mogoče, od* mer j al  od  itak  znanih donosninskih predpisov. Slo bi za prosto računsko operacijo, torej v primeri s dohodnin* sko priredbo za pravo igračo. Odprav* Ijena bi bila nadalje nevarnost pokra* jinskih neravnomernosti v davčni obre* menitvi, kar bi zopet davčni upravi pri* neslo to ugodnost, da bi se praktični realizaciji  dohodnine mogla posvetiti mirno in brez preteganja. še več: mogel bi se celo ves dohodninski projekt od* ložiti na pozne j Si prikladne j Si rok, ko bodo izdelane  že tudi vse zakonske predloge za izenačenje formalnega pra* va, ki sedaj Se niso. Tako bi se prido* bilo mnogo časa in bi se vsa ta važna snov mogla skrbne je pripraviti brez tiste površne naglice, ki je tako zna* čilna za našo zakonodajo.  Na drugi strani zopet bi »porez na ličnost« bil za srbsko davčno upravo neki stimu* lans, da ne odlaša preko potrebe z iz* vedbo dohodnine, osobito ako bi se mu dali dovolj visoki davčni postavki, tako da bi se davek primerno občutil kakor občutimo mi svojo dohodnino.
S tem bi bil s svojo nalogo pri kraju. Ako naj kratko povzamem svoja izvajanja, bi potemtakem bilo i v davčnopolitičnem in tehničnem ozira i s stališča davčne pravičnosti koristno, da se naša davčna preosnova izvede polagoma v etapah. In sicer bi se prva stopnja mogla omejiti na te*le začasne operacije:
1. kontin gen tirala naj bi se zem*
Ijarina;
2. izenačile materialnopravne do* ločbe glede zgradarine, pridobnine od podjetij, zavezanih javni računodaji, glede rentnine in eventualno davka od delovnih zaslužkov, ki pa bi bilo pra* vilneje, da se sploh ne uvršča v naS enotni davčni sistem;
3. v istem zmislu naj bi se izena*
Čile tudi določbe glede obče pridobnine, ki se naj enotno uredi kot davek od čistega donosa, hkrati pa se naj kon* tingentira;
4. preobrazil naj bi se srbski »po* rez na ličnost« v progresivno doklado na celokupni donosninski predpis in obdržal kot začasni namestek za do* hodnino v pokrajinah, kjer Še ni uve* dena, vse dotlej, da se dohodnina ondi pričenja dejansko pobirati.
Ta program bi za prvi čas zadostil vsem našim finančnim potrebam. Iz* ravnal bi ali vsaj znatno omilil naj* hujše nedostatke sedanjega našega po* ložaja. Državni dohodki bi na mah porasli, ker bi se davki v predlaganih enostavnejših oblikah dali praktično hitro in brez posebnih težav dobro iz* vajati. Prenehale bi nadalje obstoječe pokrajinske neravnomernosti v razde* litvi davčnih bremen, postanek novih takih neravnomernosti pa bi se hkratu preprečil. Baš v tej točki ima moja rešitev — zdi se mi — izvestno pred* nost pred Vodopivčevim predlogom, ki mu v celoti ni moči prihraniti očitka, da ideji reforme v etapah žrtvuje p o* trebo po čimprejšnji dejan* ski izravnavi davčnih bre* men. Po tem predlogu bi k zadnji stopnji, ki bi prinesla definitivno prav* no edinstvenost, prispeli Sele čez do* brih deset let; ves ta čas pa bi morali prenašati sedanje neravnomernosti in jemati nase morda še nove, da, ne imeli bi niti te gotovosti, da se nam položaj izboljša z uzakonitvijo dohod* nine edinke, ako bi se namreč v Srbiji j oklevalo ž nje dejansko praktično iz* 1
vedbo, za kar govorijo razne slabe skušnje iz polpretekle dobe. Vse te nevarnosti bi moja metoda odvrnila ali pa jim vsaj odkrhnila najhujšo ost. Končno bi postopek v etapah, ki ga predlagam, dal poklicanim čini* tel jem prilike dovolj, da ustre* zne zakonske načrte skrbno pripravijo in prouče, davčni upravi pa Ča* s a, da jih praktično smotreno uveljavi.
Pripomba: V 1. nadajevanju tega spisa (H. 178.) so po nesrečnem naključju ostale nepopravljeae razne neljube tiskovne po* mote.
Tako se mora takoj spredaj ▼ 5. vrsti glasiti pravilno: »bodisi rase, bodisi skupno z dohodnino.«
V 1. stolpcu, 8. vrsta od spodaj naj se čita: »ne mogl/ oprostiti«, ne pa »nc mogle oprostiti.«
Na koncu T. dela čitaj: »ki so vsake* mu poedinemu členu«, ne pa: »V vsa* kem poedinem členu.«
V tretjem stolpcu, 2. vrsta od spodaj čitaj: »reparticijikega« namesto: »re* paracijskega.«
Ostale pogreške ne kvarijo zmisla in •O jih gg. Čitatelji gotovo že sami popravili.
Namesto »uno aeto« mora seveda stati -»tmo &CZU-, namesto »por>o!encc »popoln« itd.
m e
Trg s surovimi kožami in
z usnjem. Povpraševanje za goveje in telečje kože ie veliko. Posebno težke goveje kože občutno primanjkujejo v Sloveniji in sploh v celi državi. Vsled tega so se v zadnjem času importirali v večjih množinah Iz Italije po precej visokih cenah.
Tudi ovčje, kozje in kozličje kože, katerih imamo v tuzemstvu zadostne množine, so v ceni narasle. Danes se plačujejo težke goveje kože Din 24—25 per kg, lahke goveje kože Din 20—22 per kg in telečje kože Din 30—32 kg. 32 per kg.
Naše usnjarske tovarne so dobro zaposlene In močneje obratujejo, nade-jajoč se večjega jesenskega konzuma.
Tendenca na trgu z usnjem je bila v prejšnjem tednu živahnejša, ker kompletiralo trgovci svoje zaloge za bodoči čas v pričakovanju dobre žetve.
Današnjemu položaju cen surovih kož bi odgovarjale višje cene usnja. Le import iz Češkoslovaške in Nemške Avstrije vpliva na razmere cen domačih izdelkov, da se ne dvignejo še v večji meri.
Danes notiramo sledeče cene pri prodaji na debelo in proti takojšnjemu plačilu: za spodnje usnje per kg: va5-podplati v polovicah, lahki Din 70—75, vaš-podplati v polovicah, težki Din 80 —85, trikrat vloženi podplati (III zoc) Din 90—92, okrajevne Din 40—42.50, vratovi Din 50—55. Za gornje usnje: rjave kravine Din 90—100, rjave teletine Din 150, črni kipsi Din 100—120, črne teletine Din 140, črne boksteletine tuzemske Din 25—28, črne boksteletine inozemske Din 30—35, barvane boksteletine Din 35—40, črn ševro Din 30—40. m   m m
—g Zagrebški žimi trg. Zagreb, 10. avgusta. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica 78/79 ke, 350—360, žolta koruza 275—285, ječmen za pivovarne 290— 305, za krmo 270—280, oves 280—295, pšenična moka »0« 585—600, »2c 560—585, »5c 535—560, za krmo 170—200, drobni otrobi 150—155. Tendenca mirna, mlačna.
—g Novosadska blagovna borza 10. avgusta. Novi Sad, 10. avg. Na produktni borzi notiraj o: Pšenica bačka, 79 kg, 2%. 1 vagon 345; bačka, 79/SO kg, 2%, duplikat kasa, 3 vag. 350; bačka 79/80 kg, pariteta Senta, 7 vag. 347 V«; bačka, 80 kg, 1—2%, 4 vag. 347%; bačka 78/79 kg, 2#/o, 1 vag 350; banatska, 80 kg, 2%, duplikat kasa, pariteta Senta, 2 vag. 350; srbijanska 79/80 kg, 2—3 % .duplikat kasa, pariteta Beograd. 15 vag. 327—320. ječmen bački, 65/66 kg, 2 vag. 285; bački 66/67 kg, ponudba 282*A; srbijanski Beograd, iskanje 270. Oves bački, ponudba 287 V*, iskanje 275; bački, duplikat kasa, 2 vag. 285; sremski, ponudba 285; bosanski duplikat kasa, 2 vag. 2S7V2. Koruza bačka, duplikat kasa, 1 vag. 270; bačka okrogla, 1 vag. 280. Moka bačka »0« 1 vag. 575; »0« duplikat kasa. 2 vag. 580; »6« 1 vag. 425; »0« sremska 2 vag. 590. Tendenca mlačna.
—g Beogradska blagovna borza 10. ivg.
Beograd, 10. avg. Pšenica 78/79 kg. 2—3%, pariteta Beograd promptno ponudba 320, iskanje 310, pšenica 78/79 kg, 2—3%, franko Biljevci, ponudba 317.50. Koruza franko Smederevo, 3—4%, ponudba 290. Ječmen franko Beograd, promptno ponudba 395, Iskanje 280. Moka, banatski tip, »0« gg franko Beograd, promptno ponudba 600; moka banatski tip. »4« po vzorcu franko Beograd, ponudba 550. Fižol beli, rešetani ,novi, franko Beograd, iskanje 380. Šljive garnitura za oktober, šlep Šabac ali Zagreb ž Je, iskanje 400. Otrobi franko Beograd, promptno ponudba 160. Tendenca neizpremenjena. Zanimanje za vse produkte, zlasti za pšenico.
_g Stanje naših glavnejšlh denarnih
zavodov je znašalo koncem lanskega leta (v oklepajih stanje koncem 1921): Banka za trgovinu, obrt 1 industriju v Zagrebu 72,463.000 (33.777.000), Gradska štedionica v Zagrebu 41,264.000 (29 milijonov 587.000), Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu 51 milijonov 297.000 (37,767.000). Hrvatska sveopća kreditna banka v Zagrebu 41,974.000 (35.783.000). Jugoslavenska banka v Zagrebu 147 851.000 (113 699.000). Prva hrvatska štedionica v Zagrebu 546.860.O00 (476 milijonov 120.000). SI aven^ka banka v Zagrebu 127.857.000 (81,794.000). Jadranska banka v Beogradu 309,681.000 (255,717.000), Srpska '
zemljoradnička banka v Beogradu 40.4li.ooo
(36,395.000). — (Ker Je bil zgornji seznam objavljen v »Jutru« št. 1S6 od 10. t. m., netočen, ga objavljamo še enkrat s pravilnimi podatki. Op. ured.)
—g  Raziskovanje rudokopov v Črnl-
gort. Ministrstvo za šume m rudnike je sklenilo sestaviti komisijo, ki cdpotuje v črnogoro, da na licu mesta preišče nova najdišča nafte. Po dosedanjih poročilih bo mogla zavzeti nova črnogorska industrija nafte po obsegu in dobrini odlično mesto v državi.
LJUBLJANSKA BORZA IN POLITIKA.
Prejeli smo sledeči do^:~: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda«, Ljubljana. — Z ozirom na notico »Ljubljanska borza in politika... ki jo je priobčil »Slovenski Narod v 1S0. številki, si dovoljujem uljudno prositi za objavo naslednjega pojasnila: Po več kot dveletnem trudu se je ožjemu krogu slovenskih industrijalcev, trgovcev in denarnih zavodov posrečilo, premagati vse težave in pristopiti k ustanovitvi Ljubljanske borze. Borza je sedaj ustanovljena in ima služiti vsem gospodarskim krogom našega naroda, nikdar pa ne katerikoli posamezni politični stranki. Na ustanovnem občnem zboru so bili zastopani koncesijonarjl in prvi člani, ki so doslej prosili za sprejem, zlasti oni, ki so že delovali pri predpripravah za ustanovitev borze. Ker bodo drugi pristopili k borzi šele kasneje, zato je bilo v razsodišče mesto 16 članov, izvoljenih le 6 in bode tako dana možnost da pri izberi večine članov razsodišča odločajo člani, ki bodo šele po ustanovitvi pristopili. Ker pa borzni svet ni mnogoštevilen in ga čaka takoj obilno delo, ga je ustanovni občni zbor moral izbrati. Č e tudi pa pri volitvi niti naimanj niso odločevali strankarski politični oziri, vendar so se k delovanju pritegnili pristaši najrazličnejših političnih strank. Predsedstvo borze sem sprejel, ker sem bil prepričan, da je Ljubljan. borza velikanskega pomena za gospodarski razvoj slovenskega naroda, a moje dosedanje delovanje v raznih gospodarskih korporacl-jah daje menda dovolj jamstva, da Ljubljanska borza pod mojim predsedstvom ne bode postala torišče posameznih političnih strank. Udeležba Slovenske in Slavenske banke pri ustanovitvi borze bo vsakemu razumljiva, ako poudarim, da sta te dve banki nosili vsa denarna bremena, ki jih jo zahtevala ustanovitev borze. Drugih denarnih zavodov ni bilo vabljenih, ker bo imela borza Jo fa izposlovatl pravico trgovanja z valutami in devizami in bode sodelovanje de*-narnih zavodov tedaj Šelo (upam, da M kratkem) postalo aktuelno. Upoštevajoč* da imajo vsi člani borze pravico za so>-odločevanje, je prvi občni zbor del čla* nov borznega sveta volil le za dobd enega leta in bo novim članom taka dana prilika bodisi z razširjenjem ali spremembo borznega sveta soodločo-vati na razvoj borze. Upam, da bo javnost z ozirom na podano pojasnilo prepričana, da so ustanovitelje in prve člane Ljubljanske borze vodili na ustanovnem občnem zboru le gospodarski in prav nikakl drugi oziri — Ljubljana, dne 9. avgusta 1923.
Predsednik Ljublianske borze: D. Hribar.
Opomba uredništva: Obžalujemo, toda pojasnilo g. predsednika šepa. Njegove želje so prav lepe, ampak dosedanje malo korektno postopanje koncesijonarjev ne nudi niti najmanjše garancije za to, da se bodo te Želje tudi izpolnile. Pred vsem postaja vedno zagonetnejše vprašanje, kdo je imel pristop in glas na   ustanovnem občnem zboru? Prvotni oficiclni komunike trdi, da so to bili oni, ki so svojčas podpisali prošnje za dovolitev borze in to bi soglašalo s predpisom § 34. pravil. Ker smo pa ml ob roki prezenčne liste dokazali, da ta trditev ne odgovarja resnici, izvemo iz predstoje-čega pisma naenkrat zanimivo novost, da so soodločevall na zboru tudi oni »prvi« člani, »ki so doslej prosili za sprejem«. Kdo je to in kdo jih je pozval v to? Kako se hoče spraviti tako postopanje v sklad s § 34. pravil? In če, zakaj se ni dalo prilike za take prošnje tudi drugim interesentom, stoječim izven izvestnega koncema? In potem kako je bil razglašen ustanovni občni zbor? Razglasitev v smislu § 17. pravil še ni bila mogoča, v Uradnem listu in v drugih javnih glasilih pa smo tudi zamanj iskali pnziva. — Proti osebi izvoljenega g. predsednika bi ne bilo ničesar ugovarjati, čeprav se bojimo, da mu njegova notorična vsestranska zaposlenost ne bo dopuščala tako intenzivnega    udejstvovanja na tem novem mestu, kakor bi bilo v interesu stvari in v interesu izpolnitve njegovih lepih intencij želeti. Navzlic temu pa prizadeti in prezrti interesentje po našem mnenju    ne morejo molče sprejeti na nekorekten način usilje-nega jim dejstva in zadeva marveč kriči Po energični nadzorstveni pritožbi, nekvar-no dolžnosti poklicanih uradnih organov, da stvar ob roki seznama prvih pravih članov ex offo preiščejo. Oboje bi pa lahko Imelo usodne posledice. Znano je, da se je finančno ministrstvo Ie nerado odločilo za dovolitev ljubljanske borze in Izključeno žal ni, da se dovolitev naknadno prekliče, ako morajo že prvi koraki mlade ''nštitucijc uničiti vsako zaupanje vanjo. Take posledice pa prav gotovo nihče ne želi in zato bi bilo po našem mnenju najutnestneje, da se stvar sanira s sklicanjem   novegn ustanovnega občnega zbora,   ki naj revidira in obnovi sklepe prvega nenopnlnega. Le na ta način bo javnost pomirjena in stvar v redu.
r:
—•
Kultura.
Miran J are: 'v
Anton Vodnik: VIGILIJE.
(Ob priliki pravkar izšle zbirke pesnika iz najmlajših. — Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah.)
Okrog naju je vršelo in Šumelo življenje pestrih gostov, tujcev, zabave in pozabe željnih, srečnih in žalostnih, vri-skajočih in obupanih ljudi, ki jih je pregrinjal in preplavljal veletok iskreče se godbe, nočnih vonjev in v burnih kretnjah in zgibih izražajoče se vseobče volje.
On pa mi je v kotu, odkoder sva kot iz samotnega otoka pregledala ves ta vrvež, čital svoje »Vigilije« — tedaj Se v rokopisu.
Sprva so plahe besede teh pesmi boječe rastle skozi živo goščavo zunanjega sveta, potem pa so se razbohotile, razcvele, razprostrle v pajčolan, ki me je vsega objel z nenavadno godbo, a tako omamljajočo, da nisem več slišal in čutil oceana krog sebe, temveč sem se zavedel, da je beseda godba godb in cista misel radost radosti.
Ko jc pesnik odložil rokopis, sem se zdel kot spremenjen: spet se je zbudil v meni oni »skrivnostn romar«, ki so mu tuja vsa burna in nasilna trkanja na vrata večnih skrivnosti, temveč pozna le mesečino boso de, tišine in rahle plovbo v brezčasje.
»Vigiliie« so že dmga Vodnikova zbirka, a mnogo bolj samosvoja, vse bolj izčiščena, enovitejša in jasnejša. Jasnejša mislim namreč v tem oziru, da te pesmi že žarno osvetljujejo pesnikovo pot, ki so jo »Žalostne roke« Šele oklevajoče namigovale.
Po prvi, lansko leto izišli knjigi, sem večkrat podvomil, ali se Vodnik res razraste »čez bregove v žalostne večerne zarje.« in ali bo ohranil v sebi »melodije davnih, davnih sanj,« ki so se zdele skoro prerahle za burnost sedanja življenja.
Toda ta »moderna sentimentalnost,« kot so jo nekateri krstili, se je udejstvi-la ko^ resničen Izraz samosvoje narave.
»Vigilije« niso samo verižica bisernih pesmi, tudi ne morda kaka lepa fantazija na klavirju, temveč simfonična povest potovanla dveh po deželi duha.
Brat in sestra! O, kje je čas, ko porečeš ženi: sestra: ko ti Žena poreče: brat; ko se oba zavesta, da sta si tesno potrebna pri — razproščevanju iz okov telesnosti, pri poduševljanju. Ta vrsta erotike je najvišji izraz »liubezni« in tudi edina rešitev iz tragične dvojnosti človeške narave. — Naj se o teh problemih nazori še tako križajo, zadnjo besedo ima Življenje, ki poraja v svoji ogromnosti vse vrste načina našega dejanja in nehanja, kjer ni nič izjema, ampak je lahko vsak najmanjši in, morda celo najneverjetnejši pojav zarodek novih življenjskih oblik za bodočnost.
Vodnikova knjiga pa je cdmev pravega, njegovega življenja in ne morda le zasanjane, namišljene resničnosti. Čitaj te pesmi pazljivo, glej skozi deh-tečo kopreno zvočnih stihov, pa boš spoznal, da so tudi tu sledovi mučnega boja za razelešenje čeprav je ta boj že silno razsežen in gre tu že skoro za vsak odtenek, za sleherno osenjenje.
Verzi, kakor:
Naenkrat sem se ostro zbal, da bi ne videl te, kdo izmed bratov, o sestra.
In že me je skelel moj greh.
ali:
ali:
ali:
Ihteč sem ob Tebi za svoje bleste-nje se zbala, —
........... j.
O, ti ne veš. kako boli — dragemu zakrivati oči, da te no vidi...
kot da v meni je ves rod grešil ko me nosi čez nočn? slap telesa mojega kri... Toda   nad   vsakim  takim črnim brezdnom pa se sloči angeljska mavrica, ki so io soletle zvočne slutnje dveh rešitve željnih.
Njo je našel »pod daljno kupolo neba« zatopi'eno v molitvi in odpravila sta se v daljine, ne da bi — samoljub-neža, morda — hotela ubežati trpljenju, saj ju je že osvetilo spoznanje, da: »je Se draga bridkost nad btfdkostjo krvU in poiskal je njen glas, »ki osvetljuje brezdna rož ln duš...« (»Med oblaki sta se najini roki iskali, druga drugi rože dajali...); zavedla sta se, da »bolečina, ki žge nas v dušah, je Njegova roka bleda« in sta doživela nujnost te bo*i'e poti v dveh, kajti »govorila sva o duši in o Bogu« in »Bog
na naiinih rokafi
je svojo luč iskal,..* i
Premočrtnost teh doživetij se kal odločno izražava tudi v jeziku. Opozarjam .camo na tvorbe kot: »Bolest je svetal mesec vrh noči...«. »Odorl sem okno, da me ie rdeče obsenčil večer...«, »kot dvoje žalostnih dlani me išče rožmarinov vonj«, »mesečina, kot da si belo mi pismo poslala,« itd, itd. \
Oblikovana zgoščenost posameznih stihov je tako popolna, da je že važna — rekel bi — vsaka vejica, vsak pomišljaj.
