Leto LXXVn it. 94
Spedblone In abbanament© Poštnina plačana v gotovini.
Ljublfana, torek 27« aprila 1943"XXI
Cena so
UNIONE PTUBLICITA ITALIAKA ft. A*. SOLAlfO
OOHCESSJONAIUA E3CLUSIVA par la. vmbbbdU <fi
UNIONS rUBBUCITA ITAJLJAIf A S. A^ MILANO
Zrušeni sovražni napadi
Ostri boji na
tiskih frontah — Dve sovražni trgovski ladji torpedirani
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je «t>javil 2& aprila naslednje 1066. vojno poročilo:
Na južni tuniški fronti so se zrušili sovražnikovi krajevni napadi ob takojšnjem odporu naših oddelkov. Trajno moćan pritisk sovražnika v zapadnem odseku je bil vztrajno vzdržan v hudih borbah, v katerih sta italijansko in nemško letaNtvo pomagala brez prenehanja in uspešno.
Angloško-aineriško letalstvo je včeraj izgubilo 12 letal, izmed katerih so jih 7 sestrelil! lovci, 5 pa uničilo protiletalsko topništvo.
V ogorčenih borbah zadnjih dni so se posebno odlikovale naslednje nemške ediniee: 10. oklopna divizija. 2. bataljon 443. polka oklopnih srrenadirjcv in lovski bataljon letalstva.
Naša letala so v rironaiških vodah pre-stregla močno zavarovan konvoj in s torpedi zadela dve trgovski ladji po 8000 in 5000 ton.
Sovražna P^t:t!a so včeraj popoldne preletela kraje v Siciliji ter metala bombe in zažigalne bombe. Nekatera poslopja so bila poškodovana, ena oseba pa ubita v Ucati (Agrigento). Področje Cagliarija je bilo davi v zgodnjih urah cilj napada. Število žrtev še ni ugotovljeno, sriri naša letala se niso vrnila m hojaili oporaeij zadnjih dnL
Pripomba k poročilu št. 1066: Obe sovražni podmornici, ki sta bili omenjeni v poroči!»i nega stana Oboroženi h sil št. 1053 y dne 13. aprila 1943, je potopila korveta pod poveljstvom pomorskega poročnika Augusta Migliorinija iz Piom-hina.
' - i.ivtu stan  italijanskih Oboroženih Sil
je objavil danes naslednje 1065. vojno poročilo:
Nj tuniški zapadni meji so italijanske in nemške čete v hudih borbah s sovražnikom, ki je vrgel v napad nove močne oklopne in pehotne sile.
Zmerno izvidniško delovanje v južnem odseku.
Nemški Itrvri so sestrelili 4 nasprotna letala, protiletalske baterije 3 letala. 1 letalo na je sestrelila torpedovka. ki je plula po srednjem Sredozemskem morju.
Naša letala so ponovno in učinkovito bombardirala industrijske naprave v Haifi.
To noč so ameriški štirimotorniki napadli okolico Neaplja in povzročili manjšo škodo.
V Torre del Greoo obžalujejo 47 smrtnih fcrtev in 66 ranjenih.
Eno sovražno letalo, ki ga je zadelo topništvo obrambe, je padlo v morje v bližini Ispice (Ragusa). Na to področje .je bilo odvrženih nekaj bomb brez posledic.
Glavni stan  italijanskih   Oboroženih sal
je objavil danes naslednje 1064. vojno poročilo:
V bitki v Tunisu je včeraj nastopil oo-mor na južnem bojišču, kjer sovražnik ni nadaljeval svoje akcije, ker sta ga trdni odpor in protiofenzivni dub naših ćet Lado preizkusila,
Uitka pa se je spet silovito vnela na za padnem odseku,   kjer so   nemški oddelki štrli živahne napade oklopnih sil.
Iz bojev preteklih dni zaslužijo čast navedbe divizija »Trieste«, 34. bataljon stroj-ničarjev, dve četi divizije »Folgore« in ena teta gre nad i rje v. Posebno priznanje gre tudi italijanskemu topništvu, ki je spet pokazale svojo visoko sposobnost in popolno samood povedite tal stvo Osi je brez prestanka tolklo zbirališča oklopnih vozil m sovražna letališča.
Letalski napad na ozemlje pokrajine \uoro je povzročil manjšo škodo; med pre-bivalstvom je bilo 13 mrtvih in 6 ranjenih.
Tri sovražna letala, ki so jih prestreči* nemški lovci blizu vzhodne obale Sardinije, so bila sestreljena v morje.
Naši brzi motorni čolni so z odlično akcijo v kali zadušili poskus napada ruskih brzih motornih čolnov na neko krimsko pristanišče.
Angleško priznanje junaštvu čet Osi
S točk h obrv. 24. apr. s. Britanski vojni poročevalci, ki sledijo 8. armadi, govore v svojih najnovejših poročilih, ko opisujejo bitko zadnjih dni v Tunisu, da se vojaki Osi bi je j o kakor levi, mož prot; možu z bodali in bajoneti. Izgube 8. armade so bile ogromne in mnogi častniki so trdili, da niso v karieri še nikoli prisostvoval: tako besnim borbam. Naši vojaki, pravijo, so izgubili nekoliko svojih najbolj znanih poveljnikov in to je povzročilo, da so izgubili razsodnost. Italijani in Nemci, kakor kaže. nočejo niti za korak nazaj in so rajš; pripravljeni umreti, nego umakniti se. Vrgli so se proti nam. vzklikajoč kakor besni, ne meneč se za gtranate. ki so eksplodirale na vseh straneh, in ogenj iz strojnic.
V Londonu s; ne upajo delati nobenih napovedi o najbližjem razvoju operacij v Tnnisu. Sedaj ne govore več o morebitnem afriškem Dunkercruu za čete Osi. Tudi možnost bliskovite vojne je za Britance popolnoma zatonila.
Vsi londonski vojaški izvedenci sodijo o položaju z veliko rezerv i ran ostjo in smatrajo, da bo mogoče doseči uspehe šele tedaj, ko bo prvj in osmi armadi uspelo poslati lastne oklopne vozove v borbo, kar pa je trenutno le malo verjetno Tunis, trdijo poročevalci, je bil dober nauk zaveznikom, ki so se naučili na svoje stroške, da ne smejo podcenjevati sil Osi.
Jz „Odredbenega lista" PNF:
Proslava 9. maja
Novi pod tajniki in novi člani direktorija Stranke
K*m, 24. aprila s. Odredbeni list PNF «*>javlja:
9. maja XXI. Da« Vojske — dan impe-
nja.
Pred spomeniki m nagrobniki padlih vseh talijanskih občin se bodo brale cb udeležbi predstavništev Oboroženih sdL, vojnih in vo-.fawkrh oružtev, mladinskih orgranizafri j Stranke, skvadristov in fašističnih žen v sporazumu z Narodno zvezo padlih vojakov, zadušnice v spomin padlih. Ves dan bodo stale predi spomeniki padlim straže pohabljencev, odtikovancev. ranjencev, bojevnikov prostovoljcev skvadristov, delavcev in vojnih sirot. Na pobudo Narodne xvexe vojnih pohabljencev in invalidov se bo izročila diploma >Mutilata^ mestem. ki so najbolj prizadeta, zaradi sovražnih letalskih napadov.
V glavnih mestih pokrajin se bodo izro-odlikovanja in izkaznice Narodne bojevniške zveze bojevnikom sedenje vojne. Gtovormki, ki jih bo določil PNF v spora-anmra z družbo »Dante Ahghieri« in Fašističnega zavoda za italijansko Afriko, bodo obravnavali temo > Italija in Afrika«, ki jo je določil Duce aa proslavo »Devetega dne-^a. Italijanov po svetu«.
Med manifestacijo se bo počastil spomin padlih na afriški zemlji. Fašistične obiskovalke, ki jih bodo spremljale fašistične vsenčilišćnice, mlr.de fašistke. kmečke _n delavske gr»podinje. bodo obiskale družine povratnikov iz Afrike, da jim sporočijo izraze del vne složnosti Stranke.
Dne 9. maja bodo vlaki PNF z različnim tolažil mm in podpornim materijalom v spremstvu strankinih m erar hov in višjih častnikov Kr. vojske obiskali čete na raznih operacijskih področjih.
Po vseh cbčmah ItaKje bodo pod nadzorstvom OND predstave in zabave za ranjenca, bojevnike in Oborožene sile po bolnišnicah, zavodih zsa rekonvalescente in prire-ditvenih lokalih. Fanfare in zbori MVSN. OIL m OND bodo med četami in ljudstvom, zbranimi v duhovnem bratstvu, izvajati vojno glasbo in zbore.
P°dtajniki. Duce je določil naslednje tovariše za podtajnike PNF:
Alesandro Tarabini, razred 1334, vpisan ▼ PNF od 7. novembra L 1919, skvadrist, Pohod na Rim, bojevnik v vojni 1915—1918 m sedanji vojni, generalni poročnik MVSN v stalni službe, bivši Zvezni tajnik in biv-ŠL inspektor GIL.
'L^onardo Gana rojen v Tempiu (Sassa-xi> L 1898, vpisan v PNF od 12. oktobra t 1919 bojevnik v vojni 1915—1918 in
AMERIŠKA NOSILKA LETAL „RANGER" POTOPLJENA NA ATLANTIKU
Hod udarec ameriški vojni mornarici na Atlantskem oceanu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. apr s. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja danes naslednje izredno poročalo:
Podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika v. Biilovta je potopila sredi se-vernega Atlantika ameriško nosilko letal »Ranger«. ki je nadzorovala pota konvojev preko Atlantika
Hitler je odlikoval ladijskega poročnika v. Biilovva kot 234. vojaka nemških oboroženih sil s hrastovim listom k viteškemu križcu reda Železnega križa.
Nosilka letaJ »Ranger« s 14.500 tonami, kj je bila zgrajena kot nosilka letal navzlic majhni tonaži, je nosila 72 letal. Dolga je bila 221.9 m široka na 24.5 m. Oborožena je bila z osmimi 127 milimeterski-mi protiletalskimi topovi in s 40 40 mm večeevnimi protiletalskimi strojnicami. Njena brzina je znašala 29.2 milj na nro, njena posadka pa je štela v mirnem času 1016 mož.
*
Berlin, 26. aprila s. Glede potopitve ameriške nosilke letal ^Rar.ger« po nemški podmornici, podčrtavajo v tukajšnjih vojaških krogih, da bodo izgubo veliko in moderne ladje, ki je dodeljena spremstvu angloameriških konvojev na Atlantiku, v taboru naspretnka tem bolj občutili, ker je ni mogoče. v?aj za zdaj. nnrJr»Tnes.titi * nobeno drugo ladjo take vrste.
Pripominja se nadalje, da so Japonci od 7 nosilk letal, s katerimi je razpolagala
ameriška mornarica, od izbruha vojne potopili v borbah v havajskih vodah nosilko letal »Saratega« s 33.000 tonami, v Koral-skem morju nosilko letal »Lexington« s 33.000 tonami, nosilko letal »Yorktown« z 19.900 tonami in nosilko letal »Wasp« s 14.700 tonami. V vodah okrog Midwayskxh otokov sta bili potopi jena nosilki letal »Empreprise« z 19.900 tonami in »Hornet« s 19.800 tonami. Zadnja nosilka letal te vrste je »Hanger«, katero so Nemci potopili na Severnem Atlantiku,
spoznanje
Buenos Aires. 26. aprila s. Glede pod-morniške vojne, piše ameriški list »Phi-ladelphia«: Rumanova komisija nam je napravila veliko uslugo s tem, da razpravlja o podmorniški nevarnosti stvarno. Ta stvarnost je strahovita. Izgube ladij zavezniških narodov v letu 1942 znašajo 12 milijonov ton, torej mnogo več kakor sta mogli Anglija in Amerika skupaj zgraditi ladij v enem letu. Velika odgovornost teži komisije naših mornariških oblasti, kajti zanemarile so vprašanje podmornic in niso pripisale zadostne važnosti Hitlerjevi podmornški vojni. Bili smo do skrajnosti nepripravljeni za to vojno, in počasnost mornarice v sklepanju o gradnjah spremljevalnih ladij in patrulnih ladij je v ve-I liki meri prispevala k poslabšanju stanja.
V Rusiji brez večjih bojev
Potopljene in poškodovane sovjetske mornariške ediniee
pred kavkaSko obalo
ni Imperija, pohabljenec, odlikovan s srebrno kolajno in križci za vojaške zasluge. Zvezni tajnik v Sassariiu. Asm ari, Terniju zdravnik kirurg.
Alfredo Cucco. rojen v Palermu 1. 1893, vpisan v Stranko od 1919, skvadrist. Po fred na Rim. bojevnik v vojni 1915—1918, prvi tajnik Fašija v Palermu L 1923 in Zvezni tajnik te pokrajine 1. 1923, član Narodnega direktorija tn Velikega sveta L 1924, ustanovitelj fašističnih publikacij *n avtor številnih političnih in znanstvenih kjvj'g.
Reato Della Valle, rojen v Rimu 1. 1909. vpisana v PNF 1. 1927, prej član GUF (prvi fašistični nabor), bojevnik v španski in sedanji vojni, odlikovan s srebrno kelaino. z bronasto kolajno, dvema križcema za vojaške zasluge, Zvezni tajnik v Beneventu, doktor prava in pohtičnih ved.
Za člane direktorija PNF
je Duce določil naslednje tovariše:
Antonio Aghemo, rojen v Bisceglie (Ban) 1. 1903. vpisan v PNF L 1919, skvadrist, legijonar Pohoda na Rim, vojne v Etiopiji, odlikovan s križcem za vojaške zasluge, bivši član direktorija milanskega Fišija, sindikalni organizator in publicist.
Giuseppe Gabella. rojen v Novi Ligure L 1902, vpisan v PNF 1. 1921. skvadrist. legijonar Pohoda na Rim, italijanako-etiop-ske vojne, O MS sedanje vojne, odlikovan s srebrno kolajno in bronasto kolajno za vojaške zasluge, bivši poveljnik akcijske skva-dre, sedaj Zvezni tajnik v Vercelliju-
Fernando Feliconi, rojen v Aasisiju 1. 1912, vpisan v PNF L 1937 (fašistični nabor) ( vojna, v Etiopiji in Grčiji, odlikovan s srebrno kolajno in bronasto kolajno za vojaške zasluge, bivši Zvezni tajnik v Cal-tanissetti, bivši podnačelnik SM prt GIL, Zvezni tajnik v "3; esc i ji dektor gospodarskih in trgovskih znanosti.
Lmgi Emanuele Gianturoo, razred 18JU. vpisan v PNF od L 1919. skvadrist, legijonar Pohoda, na Rim, polkovnik bersaljerjev bojevnik prostovoljec v vojni 1915—1913 in sedanji vojni, odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in štirimi bitma^tiim kolajnami za vojaške zasluge, odvetnik, bivši Zvezni tajnik v Milanu.
Luigi Molino. rojen v oktobra L 1903 vpisan v PNF od L 1920, skvadrist, legijonar pohoda na Rim, Častnik alpinoev in Mihce, vejni prostovoljec na gyp*Hwi in gr-ško-aJbanski fronti, bivši Zveni tajnik v . Befiuau bMi gMunlnt nttdfcaagarfejj *»~ |
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. apr.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Z vhodne fronte ne poročajo o nobenem pome; iimem bojnem delovanja.
f*red kavkaškn otvalo so potopik* lahke nemške  pomorske  obcrožpne  >%ile sovražni
brzi torpedni čoln. poškodovale več dragih in zažgale 1 parnik.
