(w \ ŽENA IM DOM \ / MAREC 1939 LETO X. ŠTEV. 3 -:-:-:-- - H n n n č n I n č t a u ! I L n i m r Foštnina plačana v gotovini. Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva iznajdba pariškega kemika za kozmetiko Puder desetkrat finejši in lažji, kakor je bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariški keanik in ki ga sedaj izvaja Tokalon. Zaradi tega se puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki so dajali samo videz olepšanja. Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt še vedno sveža in brez vsakega bleska. Oglas rež. S Br. 3)410 do« 24. XII. JMS. ZDAJ JE ČAS, da si nabavite spomladanska oblačila. Poznana velemanu-faktura A. E. Skaberne v Ljubljani, Mestni trg, je danes za Vas priložila lepo vabilo, s katerim Vas vabi, da si ogledate pravkar došlo zalogo blaga za spomlad in poletje. Priporočamo Vam, da si ogledate tudi krasne, moderno mrejene izložbe te tvrdke. Prečitajte tudi oglas, ki je na zadnji strani. Končno Vas opozarjamo na poseben oddelek za notranjo opremo. Tvrdka Skaberne ima tvor-niško zalogo linoleja, za-ves, pregrinjal, blaga za pohištvo, preprog itd. TRAJNE KODRE barvanje las, vodno ondulacijo itd. izdeluje prvovrstno frizerski salon ,Pavla4, Celje, Kovaška ul. X ,V R R A-yA- N ^ A- • IN POMLADANSKI VELESEJEM V LIP S K E M združen z velikim tehniškim in gradbenim sejmom, največji mednarodni sejem na svetu in že stoletja idealni, vedno časovnim zahtevam prilagojeni trg za nakup in prodajo, SE PRIČNE 5. MARCA 1939 Vsa pojasnila daje Zvanični biro lajocškog sajma za Balkon, Knez Mihajlova ulica 33, telefon štev. 24-311, ali v Ljubljani: ing. G. T6nnies,Tyrševa 33, tel. 27-62 Mariboru: Josip Bezjak, Gosposini Jlj.a6t.j.aaa, Oy.ršeoa cesta 51 pofecf Kava r n e „ Sit a j c e n" Qa mnoifen ofitsž se c. o6činsh>a. priporočam 'Sene stahe in zmerne. CSosfrežfJa prijazna in solidna <5ugen. Hribar X-j.LLbtj.aaa, Oy.ršeua cesta 51 zato, da so ubežala tedaj tako sramotnemu samstvu. Tudi temu menda ne boste mogli oporekati, če trdim, da je lepše in lažje postati žena možu samcu, kakor pa žena možu vdovcu, povrh še očetu petih otrok, ki bodo morda prav vsi prežali na vsak njen gib, na vsako njeno besedo, samo da bi odkrili vsako njeno slabost, vsako napako. In če se je vzlic vsemu temu vendarle odločila za ta korak, ji je bila vodilna misel prav gotovo ta, da najde svojo srečo v Vašem krogu. Da misli najti to srečo v domu, iz katerega namerava pregnati kopico nedoraslih otrok, tega ji menda niti sami ne boste prisojali. Je pa še nekaj, česar najbrže še niste pomislili. Kaj bo, če Vaša Ančka danes ali jutri zboli ali pa službo odpove in se bodo potem služkinje menjavale vsak mesec, morda celo vsak teden? Pa tudi očeta pri tem ne smete pozabiti. Starejši bo iz leta v leto, Vi otroci pa večji, samostojnejši, in ne bo dolgo, ko boste pričeli odhajati od doma drug za drugim. Mar Vam tedaj ne bo težko ob misli, kako sam in zapuščen je Vaš oče, morda že bolehen in betežen pa ves odvisen od milosti in nemilosti svojega posla? Bodite prepričani, da je Vaš oče ta svoj namen dobro premislil in preudaril in da materi svojih otrok prav gotovo ni izbral nevredne naslednice. Oklenite se je z ljubeznijo in z zaupanjem; to Vašo ljubezen in Vaše zaupanje Vam bo v podeseterjeni meri vračala. Mlad snubač. Že več ko pet let me druži iskreno prijateljstvo s stanovskim tovarišem, ki je prišel pred nekaj dnevi s predlogom, da bi se poročila. Priznam, da se mi je s tem izpolnila že davna, skrita želja. Pa mi je odločitev vendarle težka, ker me plaši najina starostna razlika. Sem namreč za celih šest let starejša od njega. Kako sodite Vi v tem pogledu? M. G. iz Z. Odgovor: Odgovorila Vam bom kar na kratko. Poznam štiri zakone, kjer so tudi možje za 4 do 8 let mlajši od žen, pa so vsi štirje vsaj toliko srečni, kakor so srečni zakoni mnogih drugih zakonskih dvojic, kjer je mož starejši od žene. Zakaj bi ravno pri Vas ne šlo po sreči? Ne leta, ampak ljubezen, dobrota in poštena volja, biti svojemu