Vem, da sem napisal tu komaj desetino tega, o čemer sem se namenil govoriti, toda tudi to naj zadošča kot opozorilo za vse tiste, ki se nagibljejo nad brezdnom skrivnostnega dvoboja človeške duše, nad sabo pa vendar slutijo mavrične mostove, ki pojo, pojo, pojo, čeprav še v sinjih višavah...
— Razstava umetniškega kluba »V<
na Bledu. V sredo zvečer je bila otvorjena j I. slovenska umetniška razstava na Bledu v prisotnosti izbranega občinstva. Razstava je nameščena v gornjih prostorih Kazine, kjer je bila igralnica, ter ima dva oddelka, enega za graliko, enega za slike. V celem je razstavljenih okoli 120 del. Vtis razstave v celoti kakor tudi glede posamnih del je najboljSi. O priliki ovtoritve je bila prirejena umetniška soareja pri kateri so nastopili ljubljenci naSeoa občinstva, operni pevci: gdč. Sfiligojeva, g. Šimenc in g. Križa] iz Zagreba. Občinstvo kar nI hotelo prenehati s ploskanjem po vsaki točki programa. Veselimo se složnega dela naših slikarjev in opernih pevcev. Da mora tako delo roditi uspeh, je jasno. Zato pa tudi ni čudno, da nikdo na Bledu noče zgubiti prilike, da si ogleda lepo razstavo kluba Vesna! Razstava je tudi za Ljubljančane zanimiva, ker so skoraj vsa dela prvič razstavljena. Razstavljalcem pa želimo mnogo kupcev.
— »Ženski svet«. V tem tednu ste bm cen], naročnicam razposlani 7. In 8. Številka »Ženskega sveta«. Ker ie več Izvodov 7. Številke dospelo šele pred par dnevi, ni bilo mogoče listi razposlati vsem pravočasno. Uprava prosi cenj. naročnice, da 11 oproste to zamudo. Vsebina 7. številke ie sledeča: dr. Iv. Lah: Oabr'jan in šcmtriija. Kuprin- Hočevarjeva: Olesja, Vera Albrech-tova: Pesem časa. Mar. Kmetova: Ženski svet. Štebi Al.: O Internacionalnem kongresu za žensko volilno pravico. A. Lebar-jeva: Slaboten otrok — materinsko posebna skrb. Dav. Deželova: Lepi dom — ljubi dom. Izvestla: NaSim dobrotnikom! — Po Ženskem svetu. — Ročno delo. — Kuhinja.
— Higijena. — Književnost in umetnost. — Razgovori. — L'stnlca uprave. Modna priloga prinaša 3 bluze, 1 žensko obleki ln eno dečjo. — Vsebina 8. Številke: Srečko Kosovel: Obrazi ln du5e VI. Lepa Vida. ("Slika Devtnsketra grada. (Dr. Tv. Lih: Oa-brljan ln šerablla. Kuprin - Hočevarjeva: Olesja. Poldi Leskove: Dekli***. (Pesem) Ad. Milčfnovič: Slutnje. Jos. Ribičič: Troje putk. Dav. Deželova: Lepi dom — flnbl dom. S.: Ne žensko — molko vprašanje! Izvest ja: Društven? poroCila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Higijena.
— Kuhinja. Književnost m umetnost. — Listnica uprave. — V prflocl več ročnih del z narodnimi motivi in štirje različni vzorci križnega vezenja. Naročnina za »Ženski svet« znaša letno Din 48.—. polletno Din 24.—, četrtletno Din 1?.—, Upravo T7sta za Jugoslavijo ima Mila Prunkova, Karlovska cesta 20 .T.
— »Dalmacija«. Nakladom Splitske sekcije Udruženja jugoslovanskih Inflntira 1 arhitekta izdana Je spomen-knjlga »Dalmacija«. Knilga je posvečena kongresu po-memitog Udruženja, koji se Imao održati nedavno u Splitu a kolj je odgodjen za septembar ovo godine. Sadrž! u 374 str. birano gradivo Iz svih područja kulfnre 1 privrede te u punom svijetlu predstavila Dalmaciju, o VojoJ Jo n svim napisima riječ. Požrtvovnim nastojanjem Splitske sekcije objelodanjena Je ova vrlo potrebna knjlea, baš u ovo doba. kada se Interes za našo Primorje sve više razvija. S težnjom da poTJularlzuju Dalmaclhi, IznifevSI nieno prirodno bogatstvo I njene potrebe, inžl-nllr! Dalmacije poduzeli su ovo Izdanje n cnju, da najprije svojim kolegama lz cijele države a zatim široj našol 1 Inostrano! Javnosti pruže knjigu, koja če poslužiti u punom smislu riječi kao dobar Informativni priručnik. Tehnički dotjerana, na finom papiru, sa preko 30 tablica 1 slika zapada Din PO. Dobiva se kod Sekciie Udruženia inženjera 1 arhitekta u Ljubljani. Topio preponi čamo ovu korisnu 1 dobru knjigu o Dalmaciji.
Meštrovičeva razstava je jutri« ▼ nedeljo« zadnji dan odprta!
Glasbeni vestnik.
— Slovenski skladatelj   Anton Foor-
ster le Izročil uprav! Narodnega gledališča v Ljubljani orkestralno partituro svoje opere v petih dejanjih »Dom ra rod« Libreto sta po Clmpermanov! prestavi francoske Igre »Materin blagoslov« spisala dr. Fra i Goestl In dr. Fran Mohorlč.
— Koncert pevsfcega zbora »Glasbena Matic** ob priliki kongreta UJU. Pevekl zbor »Glasbene Matice« je ne prošnjo pri« pravi j«Ine g« odbora sa kongres UJU tako j
in rade volje priredil udeležnikom kongre* ta koncert, kl jim gotovo ostane v najpri* | jetnejSem spominu. Unionska dvorana ni mogta sprejeti vseh, ki so leteli poslušati koncert. Vstop so v prvi vrati Imeli le t\l* nanj! gostje In program koncerta jo vtlcd tega obsegal Izključno Ie slovenske umetno ln narodne pesmi. V koncertni dvorani jo bflo mnogo veselega raspoloženja, mnogo Iskrenega odobravanja navzlic skoro ne» znosni vročini m velikemu navalu. »Glas« bena Matica« je s hvalevredno oVraJSsvo pavg program živahno absolvlrala. Sfll nev* škrga zbora se je nekoliko poznalo, da se nahaja ie mnogo njegovih članov na pO* čitnlcah. vendar pa ie v splolnostf stil na •vol! pribor jen! ohičaln! v!š!nl. poln tem« peramenta, na i čistejše intonactf" In glohoko oM'itenega resničnega izrare. Molster Ho* hsd je z mladenišlco čilostjo svojo nalogo« kakor vedno izvrŠfl ksj naidostojnefše In je on, kakor tudi soliatinja g. Bohlnčeva ter i pevski zbor bil deležen najprisrčnejlih ova« I dj oavaogh poslušalcev, 4 1
Naše učiteijstvo in klerikalci.
Težko nam gredo te vrstice izpod peresa in vendar so umestne in potrebne. Težko zato, ker moramo pribiti sramoten pojav v skupnem življenju našega trolmenega naroda, umestne in potrebna pa zato, da se bodo tudi naši potomci lahko spominjali mračne dobe plemenske mržnje in političnega kori-stolovstva, ki je v naši javnosti že davno prekoračilo meje dostojnosti. Drugi veliki kongres tičiteljstva Jugoslavije je pravkar dovršil svoje važno kulturno in nacijonalno delo. Iz vseh krajev svobodne domovine so se zbrali pionirji našega osnovno-šolskega vzgojstva, da določijo smernice bodočega prosvetnega delovanja in urede v mejah možnosti m realnih gospodarskih razmer svoje stanovsko zadeve. Kongres UJU v Ljubljani je bil poleg plodonosnoga in za bodočnost države vsekakor zelo važnega prosvetnega napredka tudi najlepši dokaz, da se narodno učiteijstvo dobro zaveda svoje odgovornosti pred zgodovino in potomci. Ne glede na težke gmotne razmere z en» strani In naporno delo z druge, gre naše požrtvovalno narodno učiteijstvo smelo in odločno svojo pot, ki vodi k popolnemu kulturnemu in plemenskemu ujedinjenju jugoslovenskega Življa, h končnemu uresničenju idealov naših vel'kih nacijonamih apostolov. Tako v zahtevi glede višje moderne pedagoške naobrazbe kakor tudi v prizadevanju, da si zboljJa svoj gmotni položaj, so simpatije vse zmerne, politično pozitivno usmerjeno javnosti brez dvoma na strani učiteljstva. kar je najbolje razvidno lz zanimanja, kf je vladalo med občinstvom za učiteljski kongres. Izjemo v tem oziru tvorijo samo kl^ikalci. Tem političnim kameleonom je dobrodošla vsaka priložnost, samo da lahko argumentirajo svoje neskončno mržnjo napram srbskemu delu našega naroda, ali bolje rečeno, napram svobodni nacljo-nalni državni skupnosti.
Dočlm so vsi drugi listi posvečali učiteljskemu kongresu največjo pozornost, dočim je Ljubljana poslala svoje najboljše predstavitelje. da pozdravijo zbrane nositelje kulturnega in nacionalnega napredka, je glasilo SLS »Slovenec« dosledno bagateliziralo ln bojkotiralo to važno prireditev. Nobene notice, nobenega poročila, nobene besede o kongresu ne glede na to, da je zborovalo v Ljubljani okrog 4 tisoč prosvetnih delavcev, ki so zastopali organizacijo z 10.208 člani in da je bil navzoč tudi deiegat bratske češkoslovaške učiteljske organizacije, ki šteje nad 30 tisoč učiteljev. Toda ker so nam dobro znani razlogi, bi mu končno Še ne zamerili, da se nI tik po kongresu prav po klerikalni metodi zaletel v učiteijstvo. V svoji edini notici piše »Slovenec« doslovno to-!e: UJU aH Udruženje jugoslovanskega učiteljstva je imelo te dni svoj kongres v Ljubltani, ki je rwt Se! mimo javnosti skoro neopaženo. IT.IU snfoh n! Jugoslovanska učiteljska oraranfzacBa, ampak sestoji Iz srbskih učiteljev ter slovenskih režimskih pAdrepnlkov, dočim hrvatsko narodno učiteijstvo to udruženje popolnoma bojkotira. — Trn rarodno prosveto kongresi tega udruženja nimajo nobenega nomena, ker so zgolj manlf?sta-effa režimske velesrbslce ?n zastarele anfnVferflralne Ideje.« To sijajno Izpričevalo svoje moralne propalostl pa je kronalo klerikalno glasilo s tem, da Imenuie zastopnika 30tisočne češkoslovaške učiteljske organizacije »neki Obst«. O tem »nekem« Obstn bi samo omenili, da je visoko naobražen češki učitelj, ki dobro pozna evropske razmere sploh In da klerikalci uprav kar se tiče modernega svetovnega nazora in globokega razumevanja socialnih problemov niso vredni, da bi mu odvezali jermena na čevljiv.
Tako je torej klerikalni tisk pozdravil učiteljski kongres. Radovedni smo, kako bo naše slovensko učiteijstvo zadovoljno s priimkom »režimski podrepnikl«. Morda se dobi med njimi kdo, ki pojasni klerikalcem razliko med podrepnikom ln zavednim, moralno visoko stoječim državljanom, ki loči pozitivno kulturno delo od politične zagrizenosti in farizejske ventilacije, s katero skušajo Izvestnl gospodje oteti svo potapljajoči čolnlč. Trditev, da je bila slovenska javnost napram kongresu Indiferentna In da slednji za narodno prosveto nima nobenega pomena, je seveda perverzna klerikalna fraza, ki jI lahko verjamejo samo kulukcl na ljubljanskem polju. Nečuvena laž je tudi trditev, da hrvatsko učiteijstvo bojkotira UJU. kajti na kongresu je bilo 1119 hrvatskih učiteljev. Resolucije, sprejete na kongresu, da je naše učiteijstvo v mejah realnega življenja napravilo velik korak naprej. Seveda, ker nI ta organizacija v klerikalnih rokah In ker ne trobi v n'lhov separatističen rog. je samo po sebi umljlvo, da je 10 tisoč marllhrlh d*!*ve*jv na nnliu narodne prosvete v klerikalnih očeh manj vredno. VaVor klhtse. ki vozi pesek na znameniti »Stadion«. In zastopnik 30tisoč-ne čeSkoslovasTce organizacije, ki je prispel k nam, da stori prvi korak k ustanovitvi velike jugoslovensko-če-slovaJka učiteljska zajednice,  Je it
klerikalne veleume tudi le »neki« Obst. Vpričo dejstva, da na kongresu ni bilo nobenega govora o strankarskem partizanstvu, da so imeli zborovalci pred očmi samo blagor naroda in svobodne domovine ter svoje stanovske probleme, bi bili klerikalci lahko vsaj toliko korektni, da bi ne lezli s svojim evangelijem t .'a, kamor ne spada>o. Toda vidi se, da niti najnavadnejšega takta ne poznajo več.
Sokolsivo.
JUBILEJ SOKOLSKEGA DRUŠTVA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO.
(12. avgusta.)
15 leti
Prihajali so in odhajali: popotniki, ki so samo postali pri nr.s in še danes romajo z nsodo vred, ki jfm je to namenila, od diuilva do društva, da en sam trenntek ne bi Izostali Izven velikega kroga sokolskih delavcev; drugi Šibki niso prenesli težkega bremena discipline, niti nfso zmogl lastnega samoljublja — ki je na »upornega ovira p-emeniti ^požrtvovalnosti — in strfe mrtvih pogledov rb strani, pa Jfm rajajoča mladfr", vsa prepojena z veseljem vzgoje, ki jo jI dnje SokoNtvo, ne očivi več s»T>omiro" na dneve, polne zanosa in stremljenj. In so tretji, tihi v besedah, odločni v ^elu, stehr! netpremagHivi. Niim smo dolžni hvale, da stoji društvo trdneje kakor kdajkoli. Deca je točna: va-ireljl so ji drugi starši, ljubljeni In spoštovani. Dekleta ln fantje se s pridnostjo, ki je dolgo nismo Imeli sreče videti, pesvečajo telovadbi in s tem kuje*.-* značaj*?, ki jih samo telovadnica nwe dati.
Dolffa doba Je za nami. Leto 1909. Je rojstno. Začc'ek nam ka?.e strjen razmah. 2lvl)en|B v društvu se z ravldno pestrostjo pre'Ivn v vrlikf tok soko'skesra vrvenja in o zletfh ali drugih slavnostjfc zajema odmev z vseh strani. Ljubljani jo vedno pri srcu bližnji brat, vselej znova posilil na klic svoje če+aše, da br"!re In dvfgnio krutemu T>reranian?n Izročeno druStvo. Pride vojna, oritotelj! so raznršenl, Imovina uničena. Upanje na skora'šnie svidenje je bilo stokrat grenko varano. Končno se uresniči. Praznih rok se shajajo prejšnji drušrvenlki, pa v kratkem času spet raz-prostre nad Št. V-doir Sokol svoja krila. Prične se novo delo, ob^j?ateno z izkušnjami življenja, obogateno tudi s trudom velikih neiprilik. Sijajna prva prireditev v Matianovem g?ui da društvu duševno in materfjelno podporo za nadaljn! razvoj. Trenutna nesoglasja, ki se semintja pojavljajo, niso v stanu, da preprečijo smotreno organizirano delovanje.
In dan 13. avgusta Je mejnik: pogled nazaj v preteklost — za bodočnosti Te?ko delo nam je odmerjeno: Usfvarjenjo lejrije nesebičnih 5nko1ov. .T*osta\'Itev strehe zanje. V tem cilju naj se strne ves št. Vid In lahko bo ponosen, ker kakor hitro Izroči pozabnosti vse neljubo, ln se zlije v neraz-dru^ljivo sokolsko družino, bo doseženo oboje. 5 tem pa bo preroieno rudi drugo, nam nasprotno ljudstvo. Prinesti moramo sosed sosedu mir božji, odkrite oči ln prijateljske roke, čednost medsebojne ljubezni In prave samozavesti. Okrogle Ljubljana IT. nas počasti z okrožnim izletom: sveže čete sokolskih borcev, ki bodo korakale 12. avgusta skozi St. Vid, bodo živa priča neprestanega borenja za lepo in dobro; zvok! fanfar bodo klicali na dan vse naše širne vrste priiateljev ln Jih bodo združile v prisrčni manifestaciji za Ideale In spomine veTIk?h ustanoviteljev Sokolstva.
Društvo St. Vid, Ti pa živi In se razrasti v mogočno drevo, da d<-k!o ptice -sokoli taborili v Tvojih vejnh ln bodo Tvo_ U bratje In sestre srečni v Tvojem objemu!
— Jmma fefovsdha hipneta tleta na Vrhniki. Vznorerl javne telovadbe ni 3hm* nem zletu Sokolske Žup^ tjnbllana na Vrh* niki dno 12. avgusta 1923. začetek ob pol 17. uH. fpo! 5. popoldne) I. Mo?Va fn Jen« sVa deca: Igre in raznoterosti. 2. člani: |u# bilelne proste vaie. 3. članice: lubflelne proste vaje, 4. orodne vaie, 5. moški nara« ščaj: proste vaje, 6. ženski naraščaj: proste vaie, 7. izbrane vrste Pfl orodju, R. Sokol Sislca. člani: vaje z bajonetom, 9. Sokol Ljubljana, Članice: vaje s snežnimi kepami, 10. Sokol Lfibliana, mo?f-i naraščal: telo« vadni skladbi br. dr. V. Mernika: a) »Na« prej V. M koračnica iz opere »Carmrn«, It. dani In članice: skupne proste vaje fju# bUeine). Začetek ob pol 17. (po! 5. popob dne).
— Ljubljansko okrožje II. je končalo s pripravami za I. okrožni zlet v St. Vidu dne 12. avmsta. Telovadne enote prl«po z opoldanskimi vlaki, ravnotako godba. Društva naj se točno drže navodil. Ob 13. so skušnje, potem slavnostni obhod, ob 16. telovadba. Posebne točke Sokola H. In domačega odseka. Zdravo!
— L okro?n! zlet ljubljanskega okrožja IT. v St. Vldn nad Ljubljano bode dne 12. avgusta 1923 na CIrmanovem in Ja-grovem vrtu. Nastop obvezen za društva ?okol TT., Kamnik, Vfšnia gora, Komenda, Skaručna. Št. Vid. ?kušn?e od 12. ure naprej, javna telovadba ob 4. pop. Godba Zveze jugoslovanskih železničarjev. Vse članstvo okroHa, dalle sosednja druStva Iz Oorenlske In Ljubljanske župe so nal-prlsrčnelše vabljena k proslavi 15-letnlce šentviškega Sokola.
— Dvom le knnc>n. Odločni ste se za St. Vid! VlaVI !z Lmbllane ob HM. (ta telovadce), rb 3. In 7„ nazaj pa ob H10. In Mil. url. Na CIrmanovem vrtu v prlletn! senci vse pre«Vrb!jeno ra razvedrflo bi ne-drago postrežbo. Godba Jugoslovanskih *e!ezufč-»riev nastopi z originalnim sporedom, gotovo v občo zndovMInost. Dobitki lepi. srečke skoro zastoni. In v večernem mraku, ko nastopi zaželjenl hlad, bo vračanje v LjubUnno v veselem razpoloženju za vsakega dobromlslečega človeka užitek. Na svidenje! ' —
— Okrožni Izlet v St Vid vzbuja veM-ko zanimanje in se že vse pripravlja na prijetno pot proti Šmarni gori. Saj pa pridni šentviški Sokoli tudi po vsej pravici zaslužijo, da jih na njihov praznik obiščete, Poživell boste s tem narodno zavest in posvedočlli priznanje težkemu trudu ln ostrim bojem, ki jih vojujejo naša udruženja na deželi Prav potiho naj še razode-nemo, da je zbran bogat srečolov, pri katerem gotovo nihče ne zgreši lepega darila. Srečke samo po 2 K. Cere za jedi in pijače običajne In nič zvišane. Vstopnina za vse nizka. Priložnost kopanja, vlakovne zveze nadvse ugodne, torej nikakršnega Izgovora, da ostanete donia. Na svidenje tedajlc
— Otvorltav Sokolskega doma v Stra-žlšču pri Kranju. V naši divnl Gorenjski se je v nedeljo 5. tm. otvorila na llavnostea način nova sokolska stavba — Sok' r i dc.n v Stražišču pri Kranju. Oficijelna otvoritev, ki je bila zelo veličastna, se je vršila s pozdravnim govorom brata dr. Scmrova. Za njim so govorili Še delegat ministrstva financ dr. Karel Šavnik. v Imenu S. K. S. kmet Ažman, dalje brat I.en Matajc In v imenu JSS. brat Vilko Turk. Po končanih formelnlh govorih je g^ dravske  divizije  zaigrala  državno hT~'
S tem Je bil dopoldanski program dnevnega reda Izčrpan. Popoldne .ce je vrSna na lepo urejenem In slavnostno okrašenem telovad'šču 'nvna telovadba, z nastop tm naraščaja. Nastopilo je 120 m< ške dece, 120 ženske dece, 63 članov ln 72 članic. Vse proste vaje, kakor tudi vaje na orodju, ki so bile Izvajane z vso eksaktaoatfo ln preciznostjo ter v vzornem redu, so ?e-le burno odobravanje s strani mnogoite-vllncga na tclovidbl se nahajaf^Česrn občinstva. Odlikoval se je rr! prostih In ! pl.sklh vajah zlasti nar??5nj. Javni Ra! je vodil društveni naJelnik brst Prlflea Benedfk. Po končani telovadbi se Je vi-': animiram Dndska veselica, ki je pspela v vseh ozlrlh povoljno. StražiSki Sokol je z otvoritvijo novega doma In s svojim Javnim rastopom pokaral triumf svojega dela, ki ga niso mogli zasenčiti vs! njegov! številni nasprotniki. Otvoritev nove sokolske trdnjave, ki je zrasla. Vzporedno -kolsl.'m domom v Logatcu, je 'asen dokaz za velik napredek sokolske misli ln r.i" 9 Sokolstva na Oorerlskem.