Obrambna bitka na tuniški zapadni fronti se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Kljub veliki številčni premoči je bil sovražniku rudi včeraj onemogočen vsak uspeh s prodorom. Vdori strnjenih oklopnih sil so bili prestreženi, sovražnik pa po ogorčenih borbah vržen nazaj s hudimi izgubami oklopnih voz. Podnevi in ponoči so bili močni oddelki Ieto'stva nad sovražnikom ter so napadali izhodiščne postojanke oklopnih voz. baterije in kolone Čet z bombami in ostalim orožjem. V letalskih bojih in po protiletalskem topništvu je bilo uničenih 13 sovražnih letal. Pogrešata se dve lastni lovski letali.
V zadnjih dnevih so se na žariščih bojev z zgledno borbenost jo in neustrašeno hrabrostjo posebno odlikovale in prekrižale nade sovražnika v prodor 10. oklopna divizija. divizija Hermanna Gbringa in 754. polk grenadirjev«
Krajevni boji
Berlin, 26. aprila s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so španski oddelki v severnem odseku vzhodne fronte včeraj odbili močne sovjetske napade. Sovražnik je imel hude izgube.
Tudi južno od Dadoškega jezera in jor žnovzhodno od Petrograda so boljševiki izvedli včeraj nekaj krajevnih napadov. Odbiti so bili z osredotočenim ognjem nemškega topnštva. Nemška pehota je nato prešla v protinapad in zadala nasprotniku znatne izgube,
V odseku kubanskega mostišča je sovražnik, kakor se doznava iz istega pooblaščenega vira, slabotno napadal. Samo ob severnem boku nemških postojank so bile v zadnjih treh dneh skromne ofenzivne akcije, v katerih je sovražnik izgubil nekaj sto mož. Nemci so z ofenzivn mi sunki zavzeli več postojank nasprotnika in zajeli številne sovražnike.
Izjalovljen sovjetski napad na južnem odseku
Berlin, 26. apr. s. Z južnega odseka vzhodne fronte poročajo, da so boljševiki včeraj zopet skušali zavzeta postojanke, katere so izgubili v ostrili borbah prejšnjih dni. Scvra-žrti napad katerega je pripravil silovit ogenj topništva in katerega so podpirale številne eskadre vojnih letaL je trajal z vso srditostjo več ur. Končno se je izjalovil pod osredotočenim ognjem
lijanskega tiska, sedanji Zvezni tajnik v Gorizili, novinar.
Sergio Nanmiii, rojen v Finalu (Emilia) L 1906, vpisan v PNF 1. 1921, dijaški avan-gvard-st, skvadrist, Pohod na Rim, bojevnik v Etiopiji, bivši tajnik Fašija v Bolo-gni. bivši zvezni podtajnik v Bologni, bivšJ kemisar za notranje preseljevanje, bivši državni podtajnik za poljedelstvo in gozdove, brat padlega fašista, doktor poljedelskih ved.
Franz Pagliani, rojen v Concordlji S. Secchia (Bologna) 1. 1904, vpisan v PNF od L 1920, slcvadrist, legijonar potocda na Rim, bojevnik v italijanski vzhodni Afriki, odlikovan z bronasto kolajno za vojaške zasluge, bivši tajnik GUF v Bologni, bivši član Zveznega direktorija in predsednik OND v Bolcgni, bivši Zvezni tajnik v Modem, profesor kirurgične patologije na vseučilišču v Bologni, avtor številnih znanstvenih
nemškega topništva. S silovitimi napadi so potem nemški pešaki odstranili posamezne vdere nasprotnika, ki se je moral umakniti v lastne črte z ogromnimi izgubami na ljudeh in vojnih potrebščinah. V noCi
na 25. april je ivemško letalstvo silovito bombardiralo sovražno oskrbovanje na že-
lescniškem omrežju gornjega Donca. Z za_ detki v polno je bilo uničenih aH hudo poškodovanih 8 lokomotiv in štirje vlaki na tovor j eni z vojnimi potrebščinami.
Živahna delavnost nemškega letalstva
Berlin, 26. aprila, s. Glede borb na vzhodni fronti se danes doznava iz pooblaščenega vira, da je bilo nemško letalstvo tudi včeraj v odseku Kurska izredno delavno. Eskadre strmog] avca so ponovno napadle z bombami vseh kalibrov neko važno železniško postajo, kjer so boljševiki pripravljali vlake za fronto. Nemška letala, ki so nenadoma napadla, so najprvo prisilila k molku večino protiletalskih baterij, nato pa napadla v nizkih poletih določene objekte. Več lokomotiv tn okrog 60 vagonov, natovorjenih s potrebščinami in četami, je bilo bombadiranih. Bombe so povzročile ogromno škodo. En vlak s strelivom je eksplodiral, pri čemer se je zrušilo več poslopij v okolici.
V noči na 25. aprila so eskadre bombnikov napadle železniško postajo Kursk. Nastalo je opustošenje in obširni požari zlasti v železniških skladiščih. Isto noč so sovjetski bombnilvi poizkušali akcio proti nemškim prometnim zvezam. Protiletalsko topništvo vojske je sestrelilo 7 od 20 na-padajočih sovražnih bombnikov in odbilo ostale, ki so morali odvreči svoje tovore bomb na polje.
V skrajnem severnem odseku je nemško letalstvo učinkovito bombadiralo tovorne vlake na murmanski progi, kakor tudi industrijske objekte na tem področju. Bombe so v polno zadele en tovorni vlak z motornimi vozili. Zadete so bile tudi številne lokomotive in popolnoma uničene. Neko veliko industrijsko podjetje ob murmanski Železnici je bilo zadeto z bombami velikega kalibra in pretvorjeno v kup kadečih se ruševin.
Polivata madžarske oklopne
Budimpešta, 25. apr. s. Regent Horthv je sprejel zastopstvo oklopne divizije, ki se je vrnila z vzhodne fronte. Regent je divizijo pohvalil za hrabro zadržanje In je izročil članom delegacije, sestoječim iz oficirjev in vojakov, ki so se najbolj izkazali v borbah, vojaška odlikovanja.
Dr. Clodius o gospodarskem sodelovanju evropskih
Carigrad, 25. aprila a Med svojim bivanjem v Carigradu je dr. Clodius, predsednik nemške trgovinske delegacije, podal v listu >Tasviri Efkar« nekaj izjav in zatrdil, da bodo trgovinski odnosi med Nemčijo in Turčijo, ki so bili dobri pred vojno in med njo, Še boljši po vojni. Trgovinske pogodbe med evropskimi državami bodo po vojni tvorile osnovo za evropsko gospodar-sk skupnost. Nikoli nismo trdili, da bi se m rali evropski narodi združiti v eno samo cb žavo in se odreči svoji narodnosti, roda s trgovinskimi pogodbami med narodi se ustvarja medsebojno zaupanje, ki bo lahko °vetu zagotovilo mir. Na neko vprašanje je dr. Clodius zatrdil, da bo po vojni toiiko dela, da bodoče generacije ne bodo poznale pomena besede bre^jcselnost.
Zahvala Tajnika Stranke
Rim, 26. aprila, s. Tajnik PNF se zahvaljuje vsem, ki so mu poklali čestitke ker se sam osebno ne more zahvalit: \-som.
Visoki duh iz ujetništva vrnjenih ranjencev
Imperia, 26. aprila, s. S kolodvore v pokrajine I m peri a sta šla dva vlaka italijanskih ujetnikov, ki se vračajo kot invalidi v domovino. Na kolodvoru Mentona in Imperije, kjer sta se vlaka ustav la. ao tovariši fasijev toplo sprejeli roji ko in i i m nudili okrepčila in cvetlice. Stik mod tovariši, invalidi in prebivalstvom je dal pov^d za ganljive epizode patriotizmi in fašstu ne vere. Ti naši vojaki^ ki so telosno oslabljeni, imajo Čuciovitega duha. Soq^Ut5»no so Izrazili ogorčenje zaradi živinskega ravnanja z njimi v koncentracijskih tabori^ci-h Brlj kakor okrepcUa so jim bile pii WtO0 zastave, katere so v popolni u danosti poljubljali. Vrnjenci so zapustili kolodvora naše Riviere ob vzklikih Duceju. ki so bi! tako navdušeni, da so vse globoko gandi
Neki  invalid  se je  približal fašistični ženi. ki ga je vprašala kako se rmn na kurje odgovoril:   Zelo sr> me zdelali,  tola D važno. Vas. ki ste mladi, prosim za ifcdujro. Sovražite    Angiože tudi v mojom imenu Neki mornar je rekel: Treba je biti teti«mi dni ujetnik v Angliji, da človek prav 6t* ljubezen do E>uceja.
Počastitev v Španiji padlih Italijanov
Madrid, 25. apr. s. Po obisku pokopa padlih Italijanov v vojni za osvobodite\-Španije izpod rdečega trinoštva je prispel v Madrid ob spremstvu šefa italijanske vojaške misije podpolkovnika Carne-vala izredni komisar za počaščen je padlih, general Augusto Grassi.
Cartagena.   25.   apr.   s.   Ob navzočnosti
admirala Bastarrecha in številnih zastopstev vojske, vseh oblasti in hierarhov je bil na pokopališču v Cartaneni sveo otvorjen mavzolej z ostanki padlih z ladje »Castillo Olite«, ki so se žrtvovali pn poskusu osvoboditve mesta izpod komunističnega terorja. Slavnost je dala povod za goreče patriotične in protibolišo Ifta manifestacije.
Španske pravice do povečanega Maroka
Madrid, 26. aprila s. Pod naslovom ^Upravičena stremljenja Španije v Afr-kl« objavlja madridski tednik »13 Espa-nol« članek, v katerem proučuje vprašanje španske ekspanzije na afriškem ozemlju. Pisec dokazuje, da najbolj osnovni načela mednarodne pravičnosti zahtevajo, da se španski del Maroka znatno poveča. Ozemlje med Pireneji in Atlasom tvori geološko, zemljepisno in zgodovinsko celoto. Pisec navaja statistične podatke, ki dokazujejo pravice Španije do francoskega Maroka ter omenja, da je španski narod eden izmed maloštevilnih e^-rooskth narodov, ki more vzpostaviti snorazum r. Islamom. Nadaljnji argument v prid sirskih pravic je varnost. Ker je Amerika opravičila svoj vdor v Afriko z iziavo, da lahko predstavlja nevarnost za Ameriko, ker je Amerika od Afrike loĆenn 10 s precej ozkim morjem, se ne more nt' I čuditi, da smatra Španija v svrho zagotovitve svoje varnosti za potrebno, da razširi svoje maroško področje preko sedanjih ozkih mej. ki ne dopuščajo izhoda niti kritja, saj je Spanja ločena od A ike samo z ozkim morskim prelivom V zaključku označuje člankar za poriižujot" ;e-danji položaj Španije v Afriki in izja\ ba da se morajo nepreklicne pravice Špan i e v tem pogledu uveljaviti.
predsednika bolgarske vlade
Sofija, 26. apr. s. Za Veliko noč je ■ strski predsednik Filov izdal na narod pob11 nico, ▼ kateri je izrazil zadovoljstvo spričo p«v pclnega edinstva bo^an<ke<?a naroda, ki ga v sedanji borbi prevevata živa vera in zgledni duh žrtvovanja. To edinstvo jamči za ob toj in srečno bodočnost države. Predsednik Fl< v nato poudarja da je bolgarski narod trdi* | ločen  braniti   svojo neodvisnost   in  narr 1 i edinstvo tako v okviru Balkana kakor v { r-šem okviru Evrope.
Mockva je prekanila dfpla
Ankara, 26. aprila s. Na zadržanje bi r tastične poljske vlade po strahovitem odkritju jame v Katvnu, zadržanje, ki i<» obstojalo samo v zahtevi do DOlMSttVi strašnega pokola v Katvnu, je moskovska vlada v pomanjkanju zadostni argumentov za zavrnitev obtožbe, reagira n na sv >; <~bčajni brutalni način in pozvo ga veleposlanika pri Sovjetski . . cz., takoj zapusti Kujbišev. Prekinitev dtpfa* matskih odnosov med Moskvo in fantastično poljsko vlado v Londonu je povzročila tako prvo nevarno reznoko v tafro
Strm 2
SLOVENSKI   NAROD«, torek. 27. aprila 1943-XXI.
Štev. 94
Velikonočni prazniki ob mirnem razvedrila
Vissfci komisar prisostvoval službi božji, ki fo je opravil
škof v stolnici
Ljubljana, 27. aprila. Velikonočni dan so karakterizirale svečane verske ceremonije, ki so v mestne cerkve privabile množice vernikov. Posebno svečan je bil sveti obred v stolnici, kjer je imel Škof dr. Rozman vzvišen govor, nakar je bral slavnostno maso. po kateri je množici, ki je bila napolnila svetišče, podelil papeakl blagoslov. Obredu, ki ga je mojstrsko spremljala stolnlčna iSchola Canto-rum«, je prisostvoval v uradni obleki Eksc. Visoki komisar, ki so ga spremljali ljubezniva soproga, Kvestor, poveljnik skupine CC. RR. in ožji krog njegovih osebnih funk-cijonarjev. Predstojnik stolnega kapitlja je aprejel na pragu svetišča Visokega gosta, ki je sedel s soprogo v posebna rezervirana stola.
Po svečani ceremoniji je Eksc. Grazioli odiel v zakristijo, da izreče škofu in kapiteljskim kanonikom velikonočna voščila.
Velikonočni prazniki so minili. Nič posebnega nam n so prinesli, čeprav je letošnja velika noč po ugotovitvah poznavalcev koledarja znamenita po svojem izredno kasnem datumu. Ljubljana jih je praznovala mimo in dostojno.
Praznično razpoloženje smo začutili že v soboto zjutraj. Na hišna vrata so po mestu, posebno pa še na periferiji trkali raz-našalci blagoslovljenega ognja. Bilo j h Je toliko, da bi se bile lahko številne hiše založile s svetim ognjem daleč preko potreb. 2e v zgodnj h popoldanskih urah so se meščani pojavljali na ulicah v prazničnih oblekah. Letos so imele skoro vse gospodinje znatno manj dela kakor navadno. Tako so se brez težav in zamud odpravljale k slovesnim cerkven m opravilom.
Velikonočna nedelja in ponedeljek sta minila kakor večina drugih nedelj, le da je bilo razpoloženje, ki je vladalo v domačem krogu nekoliko bolj praznično. Oba dneva sta bila sončna in sta izvabila mnoge na izlete v okolico. V Štepanj: vasi, na Fužinah, konec Mo;t, za Bežigradom in po vsej Zgornji SLški, Dravijah in Kosezah je bilo polno sprehajalcev. Mnogi so se zadovoljili tudi z izprehodj po Rožniku in v gozdičih okoli Večne poti.
Kar jih je ostalo sredi mesta, so se raz-gubili v odprta zabavišča, ki so biLa skoro vsa prepolna, v gledalšču so bile vse predstave razprodane, prav tako pa so se ljudje trgali za vstopnice v kinematografe. Sicer pa so si nekateri tudi sami improvizirali manjša, dostojna razvedrila. Špica
po
je imela v nedeljo zopet nekaj vnetih kopalcev, ki pa zaenkrat še ne najdejo mnogo posnemalcev. Ljubitelji pomladanskega sonca dajejo še vedno prednost sončenju
v domačih zavetrjih kotičkh, kjer se lahko nemoteno prepuščajo uživanju blagodejnih toplih žarkov. V Mostah je v nedeljo bilo mnogo veselja z vrtiljakom, ki se je utaboril na desnem bregu Ljubljanice ob mostu, ki stoji ob zadnji tramvajski postaji.
Včeraj so mnogi dopoldne redno delali. Poldne pa je bila repnza nedeljskega razpoloženja z vso živahnostjo na mestnih ulicah in \ okolici. Proti večeru se je vreme, ki nam je bilo oba dni zelo naklonjeno, že začelo naglo kvariti jn očitno je bilo. da bo deževalo. Na dež je kazalo že v nedeljo dopoldne, popoldne pa so se oblaki odmaknili in je sonce gospodovalo neomejeno. Zrak je bil čist in so bili z vseh višjih točk in na odprtih krajih krasni razgledi na gere v bližnji in daljni okolici. Ponedeljek je sonce v svoji moči že pojemalo. Popoldne ga je premagal močan veter. Barometer pa je naglo padal. Zelo se Je znižala včerajšnja minimalna temperatura, ki je bila ob 5.6 stopinje Celz. kar za 6 stopinj nižja kakor v nedeljo. Zc ponoči je začelo deževati in deževalo je tudi dopoldne. Dež je bil že nujno potreben in zemlja se ga je zelo razveselila. Letos dežuje kakor po naročilu tako. da sc ne moremo pritoževati.
Nesreče med prazniki
Splošna bolnica ni sprejela med obema praz-nkema nič več ponesrečencev kakor običajno. Njeno pomoč so poiskali ljudje s poškodbami, ki so dnevno na vrsti in nimajo z velikonočnimi prazniki nič posebno skupnega
Osemletni Vinko Jardas. delavčev sin iz Škocijana, je padel na cesti in si zlomil desno nego. Zlom leve noge so ugotovil pri 381et-nemu Val ter ju Hančiču iz Ljubljane. Imel je opraviti z večjim sodem kj mu ?e padel na nogo in jo poškodoval. Alojzij Intihar šestletni posestnikov sin z Blok. je padel z voza in si zlemil desno nego. Desno oko s: je poškodovala Frančiška Mlakarjeva bOletna žena ključavničarja iz Ljubljane Med sekanjem ji je odletelo v oko polence. Rudolfa Štruklja. 321etnega delavca iz Novih Jarš. je neki pes ugriznil v levo nogo. Ferdinand Š:menc. 4Slet-ni zasebni uradnik iz Ljubljane je padel v Streliski ulici in si zlomil levo ključnico. Ivana Bizjaka, šestletnega posest ni kove ga sina iz Begunj, je podrla neznana kolesarka. Dobil je poškodbe po vsem životu.
Podobno je potekal tudi drugI polčas. V 15. minuti je bil uspešen Sebendk za Mla-
| diko, nato v 29. minuti v dvoboju z Erženom zopet Vine, n?.ikar je Bačnlk v 32. minuti znižal In postavil končni rezultat 5:2. Na obeh straneh je bilo z: pravi j en ah precej zrelih priložnosti.
Koti 5:4 za Hermes. Sodil je Makove«.
Ljubljana — Tobačna tovarna 5:0 (2:0)
Dobre tri četrtine tekme se je igralo samo v polju Tobačne tovarne, ki se je od začetka do konca žilavo upirala naletom Ljubljane, ni pa megla preprečiti neizogibnega poraza. Ljubljana je bila sijajno razpoložena tn je s svojo igro požeJi splošne simpatije.
Prvih. 45 minut so igrclli Ljubljančani s soncem za seboj in z v t erom. vendar so morali zelo dolgo čakati na prvi uspeh svojih neumornih prizadevanj. V kazenskem prostoru je bilo obrambi Tobačne tovarno ze!o težko *priti do živega, posebno vratarju Oblaku. Po številnih kotih, zapravljenih šan-sah in strelih, ko se je žogi oibfla od pre-
VELIKONOČNI SPORT
Nogometni turnir na Hermesu
se je končal z zmago Ljubljane — Nagrado za drugega finalista je d zbila Tobačna tovarna, tola žilni pokal pa
Mladika
Ljubljana. 27. aprila. Agilni Hermežani so poskrbeli da ljubljanski nogomet tudi za velikonočne praznike ni počival. Zbrali so tri dragocena darila, med njimi dva pokala, in organizirali turnir, ki so se ga pn-leg moštva prireditelja udeležile Ljubljana, Tobačna tovarna in Mladika. Razen Marsa torej vsi, ki danes v ljubljanskem nogometu nekaj predstavljajo. To in pa lepo vreme je bilo odločilno, da je bil c-b:6k oba dneva zadovoljiv. Veerajf-nji fnalni tekmi med Ljubljano in Tobačno tovarno ie prisostvovalo nad 1000 gledalcev, ki niso odhajali z igrišča razočarani. Kazen zadovoljstva, ki jim ga je nudila napeta tekma, so uživali tudi v prekrasnem razgledu na vse Kamniške p'anine in Karavanke, ki so se ob sončnem vremenu razkazovale v vsej svoji veličastni lepoti.
Organizacija z reditcljsko službo je bila na mestu. Novinarji smo bili deležni še posebno hvale vredne pozornosti prireditelja, da nam je s prepustitvijo majhne tribune olajšal naše poklicno delo. Nekatere nedostatke na tem zavetišču bo mogoče z manjšimi ukrepi popraviti še do nadaljnjih tekem. Vsekakor je za
nas pridobitev. Na prireditelja velikončnega turnirja kakor tudi na vse druge klube, ki prirejajo prijateljske tekme, pa naslavljamo v imenu mnogih gledalcev važno prošnjo. Razpasla se je raz\ada. da se malokdaj začenjajo tekme cb napovedanem času. Na lepakih ki So vabili na velikonočni turnir, je bilo razbrati, da bo vsaka tekma trajala dvakrat po 30 minut in da bo prireditev cba dneva zaključena že okoli 17. ure. Mnogi sc s tem računali in so z nadaljnjim prostim časom razpolagali že v naprej (kino gledalce itd ). Doživeli so razočaranje, saj se je ob 17. končala komaj prva tekma in je bil ves spored zaključen šele ob 19. Ce je morda do spremembe glede trajanja posamezne tekme pršlo 5ele v zadnjem trenutku, bi ob redn1 zaključitvi uvodne tekme in z normalnimi kratkimi odmori med drugimi tekmami bil ves spored vendarle lahko končan nekaj minut po 18. uri. Vljudno prosimo vse klube, da v tem pogledu pokažejo v bodoče \cč uvidevnosti, saj bo rudi njim v korist. Sicer pa je točnost lastnost, ki mora dičiti vsakega praveca -pGrtnika.
Sedaj pa k akterjem velikonočnega turnirja!
Nekaj o moštvih
Glavne odlike vseh nastopajočih so že znane cd prej. Vsa moštva so nastopila s svonmi običajnimi najbolj.Mmi postavami, ki so v glavnem pokazala znanje, kakor smo ga že vajeni.
Zmagovalka Ljubljana je oba dneva za:grala v odličnem stilu. Vse njene vrste so funkcionirale vzorno. V pogledu skunne igre. kombinacij, pravilnega postavljan ia, kritja 'n povezanosti med obrambo ter napadom je daleč nadkrilila vsa druga moštva Izvrstno igro z dobrim startom in požrtvovalnostjo je moštvo pokazalo v finalni tekmi s Tobačno tovarno, ki je Ljubljano prisilila, da je dala. čeprav za razred boljša, vse iz sebe. Napad nam je. pokazal nekaj zelo za oko in rezultat učinkovitih potez in je bila vzorna zlasti desna stran.
Moštvo Tobačne r°varne se je ponovno izkazalo z izvrstnimi kakovostmi, ki so prišle do izraza že na zadnji prvenstveni tekmi. Izborna je zlasti ožja obramba z vratarjem Oblakom in krilska vrsta z Ja-nuAem v sredini. Moštvo je polno zanosa in igra z uporno vztrajnostjo od začetK* do konca. Silen napor je prestalo zlasti v finalni tekmi, kjer je izgubilo mnogo sli Ker ni znalo parirati tehn'črrh prednosti LJubljane. Prav malo simpatična poteza pa. je nepotrebno prestopanje mej dovolj?, n« Igre. V tem pogledu bo treba odločnih ukrepov s strani vodstva kluba samega.
Mladika je proti Ljubljani viseko izgubila, ni pa napravila slabega vtisa. Pcsta. vila se je včeraj, ko je premagala Herme-žane. Igra prav dopadljivo koinbinaciisko igro. ki še ni vedno v vseh fazah popolna. Mnogo uspeha gre na račun izvrstnega Vineta v napadu, pa tudi vsi ostali zaslužijo pohvalo.
Moštvo prireditelja Hermesa preživlja težko krizo. V svoji sedanji sestavi in igri bo težko doseglo kakšen pomembnejši uspeh, šibke so vse vrste in bi bile potrebne mladostnih injekcij. Bačnlk se je izkazal bolj kot strelec kakor vodja napada. Zdi se, da mu okolje ne prija posebno.
in posameznih tekmah
V nedeljo sta bili na speredu tekmi med Hermesom in Tobačno tovarno ter Ljubljano in Mladiko. Zaradi znanih lanskih oziroma letošnjih dogodkov sta bili obe zanimivi. Izida dajeta prav Tobačni tovarni, ki je dokazala, da je v nedavni prvenstveni tekmi zmagala zaslužena, in Ljubljani, ki je z visoko zmago odpravila
vse dvome glede njene lanske zadeve z Mladiko in zeleno mizo.
Tobačna tovarna — Hermes 5:2 (2:1)
Neoporečno zaslužena zmaga boljših do. polavoristov. 2e do odmera so se povzpeli v vodstvo, nato pa zvišali rezultat do konca še za tri zgoditke, prejeli pa enega,. Morda je razmerje zgoditkov nekonko previsoko — Hermes je zastreljal enajstmetrovko, — zmaga pa je pravično pripadla Tobačni tovarni.
Tekma je bila prav zanimiva, mestomi celo napeta. Bila je zelo borbena, skoraj bi lahko rekli, da je imela vse značilnosti prvenstvene tekme. Za zgoditke je bil pri Tobačni   tovarni  najzaslužnejši Nagode.
Sodil je Zaje.
Ljubljana —Mladika 10:0 (5:0)
Kljub hudemu porazu Mladika nikakor ni bila popolnoma podrejen partner. Težke minute je preživljala predvsem njena obramba, ki je podlegla mnogim neustavljivim akcijam velikega nasprotnma. — Ljubljana je kmalu opazila, da posebno težkega dela ne bo imela in se je potni, dila le od priložnosti do priložnosti. P»i'o pa jih je dovolj za dvcštevilčen rezultat, pri katerem si delijo zasluge skero vsi njen? napadalci.
Sodil je Makovec.
Mladika — Hermes 5:2 (3:1)
Hermežani so v tekmi za tolaž.lni poKal morali pretrpeti nov poraz 5:2. Tudi temu se ne da oporekati, saj sa bili Mta-dikarji kombinatorno in po elanu boljši. Oba polčasa je Mladika prevladova'a. vendar je bila igra vso tekmo odprta. Pri Hermesu je imel posebno slab dan Mailč, ki mu je žoga rada uhajala iz rok.
Prvi zgoditek je Mladika dosegla že v 2. minuti, ko je Malic izpustil ž^go in jo je prisotni napadalec Mladike z lahkoto poslal mimo njega v mrežo. Povišal je v 30. minuti srednji napadalec Vine, ki je potresel Maličevo mrežo neubranljivo s pol visoko žogo. Hermežani so znižali v 33. minuti, ko je Klančnik predložil žogo Bačniku lepo na 16 m Črto in je ta z ostrim strelom premagal vratarja Mlalike. Rezultat prvega polčasa je v 43. minuti postavil zopet spre .ni Vine.
oke, je momi Oblak kloniti prvič šele zaradi nepreudErnosti svojega tovariAa levega krilca, ki je Haclerjevo žogo zaokrenil v lastno svetišče. Bilo je to v 39. minuti. Kmalu zatem, v 42. minuti, pa je prišlo do druge lepo izpeljane odločitve. Hacler je žogo predložil Vodebu. ki jo je oddal prostemu Kroupi. Njegov strel tudi za Oblaka ni bil ubra nI ji v.
V drugem polčasu je prvi dvignil rezultat Voleb. V 13. minuti je Kroupa izpeljal žogo po krilu in jo idealno predložil Vodebu. Njegov strel je bil ojter in je šla žoga v vrvita Tobačne tovarne tik pod prečko. Vo-deb je požel »ploden aplavz. Prav tolikšno je bilo odobravanje, ko je prišel v 35. minuti na vrsto kot strelec zgoditka Lah. Do žoge mu je pomogla pogreška obrambe Tobačne tovarne. Strel je bila prava bomba. Končni rezultat jo bil postavljen iz ena jetrne trov-ke. Vratar Oblak je favlal Kroupo in sodnik je pravilno diktiral kazenski strel. Realiziral ga je Lah.
Koti 12:3 za Ljubi ji; no. Sodil je Vesnaver, ki je imel spričo preostre igre nekaterih igralcev težko stališče, opravil pa je svojo dolžnost srečno u o konca.
Italijanski nogometni prvak je Torino
Izpadla bo Liguria in najslabše moštvo v kvalifikacijskem turnirju med Barijem, Triestino in Venezio
Ljubljana. 26. aprila.
Boj za čast in naslov italijanskega nogometnega prvaka v letu 1943 je končan. Z zmago nad Barijem je Torino sigurno razčistil položaj in se za letošnje leto vpisal v listo italijanskih nogometnih prvakov. Livomo. ki bi bil lahko dosegel ponosno trofejo samo, če bi bilo Torinu spodrsnilo, je z zmago nad Milanom ostal na drugem mestu brez — naslova in časti. Tako se ie končal eden najbolj napetih finišev, odkar igrajo v Italiji nogometno prvenstvo.
Zmagalo je moštvo, ki so ga že v začetku smatrali za favorita zaradi odličnih igralcev, ki si jih je pridobilo tik pred začetkom prvenstva. Torino pa je med razvojem prvenstva napravil dekaj medel vtis. Zdi se celo. da :e njegova zmaga bolj slučajna, rezultat trenutne slabosti in mladostne vihravosti njegovega velikega nasprotnika Livorna. Ko bi bil Livomo zna! nekoliko bolje varčevati svoje sile in izrabljati sveje prednosti — spomniti se moramo, da je se v zadnji tretjini prvenstva vodil z naskokom 4 točk —, bi Tor.ncem vse njihovo odlično moštvo ne koristilo mnogo. Ne da bi se spuščali v podrobnejše razmotrivanje, moramo reči. da je bil ves dvoboj med To rinem in Livornom podoben teku dveh enakovrednih tekačev, med katerima je odločila zmago večja rutina. Kar je Livomo imel prednosti v sveji mladi, poletni in borbeni igri. to je Torino rafin rano dopolnil s premisijenostjo, dolgoletno izkušenostjo in znanjem izrabiti odločilni trenutek. Za zgodovino italijanskega nogometa bo ođtal Liv orno vendarle najzani-m vejše moštvo letošnjega prvenstva.