— Sokolsko dmStro v Slškl razv'-e dne 16. sept. naraščaiski prapor rdn
z Javno telovadbo in zabavo, Draitva prosimo, da se ozirajo ra ta dan. — Odbor.
— Zlet žune LJubljana na Vrhniko. *o nedeljo, je obvezen za vsa župna društva. Odhod lz Domžal zjutraj 6.04, lz iz Ljubljane 7.45. Zvečer peHo z Vrhnike rednJ vlak ob 8.40, posebni ob 11.30.
— Sokol Rrdo priredi dne 15. tm. v Lukovici pr! Domžalah Javno telovadbo, združeno z vrtno veselico.
Tiirlstika in snort.
20 letnica Haška.
V nedeljo, 12. t. m., proslavi HaŠk (Hrvatski akademski sportski klub) na oficielen način 20letnico svojega obstanka. Ob priliki njegove 201etnice omenjamo, da je Hašk prvi klub v Jugoslaviji, kateremu pripada naiveČ zaslug za razvoj jug. sporta. Zlasti velja to glede lahke atletike. Od vseh jugoslov. lahko-at-letskih rekordov jih ima Hašk 17, in sicer na 100 m Rud. Matz 11 sek., na 200 Matz 22.6 sek., 400 m Branko Kouč 54.2 sek., 800 m Schneller 2.04 min.. 1500 metr. Schneller 4.24 min., 110 m z zaprekami Jakopič 19 sek., štafeta 200 -¥ 400 -I- 800 v 4 : 21.2, štafeta 100 + 200 + 300 + 400 v 2 : 12 min., štafeta 4 X 100 v 47 sek. hoja 3000 m Dobrin v 15 : 45.12 min., hMa 2000 ni Dobrin, skok B palico Kovačič 3.05 m, troskok Jakopič 12.72 m, metanje kopja Oašpar 50.23 m, kladivo Oašpar 32.445, krogla z obema rokama Szentgvergv 63.14 m.
Poleg tega je Haškova lahkoathtič-na sekcija zastopala Jugoslavijo v Pragi leta 1922 in priborila Jugoslaviji drugo mesto.
Nogometna sekcija Haška, ki je bila ustanovljena kot prva leta 1903, ima za seboj celo vrsto odličnih zmag nad domačimi in uglednimi inozemskimi klubi.
NVznamenlteiŠa je zmaga Haška nad angleškim klubom »Northern Uni-versity« z 1 : 0, ki je zmagal na Dunaju in v Budimpešti ter bil premagan v Zagrebu. Dva Haškina igralca, back Zupančič in na5 krilec Tavčar (Ljubljana), sta igrala v moštvu jug. nog. reprezentance leta 1920 v Anversu. Hašk je odnesel prvenstvo v Z. N. P. leta 1921, 1922. Letos Ima prvenstvo Oradianski.
To bi bil kratek pregled Hnškovega delovanja. Poleg nogometa in lahke atletike ima Hašk še pet sekcij, in sicer: plavanje, hazena, lawn-tenis, hockev. zimski šport in v osnovanju je motoci-klistična sekcb'a. Ob priliki svojega jubileja priredi Hašk tekme za neoficijelno prvenstvo Jugoslavije, pri katerem tekmujejo vsi prvaki podsavezov po tako-zvanem cup-sistemu. Tekmovanje bo zaključeno 23. avgusta. Povodom svoje proslave je Hašk Izdal tudi 208 strani obsegajočo spominsko knjigo, v kateri se opisuje zgodovina ln razvoj kluba od svojega postanka do danes. Knjiga je Ilustrirana in stane 30 Din.
*   * ★
— HlrlJa nastopi Jutri prot! Halduku v Zarrebu v sledeč! postavi: Mlklavčlč-Helt-ram, Dollnar—Tavčar, Lado. Deržaj— Pe-valek. Vldmtjer, Oman, Učak, Zupančič 1.
— Plavalna tekma na Ljubila nlci. Pri skokih, ki se vrše ob priliki plavalne tekme 15. tm. na Ljubljanici, skačejo dečki In dame t 130 m visoke deske, Junior JI ta
štev. 183
»S L O V t N s K i   NA R U l>«  One 12 avgusta 1923.
Stran 5
— IZfrt/s rezerva : S. JC. Trbovlje. V nedeljo ob 18. uri se vrši na Igrišču Ilirije tekma med obema imenovanima kluboma. S K. Trbovlje je mlado, simpatično mo* štvo, ki igra dober nogomet ter bo za re* rervo Ilirije precej trd oreh.
— Slovensko planinsko drvltvo Javlja, da je pot na Greben (2224 m) deloma na novo narejena, deloma popravljena. Opas* nejše točke so zavarovane z žično vrvjo in z železnimi klini. Markacija je izpopolnjena in obnovljena. Najlepše Izhodišče iz Cojzove koče na Kokrskem sedlu je sedaj preko Grebena in Krvavca v Kamnik. — Greben slovi po lepem razgledu. — Žrelo nad Češko kočo je tudi popravljeno in očU ščeno ter je sedaj zopet vsakomu prehod« no. — Češka koča na Ravneh slovi po sli* koviti leni, lični opremi ter dobri postrežbi.
— Klub kolesarjev In motoclklistov »Ilirija« v Ljubljani sklicuje za danes, soboto dne 11. t. m. zvečer ob 8. url na vrtu restavracije »Novi Svet« obvezni sestanek vseh članov kluba. Radi Jubilejne medklub-ske dirke, katera se vrši v sredo dne 15. t.m., Je udeležba vseh članov nujno potrebna
Društvene vesli.
— Cerknlca*LjubIjanaI Bratje, sestre, gospodje lovci pozor! Zjutraj ob 5.30 gre« mo z vlakom ao Rakeka, od tu dalje pe5 na cerkniško jezero, ki ga danes ni. Pol« drugo uro hoda. Tam bodemo lovili ribe, rake, žabe, race, čaplje, štorklje itd., vse kar z roko! Popoldan se oglasimo pri So* kolu v Cerknici. Prožeti lepih jezerskih in sokolskih prizorov se vračamo v mreku domu. Na svidenje zjutraj na Južnem ko«
lodvoru. — Zdravo I
— Prostovoljno gasilno drultvo V Be* 'ftertfah na Gorenjskem priredi v nedeljo dne 12. t m. v restavraciji g. Avseneka veselico s srečkanjem, godbo, plesom itd. v prid gasilnim potrebščinam. Začetek ob 15. uri.
— Ustanovni občni zbor strokovne zadruge  koncesiionlranlh elektrotehnikov v LJubljani.   Udeležilo se ga je 18 konces. elektrotehnikov Iz cele Slovenije. Zvezo obrtnih zadrug Je zastopal njen načelnik g. Franchetti.   Otvoril je   zborovanje obrtni referent dr. Letnar,   na kar  sta poročala načelnik   pripravljalnega   odbora Mlhelčlč In tajnik Bogataj o postanku In delovanju pripravljalnega  odbora.   Na  predlog Ing. Turnška so bili izvoljeni sledeči gospodje: za načelnika zadruge Ivan Mihelčič, za njegovega namestnika Ivan Bogataj. V odbor so   izvoljen) na predlog g. F. Saksa nastopni gospodje: Rud. StebI, Leopold Jane-žfč in   Tomo  Vojnovič v Ljubljani, Josip Gabrovšek v Kranju, Franc Saks v Mariboru, za namestnike: Jakob Pajk v Celju, J. Rejnik v Mariboru  ln  Ivan   Hebeln v Ljubljani, za »preglednika sta Izvoljena ing. Turnšek in Leopold Tratnik.   Načelnik je prečltal proračun za leto 1923. ki je bil soglasno sprejet. Za delegata k deželni zvezi obrtnih zadrug je Izvoljen načelnik Mi-helčič, za njegovega namestnika Bogataj. Na predlog g. Franchettija se Izvoli za Iz-prsševalno komisijo predsednik In dva prl-sednika in sicer 1 prisednik Iz srede pomočniškega zbora. Izvoljeni so predsednikom ing. Turnšek, namestnikom Saks. Za prisednfke za dobo treh let: Vojnovlč, Ste-bi, Mlhelčlč In Arhar.   Taksa za vajence fprJ preizkušnji   se   določi na 50 dinarjev, sprejemnlna na 20 dinarjev. Občni zbor je sklenil,   da je posel članov preizkuševalne komisije časten. Pri slučajnostih sta pov-darjala Fajdiga in ing. Turnšek važnost zo-petne   ustanovitve   obrtnih nadaljevalnih šol za vajence in nadaljevalnih tečajev za pomočnike ter se Je načelstvu naročilo, da Ima »posvetiti dosegi tega cilja vso svojo moč. Obrtni referent dr. Letnar pojasni zastoj obrtnonadnljevpJnih šol In sicer vsled pomanjkanja denarja ln podpor.   Vnela se je   živahna   debata.   Vsi koncesljoniranl elektrotehniki v Sloveniji so glasom odloka ministrstva trgovine In Industrije z dne 13. julija 1923. št. 2918 primorani pristopiti k zadrugi kot člani ter vpisati svoje pomočnike  ln  vajence v zadružni register. Članarina za leto 1923. znaša dinarjev 50, pristopnina »pa 200 Din. Uradne ure so vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 10. do 12. dopoldne pri načelniku zadruge g. Mihel-Čiču, Lepi pot št. 12 (na Mlrju).
— Na praznik 15. t. m. priredi pevsko Sruštvo »Zarja« iz Tacna veliko vrtno veselico s petjem ln plesom na senčnatem vrtu gostilne Cirman v Št Vidu nad LJubljano. Koncertne in plesne točke svira polnoštc-vilna godba Železničarjev. Vsa sorodna narodna društva kakor tudi ljubitelji petja, se vljudno vabijo na to prireditev. Začetek veselice ob 16.
— Prost, gasilno društvo v Zg. Šiški priredi dne 12. avgusta ob priliki žegna-nja veliko vrtno veselico na senčnatem vrtu g. Fr. Zajca z bogatim vsporedom. Prijatelji zabave se vljudno vabijo. Odbor.
—Obrtni shod v LJubljani. O pTllikl velikega sejma se bo vtšII v LJubljani dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani »kazine« obrtniški shod. Shod, ki ga sklicuje »Deželna zveza obrtnih zadrug« bo obravnaval stanovska vse obrtništvo zadevajoča vprašanja, tako vprašanje o Izenačenju davkov, vprašanje preosnove zakona o zavarovanju delavcev, o prisilnem zavarovanju obrtnikov in njih rodbinskih članov zoper bolezen in za starost In vprašanje o uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje. Podrobnosti o tem shodu, ki bo splošen shod vsega slovenskega obrtništva, bomo poročali.
Dnevne -vest:
Poizvedbe.
— Izgubilo se le včeraj v vlaku Iz škofje Loke do LJubljane 150 dolarjev (3 bankovce a 50 dolarjev). Poštenega najditelja se prosi, da jih odda proti dobri nagradi v pravi Slov. Naroda.
— Pslca, lepa, Doberman, zgubljena v Rogaški Slatini, se nahaja v ŠoU Sv. Florjanu p. Rogatec. Tam jo dobi lastnik.
— Zgubila se le srebrna ura z duble zlato zapestnico od lekarne Plccoll pa do palače Kreditne banke čez cesto. Pošten najditelj naj jo odda g uo/avj R Naroda«
V Ljubljani, dne INTERVENCIJA — KORUPCIJA . . .
2e večkrat smo poudarjali, da se je v naši državi razraslo in razpaslo veliko plevela, mnogo ljuljke in preveč nečednega mahovja. Res je sicer, da v našem severnem ozemlju ta pošastna stvar ne poganja tako čvrsto kakor v južnejšem delu naše države.  Mi »prečani« smo po vsej resnici v marsičem bolj — severni ali sevćrni. Zategadelj naj nam nihče tam preko ne zameri, če se tudi ne moremo in tudi nikdar, nikjer in nikakor nočemo navzeti južnih navad ali razvad.   In teh je toliko, da jih bo treba pričeti — pobijati s kolom. Če se bodo dale tudi pobiti, prej ali slej, je seveda — »mednarodno« vprašanje. Pa Pa danes naj pribijemo le neko »luštno pravljico«. Prišel nam jo je povedat nek star naš znanec ves ogorčen in ves iz sebe. Začel je s tem, da je šlo za neki »koncesijon«! Lepa beseda in — vrednosti V smislu sprejetega pouka se je tedaj moral osebno z raznimi dobrimi nasveti in nauki napotiti na neposredno intervencijo v Beograd, da za svoje lepo, zdravo, že povsem pripravljeno podjetje dobi potrebno dovoljenje. Zglasil se je neustrašeno na pristojnem m e-s t u, razložil in izročil lepo svojo pismeno prošnjo v povsem utemeljeno rešitev. Zelo pa se je mož začudil, ko se mu je na licu mesta reklo, da se mora obrniti poprej na neke druge   faktorje, ki naj bi zanj »intervenirali«, ker bi sicer rešitev ostala zelo dvomljiva. Povedalo se mu je ondi, kje in kdaj naj počaka na dotične intervenijente etc.   Na5 slovenski »oratar« si je vse to dobro zapomnil. In drugi dan je res ob naznanjeni url na določenem mestu, menda v kavarni, Čakal »tačno« na neznane mu faktorje. Kar se mu predstavi »ta in ta« ln mu z mrkim očesom in gladkim jezikom naznani, da je njegov »koncesijon« že rešen in dovoljeni Pokaže mu pri teh besedah neki zviti »pergamente in ga veselo zavihti po zraku. Toda — zadeva ni bila enostavna, dostavi neznanec. Ovire velikanske, zadržki naravnost nepremostljivi! Malodane je padlo vse v vodo Savo ali kam! In šele v zadnjem hipu se je sploh posrečilo to trudapolno »intervenisanjet! Zato pa je treba plačati .....Din.! — Naš pohlevni Slovenec in pošteni »Kranjac« se je kar opotekcl, ko je čul ta glas s številkami, Češ da o kakem takem plačilu doma Še nikdar ni slišal.   Upiral se je in skoraj prosil, da je preveč »ničel« itd. Ker pa je bil neznanec trd, jeklen in neizprosen, se je ponižna duša slovenska — omehčala. In ker so mu pred odhodom dobri in izkušeni prijatelji doma svetovali, naj se za pot v južne naše kraje »za svaki slučaj« oboroži tudi  z  — denarjem, je končno privlekel iz skritega žepa — vse ničle, jih lepo Izročil neznanemu inter-venijentu, ki seveda zaprošenega dovoljenja ni prej »spustil«, dokler ni prijel z rokami za bakšiš in sprejel zahtevane vsote do zadnje pike in — ničle. Ali ni bilo to intervencija vseh intervencij? Debelo je končala. Ali naš možakar je prišel do svojega cilja, do svojega »kon-cesijona«. Bolela sta me srce in žep, ker tega nisem bil vajen do sedaj pri nas doma. Tako je zaključil naš dobri znanec svoje poročilo. In zato storite vse, prav vse, da se take beogradske pijavke takoj pohodijo in zatro! Take posameznosti mečejo najslabšo luč na ves Beograd, dasi take iluminacije vendar Ie ne zasluži Kdo je te pijavke vzgojil in kdaj po vojni so se pojavile, je nerazumljivo. Glavno pa je, da  zginejo   čimprej v Beogradu ln — povsod. Seveda za Av-gijev hlev je bilo treba Herakleja. Mi pa, ki smo in ostanemo vkljub beogradski še nepotreblieni črni »zaradi« pravi Jugosloveni s čistim telesom in čisto dušo, končamo to resnično zgodbico s poštenim klicem: Proč z vsemi takimi intervencijami! Proč — s to že teatralno — korupcijo!
— Kralia na lovu. Kakor nam poročajo z Bleda, je Nj. Vel. kralj Aleksander I. na včerajšnjem lovu na divje koze na Krmi ustrelil 1 divjega kozla, ravnotako tudi romunski kralj Ferdinand. Lova sta se med ostalim lovskim spremstvom udeležila tudi kapetan Pogačnik ln g. Slavko Plemelj.
— Avdijenca. Naš poslanik' v Wa-shingtonu Tresić-Pavlčić Je bil včeraj sprejet v daljši avdijenci od Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Med drug m je poslanik poročal kralju o položaju naših rojakov v Ameriki
—Minister dr. Jankovič na Bledo.
Po poročilu iz Beograda, odpotuje danes namestnik ministrskega predsednika, minister dr. Velizar Jankovič na Bled, da poroča Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
— Poljski novinarji v Beogradu.
Poljski novinarji, ki so se udeležili ljubljanskega novinarskega kongresa, so 9. t. m. prispeli v Beograd. Poljski poslanik Okenski je v poslaništvu nj m na čast priredil gostijo, beogradska sekcija novinarskega udruženja pa jim je zvečer priredila v hotelu »Srbski kralj«
11. avgusta 1923.
— Pašič na oddihu. Namestnik mi-mstrskega predsednika, minister dr. Velizar Jankovič je prejel obvestilo, da je ministrski predsednik Nikola Pašić 9. t. m. prispel v francosko morsko kopališče Aix-le-Bain, kjer ostane mesec dni.
— Južna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja, da ne dajejo dosedanji rezultati preiskave nikakesa povoda k domnevanju, da je bil delni štrajk 3. tm. povzročen v politične svrhe, ker so se udeležili stavke pripadniki vseh političnih strank. Koincidenca s stavko na Madžarskem more biti tudi le slučajna, ker so štrajkali na Madžarskem v prvi vrsti strojevodje, med tem ko niso štrajkali naši strojevodje in so se tudi že prej izjavili, da se stavke ne udeleže. Sploh se pa ne more trditi, da je izbruhnil samo južno-železničarski štrajk, ker so ustavili delo mestoma tudi državni nameščenci in ker niso stavkujoči stavili nikakih posebnih zahtev na upravo južne železnice.
— Z ljubljanske univerze. Pogreba velikega slavista g. prof. Vatroslava Jarića se udeležita v imenu slušateljev ljubljanske univerze g. Dolfe Schauer, predsednik Centralnega tajništva jug. napredne omh dine lz Slovenije in g. Ivan Tomšič, kot zastopnik katoliškega akademskega dijaštva.
— 10-đinarske novčanice. Po odredbi finančnega ministrstva se novčanice po 10 dinarjev, ki so bile izdane 1. 1919 potegnejo iz prometa. Veljajo le še do 10. junija 1924.
— Imenovanja v vojski In mornarici. Za rezervne poročnike so Imenovani podporočniki Evgen Sila, Stanko Žirovnlk in Janko Kamenšek. Za rezervne podporočnike naredniki-dijaki Ljudevit Dekleva, Srečko Majer. Rudotf Ztipan, Vladimir štrekelj, Franc Kos In Anton Hadviger. Za rezervne pomorske kadete dovršeni navti-kl Roman Mance, Josip Jančak ln Josip Apoloni,
— Iz poštne službe. Za kontrolorja 1 razreda na tukajšnji poŠti je imenovan dosedanji kontrolor v Sarajevu Alojzij Del-kin. Iz LJubljane pa je premeščen v Sarajevo poštar 2. razreda Vekoslav Ravnihar. V Novi kapeli je Imenovan za poštarja II. razreda dosedanji kontraktualni peštar Ivan Posmuk. Premeščena je iz BjeTjine v Tržič poštna uradnica 7 razreda Marija Meden.
— Iz carinske službe. Imenovane! so pri carinskem uradu na Jesenicah Vladimir Mojaševič za carinika 3 razreda, na Rakeku za upravnika 1 razr. dosedanji uprav. 2 upravnika 1 razreda dosedanji upravnik 2 razreda Miodrag Stanič. V Mariboru za blagajnika dosedanji revizor Andrej Peter-nel, za revizorja 3 razreda Bogdan Cvitko-vić iz Bakra, za revizorja 4 razreda, Alojzij Clpa iz Murske Sobote ln Mlcdrag Jankovič, dosedaj v služb! istotam. Premeščeni so še v Maribor revizor 5 razreda Josip Petrič iz Celja, carinika 3 razreda Ilija Priča in Boško Grublč iz Karlovca, za carinike 4 razreda Vilim Jakovčic* iz Gornjega Cmureka ln Radoslav Kapetanovlč lz Bakra. Carinik 4 razreda poštnega car. urada v Mariboru Josip Mardešić je odpuščen iz državne službe.
— 25 letnico shižbovanfa v Mestni hranilnici ljubljanski je praznoval 9. avg. knjigovodja ln načelnik hipotečnega oddelka g. Fran Abufner zaslužen narodni delavec, odbornik Tiskovne zadruge, blagajnik Cercle-francais ter član in podpornik narodnih društev. Kljub svoji znani vestnosti In mnogobrojni vsestranski zanoslenostl v uradu praznuje čil in v polni moči svoj Jubilej. Vrlemu kolegu in izbornemu tovarišu želimo še mnogo plodonosnih let.
— Sokolska prireditev v Bohinja. Ko-likcra pomena so krepke sckolske postojanke v naših obmeinih krajih, nI treba ša posebej omenjat*. Mnogo je že storilo So-kolstvo, da zaščiti naše meje od vsakega vpliva tujega elementa, toda v primeri s potrebami In zahtevami časa je vse to še premalo. Za vsako krajevno organizacijo je seveda najvažnejši lastni sokolski dom kot torišče sckolske Ideje. V obmejnih krajih Imamo že nekaj takih torišč In sedaj se pripravlja tudi bohinjski Sokol zgraditi svoj dom. V ta namen priredi v nedeljo 12. tm. domačo veselico, čije čisti dobiček bo pripomogel, da se ta fella čimprej uresniči. Iz nacijonalnlh in občekulturnih ozirov opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki jo naitopleje priporočamo. Vsi zavedni Slovenci jutri v Bohinj!
— Pomenek na »Stadionu«. Kulukec, naslonjen na lopato, si briše potno čelo in ogleduje gospoda v črni suknii: »Slišite, gospod,, besede brez dejanj so mrtve In teorija brez prakse tudi ni dobra. Kaj. če bi podprli svole besede z lopato, da bi vam ne bilo treba s suknjo izpodrivati ugleda poletne vročine?« Gospod se smehlja ln mane bele roke: »Gospod, odpusti Jim, sal ne vedo, kaj delajo. Blagor jim. ki niso videli, pa verujejo. Ce te pohujša tvoja roka, odsekaj jo, če te pohujša oko, izderi ga In vrzi proč, kajti bolje je biti slepemu In videti v netopirju slavca, kakor pa Imeti oči ln zaslužiti večno trpljenje. Kdor pa bo godrnjal zoper svolega gospoda, ga bom vrgel tla. kjer bo Jok ln škripanje z zobmi«. Kulukec v naglici zasadi lopato v zemljo, ves prestra: šen: »Ne, ne, gospod, samo tega ne I Naj živi kuluk na tem in raisko veselje na onem svetu I Oblec'te. prosim, še mojo suknjo, da vas ne bo zeblo.c
— Posredovanje podraži blago, kar pa ni v Interesu trgovca In ne konsumenta Jugoslovenskl trgovci pa ravno v tem ozira veliko grešijo in se poslužujejo za svoje dobave drŽav ki prevzemajo samo natego
posredovalca, katerim običajno ostaja največji dobiček. Zato proč s komodnostjo. Dobro solidno blago se dobi samo v Čeho-slovaškl, kjer se kupi lahko direktno od tovarnarja. Osobito VI. Praski vzorčni ve-lesejem v dneh cd 2. do 9. septembra bo nudil vse, kar moramo mi uvažati in to po solidnih cenah ki so naiašč izredno nizko kalkulirane za Jugoslavijo.
— Brezplačni učni tečaH za umetno vezenje na Šivalnih strojih. Kakor se nam sporoča prične zopet svetovno znana rvrdka Singer šivalni stroji Bourne Co Newyork podružnica Ljubljana, Selenbur-gova ulica št. 3 prirejati za svoje odjemalce brezplačne učne tečaje za umetno vezenje, šivanje z različnimi aparati ter krpanje perila. Prvi taki tečaj vrši se od 16. tm. dalje v Kranju v ljudski šoli I. nad., po ljubljanskem veleseimnju pa v Ljubljani, kar bode še pravočasno objavljeno. Ker so bili taki tečaji pred vojno zelo (priljubljeni in koristni, kar se je posebno med in po vojni pokazalo, se cenjene dame in gospodične na to prireditev opozarjajo. Prijave za te tečaje sprejema ter točne informacije daje navedena podružnica v Ljubljani.
— Na tehniški srednji šoli v LJubljani bodo v šolskem letu 1923/24 otvorjenl sledeči oddelki: 1.) višja stavbna šola; ?.) višja strojna šola; 3.) stavbna rokodelska Šola; 4.) strojna delovodska šola; 5.) elektrotehnična deiovodska Šola; 6.) mizarska in strugarska mojstrska Šola; 7.) kiparska In rezbarska šola; 8.) ženska obrtna šola; 9.) javna risarska šola; 10.) javna modo-lirska šola in 11.) štukaterski tečaj. Vse podrobnosti glede vpisovanja, sprejemnih /pogojev Itd. so razvidne Iz razglasa v Uradnem listu št. 72. z dne 4. avgusta ti. in iz objave na razglasu! deski v vc^tibi-Iu zavoda. Se potrebna pojasnila daje na zahtevo tudi ravnateljstvo šole.
— Popravek. Podatki v naši včerajšnji notici »O prebivalstvu Slovenije* se nanašajo seveda na leto 1922 in ne na leto 1923., kakor je pomotoma natisnjeno.
— Mariborske vesti. — Veliko zborovanje beguncev. Ker se je za nameravano zborovanje rojakov   iz   anektiranega ozemlja (Primorje in Koroško) zavzelo tudi društvo »Jadran«, ki najbrže prevzame celo prireditev. Je pričakovati od vseh krajev, koder so raztreseni begunci,   velike    udeležbe v Mariboru. Sporazumno z upravo Industrij-sko-obrtne vzorčne izložbe se med drusim sporedom v korist cele akcije   priredi na razstavnih prostorih velika ljudska veselica. Tozadevno se bo na seli nalašč za to sklicani določil natančnejši spored. — Obupno Stanje Javnih nameščencev. Neumestne represalije radi zadnje stavke zlasti na Juž. železničarje, katere se še vedno poživlja na službo, čeravno so io vsi takoj ob določeni uri konca obustave dela nastopili, povzroča ravno nasprotno,   kar so povzročitelji re-presalij nameravali. Nastala je na celi črti skrajna nezadovoljnost,   združena   tudi s skrajnim obupom. Drugod vsaj skrbe za znižanje cen za najpotrebnejša živila, v Mariboru se za to nujno potrebo nič ne ukrene. Oddajale! stanovanj podražujejo stanarino, kakor bi ne bilo v Mariboru nobene oblasti in nobene zaščite najemnikov. Položaj postaja naravnost obupen. — Nesreče. Pri sestavi odra za pobeljenje samostana šolskih sester je padel lz visočine 6 m slikarski vajenec Alojzij Ribnik. Teško poškodoval se je na nogah in najbrže tudi v notranjih delih. Na pomoč mu je prihitel rešilni oddelek, katerega je vodil stotnik Ro-baus. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico. Ko je bogoslovec Ivan Kodrič iz Studenic pri Poljčanah šel skozi Gosposko ulico, mu Je padlo iz prvega nadstropja okno na levo ramo. Zadobil je rano. Prvo pomoč je dobil na rešilnem oddelku.   Vinko Lešnika, kleparja v kurilnici, je prijel stroj. Vsled pre-tresljaja na glavi se Je onesvestil. Desetletno šolarico Terezijo Štcpišnik v Ribnici na Pohorju so pripeljali v mariborsko bolnico vsled nevarnega   vnetja možganske mrene. Z mesom se Je zastrupil 33-letnl delavec v papirnici v Sladki gori Matija FerŠ. Rešilni oddelek iz Maribora ga je pripeljal v bolnico. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se v zadnjem času tudi v Mariboru pojavljajo vsled zavžitja slabega mesa slični slučaji. Ker nekateri brezvestneži mislijo, da so prilike večjih obiskov naibolj primerne za razpečavanje pokvarjenih živil. Je že v Interesu obiska razstave potrebno, da se še pravočasno temeljito preiščejo vsi lavni lokali, pa tudi mestna klavnica, posebej pa Se zasebne klavnice ozir. izdelovalnfce mesnih izdelkov, kler tudi izvoznlčarji koljejo živino. — Velika vročina. Barometer je to pot postavil vse pričakovanje na glavo. Namesto deževnega vrmena, ali vsaj hude nevihte, kakor Jo je bilo pričakovati v sredo, je nastopila nenavadna vročina pri popolnoma jasnem nebu. V petek je barometer v senci kazal nad 32 stopinj C.
— Celjske vesti. Koncertni večer umetniške trojice Šimenc, štriief ln Ferštnik, kateri bi se imel vršiti 14. tm. Je preložen na soboto 18. tm. — »Jugoslavenski Muzičar«, glasilo za zaštitu 1 Interese glasbenika, prične izhajati 15. avgusta kot mesečnik v Celju. List se bo tiskal v Zvezni tiskarni. — Nov m o-s 11 č so pričeli te dni graditi preko SuŠ-nlce nasproti javne bolnice. — Most bo lz betona. — Novo Špecerijsko trgovino je v samostanski nllcl v iprostorlh, kjer Je bila preje trgovina Gospodarske zadruge, otvorfl g. Alojzij PloJ. — Poceni so hoteli jesti me so. Pred Veliko nočjo so se splazili ponoči Ivan Vrečer ml. Franc Arčan m Franc Vrečer še v družbi drugih zlikovcev v shrambo posestnika Antona PlanlnŠeka v Spodnji HudinJI v celjski okolici ter ukradli 100 kg suhega mesa, 70 klobas, več slanine In en škaf suhih sliv. Nato so vdrli še k Mariji Stante ter odnesli tam 35 kg suhega mesa ln 10 klobas, šli so potem Se k Ani Kroflič. Tam so vzeli 60 kg mesa 24 klobas, da bi bili pač dobro preskrbljeni za velikonočne praznike. Pred okrožnim sodiščem so se morali te dni ra- I di omenjenih tatvin zagovarjati. Obsojena
vsak na IS mesecev težke ječe, Franc Vrečar pa je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Ana Vrečer je dobila 6 tednov in in mladoletna Neža Vrečer pa en teden zapora. — Organizacija krojač ev in krojaii; je imela občni zbor, na katerem se je sprejela resolucija o reorganizaciji centralne bolniške blagajne in namesto te zopetna vpostavitev okrajnih bolni-škiii blagajn.
— Kopalno veselja je letos v LJubljani zelo veliko. Saj so nastopili pravi pasji dnevi, ki ženejo človečka naravnost v vodo. Na vse strani hite LJublJančanJe hladit In kopit se, zlasti na Ljubljanic kjer io sedaj kar tri kopališča, ln kjer se Čez dan kar tre ljudstva, mladine in starine. In posebno novo cbčinsko kopališče dela vtis pravesa veselega mravlliŠča, dokaz, da je bilo prav nujno potrebno. Toda daleko le, posebn i v tej solnčni vročini. In zategadelj si < b-Činstvo v nemalem številu pomaga in rndi po levem bregu, od koder se da je preplavati in odpeljati na drugi brez v znanih krakovskih čolnih. Vsak hip drči Čez vodo kaka »vadja«, ozka, dolsa in strašno prenapolnjena stoječih in sedečih pasaži rje v, tako da nien reb jedva še mcli Iz v de. Ta prenapoljnjenost. boljše rečeno r. previd nost se mora takoj odpraviti, takoj, to sr pravi, predno se pripeti večja nesreča, ki po navadi izuči naše pameti. In denarni met, cere za to plovltbo se morajo »stabilizirati«- uradno ugotoviti. Z vsega srca sicer privoščimo tudi raznim, menda trem krakovskim Haronom najlepšo sezono. Vendaf hočemo red v prvem in drugem oziru. Glavna želja cele te Ljubljanice — oživljene ta rjenih kopajočih sc krdel pa le, da se 8ra-preje odpro njene z a tvornice »n sicer popolnoma, da se sedanja, že kar »osi'" voda odreče. To vodno-obnovitven.-> r panje Je potrebno vsak dan. če pa bi \ ovce
ln ne vemkdo še ugovarjale, pa vsaj vsak drugi ali tretji dan. Stavimo, da se p tem slehernemu kopalcu ko/el — bloi izi
— Uspešna racija ljubljansko polletje. Z ozlrom na številne vlome, ki se zadnje čase dogajajo v Ljubljani, je policija danes dopoldne napravila racijo po raznih gostilnah, kavarnah in hotelih. Do 11. ure je bilo aretiranih 10 sumljivih elementov obojega spola. Nadaljnl potek preiskave bo pokazal, da-11 so aretirani v zvezi s kakim vlomom v mestu.
— Novorojenček v Gradaščicl. Pri SVOlem jutranjem obhodu je danes Ejutraj varnostni stražnik Pavel Kaušček v Gra-daščicl, kakih 200 m od Kolezije v približno 10 cm visoki vodi opazil truplo novorojenčka. Poklicani policijski zdravnik dr. Av-ramovič je ugotovil, da je dete staro 2 do 4 dni In je moralo že približno 24 ur ležati v vodi. Policija je za brezsrčno materjo uvedla obširno preiskavo.
—i falziiikati 10-dlnarskih bankovcev, kot smo že poročali, so se v Ljubljani pojavili jako spretno ponarejeni 10 dinarski bankovd. Odkriti so bili v Narodni banki In sicer je bilo tekom včerajšnjesa dne za~ •pienjenlh zopet okoli 10 lalzlfikatov. Ponarejeni bankovci so takozvani stari »kovači« m se dosedaj v detajlnem" prometu Še niso pojavilL
— Pobegnila Jo Iz Maribora Ana Skra-but od svojega moža. S seboj je vzela svoja dva otroka. 12 letno hčerko Štefko ra 9 letnega sina Vladimirja. Možu je zapustila pismo, v katerem mu javlja, da jo ne bo več videl.
— Za Malgcjev spomenik v Gustanju. Dne 6. maja 1919 je padel poručnik Franc Malgaj, osvoboditelj Mežiške doline tik pred trgom Guštanj. Prihodnje leto (1924) bo poteklo pet let, ko jo nehalo biti to blarjo in nesebično srce junakovo. Hvaležni mežiški Slovenci mu hoččjo ob obletnici njegove smrti odkriti primerno spominsko ploščo na kraju, kjer sc je boril in izkrva* vel za njih svobodo. Naproša se javnost za nabiranje prispevkov, kateri naj sc po> poštni nakaznici pošiljajo na odbor za Mal* gajev spomenik v Gustanju.
— ZAHTEVAJTE po vseh hotelih, kavarnah' in restavracijah specijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjali, Grajska klet v Mariboru.
— Kavarna In restavracija pod Rofnl-kom ob Večni poti, vsako nedeljo vrtni koncert. Začetek ob 3. pop. Vstopnina prosta.
— Prvorazredni moderni brzoplsalni stroj »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. h
— Kino Matica. »Čuvajte svoio hčer-kcl« Krasna moralna slika sodobne dobe. Prešuštvo, prodajanje ljubezni, divji lov za kapitalom, vsi ti realni pojavi današnje materialistične dobe pridejo v filmu do popolnega izražanja. Film, ki je svetovna senzacija, je dosegel »povsod kjer je bil igran, svoj triumf. Predvaja se do nedelje, 12. tm.
— Kino Tivoli. Znamenito rusko delo »Lvda Szanln«, v glavni vlogi Lya Mara, se predvaja te dni. Film, insceniran po gla-sovltem romanu ruskega pisatelja Arciba-ševa, je krasen po svoji originalni karakteristiki ruskega naroda, kakor je njegova vsebina nad vse Iz^opoljena s psihološkega vidika. Prvovrstna Je režija od Zelnika. Film se predvaja do nedelje.
— Firma Douglas, v vseh razredih zma< ffalka za nagrado grand prix de France in Tourist Trophv. Anglija se je proslavila tudi na dirki na Crnomercu v Zagrebu. — Znamka Douglas je bila uspešna zma* govalka tudi s svojim najmanjšim in naj* cenejšim ljudskim modelom 23/» HP in z vozilcem F. Kleiblom v razredu 350 cem s prvim darilom, tako tudi v višjem razreda 500 cem s prvim darilom, kjer je dirkal tudi mali 348 cero Douglasov stroj. Mali stroj je torej premogel notorično mnogo močneje 5e konkurente. Stroji točno dobavni. — Glavno zastopstvo in samoprodaja za Jugoslavijo. Douglas Motors Ltd., Ljubljana, Sodna ulica 11. Tel. 461.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠER, Odzovornt nrednik;
Primar tj dr. cteše
ne ordinira do 3. septembra
„Panonia", društvo lesnih industrljcevvlik
priredi t torek 14. avgusta 191» ob 9. ari prt »Balkona" na Bonalahl cei« v LJubljani
prostovoljno javno dražbo
pisarniškega Inventara, kakor pisala« mlso, atola, omar«, dva pisalna strofa, telesna blagajna, vse v dobrem stenju.
Ako želite dobro kupiti sli prodati nepremičnine. Vam .Fortuna" opravi vse posle vedno najkulantneje, brez kakršnihkoli stroškov. Naprodaj Ima hiše, vile zemljišča, ki to Vam tudi na ogled. Izvolite se obrniti na Fortuna. koncesijo-nirana po vis. vladi, Zagreb. Martlćeva nI. 99.
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Prešernova u I- 7
Jugoslovanski kreditni zavoB
v tjubljani — JKarijta trg štev. 8 rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema vloge na knjižici ln plača Ustih
n
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tndi vloge v tekočem računu obi estovanje po dogovoru. - Podeljuje kratkoročne trgovske in personalne kredite najkulantneje.
nHHflBHBasVBaaaBal
Javljamo prežalostno vest, da se je dne 6. avgusta t 1. preselila nadnčiteljeva soproga
Kati Gantar
po mučni bolezni k svoji materi zemlji.
Zahvala.
Podpisane rodbine izrekamo uajprlsrčnejso «a-favalo vsem, ki so blagopokojni«) tolažili v bolezni ali jo spremili na njeni zadnji poti. Osobito pa se zahvaljujemo orehovškemu prostovoljnema gasilnemu društvu, Sokolu iz $t Jerneja, pevcem in darovalcem vencev in cvetja.
OREHOVICA, 8. avgusta 1923.
Gantar-Knavs-Polano.
Znižanje naročnine.
Naročnina na dokazano najrazširjenejši nemški dnevnik v Češkoslovaški Republiki In v tujini
Prager Presse
naša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mesečno samo
za Jutranje in večerno izdanje    .,.....». Din 40*—;
samo jutranje izdanje............. Din 28*—;
poedina Številka jutranja z večerno........Din 1*80;
številka nedeljsko izdanje z ilostrovano prilogo  .  .   . Din 3*—.
Dvanor I>sFf9C«70 prinaša najboljše in objektivne iT nagi*! riKaSfe. Informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male Antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne zveze vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji in najuspešnejši oglasnik.
Številke na ogled in ponudbe oglasov brezplačno.
Uprava PRAGER PRESSE« Praga m.
Nedudova 5. (Češkoslovaška Republika.)
Račun poštnega Čekovnega urada v Zagrebu 40.156.
.    . Ljubljani 20.264. *     oa* j °<lni-*-n*cl ljubljanske kreditne
NAJBOLJŠA flUDI
9+CORfe
|JVM9AM
IPrmlam vir?«ko posodo
I za transport iz klanega hrasto* vega lesa I. vrste od 5 do 7 hI (Din 3.— am 1 1 — Vpraša se: Mihajlo Ivanovi j, Zagreb, Fran* kopenska ulica 8. 7093
Jfarfeena Id pota« dela
navadna kakor tudi najfinejša, sprejema tvrdka frano itm 3cel|
* Ko., Ljubljana VII, Sp. Šiška, Planinska cesta 168. Postrežba točna. Cene zmerne. 3289
Lepa hiša
s 4 sobami, vodnjak v kuhinji, 3 orale zemlje, 20 minut oddaljena od kolodvora, se proda. MARICA OUN1A, Polule St 30 pri Celju. 8222
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino. Druiba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
H E
Oolda
■ I
KERDA
najbolji*.
i
trs n.
Pozor!
Veletrgovci!