Zadnje kolo ni prineslo razčiščenja na dnu tabele. Po izidih "včcraj:njih tekem je na izpad obsojena s s:gurncsrjo samo Liguria. Drugo moštvo, ki ji bo sledilo v divizijo B, bo določeno šele po kvalifikacijskih tekmah med Barijem. Triestino in Vencz.o. Značilno je, da se je izpada rešila Vicenza, za katero se je zdelo, da je v večji nevarnosti kakor Bari. Razlika je pač bila ta. da je imela za nasprotnika Juventus. ki je opustil že vse ambicije, medtem ko je Bari naletel na Torino, ki je točke neogibno potreboval zase.
Zadnje kolo se je v diviziji A končalo z naslednjimi rezultati:
Rim: Lazfo—Atalanfa 3:2. Bo'ogna: Bclogna—Liguria 3:3, Bari: Torino—Bari 1:0, Milan: Venezia—Ambrosiana 4:1, Livorno: Livorno—Milano 3:1, Torino: Vicenza—Juventus 6:2, Genova: Fiorentina—Genova 2:0, Trieste: Triestina—Roma 2:0. Zaključno stanje točk v tabeli je: 1. Torino  44 točk,  2,  Livorno 43,3. Juventus 37,4. Ambrosiana 34,5. Genova 33r6—8. Bo-
logna, Fiorentina in Milano 29,9—10. Ata-j lanta.  Lazio in Roma 28,11.  Vicenza 25, 12—15, Bari,   Triestina in Venezia 24,16. Liguria 22 točk.
Modena in Napoli
kandidata za prestop
Po odločitvi v diviziji A bo sedaj glavna pozornost v italijanskem nogometnem prvenstvu obrnjena na zaključne tekme v diviziji B, kjer se bo odločilo, kateri dve moštvi bosta stopili na mesti dveh izpadlih v diviziji A Kakor kaže položaj sedaj, zlasti po včerajšnjem kolu, bosta to Modena Ln Napoli, moštvi, ki sta morali zapustiti divizijo A lani. V tabeli te divizije je prišlo do precejšnjih sprememb, ker je nogometna zveza na svoj; zadnji seji odvezala Palermo dolžnosti nadaljevanja prvenstva. Vse njegove tekme so bile razveljavljene. Nedeljske tekme so se končale takole: Cremona: Cremonese—Savona 3:1, Videm: Pes cara—Udinese 1:0 <I), Siena: Sie-na—Pisa 2:0, Novara: Novara—Fanfulla 1:0, Rim: Mater—A'essandria 4:1. Padova: Modena—Padova 2:0, Spezia: Spezia—Bre-scia odgođena, Ancona: Napoli—Anconita 5:2.
Po izločitvi Palerma je stanje v tabeli naslednje: Modena 39 točk. Napol; 38, Pisa 36, Brescia 35, Pro Patria 34, Spezia 32, Cremonese 31. Pescara 28, Padova 27, An-conitana in Fanfulla 26, Novara 23, Ales-sandria. Mater in Udinese 22, Siena 21 in Savona 16 točk.
Tretja etapa krožne dirke po Italiji
Na  velikonočno  nedeljo so v Firencah startali kolesarski dirkači v okviru kro-1 žne dirke po Toskani, ki je obenem štela l kot tretja etapa »Vojne krožne dirke po J Italiji«. Propa je b la dolga 247 km. Nastopilo je 45 dirkačev, med njimi skoro vsi najboljši.
Dirka, ki je imela nekaj prav težkih partij, se je zaključila s končnim spurtom na 5tadionu Berti v Firencah. Evo vrstni red p.ihoda: 1. Olimpio Bizzi iz Livorna, ki je potreboval do cilja 8 ur in 5 minut s povprečno hitrostjo 30.552 km na uro, 2. Servadei iz Forlija za pol kolesa, 3. Bar-tali iz Firenc, 4. Crippa iz Lissona. 5. Ric-ci iz Padove, 6. Genavesi iz Gorle Mag-gicre. Na cilj je prišlo 33 dirkačev.
Po nedeljski dirki je ocena za »Vojno krožno dirko po Italiji« naslednja: 1. Servadei 15 točk, 2. Bizzi 13. 3. Bartali 10, 4. Gine11 j 8, 5. Crippa 6, 6. Magni in Toc-caceili 5.
Delniški dodatki za maj
Ljubljana,  26. aprila.
Boln'kcin. lei so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bou niški odsek mestnega preskrbovamega urada meseca majnika delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu:
Dne 1. do 8. maja samo bolnikom, ki imajo tudi pravico do mesa, tako da pridejo na vrsto v sobeto 1. maja z začetnicami priimka A do C, v ponedeljek 3. maja z začetnicami D do J, v torek 4. maja z začetnico K, v sredo 5. maja z začetnicami L do O. v četrtek 6. maja z. začetnicami P in R. v petek 7. maja z začetnicami S in S, v soboto 8. maja pa bolniki z začetnicami T do 2.
One 10. do 17. maja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 10. maja bolniki z začetnicami priimka A ao č. v torek 11. maja z začetnicami D do J, v sredo 12. maja z začetnico K, v četrtek 13 maja z začetnicami L do O, v petek 14. maja z začetnicama P in R, v soboto 15. maja z začetnicama S in S. v ponedeljek 17. maja pa z začetnicami T do 2.
Dne 18. do 25. maja bo bolniški odse«. mestnega preskibovalnega urada delil na. kazila samo za ?lad>:or za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spi"ičeval. tako da pridejo na vrsto v torek 18. maja upravičenci z začetnicami priimka A do C, v sredo 19. maja z začetnicami D do J. v četrtek 20. maiu z začetnico K, v petek 21. maja z začetnicami L do O, v sebeto 22. maja z začetnicama P in R, v ponedeljek 24. maja z začetnicama S in S. v torek 25. maja pa upravičenci z začetnicami T do Z.
Zdravstveni zavod;, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 5. maja samo popoldne.
Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazilo za živila in dodatek mesa po razporedu od 1. do 8. maja. Seboj morajo prinesti mesarsko knjižico.
Kdor mesarske knj:ž"ee nima, mora predložiti potrdilo obrata, kjer je na brani z navedb?, pri katerem mesarju dobiva meso.
Opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo prinesti s seboj izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravi-
čencev za mesec maj in nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca.
Vsi tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. maju, bodo dobili nakazila šele 26., 27. in 28. maja.
Zamudniki pridejo na vrsto 29. In 31. maja.
Bolniški odsek pripominja, da zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel upoštevati reklamacij zamudnikov in ustili, ki se ne bi ravnali po tem razporedu, ter zato priporoča, naj si upravičenci ta raz, pored izrežejo in shranijo, da ne bo zmot in pritožb.
Iz Srbije
— Življenjski jubilej dr. Grassla. V Beogradu in jugovzhodni Evropi dobro znan: dr. Georg Grassel je proslavil 23. t. m. 80-Ietnico rojstva. Njegovo ime je tesno povezano z nemškim narodnim pokretom v jugovzhodni Evropi in z delom nemško narodnostne skupine v Srbiji. Nad 23 let je deloval dr. Grassel na narodnem polju in si pridobil mnogo zaslug, ima pa tudi več odlikovanj. Okrožno vodstvo nemške narodnostne skupine v Beogradu je poča-
] stilo njegov življenjski jubilej na intimni j proslavi.
— Mladi   srbski   kmetje v Nemčiji. V
Nemčijo je odpotovala iz Srbije že tretja skupina mladih kmetovalcev. Pr?d odhodom se je poslovil od njih kmetijski minister Veselinovič, ki je izrazil upanje, da se bo vseh 56 kmetovalcev vrnilo iz Nemčije z bogatimi izkušnjami. Pred odhodom jih je sprejel ministrski predsednik Nedič, k; je izjavil: Pošiljam Vas v Nemčijo, ker je to najmarljivejša dežela, kjer boste videli najnaprednejše kmetijstvo. 2e!im. da bi se čim več naučili ter prinesli svoje znanje in izkušnje domov. Po povratku v domovino pojdete kot narodni apostoli od vas: do vasi in pripvedovali boste, kako žive drugi veliki narodi. Tako boste sodelovali pri obnovi Srbije.
Spodnja štajerska
— Odlikovan Trboveljčan. 211etni Marko Rep, kaplar v nekem polku gorskih lovcev na vzhodnem bojišču, je bil za svojo hrabrost ollikovan z železnim križem II. stopnje. Marko je sin vodje celice v krajevni skupini Trbovlje-jug Marka Repa. ki se je kot vojak v prvi svetovni vojni tudi boril za Nemčijo na vzhodnem bojišču.
— Nemška poročevalska politika in Sovražna lažna propcganda, O tem bo predaval jutri v slavnostni dvorani deške višje Sole v Mariboru pod okriljem ljudske univerze predstojnik voditeljskega urada Sicg-
fried Tremi. Predavatelj bo pojasnil portu-
salcem način, kako skuša sovražno inozemstvo s pomočjo lažne propagande omjajati cnlinstvo nemškega naroda. Tej propagandi stoji nasproti imuDli n poročevalska politika.
— Za nemški Itdeči križ, IS. t. m. je bila prirejena v Nemčiji prva javna zbirka prostovoljnih prispevkov za Rdv'či križ. Vrgla je znatno več, kakor prva lanska zbirka. V trboveljskem okrožju je znr&il porast 81%, in sicer od lanskih 11.067 na letošnjih 20.000 mejrk tako. da je bilo to okrožje na Sp. Štajerskem na prvem mestu. V brežiškem okrožje je vrgla zbirka lani 17.301, letos pa 25.730 mark in je zn šai porast 49%. V ekrciju ' Maribor-mesto so nabrali lani 41.150, letos pa 54.500 mark. v celjskem okrožju lani 47.135, letos 61.500, v ljutomerskem lani S.8S8, letos 11.400. v ptujskem lani 26.471, letos 32.500, v okrožju Marlbor-okolica pa, lani 34.029, a letos 38.400 mark.
— Prej plesna dvorana, zdaj delavn'oa. Velika plesna soba gostilne ?Pri lastovki« v Celju je videla že mn<~>~o veselic in drugih plesnih prire litev. Zdaj so pa preuredili to sobo z vs<*mi stranskimi prostori v Čevljarsko delavnico. To je bilo potrebno tem bolj. ker je v bližini velika tovarna, katere delavstvo dobiva iz nove delavnice obutev. Obratovodji je čevlj^/rskl mojster Ferdinand Sluga, ki mu pridno pomaga žena. V delavnici je zaposlenih 18 Čevljarskih pomočnikov.
— Zalta p^rekn. Zlato poroko sta pm-
j znovala te dni v Maribnni vpakojeni kret-niški k >ntro!or J".nez Lubej in njegova zvesta življenjska družica. Roza.
<3e/
K O 1. F I) A R Danes: Torek. 27. april*; roregrin, Zrta.
DANAŠNJE ritlREDITVE Kino Matica: Za njo^ovo srečo in Trgovec s sužnjami.
Kino sloga: Junaki zraka. Kino Union: Rossini.
Razstava akad. slikarja Rika Debeo jaka v Obersnelovi galeriji.
Spominska razstava umetnin Ivana Vav-potiča v Jakopičevem paviljonu.
Koncert novega komornega trta ob 19. v m.3li Filharmonični dver^ni.
DEURN'E LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; Ranior, Meklosičeva cesta 20; Murmaver. Sv. Petra cesta 78.
Radio Ljubljana
TOREK, 27. APRILA 1913-XXI
12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Operetna glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijan.šč.ni. — 13.10■ Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Koncert Rad 1-skega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijn-nec, lahka glasba. — 14.00: Poročilu v -Iv lijaničini. — 14.10: Orkester Cetra. vodi dirigent Barzziza. — 15.00: Poroč.la v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10: Pet minut gospoda X. — 17.15: Plošče »La voce del padrone — Columbia«. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Politični komentar v slovenščini. — 20 00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Znamenje dogodkov. — 20.40: Mascagni: Prijatelj Fric. — V odmorih: predavanje v slovenščini, zanim vosti v slovenščini. — Po operi: poročila v italijanščini.
SRFDA. 28. APRILA 1<M.VXXI
7.30: Slovenska glasba. 8.0O: Napo-vtd ča»a; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12*30: Poročila v rievenSčini 1J.43: rVapevi in romance. 13.00: Napoved ČSSt; poročili v italijanščini. 13 10: Poročilo Vrhovnega povdjni-štva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Orke>-stralno glasbo vodi dirigent Petral'a. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Moderne pfsmi, vodi dirigent Zeme. 14.43: Operetna gtashi. 15.00: Poročila v slovcnščin* 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Na harmoniko i«jra Avgust Stanko. 17.35: Koncert tenorista Tiborja Egressvja. 19.U): ^Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45: Politični komentar v t0o% e*i"čini. 20.O0:  Napoved ča&a;
poročila v italijanščini. 20.20: Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija Št. 9, vodi dirigent Molinari. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Orkester »Armcnia«, vodi dirigent S<v gurini. 22.15: Kloncert Adamičevega urkestnu 22.45: Poročila v italijanščini.
GLEDALIŠČE
DRAM A
Torek, 27. aprila, ob 17: Pester vec>r Orkestra Garibald»na. Izven.
OPERA
Torek, 27. aprila, ob 18: Carm«*n. Irven. Gostovanje tenorista Jos. Gostiča. Cene od 40 Lir navzdol.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik Stev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja'za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje e*-ne na drobno {z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rii navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 lire za kjr; slanina so-I jena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg.
3. Kis, 40$, vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v doz^n po 880 % 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Aire za v kockah 8.35 Ure.
6. Mehka drva, raziagaria, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire a* artot; mehki roblanrt (zamanje)f približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžatrana drva 40 lir za trfot; en*>tno mil0, ki vsebuje 23—27% kislm«. 4.10 lire za kg.
SJLMO DELOMA
— ćuj. ah si ti Ljubljančan?
— Sem, toda samo deloma.
— Kako to 7
— Tako. Ko sem prišel v Ljubljane, sem tehtal šestdeset kil, zdaj jih pa tehtam osemdeset.
Stev. 94
»SLOVENSKI
N ARO D«, torek. 27. aprila 1343-XXI
Stran 3
Razdeljevanje racioniranih živil v maju
Ljubljana, 26. aprila
Prehranjevalni zavod Visokega kornisa-rijata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Meseca maja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeče količine racioniranih in kontingentiranih živil:
1. Na navadno živilsko nakaznico (za vso potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke ; mesečno
2000 px živil za juho in sicer 800 gr testenin in 1200 gr riža, 500 gr sladkorja. 100 gr masti. 200 gr masla,
1 del olja, 600 gr soli, 100 gr m la,
200 gr fižola na odrezek »A« (samo na nakaznice izdane od mestnega preskrboval nega urada v Ljubljani).
Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni.
2. Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce): dnevno 100 gr kruha al; 32.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
3. Na dodatno   živilsko   nakaznico SD
I-f-II (za težke dtelavce): dnevno 200 gr kruha al 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke. mesečno 600 gr živil za juho in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža.
4. Na dodatno   živilsko   nakaznico SD
1+11+111 (za najtežje delavce): dnevno 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke aH 450 gr koruzne moke. mesečno 600 gr živil za juho in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža.
5. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
6. Na dodatno živilsko nakaznico »GMa«
(za otroke do 3 let): 1000 gr živil za juho na mesec in sicor 900 gr riža in 100 gr testenin,
mesečno 500 gr sladkorja.
mesečno 750 £r marmelade in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr na odrezek »1« (samo na ž vilske nakaznice izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani).