Trgovac dobro poznat po cjeloj Jugoslaviji trasi zastopstva večih tvrdk ma kojeg artikla, putuje na vlastiti riziko uz procente, dajem jamčevinu. Ponude slati na Ivan Eoitmar, Pakrac, 8129
Nova hiša
dvonadstropna, hlev itd., blizu kolodvora, v mestu SHS, za vsako obrt sposobna, se tako] za 2 milijona dinarjev proda. — JOSIP VIDOVIČ. poslovodja kmet podr. Novo mesto. 7720
ike v Maribora........11.258
Streirica
v bolnici bratovsk« skladni o« t Trt ovit ah se nastavi v stalno službo z dobro mesečno plačo. Refiektantinje morajo imeti večletno prakso in naj pošljejo tozadevna spričevala do 20. t. m. „Predstojništvo bratovske sklad-nlce v Trbovljah.
Okrožni zdravnik v Kamniku
1.lol.
je odpotoval
do 1. septembra L L
Zidna opeka
normalno in močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množina no dnevni ceni.
R. Smlelouvskl, arhitekt 11 mestni stavbenik, posestnik opekarne n« Viču. — Rimska cesta 18.
Zaloga na drobno na Opekarski eostl 18. 7915
dna 18. a v gosta se
vrši na OHncvh št. 28, gostilna Amerika. Prodajale se bodo različne stvari, gostilniška oprava, vinska posoda in drugi predmeti.
Rabim
8283
pecivni prašek in vanilin-sladkor
ker je najboljši
in domaČ izdelek
Športne cepiče
iz suknja in usnja, šivan« klobuk« ter hfftn« čevlje Izdeluje ALBIN JAZBEC, Kranj. Paviljon .LS it 464 na Ljubljanskem velikem sejmu. 8229
Ruto
znamke PUCH III. I1/30HP, 8est-sedežen, v vozovnem stanju s 6 rezervnimi cevmi in 4 rez. plašči za Din 60.000 na prodaj. — Ad. BERNHARD, Maribor, Koroška cesta 10. 8275
Za želo
so najboljši pristni afai2»*n«r!«H
imutci llmontdnl bonben'
Dobijo se povsod. Na debelo pri tvrdkl
Joa. Vitek - Ljubljana,
Krtku* trg 8 (zraven Mastaaga doma)
Dr. Dri
ordinira zopet redno od 2 do 3 vsak dan.
Beefltoinova nI. 19 priti.
(Nepremožnim brezplačno.)
Potnik
■a Kranjsko proti proviziji za kremo „Invalid" in jLebin** ter za okraske božičnih drevesc se lifta. Sprejmejo se tudi krajevni zastopniki za vsa mesta Slovenije. — ,,LEBIX", Hoče pii Maribora. 8299
Inženjer
mlaju se ilče za takoj za novo gradnjo v Sloveniji. Ponudbe pod „Inženjer 8298" na upravo Slov. Naroda. 8298
Izjava.
Podpisana preklicujem in obžalujem vse, kar sem žaljivega govorila glede moralnosti vdove Marije KOrbos in Jo prosim radi tega odpuščanja. Zahvaljujem se ji obenem, da mi je odpustila mojo neosnovano žalitev.
Ljubljana, dne 4. avg. 1923.
ROSA SEI
Ljubljana,
Bohoričeva ulica 20
l
ca
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
za n**u državu od 11.— ?6. avgusta 1923 Inozemske Industrije i domače industrijske prolzvodnle. — Poljoprivredna veleprolzvodn|a I predstavljanje od poljoprivrednih mašina u pogonu.
Zdravstvena i dečja Izložba Itd. na osnovu legitimacije izložbe.
Posjetite Izložbu 1 8054       Posjetite Izložbo'
Teod. Korn, Ljubljana
Pol|suaska cesta it. S.
Kravat, stavbni, galanteriji ln okrasa!
klepar. Instalacije vtdovodov,
Ibprm stretsvedof. Soptliikt ii kioittnt raprm
Izdelovanje posod iz pločevine za flrnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konserve.
Enonadstropna
hiša
pripravna za vsako obrt, z velikim vrtom, pri okrajni cesti, blizu cerkve v Jarenlnl pri Mariboru se ugodno proda« Natančnelša pojasnila daje BUDOLF VVISTAN v Maribora, Kadjanerjeva ulica 17. 8273
Velika aaloga klobukov m slamnikov te dobi pri
drniba z o. s. tovarna ▼ 8tabo posta Domisle.
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrSan v LJubljani, Prešernova ulica It. 5. Spretomanle w sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
- Sanitol -
proti griži In drugim na-
lexljlv!rrt boleznim I Dobi se v vseh dtogerljah ln lekarnah na drobno, na debelo pa v kem. lahor. Chemotechna, slastni trg 10. 8173
Mi fozickl Diokoleia
več vrst od Din 250-—
novi modeli z dobro prevmatiko 2e od Din 1500 — naprej. Mntnrrhi najnovejši amerik. tipa iRDIDuKI .Evans-  In D. K. W, ter .Orionette* In .Motorette-.
Poemnatika: ffi«
od Din 65*—. Preprodajalci tn mehaniki ■&> crnom.
Sprejemalo se tndi vsa po* pravila, emajliranje ln pO« nlklanje.
Tribuna F. B. L,
tovarna dvokolas In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Zaloga
61
Sprejme se
prvi defailiši
starejša moč, spreten prodajalec in zanesljiv računar pr\ večji Špecerijski trgovini v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod šifro CetaUJst 8260.
Več lepih in svetlih
poslovnih Itskaleo
v Kamniku, ki so se uporabljali za tiskarno, pr.pravnih ra trgovino, obrt ali industrijsko podjtije se odda v najem s 1. novembrom Ponudbe do 31. aupusta na F. Kladva v Kamnik. 7972
AKORDNE DELAV
ia kopanje ln betoniranfa sprejmemo tako! na stavbisču Okrožnega zava-ovalnerj a ursda bolniške blagajne na MiUlosičovI cesti v LJubljani. Delo ia već mesecev.
Stavbna dražba.
kl se raxomo v racionalnom vodstvu gospodarstva ter bi vodil tndi msnfsa gospodarstva, eventuelno učenec kmetHs*te sole, dobro pouinn v odnosafih štalarslie, se
Iščo x- grajselno okoli 80—100 oralov pri Celja. Stan in dopntat r naravi po dogovoru« Ponudbe s navedbo plače In tfosedunierta alaibovanja i« poslati pod številko i,la — 366" na POBUCITAS d. d« oglasni zavod, Zagrebi
Oondolioeva nI. 11.
Glinić I DrngovI
ovlaštena agentura Novosadske prodaktne berze
Novi Sad« Kralja Aleksandra 10
Brzojavi: Pides
Teleion: 146
Kupujemo i prodajemo zemaljske, žitarske i mlinske proizvode za tudj račun uz telegrafski i telefonski nalog a po uzancama Novosadske Produktne Berze.
Kupi se ali v z a m o v najem
tovarniško poslopje
z naimani 300—500 m1 obsegajočlmi prostori v Ljubljani aH kvečjemu 3 km oddaliena Eventuelno bi priSia v poStev tudi hiSa s prostor* niml dvorišči, vrtom aH dvoriScnlml stavbami. V ponudbah je navesti opis ln kraj stavbe ter cene, brez teh podatkov se na ponudbe ne ozira. — Posredovalci Izključeni.
Ponudbe je postati na upravni$tvo Slovenskega Naroda pod Šifro Tovarna 300-8179. 8179
DOBAVLJAMO
odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb
SVE STROJEVE I ALAT
za stolare, tvornice pokućtva, kolare l pilane, sa bravare, mekanlčare I radionice za popravka, za limare, tvornice limenih l kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, slrovoulnjih in benzin-motora, kao i ure d ja je za svariti i bijele kovine.
flurr i strojevi
dion. dr.
ZAGREB
Vlaška ulica broj 25 ■i
LOKOMOBILi
ti Malina lameli i Ijaaliaaa
fflOLF-LAHI
HP
1910 10/20 1013 15/35 1918 18/38 1*17 20/33 1918 23/85 1913 24/40 1917 34/83
1911 28/45
HP
1012 80/45
1919 81/49
1910 85/57
1930 40/60
1916 50/70 1913 55/82 1913 70/96
1917 70/lOOs
HP
1909 85/120
1918 90/125
1914 100/130
1909 100/159
1914 130/180
1908 145/199
1921 170.235
1901 260.330
Vršaci lokomobfli, jednogo, tvorničko jamstvo. Prvorazredno, generalno popravljeni. Savjesno iskušani. Loženje svakim gorivom.
Sve mlinsfte strnim
u prvorazrednoj izvedbi ared^ajl
modernih mlinova
rekoostniMe i pregrađnje
več postojećih mlinova po modernem sistemu
silGsl I tavanske Žitnice oredjaji za trcospert lita
dobavlja
BRAČA MACHAN & VAVRENA
tvornica strojeva I rod»7eća za h gradnju mlinova PARADUBICE, Čehoslovačka. Veliko skladište u Zagrebu. Posjet Inženjera projekti nrospekti i katalozi besplatno. Prometna dobava.      Umerjene cijene.
lamo zaslutila ;a SHS
Brata Fischer 1 d. Zosreb Pioii 5
VI. VZORČNI VELESEJEM v PRAGE
TiMioiroi POa#*ite I
Trtjovoi posetitel
Znižana pristojbina za vizum.
od 2. do 0. septembra
Zniaaaa voiiO«      jagoslov. Ea ceboslovaokia islsznioah.
Dirsktni poseban vlaki med Prago ia Ljubljano.
Pojasnila dajai _ Pojasnila dajsi
CehoilovosTfi konzulat LJubljana, Breg sin. 8* Aioma Companv d. zo.z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
06809^140664
33
5499
051
13
3077
C2X
?!ev. 183.
.SLOVENSKI NAROD- dne 12. avgusta 1923.
stran 7.
Za odgovor« upravo naj so priloži 1 dinar.
Ceno oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 30 para, s davščino vred
ProSam
■
i i
Damsko kolo
fino, predvojni materi* jal, v dobrem stanju, ae proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 8230
Žensko kolo
v prav dobrem stanju se preda. — Novi Vodmat št   117, Ciglarjeva ulica.
8274
*■
Razno pohištvo,
dobro ohranjeno, radi odhoda naprodaj. — Na« slov nove uprava »Slov. Naroda«. 8311
Zlata damska ura
in Sest srebnih žličk za >Moka*servis« se proda. — Poizve se v trgovini Bergant, Sp. Šiški. 8276
Moško kolo,
dobro ohranjeno, znam« ke »Adlcr«, prodam. Ce* na 1300 Din. — Zg. Si* ika 17 (Pri kameniti mi* si). 82S8
Puch-rootor
2^4 HP in pomožni mo* torfi znamke CockercII, ■/t HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Šiška pozor!
5amo še neka i dni pro* dajam vse blago pod lastno ceno. Ne zamudi« te redke prilikel — L. Pevalek, Sp. Šiška. 8217
Razprodaja
vsakovrstne vinske poso* de, dokler traja zaloga, pri tvrdki / Avguštin, Spodnja Šiška, Jerneja cesta 231_7660
Prodam
radi selitve deske (hrastove, javorjeve, li« .pove in črešnjeve) ter opravo za trgovino. — F. Cvek, Kamnik. 8225
Ceno naprodaj
Icompletna oprava za špe* cerlisko trgovino. — Po* nudbe pod »Špecerijska orrava/8143« na upravo »Slov. NarrJa«. 8143
Čevljarski
šivalni stro}
znamke »Singer« (Arm* links) ae ugodno proda. Naslov pove upravg »Si Naroda«. 8323
Trinadstropna
HIŠA
v sredin! mesta, priprav* na za obrt ali trgovino, se proda za 225.000 Din. — Ena tretjina kupnine ostane lahko na amorti* zaciji. — Naslov pove oprava »SI. Nar.«. 8033
Smirnska
PREPROGA,
skoraj nova ca. 220 X 330 ter umivalnik z mramor« nato ploščo m nočna omarica   s   posteljo po
ugodni ceni naprodaj. — ?clenburgova ulica 7 Al (Velepič). 8312
Lepa hiša
v Stožicah št. 53, pol ure pešhoda od Ljubljane, popolnoma moderno ure* jena, s prostim stanova* njem, štirimi parketirapi nimi sobami, kopalnico ter lepim ograjenim vr* tom. Nn zahtevo se dobi skoro novo gospodarsko poslopje, pripravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. — Več pri Iv. Frelihu istotam. 8141
Kobila in Vočija
naprodaj. Kobila je sta* ra štiri leta, zdrava, in« elo^amerikanka, brzote* kalka, za vprego In ježo navajena, a kočija v do* brem stanju, za par ko* njev, kompletna, s vpre* go. opremo in Štirimi ae« deži ter usnjena strehi in sedeži (radi pomanjkanja prostora). — Pojasnila daje: g. Marija MarlnSek, Celje,   PreSernov« ulic«
St., soba St 47, pritličje.
8167
Večje število
kanarčkov
(harcerjev) je na prodaj.
— Novi Vodmat &L 115. ._8191
Lahek motor
D. K. V., moderno mon* tiran, se ceno proda. — Sv. Petra cesti 43 (Prs*
ček).
Kuhinjska oprava
belo barvana, nova, kom« pletna, se ceno proda. — Kavškova ulica 93, Spod* nja Šiška. 8270
Gramofon
dobro ohranjen, s več vrst ploSčami, se proda.
— Naslov pove uprava »Siov. Naroda«. 8265
Lovski pes-otičar,
čistokrven, mlad, dresi* ran, se zaradi pomanjka* nja lova po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 8266
Motorno kolo
NSU, 4 HP, t dvema prestavama In prostim te* tekom, prodam. — Mi* klosieevs cesta 15, pritličje, desno. 8153
Proda se*
železna otročja posteljica, železna električna peč in porcelanast servis za ka* ro — Naslov pove upra* va »Slov. Nar.«. 8262
Tovorni auto,
dve in pol tonski, ▼ po« popolnoma dobrem sta*
nju, se proda. — Ogleda se lahko vsak čas. — Tovarne »Titan« v Kam* niku pri Ljubljani. 8321
Spalna oprava
za eno osebo, popolnoma nova. naprodaj za 4000 dinarjev, ter nova a v i* lena obleka za 1200 dinarjev. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«.__8215
Stavba z velikimi lokali
v lepem trgu ob cesti in železnici, pripraven za vsako obrt, naprodaj. — Pustelc Šmarje pri Jel« šah._6200
Proda se
zaradi odpotovanja: mo* 8ke obleke, posteljne odeje (garnitura) in drugo. — Ogleda se do ^o* nedeljkm od 12. do pol 2. In od 6 do 8. ure svifiez na Domobranski cesti 7. I. nadstropje, levo. 8322
Ugodna prilika!
Prodajo se pol ure od Ljubljane oddaljene sle* deče parcele: travnik, dve njivi v izmeri 6 oralov, 2 njivi (poleg kozole), v Zalogu, hrib v Izmeri 5 oralov (bukov), v Do« brun j ah hrib v izmeri 1 in pol orala. Kje se do« bijo ustmene Informaci* je, pove uprava »Slov. Naroda«. 8250
Vrtnarija
z enonadstropno hi5o in gospodarskim poslopjem, 50 let obstoječa, prvovrst* no mesto, pri postajali* šču tramvaja, deset mi« nut od .T\ižnega kolodvo* ra v Gradcu, se takoj proda. Kompleks se da tudi za vsako drugo več* jo obrt uporabiti. Cena 40.000 zlatih kron. — Več se izve: Hajnsek, St. Jn*
rij ob Južni fcL 8272
Proda se
po Izredno ugodni ceni: parni kotel, stoječ. 15.86 kvadr. metrov kurilne ploskve, 8 atm., nadalje: kompletna nanrava za Izdelovanje sadnih kon* zerv, sokov, i. s. 2 kotla za kuhanje marmelade no 300 litrov, 1 sterilizator »A!fa separator« za 108 steklenic,     1 hotandski
filter, 1 Seitsev filter. 1 spirat sa avtomatično polnjenje steklenic« 1 aparat as zapiranje ste* klenic, vse v najboljšem stanju. — Dopise nn upravo »Slov. Nar.« pod »Parni kotelff?249«r.
Dinamo
za 220 Voltov, 7 KW, zelo dobro ohranjen, ceno naprodaj. — F. Smol, Vič Glincc 6. 8324
Stiskalnica
za seno (preša), popolno« ma nova, naprodaj. (Fa* brikat Mavfarth & Co., Wien). — Pustek, Smar* je pri Jelšah. 8201
Zaprt voziček,
skoro nov, na dveh kole« sih, pripraven za pekarne itd., se po ugodni ceni takoj proda. — Naslov pove uprava »Slov. Na« roda«. 8256
Parcela
v neposredni bližini dr« Javnega kolodvora v 5i« ški in Dunajske ceste, ▼ izmeri od 12.094 m", na* predaj. — Naslov pove uprav »Slov. Nar.«. 8011
Lovski vez
v zelo dobrem stanju, moderno izdelan, se radi pomanjkanja prostora po zelo ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 8259
Trije Diesel-
motorji
eden 70 konjskih sil druga dva po 30 koniskih sil. naprodaj. — Kern, Celovška c. 91/a, Li"b* Ijana VIL_8108
Proda se
Maverjev konv. Leksikon (17 zvezkov) d^bro ohra* njen. Ponudbe z na* vedbo cene in naslova na upravo »Slov. Naroda« pod »Leksikon/8227«.
Motorno kolo
2H KS. dobro obranieno, dobro Idoče tudi z ben* colom in petToleiem. po ugodni ceni prodam. — F. Smol, Vič*Glince št. 6.
8325
Pozor vinski
trgovci!
Prodajo se Štirje vin»ki sodi v popolnoma do* brem stanju (a 25, 19, 17 in 13 h!V —- Pojn^nita: Glince 29 pri Ljubljani.
8327
Ugodna nrf?ika!
Radi  izselitve  se proda j
kompletna spalna soha s j
kredenco, psiho,   otoma* j
no in drugimi manišimi j
stvarmi; vse najfinejši iz* | delek. —   Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 8257
Vila n* Fle^n
s petimi sobami itd, s popolno opravo in Bob nom se proda. — Več se izve v Liubliani. ASker* Čeva cesta 15. dohod iz ] podaljšane Bleivreisovo j ceste. 8261
Večje posestvo
ae proda v obrtnem kra* ju na Gorenjskem ob že* leznici, v neposredni bližini Bleda. Stanovanje ta« koj na razpolago. V gospodarskem poslopju so kleti, ki so sposobne zs večjo vinsko trgovino. — Dopisi pod »Posestvo na Gorenjskem« na: Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 8317
Proda se:
malo rabljene fino izde* lane hrastove stopnice z ograjo (4 m visoke), 2 lesena vrata za kleti: lesena stena 490 cm dol^a in 315 cm visoka z vratmi s steklom; lesena stena za obešanje oblek; dve veliki palmi; dve krilna želzna vrata, 250 cm vi* soka. 125 cm Široka; dve ogledali 7a izložbe. 2 m visoki, 75 cm široki v okvirju. — Poizve se pri: Felir Urbane, Ljubljana.
8263
Po Izredno nizkih
cenah Udarno
zsradi preureditve svoje* ga obrata: 1 stro i za treb* ljenje kož" (Entfleisehms* schir.e). 3 rovrike fSfolt-masehinen). 1 phalnik (Glanzstossmflschinr), 1 star, 35 metrov isok ka* min iz pločevine. — Vse to se zamore presedati v nas! tovi mi. — Tovar* na TTsnja Aleks Podvinec Sc Cie.. Radečo pri Zida* nem mostu. 8320
i
**............rPl
Železno posteljo
(moderno) knpim. — Pp» nudbe pod Medena'8300 na  upravo »Slov. Nar.*.
Naložite denar!
kupite novo hišo za letovišče, lepa solnčna lega na Goreniskem. — Cena 100.000 Din. — Ponudbe pod »Letovišče/8313« na upravo »Slov. Naroda«.
Jesenov in brstov les
v hlodih ali plohih, prvo* VTsten, čist in zdrav, ku* pimo v vsaki množini. — Ponudbe z navedbo cene in kvalitete na tovarno: Stane Vidmar, Ljubljana, Pred Škofijo 19. 8305
ev >»>»•♦
i    Službe i
♦
Pianist (-infe)
se sprejme za stalno za večerne ure. — Naslov pove uprava »Slove;.ske* ga  Naroda«. _8308
Modelni anto
z dvema sedežema in dva motoma kolesa, vse v do* brem stanju, prodam. — Natančneje se izve in ogleda nri: Marine, Selni* j ca ob Dravi 8238
Oneka!
Prodam partijo ca. 35.000 komadov opeke, franko kolodvor Ljubliana, po zmerni ceni: tudi na va* gone. — Interesent je naj pišejo na upravo »Sfov. Naroda« pod Opcka/S268.