7. Na dodatno živilsko nakaznico »GMlx< (za otroke od 3 do 9 let): mesečno 500 gr marmeiale (samo na živilske nakaznice izdane od mestnega preskrbovanega urada v Ljubljani).
S. Na dodatno živUsko nakazn!eo xGMc« (za mladino od 9 do IS let): mesečno 500 gr. marmelade is:mo na živilske nakaznic? izdane cd mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani).
9. Meso. Vsak potrošnik se mora prijaviti pri svojem mesnrju, kateri pritisne svoj žig v odrejeni prostor na zadnji strani navalne živilske nakaznice; za tedenske nabave mesa bodo služili odrezki, C, I>, E in G.
DNEVNE VESTI
— Agrarni najemniki. Kak^r poroča agencija >Agitc iz Rima, so že bili objavljeni zakonodajni ukrepi, ki se nanašajo na ureditev vprašanja agrarnega najemništva. Kmetska gospodarstva, ki se vodijo po sistemu najemništva ali pa po mešanem sestavu (delno lastnina, delno zakup), obsegajo skupno okoli pet milijonev površine, kar predstavlja skupno 20"% poljske zemlje. Vseh zadevnih najemninskih pogedb je okoli 800.000. Računati je, da so življenjske koristi tkoli petih milijonov ljudi povezani s poljskim najemništvom. Poljska zemlja, ki je oddana v na;em, je raztresena
po vseh italjanskih pokrajinah( in tudi najemninske pog-odbe so sestavljene po različnih zakonodajnih ali tradicijskih vidikih.
N'cvt predpisi bodo točno vsebovali načela, po kateiih se bodo poetavile najemninske pogodbe na enotno pcuiago v duhu sklepov in odločb medministrskega cd bona za cene. Na ta način bo izvedena enotna rešitev tega problema, ki je eden najvažnejših v italijanskem kmetskem gospodarstvu.
— Italijansko zastopstvo na konferenci evropskih zavarovalnih predstavnikov. Zastopniki evropskih zavarovalnin družb se bodo sestali v maju v Budimpešti, kjer bodo obravnavali pereča vprašanja svoje stroke. Poleg italijanskih zavarovalnih predstavnikov so sporoe li doslej svojo udeležbo zastopniki zavarovalne stroke iz Nemčije, Madžarske. Francijo, Nizozemske, Belgije. Finske in Bolgarije. (Ag:t.)
Naloge poljedelskih dc'avcev. Tajniki m!*oclnih federacij konfederacije poljedelskih delavcev so ?e zbrali v Rimu na sestanek, k: so mu prisostvovali tudi predstojniki konfederacijskih uradov ter šefi vzporeje valnih uradov. Konfederacijski predsednik je toplo pozdravil novega strankinega tajnika K. Scorzo ter novega korporacijskega ministra Tulija Cianet-tija. Zatem je poudaril, da je treba program poljedelskega sindikalizma izvesti v celoti. Naloge poljedelskih delavcev so v današnji dobi pereče in častne. Končno je še sporočil navodila za nadaljnje delovanje. Sledilo je poročilo nac. svetnika liiguardija, ki je navajal, da zbra konfederacija podatke o poljedelskih delavcih, ki so žrtvovali na bojišč h svoje življenje za domovino.
— Pcset nemških, spansKin, bolgarskih in švicarskih dijakov pri vojnih ranjencih. V Rmu je bila te dni cela. vrsta manifestacij pozorn-sti do vojnih ranjencev. Omeniti j? zlasti obisk, ki ga je napravila skupina nemških. špan?k h. bolgarskih jn švicarskih dijakov v bolnišnici ? Eastman < v Rimu. Obisk je organizirala ženska sekcija GUF-a. Dijaki so se ljubeznivo razgo-varjali z vojnimi ranenci, ki se tam zdravijo. Prinesli so jim tudi razna darila.
— Proslava dneva tehnike. Dne 2. maja bedo po vsej Italiji tradiconalne proslavo dneva tehnike. Namen proslav jc prikazati sijajni industrijski razvoj Italije v zadnjh lotih. Sindikalne organizacije so pvabiie v paštev prehajajoče urade k sodelovanju pri organizaciji pomembne manifestacije za napredek italijanske tehnike. Kako: poudarji agencija ivAgit^, je prinesla tradicija dneva tehnike blagodejne sadove na
vseh poljih industrijske pr-izvedni«, navajajoč v višji meri kakor svojčas italijansko mladino k obiskovanju tehn čnih šolskih zavodov ter vzbujajoč v njej zmerom živahnejše zanimanje za tehnično strok:vni pouk. Proslave bodo imele značaj zmerne prireditve z izključitvijo razstav, sestavkov in drugih uprizoritev. Sočasno s praznovanjem dneva tehnike bodo otvrrjeni številni tečaji za tehnično specializacijo, nadalje bodo raecieljeni usposobljenostni teka-zi ter nagrade. Tudi se bedo predvajali po š:lah in drugih tehnihčnih ustanovah filmi tehničnega značaja,
— P°smrtna odlikovanja. Srebrno svetinjo so prejeli junaško padli Kapitan Anton C^losio iz Milana; podporočnik Valter Cortella iz Castelleta pri Alessandriji; narednik Evgen Giuc?ice iz Genove: narednik Adelij Braschi iz Sarsine pri Forliju: kor-pcral Pavel Perego iz Me rate pri Comu, tankevski vodja Peter Migliavscca iz T:i-volzla pri Pavi ji: pešec Franc Labbad a iz Lenole pri Lituriji: tankovec Peter Peco-rari iz Golesa pri Parmi: tankovec Romul Panatni iz Castelvecchia pri Lucci. ter tankovec Mario Bosoni iz Be'gioi:sa nri Pa vi ji.
— Še drugi vojaški duhovnik je padel na tuniškem bojišču. Zodet od sovražne svinčenke. je padel te dni na tuniškem bo-j šču vojaški kaplan Franc Favotto, ki je pripadal redu Marije Tolr.žnice. Bil ie prideljen zdravstvenemu odseku pri nekem pehotnem oddelku. V času, ko je vršil svojo nok'icno dolžnost tolažbe vojnim ranjencem, ga je zndom svinčenka iz letalske strojnice. Kmalu zatem je izdihnil. Pokojni Franc Favotto je bil rojen let3 1915 v Treviganu v pokrajini Treviso. Pred petimi leti je p rejel duhovniško posvećenje v Turinu. Vest o njegovi smrti je sporočil vojaški kap'an Gudo Casali, ki  je bil ob pokojnikovi smrtni postelji.
— Junaška smrt narednika pilota. Pod neapeljskim nebom je junaško padel narednik pilot Rino Bccchi. po redu iz Cos-sirana. Pokojnik je izšel iz fašijsk h vrst in je bil vnet pripadn k fašizma. Sodeloval je v hrabrh zračnih bilkah v A'ba-niji, nad Malto, Panteilerijo in v zadnjem času nad Neapljem. Neustrašno se je spustil v borbo s številnimi sovrnf.n;r.ii letali. Ko ie pričelo njegovo letalo goret, si ie rešil življenje s padalom. Toda pade! je v mor;e. od koder ?o ca rrcr ■'. v neapeljsko bolnišnico Torre del Greco. kier pa je navzlic očetovsko skrbnim prizadevanjem zdravnikov podlegel za smrtnimi poškodbami.
— Iz zadružnega registra. Pri Nabavni in prodajni zadrug: pekovskih mojstrov v Ljubljani, z omenjenim jastvem. se izbriše zbog smrti čan upravnega odbora Jože Megušar, vpiše pa član upravnega odbora Jože Pire, pekovski mojster v Ljubljani, Šišenska ul. 57. — Pri Zadrugi komisio-narjev, zadruga z omejenim jamstvom se izbriše član upravnega odbora Hasler Franc, vp še pa čian upravnega odbora Logar Matija, postrešček v Ljubljani, Slomškova 27. — P;i Posojilnici v Logatcu, zadrugi z omejenim jamstvom v Dol.   Logatcu  se  izbriše   član upravnega
odbora Stanko Legat vpiše pa se č'an upiavnega odbora Tršar Gregor, posestnik in lesni trgovec v Dol. Logatcu št. 174. Po-očiti se. da je odslej predsednik upravnega odbora De Gleria Anton, posestnik in trgovec v Dol. Logatcu 87.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 33. z dne 24. aprila 1943-XXI. objavlja naredbi Visokega Komisarja: odobritev učbenikov za uporabo v šolah Ljubljanske pokrajine, spremembo predpisov za promet z motornim: vozili; odločbo Visokega komisarja: navodila za izvajanje naredbe z dne 31. avgusta 1942-XX. št. 171 o določitvi začasne vojne doklade peduradnikom in objavo: maksimalni cen k št. 7 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino.
— Smrtna nesreča mladega planinca. Jz Trenta poročajo: Planinska smrtna nesreča se je primerila na vrhovih Paganel-le. 19-letnj Amelij Vettorato iz Trenta ie plezal s 24-letnim Brunom Bertottijem do doslej še malo znr.ni strm ni. Pri plezaniu pa se je pretrgala plezalna vrv. Nesrečni Vettorato je strmoglavil z višine 300 metrov v prepad, kjer je obležal z razbito glavo in smrtnimi poškodbarnj no vsem telesu.
— Manzonljevi »Zaročenci« v ogrskem
prevodu. Ogrska založba je na novo izdala slovite »Zaročence« Aleksandra Man-zonija v ogrskem prevodu. Prevedel jih ie znani ogrski pisatelj in latinist Jos.p Re-vay. Kakor poudarja »Italpress« je doživelo to temeljno delo italijanske književnost, že več ogrskih prevodov, ob čemer se izpričuje živo zanimanje ogrskega prebivalstva za znameniti Manzonijev roman. Najnovejša izdaja je izšla v zelo okusni opremi.
17, LJUBLJANE
—rlj Z nastopom toplega vremena, nastopi v tramvajskih vozovih zmeraj tudi nujnost po odpiranju oken, kar je povsem razumljivo in prav.lno. Vendar bi morali sprevodniki, ki jim je v tramvajih poverjena neomejena oblast, skrbeti, da so odprta zmeraj samo okna na eni strani in da so sprednja vrata notranjega prostora zaprta. Na ta nač:n ne bo v vozovih nevarnega prepiha, ki škoduje človekovemu zdravju če je vročina še tako velika. Pa
tudj če bi ne b lo tako, je treba upoštevati,   da   ?e   poslužuie   tramvaja   tudi lep
odstotek ljudi z rahlim zdravjem, ki bi jim bil prepih lahko usoden. Mnenje ne. katerih posameznikov, da je strah pred prepihom neupravičen, je seveda zmotno in zgovorno dokazuje, da niso resni ljudje. Vprašanje prepiha v vozov h električne cestne železnice je nedvomno v<=aj tako važno, kakor ie vprašanje olike in vstopanja in izstopanja v voz ter iz voza. o čemer opozarjajo potnike številne tablice z boli ali z manj vljudnimi napsi, ter v novejšem času tudi občutne in do-vsem unravičene denarne kazni.
—lj NaFtaznJce za kurivo, veljavne za leto dni, ki so stopile 1. t. m. v veljavo, dajo vsaki skrbni gospodinji možnost, da si nabavi že sedaj dobršen del pripadajočega kuriva, katerega je določil Pokrajinski svet korporacij za posamezna domačinstva. Sedaj v vojnem času se je kurivo uvrstilo med najvažnejše življenjske potrebščine, kakor n. pr. maščobe, meso, moka in sladkor, ter je dolžnost vsake gospodinje, da s: pravočasno preskrbi kurivo. Zato, gospodinje, ne odlašajte z nabavo! Gombač Lija, trg. s kurivom, Gledališka 14.
—li Zadruga »Napredni tisk« vabi na redno letno skupščino, ki bo v torek, dne 11. maja ob 16.30 v poslopju Narodne tiskarne
—lj Posipanje Tržaške ceste. Dolgo Tržaško cesto, na kateri je zmeraj živahen premet najrazlične^š'h meternih vozil, od časa c>: česa posipajo, čim se narede na cest šču kotanje, jih zasujejo z gramozem. Cestišče so posuli tudi pred vel:k:nočnimi prazniki. Sicer še ni bilo močno cbrabljeno, vendar so nastale kotanje, zlasti bolj proti sredini, ki so hitro vožnjo etežkrčale. Kotanje pa ne povzročaj: samo neprijetnega stresanja. £e važne še je dejstvo, da se na kotanjasti cesti drage pnevmatike na kolesih vozil neprimerno h treje cbrabijo.
lj »Po p zdravljanju spoznaš človeka«. Pisec članka - Po p:zdravljanju spoznaš č'oveka« je imel morda dobro zamisel, da bi se uvedlo v splošnem n°še domače pozdravljane, vendar se mi zdi, da se je malo preveč zaletel ravno v brivce, katere dolži hinavšč na. zabit sti, črne zavisti in starokopitnrsti, ko pozdravljajo svoje goste s »klanjam se<. Z istim pozdravom sprejmejo gesta v gostilni, kavarni in trg -vini, torej zakaj se je »zpo-sodil« ravno brivca, mi je popolnoma nerazumljivo! Dolgo let sem že samost.jen obrtnik in rabim ta pezerav vendar se zaradi tega pozdrava nikoli nisem smatral za h navca ali za-vistneža napram mojemu gestu, katerega
Neznana ljubica
Melhijcr je resignirano zložil pismo, k^ je bilo pr šlo z jutranjo pošto. Tcrej ne bo dants nič z oddihom, s piknikom, kajti dolžnost je dolžnost in posebno, če je človek mlao. častihlepen advokat in če ga prosi glavni njegov klijent, naj mu stori uslugr. Zabeležil si je naslev: — Gospa Lcora Mo-gensen  Lvkkesbjergcva cesta 11.
— Ali prideš pravočasno k obedu? — je vprašala v tem trenutku njegova žena: — prosim, misli vendar na to, kako neprijetno mi je, če meram čakati. In kaj ne. McihJ-jor, da mi prineseš knjigo iz knjižnice, napet kriminalni roman? Pr;s;m:
MilTe je bila majhni in svetlolasa, še zdaj, tri leta po peroki. so zrle njene na spominčice opominjajoče oči nedolžno v svet, kak:r da se zrcali iz njih nrlina otroške duže. Večkrat se jc Melhior zabaval ob pogledu na tenedolžne oč' svoje žene,
včasih so ga pa motile. Toda Millie je biia dražestna, dobra mati malemu Jurgemi, izredno spretna gopodinja. Kaj je hotel še več? BI je srečen ali bolje rečen:: hotel je biti srečen ...
Lvkkesbjergova cesta je bila v enem 'z-med predmestij Kopenhagena, tik ob prelivu Zapuščen vrt je s»egal do veznih vrat. Melhijor je pozvonil in na hišnik-vo vprašanje je odgovoril: Brat gospe Morgensen, konzul Rasmussen. me je prosil, naj y>: sestavil- inventar stanovanja. Sem advokat Ridgar.
— Da, to mi je že mano. Tu so ključi. Melhijor je odklenil stanovanje in vstopil
je v majhno predsobo. Dežni plašč je visel tu, na stolu je pa ležal zelen klobučevmast Iclobuček. V vasi so -tale medre lilije, b;:e ao Se čisto sveže, čeprav so morala biti stare že osem dni, kajti Lcora Mogensen je "bila že teden dni mrtva. Ponesrečila se ;ie
bila z jadmeo. tako mu je p'sal Rasrnu5?-sen. Stanovanje je imelo nek-'j čudno živega na sebi. kakor da je v njem st^nuj-ča gospa pravkar odšla in da se bo vsak čas vrnila. Melhijor je ceprl vrata v sobo. Sončni žarki so cbsavali staro pohištvo, flamska omara iz mahag:n'ja se je lesketala 1 ki plamen. Temno modra preproga je širila po stanovanju blagodejno toploto. Ob stenah so bile nizke knižne police, p:l-ne knjig in pevs d se je dalo prijetno sedeti — v globokem, udobnem n^s^njaču nn pestri blazinic, na majhni starinski klcpi-ci ob peči. Melhijor si je globoko ccUIahni). soba mu je ugajala. Za hip je pomislil na svojo s.bo doma — pohištvo iz jeklen h cevi, ki se ga n; prijemal noben prah -— po Milliesinem okusu. Knkšr.a nrkj je bila ta Leora, ki je stanovala tu ? Našel ni n^ben^ fotografije. Na stenah je viselo nekaj oa-krorezov, med njimi Durerjev >V;tez, jezdec in smrt«, ki si ga je večino želel, pa ga ni nikeli dobi, ker bakrorez n; sp?dal k modernim slikam. Na kaminu stoječa budilka je začela biti. Melhijor se je zdrznil, moral
se je lotiti dela, če jc hotel pr t- pravočaT-no k obedu  domov.  Kar je   sis-vražil *o
večno zvezanost, to vestno. to*no meščansko življenje. Ta soba. ki je bilo v nji vse
tako. kakor si je bil nek;č zasanjal svo o sobo. ga je prenesla v* neopredeljeno pri-r'--
kcvanje. Jel je registrrat5 knjige in ob pogledu na te knjige je v duhu naenkrat
zagledal pred seboj Leoro: bila ni nobena lepotica, pač pa izredno dražestna. bila je razumna, duh: vita. njen humor je bil nekoliko nagrenjen, bila je povsem nemeščaa-ska — in zelo osamljena. Iz ene knjge je padel listek, gosto popisan z majhnimi ostrimi črkami... »in moje življenje teče svoj pot sama ne vem čemu. Večkrat mi godi kakor ladjam, ki se ponoči srečajo. Vozijo druga mimo druge, psnesne in ne-di^stopne, in vendar so na vseh teh ladjah
ljudje, ki hrepene drug po drugem — kj pa nikeli ne pridejo skupaj.«
Ladje, k* se p-noči rrečajo! Melhijor s: je obrisal potno čelo. Ali je tudi Leoro nekoč srečal in šel molče mimo nje, ne da bi ve Lici, da je hrepenel po nji? Zdaj je bil cii v n enem stanovanju, čutil je njen dih. vse njeno bitje. In naenkrat mu je š n;la v glo vo misel, da je našel ženo, ki je vse njegov bitje hrepenelo po nji — in ki jo je izgubil, ne da bi jO bil poznal. 4
V enem 'zmed prsdalov je ležal par no-gav c — še raztrganih. Melhijor se je sa-njavo nasmehnil. Da. Leora, nekeliko noro bj bilo pač najino s: žit je. nebenin rednih obedov, tu pi tam cdtrgan gumb, prav gotovo različn' nazori in resna nasprotstva. Pa tudi globoka, razumevajoča ljubezen, nepopisni čudež ab-5. lutne skupnosti. Leora, zakaj usoda tega ni hetela?
Mrzlično je začel iskati njeno fotografijo. Hotel je vedet:, kakšna je bila Leora, hotel je spravni riena si ko, kakor je spravil
listek v svrjo listnico. Toda slike ni na* 6eL Z božaječimi rokami se je dotikal drobnih stveri na toaletni   nvzici   v spalnici stvari, ki so tako osebne za vsako žensko
2sa nočni omarici je ležala zbirka pesmi in škatlica c'garet. ICa blazin'ci se je poznal
lahen <-otis Melhijor ju se je zahotelo za hip pritisniti svoie čelo n-i njo —- tuj, teda n emu neskočno mil in prijeten vonj *ra ;e
objel.
Zopet je jela biti ura. Melhijor se je zdrznil. Moral je domov. Se enkrat se }e ozrl: — Zbrg-om. Leora, neznana ljubica;
Zunaj je sijalo poletno sonce, pesek se je sinje svetlikal Melhijor je Šel po knjigo v knj žnieo in kupil je šopek sponVnčic ."-a svojo ženo. Zdelo se mu je, da mora dolj^i odškodnino za sanje teh ur, iz katerih ^e bila ona izključena — mala, dražestna meščanska Millie.
KINEMATOGRAFI
KINO UNION Telefon tt-tl
Odličen film iz življenja velikega skladatelja
Rosslni
V glavnih vlogah: Nino Besozzi ln Paola Barbara
Predstave: ob delavnikih:  ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri:  ob nedeljah: ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri
KINO MATICA Telefon 22-4
Najboljši pevski film pretresljive vsebine očarljive Žarah Leander
Za njegovo srečo
Predstave ob 17. in 19.15 url
MATINEJA:
Trgovec s sužnjami
Predstave ob 15.
ini
KINO SLOGA
Drama pravega bratstva in velikega junaštva v velefilmu
Junaki zraka
V glavni vlogi: Gino Cervi, Antonlo Centa, Adriana Benetti
Poleg tega še dokumentarij »HALO.
KDO GOVORI?« Radi velike dolž'ne filma ob delavnl-k'h samo tri predstave, in sicer ob 2.30, 4.45 in ob 7. uri; v nedeljo pa še ob 10.30 uri zjutraj.
moram pri vstopu v lokal pozdraviti in ga zopet pozdravim ko istega zapusti, če b.m sedaj zamenjal »klanjam sc- z »dober d^nj: bom ravno tako, po mnenju pisca, podoben papagaju, ker bom zamenjal samo besede, katere bom moral itak ves dan pnavljiti, kljub temu pa ne bom »naduti hinavcem in ne bom prikrival prav nobene ^črne zavisti*, ker sem vesel vsakega gosta, ki pr -de v moj obrat in istega zadovoljen zapuVi. V bstvu pa ne bom mogel mejemu gostu pinv nič p magati ako se mu bo moi »dober dan* spremenil v »slab dan«. Zato se mi zdi ta splošni napad na brivce za z.*lo
noukiisen iit ui pisec članka pokazal veliko večjo  izobrazba   in   srčno   kulturo,   ako r>i
predlagal splo.mo pozdravljanje z d:mačl-mi pozdravi, ne da je označil ravno briv-Bki stan za h navskega, zabitega in prekritega v »črno zav'st*. ker resn čno ne vem, kaj naj bi danes komu tuko »črno zavidala P.rivski mojster.
—lj Akademski slikar Rihard Debenjak je s svojo drugo kolektivno razslavo v zgornjih prostorih Obersnel«:ve galerije na Cesti Arieile Ree dosegel vsestransko priznanje. Med drugim je tudi dokrsaJ, da se bo razvil v izbornega pcitietista. Na og'ed je postavil tudi nekaj uspelih porteticv. Razstava obsega skupaj 5S olj, grafik in risb. Odprta bo nepreklicno do 2. maj.3., zato opozarjamo zamu imke. naj z ogledom odličnih slik pohite. Ogled dopoldne in popoldne.
—lj Akvareli imajo zmeraj već ljubiteljev tudi pri nas, kar je povsem razumljivo, snj predstavljajo isto umetniško vrednost kakor clJ2,. Mnenje, da so akvareli manj vredni, in to je zadnja leti pri nas prevladovalo, je zmotno. Odlični akvareli našega m<>jstra akvarelne tehnike prof. I. Kosr., ki so razstavljeni v izložbi Kosovegi. salona v prehodu nebotičnika, so vzbudili živo pozornost in zanimanje. Prof. I. Kos. je s svojim nastopal žel vsestransko priznanje.
—lj Na veliki spominski retrospektivni umetnostni razstavi prerano umrlega mojstra našega s'iknrstva Ivana Vavpotiča je zmeraj živahno. Izredno mnogo ljubiteljev upodabljajoče umetnosti je obiskalo razstavo tudi ob priliki vodstva na velikonočno nedeljo. Razstavljene umetnine nudijo obiskovalcem lep preg'cd ogromnega življenjskega dela pokojnega umetnika in njegovega r-izvoja na umetninosUiem polju od začetka do smrti. Razstava obsega 129 p3r-tretov, krajin, tihožitij in drugih slik ter bogato zbirko risb. Odprta bo do 9. maja. Ogleda ne bi smel nihče s^imuditi.
—lj Spored koncerta slovenskega tenorista Miloša Brišnika prinaša pestro vrsto samospevov in najpomembnejših arij iz raznih literatur. Vrstni red samospevov je sestavljen tako, da prinaša najrazličnejša nastrojenja. Imamo g'oboko občutene pesmi, kakor tud: pesmi lahkega, veselega značaja. Isto velja tudi za arije, med katerimi so arije, ki jih prištevamo k naj-težj m, na tudi najznamenitejšim cele operne literature. Pevcu Milošu Brišniku ležijo predvsem skladbe, ki so bolj tehničnega značaja in te skladbe mu dajejo vso pril ko, da najlepše pokaže svojo pevsko izobrazbo, prožnost svojega glasu, ki sega tudi v najvišje tenorske lege, ki jih z lahkoto obvlada. Pri tem pa ni n kakor rečeno, da bi pevec zanemarjal tudi čustveno plat posameznih umetnin, kateri posveča vso svojo pozornost. Kot spremljevalka na klavirju bo sodelovaia pri tem koncertu o anistka Silva Hrašovčeva. Koncert Miicša Brišnika se bo vršil v petek, dne 30. t. m. ob 7. urj zvečer v veliki filharmonični dvorani.
—lj Nocojšnji koncert Tria: S. Korogec — fJauta, prof. Karel Jeraj — viola in Stanko Prek — kitara, bo začel točno ob 7. uri v mali f lharmonični dvorani. Na sporedu so naslednja dela: Mol ino: Trio op. 45; Call: Trio op. 134 in Matejka: Se-renada op 26. Na konoert opozarjamo, predprodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matce.
—lj Pianist prof. Anton Trost in violinist prof. Jan Slrds, združena v Ljubljanski ko-merni duo. bodeta izvajala v ponedeljek, dne 3. maja v veliki filharmonični dvorani svoj komorni koncert, na katerega sporedu so štiri sonate sl~vnih mojstrov. Na koncert J veh priznanih naših umetnikov opozarjamo že danes. Predprodaja bo od jutri
dalje v knjigarni Glssbene Matice.
—lj Posipanje hodnikov za peSce. V Snežniški ulici, ki sega od Ceste 29. oktobra do Mirja, so na odseku med Cesto 29. oktobra
in Aškerčevo cesto posuli desni, se neurejeni holnik za pešce. Hodnik še ni urejen, ker ulica še ni zazidana. Snežniška ulica se konča v zložne ksimnite stopnice, ki vodijo pod lepim obokom na Mirje. — Tudi levi pločnik v Glinski ulici so posuli z gramozom, obcestidčni jarek pa bo očistili, da bo voda lahko odtekala, Glinška ulica vodi od Tržaške ceste do železniškega prelaza in je. razen na ofr'u Tržaške ceste, primerno urejena.
Izredni komisar občine 6t« Rupert
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja spričo potrebe imenovati izredni Iga komisarja za občino St. Rune! t p,le le na Člen 3. Kr. zakonskega dekreta s majem 1941 XIX št. 291:
Imenovan je za izrednega k-mlsarja ob-eir.c fet. Ruperto g. Ivan Ban.
Lujbljor.a. 22. npr la 19'U XXI.
Visoki Kj»mi"ar: Km li (irivzlnll
—lj K'.par Srečko Kotar, k: IpftAi RMd rai*e najmlajše likovne umetnike, jo pre l vo jki>ncv nimi prazniki postavil na ogled v izložbi Obeisnolovo gmletlje r.ok j uspel h keramičnih umetnin. N stop m!n«>';a likovnika je izzval tem vrCjo p M nnort, l;or posamezne keramike, ki prodatavljajjo domaČa fclklome motive. preJtaJJfoJjO tovratlM tujjfl izdelke. Na Kotarjov nastop o poz rjtmo z'rjsti ljubitelje domruo 1; ri ne umetnosti.
- lj roftkodovani tovarnllkfl d umik "o popravili. Visoki dimr.ik tOVSJTM <«uiob pri nOml ob Tržaški icsti. ki ga je bil v U r pred kratkim tako pookodoval. i a bi se Ml skoraj poru.Ml. so že obnovili. Dobil jo tu !i novo strežico. Tovarna kremo za čevlje ti o-lob ima štiri veeje dimnike: dva visoka kovinska, nizkega kovimkegu in irsdnje; a zidanega.
Iz Hrvatske
— Finsko o<Uiko\anjo   Poglavnika.  O 1-
pravnik poslov finskega poslaništvi v 7.i-grebu Armas Yontillii ,e izrcr- ] P glavniku veliki red finsko Bolo roAt z briljantt ko odlikovanje je p.delil PogtlVfl ku presi« dont fin-ko repub!:ke. V kratkem nair^v ru je naglašal Poglavnik prijateljstvo HB obema narodoma, ki je prišlo poastMM do izraza v borbi proti b Ijševizmu.
— Zvišanje lotarino Ravnateljstvo hrvatskih državnih želern c je dot 0:1<> za zagrebške kolodvore n slednjo ležaruio: Za prvih 24 Ur z;»ka«*nitve pri iztovarja-nju 400 kun od vagona in vsak.' uro. za nasledn/ih 2 4 ur 800 kun od vano^ra n ure. za vsako nad&ljjno ur: 200 kun od vo-gena. Z.i drug«' j ^ :, ■ volja n istednja li--žarina: Za piv h 24 ur 200 kun i d vaMga in ure, za muluijn.,ih 21 ur 400 kun od v'-
gona in ure, počeni pa BS VSatCO uro looo kun od v^nogn. t^eJLarlna mm natovorjma ali prazne privatne vag ne na tir h dtiav-
nih želoznio 7naia 20 kun od vmaofa 'fl vsake ure. Za prsvos privatnega vagona
z enega na drugi tir se plača 1000 M n Od vagena. če je zahtrvnla prevoa wtn:mr-ski oblast ali e^rinainita, 1500 kun pi, č* je zahteval prevoz p liljatelj ali pro-jemn k.
— Hr\-atko za^lružnfStvo. V gosp dar-skem ministrstvu ao bila oni d^n zaključena posvetovanja c reorganizaei. i vsou?. hrvatskega zadiužni.:tva. število rov:zijs^> zvez se skrči na pet. Po ena revi/.rsk i IVO za bo v b-doče za kmetijsko, obrtno m uradniške zadruge in za splošno zadružno zveze. Vse nemško zacirugo ni lirvatsk«:n bodo združene v eni zadružni zvozi.
— Nove nemške zadruge. Na Hrvatskom ;> bilo neda\mo u stan vlj<>n:h lesi BOVfil nemških Z9dnig, in sicer; nemška krr-intn.i in gospodarska zndmga v Bol Sel, dve nnn-dki zadrugi za poljedelske atrojo v Toma-sancu in Kesinku, nemški kreditna in gospodarska zdruga v Podravskih P dg^jein. nemška zdruga za poljedelsko stroje v Markušici in nemška mlekarska zadug i v Sctinu.