Posestvo,
obsegajoče R0 oralov, le* žeče na Pohorju, dve uri j oddaljeno od železniške postaje Hoče pri Mariho* ru, je vse. oziroma delo« | ma naprodaj. — Kupci
tis] povprašajo pri Vi* I sočnik  Francu,  posestni* I
ku v Spodnji Hoči.  8237 i
Hiša j
v Sevnici ob Savi s sed* j mirni    sobami,    drugimi i krasnimi prostori in zem* j 1 j iščem,   ceno naprodaj. Izvanredno   ugodno za obrtnike  in  podjetnike. ' — Istotam naprodaj do« ? broidoČa gostilna in veČ kmetij. — Več pove Fra« njo Verlič, Sevnica St. 8.
8162
c i
■
i
Strojnika in
galerista
samostojni moči. sprej* me takoj parna žaca. — V. Scagnctti. Ljubljana, za drž. kolodvorom. 8290
Vrjo^ojenec,
dobro izurjen v čevljar* ski obrti, bi prevzel v to stroko spadajoče delo na dom. — Pomrdbe pod »Vpokojenec 8264« na upravo »SI. Naroda«.
Delovodja,
orenjen, izučen strojni ključavničar, z večletno prakso posebno pri d?lu na štancah. zanesljiv in trezen, — išee primerne službe. — Ponudbe na zvezo delovodij in indu* striiskih uradnikov v Ljubljani. 8178
Hotelska sobarica,
pridna, poštena in zanes* Ijiva, katera bi bila vešča nastopiti na prvo mesto, se išče. Vešča mora biti sloveskega, nemškega in italijanskega jezika ter tudi nekoliko šivanja. — Prednost imajo tudi do« tične, katere niso še bile zaposlene v hotelu. Sta* rost od 30 let naprej. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8258
BSSSSSSl
Mesto hišnika
išče strank«  brez otrok.
— Ponudbe pod »HiŠ* nik/5243« na upravo »SI. Naroda«.
Šofer
s predvojno skušnjo, ilče
službe na deželi za ta« koj. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »A. KL/S190«. _
Vajenca
sprejme trgovina Kovače« vic" i Teršan, Ljubljana, Prešernova ulica 5 (dvo* rišče). S2S5
Vajenec,
kateri ima veselje do ključavničarske obrti, sc sprejme. Imeti mora svojo  hrano  In stanovanje.
— Franc Rauber, Gos^o* svetska cesta 6. 8282
Akademik-tehnik
išče instrukcije iz realnih predmetov, tudi klasičnih jezikov, ali prira. službo. Nastop takoj I — Ponud* be pod »SO.'S 184« na upr. »Slov. Naroda«.
Kot skladišnik',
carinski dcklarant ali paz* nik bi rad vstopil zanes* Ijiv, trezen in marljiv mož z večletno prakso. — Dopisi pod »1865/9367« na upravo »Slov. Nar.«.
Isce se učitelj
ali tičiteliica za franco« ščino in italijanščino. — Reflektira se samo na prvovrstno moč. — Po* nudbe pod »t Tčitelj'P296« na upravo »Slov. Nar.«.
Absolvent
strojno * elektrotehniške visoke šole s komercl* jalno prakso, korespon* dent. akviziter, išče ta* koišnje službe. —- Po* rtidbe pod »Agilcn/8279« na   upravo »Slov. Nar.«.
Gospodinja
inteligentna zanesljiva moč, dobra kuharica, se sprejme k družin! štinh oseb v Celju. Dobra pla* ča. Ponudbe pod »Stalno mesto/8252« na upravo »Slov. Naroda«._
Več vajencev
se sprejme v učno dobo za člane. Prijave ali oseb* no jc nasloviti na načel* nika zadruge kliučavni* carjev v Ljubljani. Ivana Breskvarja, Sv. Petra na* sip št. 25. 8271
Kot učenca
v kako botfSo trgovino bi rad oddal svojega 15* letnoca sina, kateri je dovršil osemrazredno šolo in trgovski tečaj. — Sem trgovec. — Naslov pove iz prijaznosti tvrd* ka TCosman & Tschu-n v Ljubljani._8017
Družinski oče,
35 let star, izobražen, prosi plemenitega delo* daialca za kakršnokoli delo, bodisi duševno aH manuelno, samo da pre* hrnni svojo družino. — Ponudbe pod »Mari ji v RlflS« na upravo »Slov. Naroda«.
Primerne službe
v kaki pisarni išče iz* obrazen mladenič s štiri* mi meščanskimi razredi in enoletnim trgovskim tečajem. Gre tudi na dc* želo proti preskrbi s hrano in stanovanjem. — Ponudbe pod »Začetnik 8183« na upravo »Slov. Naroda«.
Primerne službe
išče gospodična, absol* ventinja državne dvoraz*
redne trgovske šole v Ljubljani z 2 in pol letno prakso samostojne knji* govodkinje pri stavbni zadrugi, vešča slovenšči* ne, nemščine, italiianšči* ne, deloma arbo»hrva5či* ne v govoru in pisavi knjigovodstva, dopisja. slovenske stenografije in strojepisja; popolnoma zanesljiva pisarniška moč
— Ponudbe pod »Vestna 8203« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodajalka in
učenka
za mešano trgovino se sprejmeti. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. S140
Išče se hišnik
za trinadstropno hišo v sredini mesta. Stanova* nje v suterenu, plača po dogovoru. — Pismene ponudbe z označbo sta« rosti, družinskih rezmer in dosedanjih služb do 1. sentembra t. L pod »Hišnik 1000/8040« na upravo   »Slov. Naroda«.
Auto-tovarna
sprejme karoserje-kolar* je, auto^kleparje, auto»ia# kirarje in autOitapetnike. Reflektira se le na prvo* vrstne moči z daljšo pra* kso, ker so mesta stnlna. — Ponudbe s točnimi po* datki glede dosedanjega delovanja, zmožnosti in plače ter dneva nastopa službe pod »Auto*tovar* na/8306« na upravo »SI. Naroda«.
Uradnik,
26 let star, oženjen, z enim otrokom, vešč knji* govodstva, koresponden* ce in sploh vseh pisarni* š';ih del, išče primerne službe, najraje na deželi, Sorejme rad službo ob* činskega tajnika, nri hra* nilnici in posojilnici ali kaj podanega. Službo nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Natin* čen'°'24-S« na upravo »SI. Naroda«.
S]
fohli
pjs ♦♦»♦»»♦»»♦»♦♦♦ '■■♦»♦»»53
Trgovski lokal
v Spodnji Šiški s popol* noma novim inver ^arjem se odda za 15.000 Din. —-Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8214
Mlad urar
neporočen, žc samosto* jen, išče primerni delavni prostor v mestu ali trgu. Gospice ali vdove lastne* ga, za to sposobnega lo* kala imalo prednost gle* de možitve. Poleg tega poseduje še drugo plodo* nosno brt, katero bi z lahkoto vodila ženska. — Posredovalcem stroški po* vrnjeni. — Ponudbe pi* smeno do 72. avgusta na upravo »SV v. Naroda« pod »Urar/8234«.
>♦♦♦♦♦♦♦«♦♦■»♦>—*
'-?♦♦♦'
I Stanovanja |
Išče se soba
(prazna ali mcMovana) v mestu ali okolici. — Po^ nudbe pod »Nujno'$329<x na  upravo »Slov. Nar.«.
Meblovana soba
če mogoče v sredini me* sta. se Kče. — Ponudr-e pod F. T./8283« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Na stanovariie
in hrano
se sprejme gospodična. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 8219
Išče se soba
rti trgovsko pisarno v blifini kolodvora. Pi-ed* nost ima lokal s telefonom. — Ponudbe pod »Trgovska pisarna/8111«.
Sobo,
nenr-blovano fevent. tudi meblovano) išče miren zakonski par brez otrok v mestu. — Ponudbe p^d »T 000/8144« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se
ena  ali  dve mebloveni
(oziroma prazni) sobi z uporabo fali brez) kuhi* nje s 15. avgustom ali pozneje. — Ponudbe na: Dr. Alojzij Vrtačnik. od* vetnik, L »ubijana, Beet« hovnova 10. 7912
Stanovanje,
obstoječe iz dveh do treh sob, kuhinje in pritiklin, ae i*če v mestu ali okoli* ci blizu železniške posta* je za takoj. — Ponudbe pod »Tri sobe/8194« na upravo »Slov. Naroda«.
Zračno sobo
in boljšo hrano iščem za dva srednješolca. — Po* nudbe pod »P./S309« na upravo   »Slov. Naroda«;.
Stanovanje,
komfortno in moderno, s petimi parketiranimi sobami, kopalnico in vse* ml pritiklinaml. oddam. — Ponudbe pod »Več let vnaprej/8101« na upr. »Slov. Naroda^_
Eno ali dve sobi
(opremljeni ali prazni\ po možnosti V sredini mesta, iščem. — Ponud* be pod »Plačam dobro 8220« na upravo »Slov. Naroda«.
Sobo
:n dobro hrano iščem za rcalca v višjem razre*
du pri boljši nemški družini. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Dobra hrana/ 8246« do 20 avguste,
Meblovana soba
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se takoj odda. Istotam se proda ženska modra svi» lena obleka. Novi Vodmat   13 (Zaloška cesta).
8294
Prazne sobe
išče v podnaiem zakon* ska dvojica z osemletno hčerko proti visoki ra* jemnini. — Ponudbe n^d »Visoka nai^mnins ^2^7« na upravo »Slov. Nar.«.
Na stanovanie
in brano
se sprejme pri boljši rod* bini ne čez 14 let star
dijak. — Ponudbe: Ljubljana, Mestni trg 24 I iT. nadstropje. S205
Na stanovap'e
in hrano
sprejmem tri mlajše di* jake. — Natančno se po* izve pri: A. Skulj, Go* sposka ulica št. 4, Ljub* ljana. S273
Sr?ortne rjprce
iz suknja in usnja, .šivano klobuke ter hišne čevlje izdeluje Albia Jazbec. K.r:.nj, paviljon »L« 461 na Ljubljanskem velesej-mu. S22S
Nekdanja »Škofova vinska klet«
pred Škofijo it. 1. zdrum žena z zajtrko\'alnico. je zopet c tvor j ena. Točijo se fina in pristr.3 vina*
6
Ia »Trapist < sir
punomvs.'an, kg 22.50 di* narjat razalilje pastom i željeznicom Mljskarna i rirarna Kertn Lcznickyt Dežanovac, Slavonija.
Bi :\
Pekari j u
^♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»c^
i ♦
m
Sopisaovnje
Že^ltna r?cm*dba.
351ctnl trgovski pošlo* vodja z 200.000 kronami premoženja želi znanja z gospodično ali vdovo brez ntiok v svrho ženitve. — Pristopim tudi kot kom* panion k samostojni da« mi. katera poseduje trtfo« vino ali gostilno. — Po« nudbe pod »Mir/326^« na upravo »Slov. Naroda«.
Ženitna nonudba.
Radi ženitve i5če zna* nja 2Slctni tehnično iz* vežban mizar z gospodič* no ali vdovo. —Prednost: priložnost za mizarsko obrt. — Le resne ponud* bc, če mogoče s sliko, ki sc vrne tako i, na rprevo »Slov. Naroda« pod »Sa* mosto jen/8302«.
P.czno
Zastavice,
zalepke za srečotov in šfiljivo poŠto priporoča M. Tičar, Ljubljana. 8109
Dobavljam
rženo slamo (škupo) in med s satovjem. — Do* pisi na upravni'tvo lista pod »Skupa 57(2C>-i4*.
V rrzpccnvo
želim prevzeti debro ido*
artikel.
Naslov:
Jakob Dolničar, Podsrnre* ka št. 35, pošta Brezovi* ca, S2S6
Hi£?3enične gume,
irrigatorje in trajna src* brna sredstva za dame vrzite med staro šaro ter
naročite najnovejše, go* tovo in trajno sredstvo, katero vas obenem zava* rujc pred boleznimi. — Nov, maihen, ekonomi* čen in praktičen izum za gospode in dame. tudi za potovanje. —- Tajnost po* šiljatve strogo zajamče* na. — Naročila s 35 Din v kolkih vnaprej pod šifro »Brez skrbi/8304« na upravo »Slov. Naroda«.
sc vzame v naj m ^* ti odkupnini; za posred nai nje na^rad.i. — X lov: tra.'ika.  rot. . z   v Ptuju,
_8197
Družabnika
HČe za povečanje obrr.fa in izvršitev večjega na* ročila industrija, ki j 2 edina v drš^vi. •— Ponudbe pod Durand'PllS na upravo »Siov. Nar.«.
Družabnika
za novo vpeljano tigovU no s 6000 Din kanitala ali posojilo za kratko dobo pro+i visokem rbrestim. sc lice, — Ponudbe r<^d »Podjeten treovec >2.>2« na upravo »Slov. Nar.«.
Vsakovrstne
čevl-'e, game'c,
športne   čep'ee,   bomba Z
in volno za pletenje vseh barv    nudi   vedno naj* cerej'v      I'*7n<>":l ;a!piea »Kop'<urencijiT. Ljubi j a-j na. Zgornja Šiška. £159
Kot dmžabnica
bi pristopila k trgovin! sj mešanim blagom z 20 do 30 tisoč Din (tudi na deželi). Kot Hviria bi t-JI lahko izdelovala različna
predmete za trg ' 1 —" Ponudbe pod »Družabni* ca'8277« na upravo »Slov. Naroda«.
Redka prilika*
za tistega, kateri hoče pristopiti kot družabnik s kapitalom 50.000 Din: od dobička dobi 30% in obresti po 20%. — Naslov naj pošlje dotični do 14. avgusta pod »^0 tisoč/8242« na upravo »Slov. Naroda«.
Družabnik
(kompanion), mlad, tre* zen in aijilen, se sprejme
takoj v uže vpeljano tr* govino ■ šrvecerijo. dežel* nimi pridelki in lesom v večjem mestu Slovenije. TTspch in bodočnost zasi* gurana. — Ponudbe pod ^Delaven št. 15<'T'<*314« na upravo »Slov. Nar.«.
Prostovoljna dražba
raznih premičnin: vin* ske osode, voza, koma* tov, kotla (brzoparilnik), omare, več miz, stolov, kloni, vrtne svetilVe, go* stilniških prtov, železne peči in raznih drugih predmetov se vrši na Glincah 213 (na dvori* šč") v nedeljo 12. in v poned-^iek 13. avgusta ob štirih popoldne. 8216
Roditelji!
Za svojeda 271etne<?1 brata,   čednega  fanta z
lastno trgovino v T.juh* ljani (pretimeatie") iščem nevesto od 20 do 27 let, ki bi imela vesel i o drt trgovine in vsaj 500 ti* soč kron dote, katc-t i<3 potrebna za it kupljeno hiro in razširjenje trgo* vinc. Stroga tajnost za* iamčer.a. — Samo resno ponudbe z natančnim naslovom sc prosi pod »Sreča in zadovolinost 8224« na upravo »Slov. Naroda«.
pB*Ipoi*c5a
Narodna tiskarna
VINO
irit
12?
VSEH VRST ŽGANJE
Arkove
mm
tovar
SIROVI rafinirani 06.7 •/„, najfinejSI brez vonja vedno na sktndil&u
Generalno zastopstvo tovarne ,,ARKO"t Zagreb
COGNAC NIEDICINAL.
T.l.fon 8-1«. ' W       LJUBLJANA — RUDNIN.
„VINEA" ti
po  najnižjih cenah GORLJIVI
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka itd. TRIPLE SEC. LIOUERS. Telefon 5—13-
Grand Prix de France Tonrist-Tropby-EngIand fe
350 c cm     I darilo
Glavno zastopstvo In samopro-daja za Jugoslavijo i_
2Stnasaleo
zmagoslavno dosegel s svojim m*f+^ voznikom Elelblom v nedeljo 5. avgusta na dirkališča Černomercu v Zagrebu v razredu
B00 c cm     I darilo
Handicap      III darilo
DOUGLAS MOTOR LTD., UUBUflN«i.*«»£^,
is9ka Š$. 11.
Utemeljeno god. 1802.
Obratno dozv. Izvjestovnica za trgovina t obrt
... W$ Minjef i sin Zaoreb Hira 3/1
bp< braco javi i Regnllee
J^!l2 , Ae ^j01"*6 1 najsavjesnfje o bankoma, poduzećima, tvrdkama lonrtaidma cijele države SHS. te onima naslednjih država, Divse Austro-ugarske monarhije, nz najumjerenije pristojbe. Baarpolaiemo nafboljlm preporuka—
i m U b H M u i u ■ h ■ ii a iin m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 11 f
Sanitetni podpolkovnik
Dr. Rudolf Kobal
ordinira za pljučne in notranje bolezni od sedaj naprej na Eralja Petra (Slovenskem) trgu št 2, IL nadstr. od llVi do 12'/, in od 2. do 3. popoldne. 7732
I H 0 B II H U BI I I I BI y I U n I l i i i n ■ ■ nrm n ■ ■ ■ ■.»■
Jeziki!!
P. n. obSnstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastneno odobreno pisarno za prestavljanje spisov Is tujih Jezikov v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren. Vljudno se priporočam za obila naročila.
muko Privit* 8079
LJubljana, Miklošičeva cesta 18, L nadstr., poleg sodišča.
„LAVAROL
68 impregnacija zidov u
omogofia
da se stene pozneje khfco umivajo in snaži jo, ne da bi pri tem trpela prvotna slikarija.
Izvedbo r vseh krajih prevzame po smernih cenah
„LAVAROL"
d. d. Zagreb, Ksaveraksi o. 18 a.
KaakM za pisma: Zagreb, poital predal 154.
0
m
0
5
o
t fM
* mm
0
Odon Koutny,
fpecnaDS umraine Z OTOajBln M ISMICflanl pOuBvSunenli,
UUBUANfl, Kolodvorska ulica Si 28,
prodaja
wsled predstojeće preselitve
v lastne, novourejene prostore na Aleksandrovo c 7 razno orodje In tehn. predmete
s posebnim popustom.
0
■
o o
■
o
■
o
■
o o
a
o
a
o
Bi
0
Cele opreme
u neveste, bi entlmoje
Izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnica
P. Jančigaj,
Ljubljana, Resljeva cesta 29/1 levo
,,Aikadont"
zobna pasta, ustna
yor*t zorNi prašek.
D bi se povsod.
CTi^-nn zaloga drogerija a. kanc, Ljubljana, 2964
Peter Semko
L fagoslovsnska barrarl|a, krznarstto In atro|arstvo
UabQana, KrlZevnllka unca 7.
Barva lisičje koZe, katere Izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila t moderniziranje.
med dobrim oaibc!]Se!
Pfaff i Puch
finalni sfroll.
Bakula1
trsQa ti strope ta stane tor m pri uporabi teta aa rabi stokih sesa ta
fSBBB
bdahdo ta prosila Js
Jos. R. Puh
Tat latsrsra. HS.
najstarejša slovenska
pleskarska ii liianka
delavnica
Ivana Brleelj, Dnnalaka c 10,
se priporoča. IzvrSitev točna, cene zmerne. 2530
ter gre tudi na deželo.
Feliks PovšeJK c
se dob! po ugodnih cenah
vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214
oozna kolesa za o razni
rodbino In obrt nool modeli
6arandja za vse blago. Ugodne cene In plačilni pcgoll.
IGHHCIJ MOR
francoska zavarovalna družba v Pariza osnovana leta 1^28. Skupna glavnica 400 miljonov frankov. Prevzane vse vrste požarna in žlvljenska zavarovanja. Pojasnila dajejo vs' krajevni zastopniki in Generalno zastopstvo za Slovenijo „MEXIDA", mednarodna eksportna in importna družba z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesti št. 33. Agilne zastobnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji l
UUBUHHfl
HOUO IHESTO
Salon damskih klobukov
laaaaaBoaaaaaafiBaaaBBaBaBacasjDBBBa
fnledjimurski kcssaJSZ "
Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri
L n. rcleMa \ koali, ti
Medjimurje, Jugoslavija. r Brzojavi: Vajda, Čakovec Telefon intenirban 59, 4.
■ ■»■■■■■■■■■■■BMBBBBBaBBBESa
BEEaaCsSKtfBli
.jDumHililliili^ii
VELESEJM V GRADCU M
Blagovni vzor?ni sejrn — poljedeljski sejm in
RAZSTAVA GASILSKIH IN REŠILNIH POTREBŠČIN
od 1. do 9. septembra.
Pojavila daj« Grmztr Massa-flmt Gradac, Industriehaiiepark. Telefon 41-17 ta ftloma Company anoa, rskiam. 1eo.l, Ljubijsna, Kongresni trg 3.
683
vis a vis hotel Štrukelj
tovarna perila
- D. & G. VOJSKA -
vis a vis hotel Štrukelj
Kolodvorska ulica 8   LJUBLJANA   kolodvorska ulica 8
Ljubi], celesejem * PaollSon J 31:
SsSSS&LhSL!
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren
Lastna izdaja najmoder. in najuspeš. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na 9 popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
Ljubljana, pataia Ljubi]* kred. banke.
kom« družba ta strojno In električno Industrijo. Dobavlji
STEGU lam DRUGI VK - Glince štev. 5.
i elektr. materijal, elektr. motorje Itd. vseh vrst stroje, transmisije« specijalno podjetje za stroje lesne Industrije.