— Perutnfnarsl,ia    farma v Zagrebu V
Jankomiru pri Zagrebu je zuela pcslovnti perutninarska farma. V začetku bo vzro lila vsako leto 20.000 feonoadov perutnine, pozneje bo pa povečana njena kapaciteta na 100.000 letno.
— Kn°tna vojafcka sodeča. P'ogla\-n:k ;'e podpisal uredbo, po kateri se ukinejo vsa vojaška in vojni sodišča. Njih ve ko>u-petence preidejo na novo ustanovljena enotna vojaška sodišča.
— Sejmi za plemensko živino. Zadnje dni aprila in v začetku maja bo prirojenih na Hrvatskem več sejmov za plemensko živino. Kmetijsko m nistrstvo je pozvalo z okrožnico velika županstva, naj sestavijo sezname licenciranih bik:v. da so ug tovi število potrebn h plemenskih bikov in da bo lahko ministrstvo odobrilo načrte živinorejske zadruge glede živinskih sejmev. Občine in ustanove, ki so zaprosile za dodelitev plemenske živine, naj čim prej po-skrbe, det bodo imele slednjo kam spraviti in jo rediti. Okrajne cnlastt so bile pozvane, naj pošljejo živino na najbližjo sejmo ter naroče strokovnim referentom tdn sno nakupovalnim komisijam, naj pris stvujojo nakupu edn sno dodektvi vedno tudi naročnikov pooblaščenec. O tem je treba obvestiti glavno ravnateljstvo za kmetijstvo pred sejmom. V tem primeru morajo naročniki sporočiti svojo želje v p-gledu barve, starosti, teže, kako\osti itd. Komisija bo željam naročnikov po možnosti ustregla. Naročniki moraj g v vsakem primeru prevzeti narečeno plemensko živino.
OBČITLJIV OTROK.
V tramvaju: — Mama. kupi zinio voml listek. Ni m* prijetno, da se toliko prepiraš s sprevodnikom o nrcjib lotih.
MALI OGLASI
PREMOG DRVA L Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ulic« 5 Telefon 20-50
A 1.1 KES
ftE Ml VESTE, ia vam oglas v »Slavenskom Narodu« očV /zame vse VaSe skr-ni? Ce lSčete službe 111 stanovanje, če želite KarkoU kupiti, se jbrnite na oglasni oo> lelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam ho * ;enenlm oglasom t» or»Lntl željo
INSERIRAJ*
Stran 4
češki kralj Premisi Otokar H.
•StOVENSKI   NAROD«, »Prta
Strv. *
ie bil gospodar Rudolfu nad slovensko
skoro Sest let — L. 1276 je maral odstopiti ki se je z njim začela vecstoletna vlada
I^jubijana. 27. aptrfla
Trinajsto stoletje, zlasti njegova droga polovica je bilo za zgodcvino dežel, v katerih so živeli Slovenci, velike važnosti. Koroška, štajerska in Kranjska so naglo me-n avale gospodarje in b^le v vmesnih presledkih, ko ni čuvala nad njimi močna roka, večkrat plen sam. voljnih in plena željnih posameznikov, med katerimi so si plel-li žalostno slavo zlasti roparski vitezi.
Najprej so 1. 1246 izumrli Babenberžani, ki so raztegnili svojo oblast daleč naokrog. Zdelo se jc. da b do zagospodovali vsem alpskim deželam od Donave do Adriatika. Kot dediči njihovih teženj so nastopili nato špan haj m ovc i ki so imeli svoje središče na Koroškem. Toda tudi nje je zadela *sta usoda. Leta 1269 so izumrli brez dediča. Tako so bile slovenske dežele brez vladarja, ki jim je bil tem bolj potreben, ker se je ropalo fn kradlo vse vprek.
V prvem spopadu je moral kloniti pred Madžari
Za prevzem nasledstva sta prišla v po-štev dva vladarja, za. katera so se vnele simpatije na naših tleh gc^podujočih ple-mičev. Bila sta to češki kraljevič Otoka' iz rodu Pfemislovcev in madžarski kra>-Bela IV., ki je že dolgo prežai, kako bi razširi svojo nadcblast tudi na jugozapad svoje države. Oba pretendenta sta skušala podpreti svoje pravice z ženitvami sorod-nic izumrlih družin, glede na razdeljenost prebivalstva pa je nujno moralo priti do boja za posest dežel.
Kralj Bela IV. je leta 1253 navali, na Štajersko z za tedanje čase mogočno vojsko Imel je s* seboj so 000 mož in O tokar se je moral umakniti Po posredovanju papeža inocencija IV. ie bil 1. 1254 sklenjen v Budimpešti mir. v katerem je pripade1, madžarskemu kralju večji, južni del štajerske od Semmeringa do koroške m<rjo Otokar pa je dobil nekaj severnih štajerskih predelov in Avstr'j^.
Štajersko si je podvrgel L 1260.
Madžari Da si oblasti v novo pridobljenih pokrajinah niso znali utrditi. Najmogočnejši ptenvči so se jim začeli kmalu upirati in 1. 1259 je na štajerskem izbruhnil splošen upor. Ko so hoteli naslednje lete pokoriti si znova štajersko« so našli na njenih mejah zbrani močno vojsko, ki je odbila njihov napad.
Vsa njihova jeza se je zdaj obrnila preti Otokarju v katerem so pravilno videli spletkarja, ki streže po oblasti v njihovih deželah. Bela IV. je zbral vojsko 140 000 mož in udaril proti Moravski. Bil pa ie v ( ('.ločilnem boju pri Kressenbrunu poražen in je moral v mirovni pogedbi. sklenjeni v Požunu, odstopiti češkemu kralju Otokarju TI. vso Štajersko.
Podjetni češki kralj se s tem uspehom še ni zadovoljil. Hotel si je podvreči vse vzhodne alpske dežele in ustanoviti močno državo v osrčju srednje Evrope, v katero bi bili vključeni tudi Koroška in Kranjska. S posebnim: pogodbami z zadnjim špan-hajmovcem TJlrik m si je zagotovil njegovo dediščino in ko je ta umrl i. 1269. je nat-stopil odločilni tremi' -k
Na Kranjskem (e vladal šest let
Predno je Otokar II. zavladal na Koroškem in Kranjskem in prevzel dediščino snanhajmovcev, je moral premagati še ?.'.zne nezadovolmeže Ti so se zanašali na j-olncgraškega nadšk'i Filipa, ki je bil edini brat umrlega Ul ika. Kot nadškof sicer ni prišel v poštev za prevzem nasledstva- zdelo pa se je. d t je TJlrik prepustil svojo dediščino Otokn ju tudi iz osebnega nasprotja do svojega b ita.
Otokar je hotel pen 'rt Filipa tako d* je s svojim vplivom p dprl njegovo izvolitev za akvilejskega patriarha. Cim pa je Filip postal patriarh se mu je zbudil pohlep po še večji pesvetn' oblasti in tako e maral Otokar, preden je nastopi! svoje gospostvo po Kranj9k: in štajerski ki je trajalo samo šest let. svoje pravice zagotoviti si z mečem.
Zarotniki v poslroju nemškega viteškega reda v Ljubljani
španhajmovci so s v kratkem razdobju svojega vladanja na Kranjskem in v Izubijani pridobili med prebivalstvom mnogo priljubljenosti. Zlasti tisti, ki so uživali iz njhove roke razne beneficije, so jim bili zvesti in vdani. Ko je bilo sedaj postavljeno vprašanje, ali se podvržejo Otokarju ali pa patriarhu Filipu, so se mnogi odiočiH za slednjega. Morda so bili tudi mnenja da jih bo ta uspešneje ščitil kakor pa Otokar, katerega vlade.rsko središče je bilo precej oddaljeno cd Kranjske.
Dejs*w> je. da se je snoval odpor. Ohranjena je listina, iz katere izhaja, da so se zarotniki in prijatelji patriarha Filipa v Ljubljani shajali v poslopju nemškega viteškega reda. Svojo voljo C stati zvesti Filipu španha movcu, akvilejskemu patriarhu, so potrdili celo s posebnim pismenim dogovorom, ki sc ga podpisali plemičiRudeiin s Hrušice. poglavar ljubljanskega gradu. Herman z Vranje peči Turjačana ter Ge-rold Oton in Gerloch HertenberškL Kot priče zvestobne zavede pa se imenujejo Drvi znani ljubljanski sodnik Urban Pucvlj, predsrto;nik nemškega viteškega reda brat E>ietrioh in  trije  bratje iste§ra reda~
Oslanj-ajoč se nanje in na nekatere drugre svoje pristaše po Koroški se je akvilejski patriarh Filip hitro polastil gospostva nad Kranjsko in Koroško. Vendar je Otokar imel v c bob deželah mnogo svojih privržencev, ki so se cniločno izrekli za njega, ko je naslednje leto priSel z vojsko, da nasropi
dediščino
Ljubljano je zavzel v naskoku
Proti koncu 1. 1270 je Otokar predira i s :?vojo vojsko na Kranjsko. Na štajerskem je zasedel Slovenj Gradec, ki je bil v posesti akvilejske cerkve. Skoz: Savinjsko dolino je nate nadaljeval svojo pot na Kranjsko, kjer je najprej šel na Dolenjsko in zasedel Stično.
Od tod se je obrnil proti Ljubljani. Kot izvidnico -e poslal pod mestno .bzidje večji oddelek pod vodstvom Ulrika Lihtenštanj-skega. svojega maršala Ta je takoj poskrbel v okolici za potrebni živež za vojsko in ko je obkolila Ljubljano glavnina Otokar -jeve vojske, je bila njena usocia odločena. Po dvodnevnem rdrnoru je Otokar za povedal svoji vo;'ski naskok in že po prvem n?-padu se je mesto podalo. Grajska posadlca
! š
se je tem raje predala, ker ni ometa mfcj saveza niti streliva.
Po tej. odločitvi je p< pustil tudi odpw vseh ostalih nezadovoljnežev in Otokar *€ postal od vseh priznani vladar Kranjske in Koroške. Edini, ki so mu še nasprotovali in ki bi mu mogli postati nevarni so bih Mr -džari. Otokar pa jih je znal pravočasr -ukrotiti in jih prisiliti, da so se odpovedal', vsem svojim pravicam. Dosegel je tako Višek svoje modi m vladaj deželam od Krk: -nošev do Adriatika.
Rudolf Habsburški ga je premagal
Otč-kar II se dolgo veaeKl svoje mogočne oblasti. Oriu oblaki so se začeli zbirati nad njegovo glavo, ko je hal v Nemčiji izvoljen za cesarja 1. 1273 Rudolf, gro; Habsburški, utemeljitelj   kasnejše A.vstre-
Osrrske. Med njima je zavladalo takoj veliko nasprotje. Otckar je osporava! pravilnost RildoLfove izvolitve za cesarja, ker pri njej kljub svoji pravici ni sodeloval. Rudoii pa je zanikal Otokarju pravice do alpskih dežel, ki bi mu jih moral po tedanjem običaju podeliti nemški cesar v fevd.
še preden je prišk> do odločilnega boja se je Otoka rjevo gospostvo v slovenskih deželah rušil o. Upirati so se začeli plena e ropanja željni plemiči, ki jih je Otokar držal zelo na kratko. Ti so se zatekli po pomoč k Rudolfu, ki je njihove prošnje zelo rad poslušal. Med Otckarjem in Rudolfom je prišlo do odločilnega boja L 1276 in Otokar se je moral podati brez krvave bitke. V mirovni pogodbi se je odpovedal Avstriji, Koroški, štajerski in Kranjski. S tem ie njegova oblast v naših deželah dokončno prenehala, čeprav se je kasneje Otokar skuhal maščevati za poraz. Bil pa je popolnoma poražen in ubit.
$ tu niske fronte: aovnino letalo, ki so jp* Hemtreftili u.iU mm-Ki lovot
sreči. Pred odhodom / dom« je man mkk-rnJa
vžigalice, tako da se otn *. n >o rmXjli .erar- z njnni. Naihr/e dimnik n: b:i osna/cn. nti sO sc vnele taje in tako jc nastal no/ar.
PridelGvassie
liža v Evropi
Znani rum unski novinar in glavni urednik usta >Korantos Pamfilueicaru« je sprožil v uvodniku svojega lista zanimiv predlog glede preskrbe in vzgoje vojnih sirvt. Po njegovem mnenju bi morala država s posebnim zakonom odrediti da bi sprejel v vzgojo in preskrbo po eno vvjno siroto vsak samec, star nad 40 let, ter vsak zakonski par, ki ostane nad 10 let brez otrok. Ljudje brez dohodVcov bi bili te dolžnosti oproščeni, drugi, ki imajo večje dohodke, bi pa morali spre jati dve do tri vojne sirote. To bi imelo tudi dobre psihološke posledice, kajti v marsikaterem človeku, ki bi se čutil duhovno navezanega na takega otneka, bi se zdramil družinski čut. Aktivna ljubezen do bližnjega bi po mnenju ru-munskega novinarja utrdila tudi odpornost socialne organizacije proti napadom raznih demagogov.
Tudi v pogledu raža bi se lahko Evropa osamosvojila
R litika in znanost se strinjata v tem. da bi se lahko Evropa sama prehranjevala in da bi lahko postala v tem pogledu neodvisna. Treba bi bilo samo obdelati vso zemljo, kar je pride v poštev aa peljedelstvo in pa < <rganizirati kmetijstvo po smotieneai načrtu. Vojna, ki je to vprasanje sprožila, pa postavlja na poti k dosegi tega cilja težko-če in ovire v prvi vrsti o pomanjkanju delovnih moči in kmetijskih strojev. Toda napočil b«: čas. ko bo evropski jedilni list bogat ne sanr po količini, temveč pester tudi po svoji sestavi. Celo riža bo lahko pridelovala dovolj, da ga ji ne bo treba uvažati.
Največ riža pridelujejo Kitajska. Indija in Jap tiska. Imenovati s tem v zvezi Japonsko, pomeni natopiti proti legendi, da uspeva riž samo v trrpicrnih krajih. Ta trditev je vseskozi zmotna, ker poznamo mnoge vrste riža. ki dobro -brodi tudi w subtropičnih in v krajm z zmernim podnebjem. Riž potrebuje toplcto vedo in delovne moči. Mnogim vrstam riža zadostujejo že trije topli meseci. To pomeni, da so tudi dežele jugovzhodne EvTope prikladne za pridelrvanje riža. V Italiji sejejo riž. ki da največji pridelek na svetu. To je pač zadosten dokaz, da bi lahk- pridelovala Evrc-pa več riža kakor doslej.
V jugovzhodni Evropi se širijo riževa polja le počai in prav tu je bilo poleg toplote in vede doslej na razpolago tudi dovolj delovnih moči Kmetovalci tega dela Evrope po pretežni večini nimajo velikih posestev. Malih kmetij nikjer ni toliko kakor na jugovzhodu Evrope. Ker je tudi indu- j strija slabo razvita zaradi pomanjkanja si- j rovin, mora ostati kmetsko ljudstvo doma in je torej delovnih rok še preveč. Zato živi kmetsko ljudstvo jugovzhodne Evrooe v težkih gmotnih razmerah. Položaj bi se dal zbol;šati s povzdigo poljedelstva, z. večjim pridelovanjem živilskih in mdostrijsl lh rastlin, ki zahtevajo mnog- dela. ki pa tudi bolje obrode. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev riž, ki zahteva poleg posebnega namakanja tudi skrbno nego.
Doslej še ni dovolj predrlo spoznanje, da bi lahko na jugovzhodu Evrope pridelovali mnogo več riža nego doslej, če se bo r> srečalo dobiti potom sistematičnega raziskovanja nove vrste riža z večjim pridelkom na hektar, bo mogoče na razmeroma majhnih poljih pridelati toliko riža, da bo trud dovolj poplačan Bolsrarska vlada posveča malim kmetom veliko pozornost in v Bolgariji so zadnja leta spoznali pomen riža. Začeli so ga sejati več. Ustanovljeni so bili tako zvani vodni sindikati, ki so poskrbeli za namakalne naprave. Poleg tega pa plačuje država riž pridelujočim kmetom posehne premije. Bolgarija hoče preusme-
riti svoje kmetijstvo tako. da bi pridelovalo v prvi vrsti tobak, bombaž in riž. O vseh teh treh kulturnih rastlinah so bili ljudje za nedavno prepričani, da evropka zemlja za nje sploh ni primerna. Zdaj pa s pridom .^ade tobsk celo v nordijskih deželah. Riž ^ridelujejo tudi v Rumuniji in Grčiji. Na
a^ozapadu Evrope je dosegla Španija v • "-ideLc van ju riža vodilno mesto.
Ali jc pa nevarnot. da bi v Evropi pri-
elani r-ž v mirnem času ne mogel vzdr-i konkurence z uvoženim ? Za uvoz pri-Ur,ja v prvi vrsti v peštev indijski in kitaj-sb riž. Ta bojazen ni utemeljena. V Evropi pridelani riž bi ne bil nič dražji, pa tudri ne slabši od uvoženega. Sicer bi se pa iah-xr> Evrope, zavnr.vala proti tej nevarnosti s r*\Tne«roo carino na indijski m kitajski v*.
Strašna nesreča se; je pripetila v finskem kraju Hattula. Tam je zgorelo pet otročičkov. katerih oče je kot vojak na bojišču. Mati je odšla v bližnji gozd po dna Ko se je čez nekaj ur vrnila, je bila vsa hiša v plamenih. Tvegala je lastno življenje, ko je skočila v ^rečo hišo. iz katere jc prinesla dva otro-čička, ki sta bila že mrtva. Trije njeni orro-čički so pa v hiši zgoreli, tako da so na>li samo njihove kosti. Požar jc iw>tal po no-
„Zobne ščetke" krokodilov
Tudi kroko kli p., svojo negujejo zobe. T ta namen jim Muzi drobna tropična pt cv ki jim redno čisti zobe. Ptičica zieti krokodilu v cdprto .'.rolo. kjer mu pozoblje in odstrani iz sob v a vse ostanke jedi. KrokodM pri tem večkrat tako previdno zapre jvoje žrelo, da labko pt*čka pcavo&MOO odl°ti las njega, ne da bi ji zjrovlilo kaj budegft, KrckdiJ; Lmaja t enoj žive zobne ščetke.
Freizlaišnja krvi
Pred nek^m rumunskini sodiščem so napn»» vili nedavno prvo krvno preizkušnjo, da hi ugotovili ramo pripadnost. Neki Jancovici. /*-dov sin, |C prosil sodlžčc /~i izpremembo krstnega lista in za pn/nanje, da je arijske raj»e in sicer na podlagi rumunskega rasnega zakona. Trdil je. da jc nc/akonski lin arijakc matere in da £d t< rej po kriviei smatrajo a« zida. Ker se pa sodtfiSc ni zadovoljilo s predloženimi dokumenti, jc odredilo preizkusijo kni in prišlo je <.lo zaključka, da je svoje žv dovsko p< reklo i p rekiij^Jči predlagatelj s^i Žida Jancovici.
Irsseriraj v „51ov« Narod«*4!
Križanka sta 64
ameriško posojilo
Amerika jc razpisala svoje drago velio vov no posojilo. Prvo je bilo zapisano lani v decembru in je vrglo 12.9 miljard dolarjev. Dru-Cfo naj bi vrglo do konca aprila 13 milijard-Kqt se je neizrabljen kreditni potencial ame-rL3cih bank močno skrčil, so zvezne rezervne 'janke v aprilu silno povečale svoje operacije rt& odprtem denarnem trgu, 12 emisijskih bank e kupilo v prvem tednu aprila za 630 milijo* nov dolarjev ameriških državnih papirjev in tako pot reji le od vstopa Amerike v vojno množino državnih papirjev na 6549 milijonov. Močno skrčena kreditna kapaciteta ameriških bank se tolmači v finančnih krogih kot slabo znamenje za novo posojilo
Od lanskega posojila se razlikuje novo samo v rol'ko. da se ponujajo zdaj v podpis namesto 5 in pol letnih 1 in rričetrt odstotni bančni zapisi bankam zdaj 2 odstotni boni ra 0 in pol leta. Poleg tega jim nudijo zopet enoletne zakladne certifikate z obrestno mero
odstotka. Občinstvu bodo zopet na razpo-lago 2 odftotni boni na 26 let. Poleg tega ima oocrrcstvo na razpolago vojne varčevalne bone.
33-00 šterBngov v morju
Spanskj ni;ići, k: so lovnli ribe na ribi-srih ladjah »Santo Domingo« in »Carmen Ftguera* med afriško obalo in Kanarskim otočjem, so zajeli v S'.'oje mreže sJcriniico. ivo so jo odprli, so našli v njej 3000 ster-1 mgcv Verjetno poteka omenjena skrinja s fcafegne Dotopljene zngleškm ali ameriške ladje Ribiči 5?o izročili skrinjico s 3000 sterlin^-   španskm oblastvom.
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. ubogljiv, poslušen. 6. igralna karta, 8. mnogoglasen. 13. del glave. 14. država v USA, 17. rezultat spajanja železa « kisikc*m (množ.). 18 predlog- 19. turški gospodar. 21. vodni hlapi. 22. jaz (latinsko), 24. pesem- 25. del obleke. 27. -talijanski spol-nik, 28. razbremenilni dokaz. 30. goljuf, slepar. 31. ljubezniv, naklonjen, 32. vedela. 33. časovni veznik. 35. del pohištva (dvojina). 36. Icazalni zaimek. 38. gibati se. premikati se. 39. vrsta juhe, 41 žensko ime. 42. škodljiva žuželka, mrčes. 43. razdobje, doba. 45. mesto v Španiji 47. sladkosnede, nevarne žuželke, 48. prodajalna vina.   49. iridij.  50. dan. podarjen.
Navpično: 1. repriza, druga izvedba. 2. reka v Rusiji. 3. časovni veznik. 4. urejevalec prometa, napetosti moći, 5. kratica za naslov neznanca. 6. menično poroštvo. / ž'dovsko žensko ime. 8. veznik, 9. nmsk- vojak. 10. Frosinone (avtom, značka). 11 de! voza. 12. skoraj nov, nepokvarjen, uporaben, 15. pesem. 16. pritrdilnica, 19. pnpadniki sarmatskega plemena, ki 90 živeii v starem veku. 20. zavetišče, zatočišče, 22. cvet, najboljši del, 23. pas zemlje ob morju.   25. nagel, hiter.   26. okraj-
šano srbsko moško ime, 2o. umetnost (farmsko), 29. okrajšano žensko ime, 33. cimc, poganjki. 34. pripadnik evropskegi naroda 37. površinska mera (množ.). <«rška erka. 40. elan. del telesa. 42. država \ Severni Amerika. 44. Ancona (avtom značka), 45, kazalni zaimek,   40. predlog,   47. polovico sove.
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 63
Vodoravno: 1. Bosna. 5. Savona. obala. 14. konj, 18. beda. 17. očak 18. EK. 20. steJc, 21. Ra, 22. Obir. 23. fa. 24. gtia, 26. en, 27. so, 28. era, 29. Err, 30. Antoa, 32. Kanada, 34. puran, 36. Ijeta, 37. Apati*. 38 omiki'.. 39. nag. 40. Una, 41. el. 42. AIV 43. kan, 41 Ir lr. ^uia. 47. si. 48. zlom, .">U. ri, 51. besi. 52. se, a. 54. Abel. 56. aroma, 5«. k lera, 5S. Atena.
Navpično: 1. Bregalnica, 2. SK. S. nos, 4. antena, 6. ab. 7 Verona, 8. oda. 9. na. 10. OČi. 11. bar, 12. ak, 13. Akarna-n:ja. 15. jen. 17. oba. 19. konjar, 22. Oraa. 23. frakar. 25. steg, 27. sapa, 28. edil. 29. Erik. 31. ot. 32. Kana, 33. atelje, 34. podo-ba. 35. mu. 40 Uri. 42. Ala, 45. sem, 44. USA. 47. sel. 49. mel, 51. bo, 52. so. 53 a*. o5. le.
[OEOKGES OH3NET; j
64
PRODAJALEC
STRUPOV
ROKAM
— Etiesnnetta, vse. kar nam tu pripoveduješ, je neumnost, — je dejala lepa Marietta de Fontanav odločno. Ozrla se je na rdeče nohte svojih prstkov in nadaljevala: — Ali hočeš vedeti, kaj mislim o tem? No, dobro. Me. ki nas ves svet dolži, da smo lahkomiselne, imamo zase edini izgovor, namreč dobro srce. Moške potrebujemo za svojo zabavo in svojo korist — naj bo. To je v redu. Toda trditi bi ne smele, da imamo kakršno koli pravico do njih. Ostanimo lepo v svojih mejah m ne zašle-dujmo kot zločince tistih, ki imajo iz tega ali onega razloga že dovolj te nase igre. V svoj poklic, ki v njem ni niti trohice dostojnosti, ne smemo vmešavati svoje sebičnosti Kazati se moramo samo z najboljše strani — živimo od ljubezni, skrbimo torej, ia nas bodo ljubili, vse drugo pa pustimo pri miru če ne storimo tako, varamo svet, a to ni pošteno, niti lepo.
— Oh, ti si drugačna ženska kakor jaz. Mariettea.
Smeh in solze so ti enako blizu, meni pa ne. Ne , darn se lahko pripraviti do joka. toda gorje ti3te- I mu. ki bi me spravil tako daleč, pa čeprav bi šlo i za solze gneva.
— če je tako. te pa pooefltrjem, — je dejala j Mauduitova. — Jaz sem že starš, toda tudi jaz j sem imela svojo lepo mladost, hodila sem v šolo, j omožila sem se. a nekega iopoga dne ?em obrnila možu hrbet in med drugim cesarstvo*«. «>kr'-*g leta tisočosemstc>sedeTriirišestde«:otega sem imela svojo lastno četverovprežno kočijo in 3^oj lasten krasen dom. Spoznala sem življenje od vs*n strani, in sicer prav v času. ko so bili moški mnogo ljubeznive;-": kakor zdaj. toda nikoli nisem videla v nobeni ločitvi nič tragičnega in nikoli nisem smatrala za nečastno zadevo, če mi je dal bankirjev sin primemo odpravnino, da bi se me od križal, ker se je hotel oženit L Zdaj seveda ne pomenim nič več. saj mi je že petdeset let. vendar na imam sedemindvajset let neg m fanta, ki me ljubi.
— Alfreda, — je dejala Marie+ta.
— Da. Alfreda, ki je knjigovodja pri Du£ay~fti. Seveda, obožujem ga kot svojega ljubčka in -vna. obenem. Če bi me zapustil kljub temu, kai sem storila zanj, bi mi počilo srce, kajti to je moja največja ljubezen —
— Zadnji naboj starega topničarja...
— Ah, prisegam vam. da bi mi niti na rnisel oe prišlo brizgniti mu v obraz žveplene kisline ali zahtevati nazaj težke tisočake, ki sem mu jih posodila. Ne, podarila bi mu jih tudi. če bi vedela, da je srečen s svojo novo ljubico... Toda vse to je
neumnost . . . Skratka, plakala bi, toda bila bi srečna, da je srečen on.
— Mauduitova, — je zaklioaJ Marietta veselo, — dobro te razameir. in v vsem se Strinjam s teboj ... Dobra ženska si, toda naša Etiennetta, to je dra-žestni zmaj. Ne, draga moja, o tem z njo sploh ne govoriva vec. kajti sicer bi mogla naju obe obsoditi na smrt.
Njih razgovor je prekinilo pasje lajanje na dvorišču. Oba lovca sta se bila vr-rtila. Zapel je zvonec, vabeč k južini in vse tri ženske so odšle v jedilnico.
Baron TeinpBer, ki se je peljaJ z vlakom v Pariz z enim svojih klubskih prijateljev, ki se je bil tudi udeležil tri dni trajajočega lova v Fontainebleau, je po povrs tka v Gourneville povedal Kristijanu vse, kar ga. je moglo zanimat;. Njegove informacije so bile izpopolnjene na nepričakovan način. Bila je Genevieva. ki je nekega večera, po povratku iz Saint -Remy. pripoveJovala:
— Dra?pl moj prijatelj, ta nas doktor Augagne c res srečen človek, kajti midva nisva več sama,
k: se zanimava za njegovo bolnišnico. Posetil ga je eden izmed naših sosedov, ki je zvedel za njegove znanstvene poskuse in ponudil se mu je, da bo tudi on prispeval h kritju stroškov za njegov laboratt>rij. Toda kaj poreče na to tvoj papa?
— On poreče, da je to nova konkurenca, toda v tem gotovo ne bo videl nič slabega, saj je to samo dobro za znanost. Toda kdo je ta sosed?
— Neki tujec, ki se je nedavno naselil v Danima-rie z zalo lepo ženo, o kateri se pa govori, da ni
njegova zakonska žena, čeprav nosi njegovo rni^
— Ah! — je vzkliknil Kristijan. — Kako se p« piše ta tujec?
— Grof Steingel . ..
Kristijan se je vgriznil v ustnico, toda delal s« je brezbrižnega.
— In prav včeraj sta ta grof in njegova tako zvana grofica poselila Saint-Remy ter pustila našemu doktorju znaten znesek za blagajno njegov* bolnišnice. Zdi se mi, da hočeta ta dva človeka, ki v vsem kraju nimata nobenega znanca, navezati družabne stike.
— Tega namena menda nimata, — je zamrmraJ Kristijan.
— Sicer sta pa morda čisto poštena in v reda poročena, saj vendar veš, kako hudoben je «daj svet. Ljudje si mnogo raje pripovedujejo o svojih bližnjih kaj slabega kakor dobrega,
— Vse to naju ne more zanimati, — je dejal Kristijan. — Naj sta v redu poročena ali n*. da bi le ostajala doma in naju ne motila v najini samoti. Saj se nisva preselila v Gourneville z namenom, občevati s tujimi ljudmi. V tem primera ti se raje vrnila v Pariz.
Genevieva ni silila vanj. Toda Kristijan, vzne» mirjen po nepričakovanem Etiennettinem prihoda bolj nego si je hotel sam priznati, se ni mogel premagati, da bi ne mislil na njo. Prav za prav mu jm to zasledovanje laskalo, ker je bil prepričan, da j« prav razumel tajne naklepe svoje bivše ljubice ia da je spoznal, da je prispela v Dammarie samo voljo njega.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodne tiskarno fr?_n •
— Za
da* usta; Ljuoc-oht volčič — >«i a loui4janj