Konc podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke In nizke napetosti za luč In moč, Izvrševanje
vseh elekti. in(taladj.
Konces. podjetje za: parne in vroČevodne kurilne naprave, vodovodne inštalacije, popravilo in postavitev parnih kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
Pisalne stroje
VILJEM SEOUARDT,
Ljubljana, šelenburgova 4 (na dvorišču).
delavnica sa prečimo mehaniko.
Geodetičnl Instrumenti, hidrometričnl aparati, planimetri, pantografi, logaritm. računala, merilni trakovi, nivel, letve in trasirke, pris-matična in druga precizna merila.
—— Precizna risalna orodja- ——
Popravilo promptno In solidno.
I        Produktivna zadruga
Hit. hMdev. loilariei io bran
Lfub^asa Kolodvorska nlica 18.
The Ren Co.
Telefon zaa. LiabHana  BradlMe to.
99
KORANIT
•d
safamćeno pravi asbsstnl skrili sa krltfe streh. KOR Alf IT
ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trgs, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m« samo 12 kg, je neomejeno trpežen; Je boljši kot vsi etemiti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hoievar
—  Umbllsas, Oaaajaaa šesta SS. _
Kleparstvol Stavbeno, galanterijsko in ornamentno. Kopalne banje, žehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Na drobno. Na veliko.
Pocinkanje in oo nanje raznih predmetov. Kotlarstvol Izdelava vseh vrst bakrenih koUov in ba krenh cevi, kotli za žganjekuho, za pralnice, za Štedilnike itd. Na drobno! Na veliko
Kocesljoniran zavod za vse vrste vodovodne inštalacije. Inštalacije klosetnlh naprav. Montaža in preizkušnje strelovodov.
poioni
Spre|ema|o aa vsa v to stroko apadalooa dala.
Lesno MwM
Rok ČakŠp stnrganki mojster Ljubljana, Zg. tiska st. 18.
Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje In najceneje.
Mihael Peternel
LJubljana, Celovška 89.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka. Na drobno I Na debelo!
Elektrolvtne bakrene žice in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddera-heiraer Kupfenverk und Sflddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt am Main. Visoko In nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg A SOhne, A. G., Porzellanwerke> MargarethenbOtte, in. Schwandorf. — Velika zaloga 1 Samo na debelo!
a*      *    ~ —^- ----
Rosslau,
KABOL BASTIANČIČ
zarod za tehnične in elektrotehnične potrebščine. Csatrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke Ib/HL Brzojavi: KABA. Ljubljana.
ISOLATORJEV
za
visoko napetost, motorjev, generatorjev in transformatorjev tvrdke Lloyd-Dynamowerke, Bremen. ELEKT
la 1ZOLIRNI trak. .DURABIT'
;trolyt-baker.
Zahtevajte ponudbe !
Konfekcija
ipedialsa damska in moška broiačDlca
KijaodiretP kraji po meri. UAidajl angte&esa ia nSkaga blaga.
BRHTH BRUHSKOLE
ZldBDska aHca itce. s.
iSMt^m to tm »ttondM Utkao—*
1110
623345
štev. 163.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 12 avgusta 1933.
oTran y.
A. Gabršsk-'
Spomini na Janka Vukasovića.
V veliki politiški razkol, v katerega je posegel tudi dr. Mahnič, ki mi je bil s Ton-klijevo pomočjo 1. 1889. iztrgal »Sočo«, na kar sem Še istega dne prišel na dan z »Novo Sočo«, se je vmešaval tudi Janko Vukasović. Od nekod iz Srbije mi je poslal priporočeno pismo, v njem denar za list in podporo za starega svojega očeta, zraven pa me je podžigal k vztrajnosti v zapriče-tem boju, po katerem naj se goriški Slovenci otresejo stare zaspanosti in stopijo v novo življenje narodne zavednosti in smo-trenega dela za kulturni in gospodarski napredek. Samo tako se morejo pripraviti naši rojaki na oni veliki dan, ki mora napočiti vsem južnim Slovanom, dan svobode in združenja. Misel združenja se je ponavljala pri njem ob vsaki priliki. Mi naj storimo svojo dolžnost med narodom, odločilno besedo pa bo govorila Srbija! Pozneje mi je govoril z vso unetostjo o bodočfh časih, ki moralo priti, ko bodo srbski kanoni reševali rudi Slovence. »Tvoja in vse naše inteligence naloga bodi, da boste vredni srbske krvi in srbskih kanonov! Vso njegovo korespondenco sem skrbno hranil v posebnem predalu svoje pisalne mize. Nad njo je Yisela fotografija celega častniškega zbo-ra njegovega polka. Bila je spomin na moj poset V Srbiji. V oni mizi je bilo še marsikaj, ali samo Jakova korespondenca bi zadoščala, da bi med vsemi obdolženci veleizdaje jaz edini obvisel na drogu. Rešil me Je hotel ali nehote takratni preiskovalni sodnik deželnosodni svetnik dr. Bonne, po prevratu nekoliko časa goriški župan. Ko sem bil na Gradu, Je prišla v moje stanovanje komisija, v kateri sta bila znana trinoga stotnik SchoLz  in policijski    komisar dr. Casapiccola. Moje stanovanje je bilo zelo obširno. Preiskava se Je pričela zadaj na verandi. Ko so prišli do moje pisalne sobe, so se morali vrniti, ker je bil vhod v to sobo s hodnika. AH ko so pregledali še dve sobi in prišli ob vhodu v stanovanje do pisalne sobe, je rekel dr. Bonne: A, tu notri smo Že bili od notranje strani. Komisiji se Je po večurnem brskanju zdelo to resnično in Je odšla.
Prvič Je prišel v Gorico menda nekako po letu 1892. Hodil je okoli v srbski unil formi. Na Platzkommandu, kamor se je šel javit, so bili precej presenečeni, ker so ga imeli zapisanega še malo poprej za vojnega ubežnika. Ob nekem cesarskem jubileju pa je bil pomiloščen. Vsled tega se je mogel svobodno kretati po Gorici in po Vipavski dolini. Tako smo ga imeli večkrat v svoji sredi, slednjič po balkanski vojni, malo pred svetovno. Takrat je napovedal velike dogodke.
Vukasović se je udeležil vsesokoTskcga zleta v Pragi 1. 1912., kamor je pripeljal prvič odlično četo srbskega Sokola. Do Dunaja SO prišli S posebno ladjo po Dunavu, imeli so s seboj svojo godbo, ki je bila vojaška, kakor so bili tudi Sokoli po večini preoblečeni srbski vojaki pod načel-stvom polkovnika Janka Vukasovića. Ko so korakali po Dunaju z godbo na čelu. ki je veselio svirala »Rado ide Srbin u vojnike«, jih je redarstvo ustavilo, ali naš Janko je znal tem gospodom povedati po nemški, kar je bilo potrebno, tako korenito, da so jih pustili na miru. Kdor se je udeležil onega vsesokolskega zleta. mu ostane neizbrisno v spominu nastopanje srbskega Sokola. To so bili sami krasni izbrani mladi ljudje. Vukasović se je v pogovoru s Slovenci razvnel in v zaupnem kotičku zatrjeval, da po aneksiji Bosne ne more biti več miru, da se bližamo velikim dogodkom, najprej na Balkanu In potem — kdo ve še kaj? Pripravljajte se, bratje!
Nekje sem čital. da je bil Vukasović med vojno s strani avstrijskih oblasti obsojen na smrt. Ta vest se mi ne zdi točna. Ko sem bil interniran v kaznilici Gdllers-dorf ob severozapadni železnici, je prišel L 1917 iz Pulja ukaz, da me morajo aretirati Bil sem že tako zaprt. Voditelj internata ni vedel, kaj storiti. Akt Je romal v Pulo, pozneje je prišel v Ptuj in po daljšem prestanku na Dunaj, kjer sem že vodil znani »Osrednji odbor za begunce«. Pri zaslišanju na deželni sodnlji sem izvedel, da gre za nekega dezerterja Johana Stiblela iz Vrtovina pri Ajdovščini in za njegove pomagače, izmed katerih se je zahtevala aretacija samo za mene. Davčni uradnik Dietz se je hotel proslaviti z dolgo ovadbo, v kateri Je opisal po svoje iredentsko delovanje Janka Stiebila, ki da Je hodil hujskat proti Avstriji na Goriško. Poštna uradnika Vinci in Spazzapan v Gorici sta pa leta in leta zasledovala mojo korespondenco z Jankom Vukasovičem. Znala sta povedati, da sem prejel od njega denarne svote za srbsko propagando, da je moja tiskarna pošiljala velike zneske za srbski Rdeči križ itd. V aktih je bilo nesoglasje v glavnih podatkih o Janku Stibielu, ker je izvidna pola puljske mornarice zasledovala nekega Johana Stibiela. ki je bil rojen L 1849 in je že 1. 1869 pobegni! To nesoglasje sera pojasnil in vsa stvar je bila končno pred preiskovalnim sodnikom, ki je bil najbrže Ceh, ustavljena!
Lahko bi napisal o pokojnem našem bo-ritelju za ujedinjenje še marsikaj... Vprašam: ali mu je bila domovina hvaležna? Sedemdeseletni mož je moral v Medvode in ubijale so ga težkoče s pokojnino. Ali sedaj je vse prestal in počiva v svojem ljubljenem rojstnem kraju, ko je izvTšil ogromno svoje delo, za osvobojenje, pri katerem ga je trajno spremljala vedno enako čila mladeniška vztrajnost
Tombolske karte za tombolo Društva za zgradbo Sokolskega doma v Ssodnji Šiški so v pred-: prodaji! — Segajte po afih! :
Michel Provtas:
HIGIJENA.
Boulonski gozdič. Krasno junijsko jutro. Srebrna meglica hladi solčne žarke,
Sveže zelenje in rožni travniki daleč naokoli. Blešče se, kakor da jih je neka nevidna roka okopala in očistila. Ozračje je mlačno in napolnjeno z bezgovino. Po grmovju sije rosa v tisočerih kapljicah. V Kraljični ulici se ustav! voz, iz katerega izstopi zala mlada gospa, oblečena z enostavno m tiho eleeanco. To je Mina Dar-brelles. sloka Parižanka, ki izgleda, kakor da se je baš to jutro razcvetela in da je vzniki a rz pesnikove sanje pri tem pa je soproga visokega uradnika.
Mina Darbrelles (svojemu kočijažu): Sedaj pojdem peš! Bodite ob 11. pred vratini Pre-Catelana!
(Od tod poleti dalje z radostnim korakom in s povzdignjeno obleko, ki je okri-vala lepe nežne nožice. Nnjprej gre po Madridski cesti, potem zavije levo v ozko ulico. Nekoliko utrujena od hitrega koraka in z rudečico na obrazu dospe v osamljeni drevored izza Bagatelle.)
Mali de Rainville ki jo je čakal zlek-njen v travi, se dvigne: Kako točno, po vojaško!
Mina: Ali ni lepo od mene, da sem točna?
Rainville: Komaj verujem! Za ta trud Vam je morebiti po volji poljub.
Mina: Kako ste smešni! Da nas kdo vidi!
Rainville: Videti bi nas mogle edino ptice, ki pa jih motijo družinske skrbi.
Mina: Kje pa so poljski čuvaji? Še to bi se hotelo, da nas radi prestopka proti nravnosti spravijo pod ključ!
Rainville: O čuvajih ni duha ne sluha! Nimamo se bati ničesar. Okoli nas je vse osamljeno ... Priroda!
Mina: Če pa je sama prireda! ( z dra-žestno kretnjo mu proži usteca. Po Izvan-rednem dolgem poljubcu): zdi se mi, da vam je to na vse zgodaj posebno sladko.
Rainville: Da, okus je nepopisen, baš kot pri svežih jagodah.
Mina:  Ostanemo... Ali   gremo dalje?
Rainville: Pojdimo do vodopada.. Niti 10 minut odtod.
Mina: Ne vem. alf bi si upala? ...
Rainville: Kdaj? Kje je naš dogovor!.
Mina: Kje pa opreznost?
Rainville: Sedaj nas ne vidi božja duša!
Mina: Da, da! Ali se Vam ne zdi nenaravno, kar sedaj nameravate?
Rainville: Kaj pa nameravamo, ako popijemo skodelico čokolade v posebni sobici?
Mina: O, fažnjivi svetnik!
Rainville: Vse je pripravljeno, čakajo
nas!
Mina: No, pa pojdimo počasi. Ksko je krasno srkat! v dvoje sveži jutranji zrak!
Rainville: To je resnica! Tak rendez-vous pod zoro je neizmerno nežen... Saj sama veste kako je bilo čarobno, ko ste se bližala po drevoredu: kot prikazen v sanjah ali slikarjeva fantazija, čakal sem vas že delj časa, štel sem minute, potem ste se nenadoma prikazala. Najprvo sem spoznal vašo hojo, svetlo obTcko, dve majhni nožici, ki sta se zelo živahno premikali in črni solnčnik. ki je izgleda! kakor žarka avreola!... Nisem vas takoj spoznal, pa sem vendar vedel zanesljivo, da ste vi! Ne morete naknadno dcživeti občutka, ki me je prešinil, ko ste se mi bližala, obkrožena s svežim zelenjem. Vizija je postala jasnejša ... In sedaj ste poleg mene ... Sedaj ste moja ...! Nikdar ne pozabim današnjega poletnega jutra, da ste prišla k
meni — Vtelešena mladost in lepota___Na
tem kraju, ki je kakor ustvarjen za ljubezen!
Mina: Tudi jaz se veselim, da mi je pala na um ta dobra misel.
Rainville: Saj res. Vi ste predlagala rendez-vous v zelenju.
Mina: Ali ste si sami izmislili lerc besede, ki ste mi jih pravkar povedali?
Rainville: Prosim vas, vendar nimam Cvrana, da me navdušuie za ljubavne izpovedi! Navdihnjenja prihajajo od vas. Ali je fo kaj čudnega? Preidemo rajše iz poezije na pravo povest.
Mina: Oh, povest! ... Nikoli ne uganete, kako sem to omogočila.
Rainville: Kako naj! Iz katerih znakov bi mogel to sklepati? Pred 10 dnevi je prišlo pismo — malo pisemce, v katerem ste mi sporočila, da naši sestaiki med 4. in 6. niso več mooočt, ker se vrača Hlpolit, vaš soprog, poleti rano iz urada.
Mina: Da, da, pa sem pristavila 5e postscriptum.
Reinville: K sreči, pristavila ste še: Mislim na sredstvo in možnost, da se drugače šesta nem o___Zaupajte v mene!
Reinville: Na katero sredstvo ste prišli?
Mina: (malicijozno): Zares dokaj smešno! Čuj samo!... Glej te že tičem!
Rainville: Kaj zato!... smo pod vedrim nebom!
Mina: Torej HIpolit je opazil, da sem t poletnem času shujšala in da mi je polt po-temnela.
Rainville: Kaj mu je padlo na pamef?
Mina: No, da imam podočnike.
Rainville: Podočnike? Lepa prispodoba. Tvoj Hipolit bi bil lahko romanopisec
Mina: Vem prav dobro, komu se imam zahvaliti za podočnike. TI porednež!
Rainville: No, in___
Mina: Ko je sledeči dan začel o tem zopet govoriti, je mislil, da se najbrž premalo gibljem.
Rainville: Ni slabo.
Mina: Takoj me je prešinila misel!... Dve uri pozneje sem bila pri zdravniku Gelatinu... Ti ga menda poznaš?
Rainville: Da, to je zdravnik, ki ga rade posečaio ženske, da poiščejo izgovor.
Mina: Pojasnila sem ran natanko svoj slučaj: Dragi moj doktor! sem začela, že nekaj časa se počutim slabo. Često me prijemlje slabost m utrujenost, Id je ne mo-
rem razjasniti. Tudi pravi noj mož, da ne Izgledam dobro... GelarJn je mislil, da me že razume in je takoj odvrnil: Pošljem vas v kopel!
Ne, ne v kopel! Oh jaz sem mislil Potem sem postala jasnejša. Zdi se mi g. doktor, da ne bi marala za vsako ceno iz Pariza, ako bi smela vsako jutro nekoliko šetati? Dobro, dobro... Že vem kaj vas teži. In tako je napisal tale recept! (proži ga Rainvillu). Evo čitaj g! Ali ni dražestno
Rainville (čita): Nevrastenija v povoju, nervoznost na visoki stopnji. Telesno gibanje, osvežujoča dijeta nujna. Vsako jutro 2 uri vožnje v gozdič In 2 url hoje. V Pre-Catelanu lečenje z mlekom, na dan četrt litra. Izogibati se neugodnemu razburjenju. (S smehom) Ali ni prsni! od smeha, ko ti je to predpisoval?
Mina: Niti najman. DejaJ je: Drago dete moje, živite higijenski!
Rainville: Kaj pa on, opica?
Mina: Moj mož? ... Bil ie očaran, oduševljen!... Da se po nepotrebnem ne razburjam, govori z mano zelo nežno. Danes zjutraj ;e gledal, da ne zakasnim, poleg tefra me je zagotavlja!, da bo kakor Cerber pazil name, da bom tečno izpolnila vse predpise!... Kupil mi je celo stroj za merjenje korakov!
Rainville; Stroj... koraki? Tedaj bo videl, da nisi šla pe5!
Mina: Kupila sem še en stroj, kazalci se dajo premikati! Sedaj ga lahko naravnam na poljubne kilometre, na štiri, pet ali šest.
Rainville: Sama Eva bi ne našla takega izhoda.
Mina: čemu pa služi \-zgoja človeku.
Rainville: Ti si čudna! Evo nas pri vodopadu.
Mina: Značilno ime....
Rainville: Ne mislim na lepo rfeleno! Jaz pojdem naprej In vstopam. TI greš za mano neovirano ... Sprejeto?
Mina: Da. . Ne vidiš nikogar?
Rainville: Kdo neki bi mogel biti? Za beliše ljudi je še prerano. Poleg tega je večina že na počitnicah aH na potovanju.
Mina: No pa .pojdi naprej. (Dosežeta cilj brez drugega razgovora. Čim vstopita v dobro zaprto sobico, varna preti presenečenj!, se razvije predvideni dnevni red: praženi križki z maslom in sladke sladšči-ce.)
Mina: Sedaj se pa moram požuriti! 2e je n.
Rainville: Dovoli, da te spremim.
Mina: Nikakor! Kočijaž te lahko vidi! Zakaj bi bila neprevidna! Sedaj nas more kdo srečati!
Rainville: Kedaj se zopet vidimo?
Mina: Jutri... Takšen je za enkrat predpis! Jutri pa samo izprehod!
Rainville: Nekoliko kilometrov kakor danes!... Ne pozabi naravnati stroja!
Mina: (Vzame iz žepa stroj) Na koliko naj naravnam?
Reinville: Na tri, dovolj za začetek... Da ne kršimo verjetnosti. Iztrenirali bomo lahko....
Mina: Imaš prav!... Sedaj pa z Bojom, mauvais sujet! (Se oddalji nekoliko kornkov, potem pa koketno): Ali bo vizija na koncu enako lepa kot na začetku?
Rainville: Se lepša... Morbidezza d* amore! srce, Bog.
Gospod Darbrelles, zakopan v spise, razmišlja v uradu, kako bi rešil zamotano administrativno vprašanje.
Mina (vstopi veselo): Evo me!
Darbrelles (odloži pero): No, kako Je je bilo na izprehodu?
Mina: Izvrstno! Mleko sladko! Prehodila sem 3 kilometre, glej kazalec! Oh vsa sem še iz sebe!
Darbrelles-: Resnično, vsa si razgreta!
Mina (se ogleduje v zrcalu): ~aj res! Stopala sem hitro... Tudi veter me je raz-kuštral. (Si ureja lase z najnedolžnejšim mirom.)
Darbrelles: Kakšen pa ie rezultat Jz-prehoda? Kako se počutiš?
Mina: Strašno sem lačna! Ali lahko zajtrkujem?
Darbrelles (zaneseno): Bravo! Seveda lahfro, kako me vesel!, da Imaš tak apetit! (Prime ženko za roko, očetovsko): Alf nisem imel prav? Vedno sem pravil, glavno ie živeti higijenski!____
Miran Jarc:
Vodoravnost.
Na Bledu, v Juliju.
Ko je Izzvenelo v mesečino dvanajst udarcev rz zvonika cerkvice na otoku, smo položili vesla po gladini in se spogledali. Ne morda iz bolesti, ker je na naša srca potrkal kovinski čas, — saj so ti bronasti udarci prebujali že dolgo, dolgo speče strune, ki so bile na enem koncu navite na breg kopnega, na drugem pa na breg vednosti.
Spogledali smo se, kot da smo se še*e pravkar spoznali In ne že pred oetimf urami; takrat smo še uporabljali besedo gospodična, gospod...«, takrat so se naše oči še naslanjale ob svili svetlih, ko^nnie-vih In temnih las, ob mehkobi rok In vitkosti stasa.
In zdaj? Zdaj smo vedeli, da ie v nos vseh dobrota in vedrost, ki je vzcvetela iz trpljenja premnogih noči, za katere ne sme vedeti dan.
Zorka je segla v biserno mrežo, ki *o Je mesečina sprostrla po jezeru. Kot otrok se je nasmehnila: v mreži se je prav nerodno opotekala In prevračala žoga— luna, ki se Je mahoma pretvorila ▼ lutko in nam v zabavo plesala fn skakala.
Ko se je prijatelj te Igre naveličal je udaril po mreži In že se je zlata igračica razbila na tisoč in tisoč cekinov, ki so se razletavall okrog čolna. Na licih nam je bil smeh, nedolžen in osvežujoč, toda če smo se pobliže ozrli drug v drugega, smo opazili, da je bila črta, ki jo je zarezal saneh preko lic, natočena in je padala nav*
zdol, vedno bolj trudno in težko kot sozvočja, ki izzvenevajo. In spet smo utiani-11; ali je bila to radost brezčasia ali pa bolest večnosti, ki teži in kljuje človeka, kateri se še zaveda svojega telesa.
Kjer je nočni vetrič zganil valove, se je čoln pomikal k bregu. Pred barom smo obstali.
Iz škrlatnih žrel so lili žarki mehko rezke godbe: iz shimija so silili vzdihi Ihteče Butterflv in ponositi zvoki iz Šeherezade so zmagovalno trgali lahkotne kodre starih arij.
Toda to je bO povsem neki drug svet, nam tuj in sovražen.
V dvorani so se pozibavali pari svetov Uanov: tistih ljudi, ki imajo pogum broditi fpo krvi in solzah, prodajati devize in duše, ki pa se onesveščajo, če preglasno zarožlja žlica na krožniku, in so raje žejni, kot. da bi pili iz čaše, ki so je dotaknila usta navadnega smrtnika. Že davno sem molil za te bedmke. ki sem jih videl v smrtnem plesu pod nebom, na kateTem sijejo namesto božjih zvezd — lire, franki, šterlingi...
Modra zavesa pri oknu se je odmaknila in ven se je sklonil truden gospod. Še 'predno je izpregovoril, sem prečital kretnjo njegovega telesa: »ah, miru. miru.« Napol obrnjen h gosrpe, ki ie z očmi pozdravljala vitkega mladeniča, je zavzdihnil: »Ach, diese herliche laue Luft da drau-Ben...«
In vrgel je cigareto v valove, kot da se hoče sprosrti zlohotnega dima, ki se jc predel iz duše v dušo vsem tem zaročencem.
A že ga je prijela razkošna plesalka za roko: Ach. komm, komrn ...«
Okno se je zaprlo in spet je bilo vse kakor prej, le, da nas ie ošinil vonj po Tosci, Chrvsis in My stiku.
Iz daljave smo začuli drdranje vlaka . Po cesti sta ropotala žarometa avtomobila. V park sta k vodometu, ki ga je zlatila mesečina, pristopila iz bara dva človeka. Celo do nas je privalovala njihova razgre-tost.  Ona  je vzkliknila:
»Ah, kako divno...« In on ji je pritrdil, toda ni mislil jezera, in tišine brezčas-ja, temveč njeno ramo, ki jo je stradoslast-no poljubil..
Šele udar naših vesel, ga je iztreznil.
Ko smo bili že sredi jezera, se je iz drugega konca oglasila pesem....
Ptičice poja,
rožice cveto ... Toda tudi ta pesem je bila nesoglasrra, ker ni odmevala čez kmečko vasico, ker je niso peli fantje z nageljni v gumbnicah, a vendar je bila tudi soglasna, kot f^e, kar je bilo okrog nas, ker smo pluli po sredini, ker smo vse vtise prekapah* skozi prt tihega duha.
Da: vse to je bilo pesem, ker smo se zavedli, da smo večni plezalci na božji lesrvici In smo spoznuli samo eno delitev kamen, rastlina, žival človek ...; vsaka druga delitev se bi nam zazdela medla in sentimentalna.
In v tej uri božjega sijaja smo se počlovečili v slasti, ki ji nt imena: tihi smo bili in oči niso videle več teles In uho Je slišalo skozi dozdevno govorico odzvoke nekih daljnih godb.
Ko smo spet pristali in so zarožljale verige, smo se začudili. Zdrznili smo se, kot da nas je sram veličine, ki smo jo pravkar doživeli. Kajti zdaj je spet sijala žarnica na: deklico z otožnimi lasmi, na deklico s porednimi očmi. na prijatelja, ki se je kakor iz sanj prebudil in name...
Zgodba o cekinu.
Drzni rokamavhi, vlomilci, tatovi, že-parji in slična svojat so kljub ljubljanskim kongresom odšli na oddih, tudi njih nevarni preganjalec g. Jože je odpotoval na dopust, tako da je nastopila v kroniki glavnega ali stolnega mesta Ljubljane — doba kislih kumar, v taki dobi pa se redkokedai pripeti kaj nenavadnega, zato podajamo v olepšani obliki »zgodbo o cekinu«, katere jedro je resnično in se je dogodek odigral Tred nekaj dnevi.
Vroče opoldanske ure odmora. Na klopi pod senčnatimi kostanji v »Zvezdic je sedela poštama kmečka ženica, ki je prišla nakupovat v Ljubljano za balo svoje hčere razne drobnjarije m to daleč od tam, kjer so veliki gozdovi in kjer v bližini izvira reka Kolpa.
Na klopi poldremajoci ženici se je pridružil človek, dolgokrak, suh kot trlica, S ponošeio obleko in klobukom, ki je Imel sredi obliko srelovoda. V rokah je držal zamazan nahrbtnik. Razvil se je običajen razgovor, kako ie vroče itd. Izmenjavale so se misli... in ... dolgin je kmalu za tem izginil — neznano kam po Ljubljani..
Na policijskem ravnateljstvu pa se je kmalu nato nadaljeval drugi akt tega sestanka.
Ženica je prihitela s cekarjem v roki pred policijsko ravnateljstvo, tu je najprej naletela na dobrookroglega gospoda, ki dnevno podpira glavni vogal policijskega poslopja.
»Gaspod! Gaspod! Lovite ml tatu, lumpaj Vzel ml je cekin!«
»Pojdite k protokolu!« ji ie dobroo-krgli gospod lakonično odgovoril in ji pokazal na vrata glavnega vhoda.
»Kje pa je ta gaspod Protokol?«
»Tam v pritličju!« je bil csoren odgovor.
Ženica ie skoraj dirjala v policijsko hišo In letala po stopnjicah sem in tja, vedno vzklikajoč: »Kje ie Protokol? Kaj bo s cekHom, kje je tat?«
Končno je vlovila na stopnicah šlro-kopLečega stražnika, ki je ravno peljal v zapore nežnega nočnega metuljčka.
»Gaspod! Gaspod! Pomagajte mi! Tat mi je vzel cekin! Kje dobim pomoč!«
»Pojdite k žurnalu!«
»Kie pa je sret ta gaspod Žurnal?«
»Tu na številki dveU
Ženica je pristopila k dežurnemu uradniku. Bil je to v kriminalni stroki že preizkušen in v službi osivel mož.
»Gaspod! Gaspod! Hitro! Lovite tatu. ki mi je ukradel cekin! Hitro, drugače bo ušel. Ušel bo. če ne gremo prec za njim.«
»Le počasi, mati! Kaj pa je?c
»Ta, ta lurrrp raztrgani... tam ... tam na klopi sem sedela .. pa mu pokazala ... veste! .. . cekin za sto kron«___
»Kdo pa ste? Kako se piše:e? Od kod ste?«
»Pa kaj Vam to mar. gaspod! To nI n!Č za me! Tatu mi lovite, to ic poglavh-no!«
»Najpreje. kako se p?5ete?«
»A tako? Tat, tat pa jo bo popihal, če bom Vam še!e pravila te moje storije. Oh, moj cekin, moj cekin!«
»§e enkrat! Povejte ml najpreje. kako se pišete in drugo, potem bomo šele govorili o tatu.«
»Pa naj bo, Če je tako! Sem Marija Ocepek, doma s Čabranskega, ob kranjski meti! Veste kje je Čabar?«
»Vemo! AH poznate tam Petra Mlhn-novega? Ta je naš velik prijatelj!«
, »Kaj meni Mlklin, meni Je za cekin!«
Ko so bile končane In izvršene za vsak policijski akt neobhodno predpisane formalnosti, je ženica z olajšanim fn upajočim srcem, da ji primejo taru, začela praviti In opisovati svojo nezgodo s cekinom.
»Veste, gaspod. to je bilo takole! Sedela sem tam. tam na klopi. Prisede! je capin nebogljeni. Pokazala sem mu cekfti za sto kron, lepo zavitega v papir. Vprašala sem, koliko je vreden. Rekel mi Je, da dobim v banki 4000 kron. Zavitega v papir sem mu ga dala v roke. Potem mi ga je vrnil zopet lepo zavitega...«
ženica Je prešla  v  Jok. Šoke so U>
oblTJe,
»A, kje je moj cekin! Lovite in prtmfte tatu! Ta lump je nato takoi vstal, podal ml je še lepo roko, rekoč: »Zbogom mami-mlca! Zdravi ostanite. Cekin pa v banki zamenjajte!« Nekaj me je nato pri srcu zagrabilo. Pogledala sem v zaviti papir. Oh, groza! Mati križana! Cekina notri več ni bilo! Notri je bil sam okrogel pleh!«
Po dolgem zaslišavanju o osebi tatrrvf so sestavili protorkol ta ženico s tolažilni-ml besedami odslovili.
Ženica se je vrnila domov brex cekina. Venomer pa je doma ponavljala:
»Ah cekin, cekin! če ga spod a Proto-tokola ne bilo, pa bi policaj tatu lahko prijel!« Bt—
Razne stvari.
♦ Vatikan proti ženski modi. V Vatikanu so uvedli zadnje čase za sprejem žensk zelo stroge odredbe. Prihajajo daa na dan številne gospe, dekleta in razne gojenke, katere spre j me papež m Jim pode« li blagoslov. Nekega dne se Je postavil pred ženske vrste neki kardinal In jih raz** ločil: ene na levo druge na desno. Ono. ki niso imele v zadostni meri pokritega svojega telesa, so bile zavrnjene. Jokale so in prosile za vstop, pa zaman Je bila vsaka beseda. Sedaj se je uvedel v Vatikana Še strožji red In izključena Je pri sprejema vsaka ženska, ki kaže količkaj svojo goloto.
• Za konec Cambaceres Je priredil nočno pojedino. Proti koncu Je naprosil pevca Garata, naj jim kaj zapoje. Ta pa, kJ je bil razžaljen, ker so ga povabili k nastopu šele sedaj, je mlmodušno odvrnil: »Nemogoče, gospod konzul, ob tej uri Je šel moj glas že spat!«
* Kakšna bo prihodnja vojna? Iluzije onih, ki so mislili, da Je pretekla svetovna vojna značila konec vseh vojsk, so bile Zelo kratke. Izkušnja povojnih let Je pokazala, da se ljudje niso v ničemur spremenili in da se bodo vojskovali tudi v bodoče* Vprašanje Je samo, kako in s kakimi sredstvi se bodo vršile vojne v bodočnosti, ker kakor ie bilo razvidno iz zadnje vojne, le bil sistem vojskovanja povsem drugačen kot v preteklih letih in Je pričakovati za prihodnjo volno novo prelazno periodo, ki ne bo imela ničesar skupnega s preteklostjo. Vsi vojaški strokovnjaki so namrefi uverjeni, da se bodo vršile prihodnje vojsko v zraku in se bodo tu odigravale odločilne bitke. J^ed desetletji je bilo to fantazija, ali danes ie realnost, s katero računajo vse vlade in podvzemajo že danes obsežne mere za zračno oboroževanie. Od vseh velikiH držav je bila Nemčlia prva. ki je razvila obsežen načrt politike. Kakor je znano, jc Nemčiji prepovedano izdelovanje bojne zračne flote. Ali Nemčija se Je tej prepovedi spretno izognila, zgradivši mogočno civilno zračno brodovje, kakršnega nima nI ena drugih držav. V nemški državi je v obratu IS rednih zračnih linij in letala so opremljena z motorji do ISO konjskih sil, tako, da se lahko v slučaju vojne upotreb-ljajo kot vojna flota. Razen tega Je nemSka zrakoplovna Industrija prenesla svele gradbene sedeže v Rusijo, Švicarsko, Italijo, na Špansko, v Argentinijo in Zedinjene države, samo da se umakne težkim mirovnim pogodbam In da si zasigura za bodočnost zrakoplovno potanco Nemčije. Seveda Francija to pazno premotriva In zasleduje. Francija zato danes gradi ogromno zračno bro-devje ter ima država že zgrajenih odnosno v gradbi se še nahajajočih 175 eskadrfl, modernih za vojne svrhe opremljenih letal in v projketu Je Se nadaljne pojačenje zračnega brodovja. Naravno Je, da je postala Anglija radi francoskih oboroževalnih mer v zraku zelo presenečena, ker se smatra izpostavljena opasnostim. Vojno brodovje je ne bo moglo braniti pred napadi v zraku In zato je britanska vlada razvila velitf program za zračno oboroženje. Že sedaj Je odrejena zgradba 600 letal. V treh letih mora Anglija imeti mogočno zračno floto za obrambo In napadanje. Tudi ostale države In Italija se oborbžujcjo v zraku. Lepi časi se nam obetajo!
»Vinocet4
tovarna vinskega kis
Ljubl|
d. a o.
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo 1 Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nad
I Švicarska firma v Avstriji I
F. Oberhansli & Comp., imSJSSi
Bregenz a m Bodensea
(Vorarlberg).
Moc'arni stroji za žage — Polnojarmeniki na valje —
Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) — Horicontalni jarmeniki — Počezni stroji za debla — Robilniki — Nihalne žage — Brusilniki — S tance za tagne zobe Ltd.
Oprsmliauie taivlitd Zu .trara^anl.
Točna dobava.
G. F. Jurasek
Ljsblj al 12
Ugtaaajaai ter aeoravrfa
glasovirje in harmonije, š ped j dno strokovno in ceno I
Babljene
sa moko
85 kg vsebujoče, In za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste In brez luknjaste kupi Vinko ■ajdlč, valjlčnl mlin, Kranj. 60rj0
Villa dr. Pečnih
Zdravnilka penzija, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznin, za oslabele In od počitka potrebne, za katarje pljučnih vršičkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna izvrstna brana. Krasna južna lega Prospekti. 4438
„ADRIJA"
LJUBLJANA, Dunajska cesta 31
mednarodna transportna in komisijska družba z o. x.
MARIBOR
Naslov za brzojavke: Adrijasped Tekoči račun: „Zadružna banka*4 Telefon 7a z
JESENICE
Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe. — Vskla-diščenje robe. — Komisija. — Carinsko posredništvo. — Transportno osiguranje. — Zbirni promet na vse strani. — Prekomorski transporti. — Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- in inozemstva.
FotografIčne plošče
Hala, Ernemaun, Herlango, Hauff, lleraa, Šiftar d.
Papirji:
Satrap, mimosa, Kratt A Stendel. Vedno soele na zalogL Zahtevajte cenik!
SHUITHS, Celje 11.
Lokomobile
vseh velikosti najmodernejše konstrukcije, paraš žage, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t d., remscheld-sko orodja, vse orodje za obdelavo lesa, parna mlatilnlce, poljedeljaki stroji in orodje, jeklene vile za gnoi i. t d., ti rt as poljska eeleamloe, 600 mm razdalje, kompletne, s prekatnimi vozički, tračnica, za stavbene namene in Industrijski tiri, plinove I« varilna cevi, črne in pocinkane, stavbeno In koneti-iakcljeko atoleao, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Jnudimfii tapertno ii eksportno podjetje, HarfboT.
Trubarjeva ulica številka 4.   Telefon interurban 82. 4711
o«
VODklE TURBINE
največja tvorllnostl, dobrota In csnsnostl.
Pat. preclz. regulatorji
TRANSMISIJE
Stroji za Izdelovanje lesenlne, oeluloze In papirja. Specialna tvornica svetovnega slozeaa
J. M. VOITH
St. Polteni Austrija. Heidenheim, Wurtemberg. Pisarna 1 WIEMf  IV.  Argentinieratr. 24-
AND. JAKIL
tovarna koi in Čevljev d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska c 13
Bogato skladiSCe molkih, ženskih In otroških Ceollra Iz telečjega boksa m oseh boiah, cmoejega boksa hi rlaot kraolne.
SOUDnO DELO!       ZniŽHHE CEklE!
Lastne hladilne naprave. Lastna prodajna mesta v največjih triiSiih inozemstva.
Vstreljeno d vjacino
sme  divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice,
kljunače, divje race
k u p u I a
vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. VAJOA
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda akovec.
Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč.
Soliden la točen obračan. 3903
Stanovitno, ne premoči; ivo sredstvo za pokrivanje streh in izoliranje proti v 1 a g i, ze desetletja poznano in preizkušeno
Stroje
za surovo maslo
znamke »Laktor«
v velikosti od 2 — 50 litrov dobavlja po najnižjih cenah
ČUČEK&KOUBIK
tovariia gospodarskih stroje*
8 ■
i
!
a
r
it; i
.-I
Cisto brez katrana, zato ličenje za v održavanje nepotrebno. Vzorce in proračune pošiljamo brezplačno.
Hrvatska Masti, katrana d. 1 Zagreb.
•nkova ul. br. 18. — Tel. br. 8-64. JF
Stalne cens pod soetoono pariteto ob nafueCji Izbiri
nudi za vse vrste blaga
u.
mednarodni dunajski semenj
2.-8. septembra
Pojasnila daje
IIENER  MESSE,   WIEN VII.,
ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avortrifski kc^atoSat, Turjaški trg ilev. 4-
se proda Kompletno orodje
za izdelavo dobroidočegra predmeta, kateri je že po vseh večjih mestih zastopan. Dopisi pod .Redka prilika 8166* na upravo Slov. Naroda. 8166
Al I najsigurneiša, najbolj poznana
9fWaUakfl     higienska gumi sedanjosti
Strokovnjaško pregledana ln zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam pO čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo diskrecijo s povzetjem.
Uran Parfnmeri!af LJubljana
mestni trg 11
cd ■ cd m cd m cd m cd m cd a cd m cd u cd ■ cd ■ cd m cd ■ o ■ cd
JHUbIH uzgojim zruosh u ptuju.
Za dečke
Za deklice
Ika
Prešernova nlloa 29
Prostora ra 100 gojencev
z lastno gospodinjsko šolo la Izobraževalnim letnikom
Prostora za 60 gojenk
assBBae aeaaaBeaemBaBaaaaaaaaai
Gojenci In gojenke obeh uuodoo Imalo o zauodlh stansusnfe, popolno oskrba ta ozgola In lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško aH dekliško meSCanslia fiolo ter šolo Glasbene matice.
Prospekti so brezplačno n« razpolago pri vodstvih zavodov.
Umjetna gnojiva
Snperfosfat Ttaomasoua drozga Kallleoa sol
po brezkanknrenCnfm cijenama
Reiniai prolzuotfl 11, Zngreb
lilo« br. 69
Taiei. 23.38
Nov kažipot bolnikom!
Spisal sem knjižico, da pokažem Ž njo milijonom trpečih edino možno pot ozdravljenja. Kažipot ne stane niti vinarja fn ga pošljemo zastonj vsakemu, ki se čuti bolan, slaboten, šibek in obupan. Knjižica je uspeh 50 letnega premišljevanja in razglabljanja in obsega vsoto bogatih praktičnih Izkušenj In mnogo dokazov odličnih mož znanosti
Kdor bi se rad rešil
naj se ravna po mojem nauku, ki je pomogel že mnogim tisočem. Naj je že bolezen nastala zaradi skrbi, bede, prenapora, ali pa da je bolezni vzrok lahkomiselnost in neimeritost, vsem potrtim, vsem ljudem šibke volje in delaijubnostl pokažem znanstveno in prirodno pot, da se rešijo živčne bolezni, pomanjkanja soanja. odpora proti Čehi, telesne in duševne oslabelosti, trganja po udih, glavobola, motenji
prebave «n želodčnega delovanja ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine prosto
mol kažipot
ZapiSIte naslov:
E. Pasternack, Berlin, N. O.,
Michaelkirchplatz 13, Abt. 511.
■ a
LINIJA
UNITED i
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TE92FJ.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAšKOVIC Zagreb,
„B" cesta pri državnem kolodvoru.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Su«ak: Jovo Gj. voševič. Karolinška cesti 160. — Split: Ante Bu ć Dioklecijanova »bala 13. — Gruž: Ivo Lovričevlć.  - Bito<- Gjorgje J. Dlmitri-
\vlč & Komp., Bulev.rd KrMjr. Aleksandra 187.      Vel. BeCkerek:
Du-an Lj. Mihat&vić, Trg Kralja Pet a 4.
Potnike do Hamburga spremlja draibonl ar a dok 1
28
00