zakonskemu drugu dober, iskren in uvideven tovariš, so temelji, na katerih sloni zakonska sreča. Slab sluh. Poročen sem že tri leta. Svojo ženo imam rad in v vsem se prav dobro razumeva. Le nekaj je, česar si ne morem pojasniti. Kadarkoli jo kaj vprašam, pa čeprav še tako mirno in ljubeznivo, vselej se kar nekako preplašeno zdrzne in, še preden sem svoje vprašanje izgovoril do konca, mi že vskoči v besedo: «Prosim, kaj si rekel?» ali «Kaj bi rad?» Res je sicer, da moja žena na eno uho ne sliši prav dobro, vendar pa iz izkušnje vem, da moram vsaj polovico svojih vprašanj ponoviti prav brez potrebe. Prepričan sem, da ni to samo posledica njenega sicer nekoliko okrnjenega sluha, ampak tudi še nečesa drugega. Morda mi morete Vi to pojasniti in mi tudi povedati, kako bi svojo ženo tega odvadil. G. U. iz G. Odgovor: Ali ste svojo ženo že kdaj vprašali, od kdaj slabo sliši? Prav verjetno je, da je bil njen sluh okrnjen že v otroški dobi. In če je bil ta ali oni izmed njenih roditeljev premalo vesten ali pa morda nezmožen, da bi svojega otroka pravilno presodil, tedaj je prav verjetno, da je videl v tem, da otrok na dana vprašanja ni odgovarjal, nepokorščino in ga je zato tudi morda celo prav občutno in kruto kaznoval. Posledica teh kazni utegne biti podzavesten strah, ki je spet povod njeni nesigurnosti in plašljivosti ob vsakem vprašanju. Bodite zlasti v tem pogledu dobri in prizanesljivi z njo, pa bo to svojo nesigurnost kaj kmalu premagala. Poročile so se naročnice: gospodična Zdenka Ažmanova z gospodom Gustavom Jamnikom iz Ljubljane, gospodična Nežka Goričanova z gospodom Jožetom Hlačer-jem, mizarskim mojstrom in Slovenskih Konjic, in gospodična Štefica Maroltova z gospodom Stanislavom Cizejem, trgovcem iz Prekope. — Iskreno čestitamo! ™ dejno vpliva na kožo. Radi svoje izbrane sestavine A polepšujejo polt in negujejo w kozo. - / ... .. .:.■ : ■'■ : ^ Obilni vonj ostane v milu do ^ zadnjega ostanka in se 5e dolgo občuti na koži. CVETIC posebno blago in vitega H. iz Kr. Električno epilacijo Vam napravijo dr. Aleksander Ferenčak, dr. Zdenka Tominškova, dr. Ernest Hammerschmidt. Ali je res potrebno, da prepasamo dojenčka čez prsi, ko ga začnemo pe-stovati? N. G. Če dojenčka pravilno pestujemo, nam ga ni treba čez prsi previjati. Dete si posadimo na spodnji laket levice, z desnico ga pa krepko držimo pod pazduho, da mora med pestova-njem imeti hrbet vzravnan. Ker je dojenček še majhen, mu seže navadno naša dlan do sredine hrbta in pod konci prstov lahko čutimo hrbtenico. Ko se nam roke pod bremenom utrudijo, posadimo dete na desni spodnji laket in ga podpiramo z levico pod pazduho. Nikoli pa ne smemo pestovati otroka, ne da bi ga z drugo roko krepko podpirali. Mati bo zmerom pazila, da bo otroka pravilno pestovala. Drugače pa je v hiši, kjer ima gospodinja mnogo opravkov in mora prepuščati dojenčka pestunji. V takem primeru je pa seveda bolje, da otroka s širokim ovojem previjemo čez prsi, da ne more zlesti v dve gube. Pestunje, navadno mlajša dekleta, v razmišljenosti pozabijo podpirati dojenčka; dete ji zgrbljeno sedi na podlaktu, sama pa z drugo roko podpira svoj obremenjeni podlaket, namestu da bi podpirala otrokovo pazduho in hrbet. Če je otrok dovolj trdno prepasan z ovojem, ne more zlesti v dve gube in se • mora držati ravno. Najbolje pa je, če otroka kolikor mogoče malo pestujemo. Naša prva in poglavitna skrb naj bo, da je otrok sit, suh in se dobro počuti. Tedaj ga lahko brez skrbi položimo v posteljico ali na tla na primerno odejo, mu damo v roko primerno igračko, pa bo miren in zadovoljen, dokler že-lodček spet ne zahteva svojih pravic. Če imamo vrt, prenesimo posteljico ali stajico tja, da se otrok navžije svežega zraka in sonca. Balkon Španije Balkon Španije so imenovali že stari Rimljani ponosno mesto Tarragono. V drugem stoletju po Kristu je imelo mesto trideset tisoč prebivalcev in rimski zgodovinar Mela ga je imenoval «urbs opulentissima» (najbogatejše mesto). Pred dvema letoma, ko smo bili tam, ni bilo v Tarragoni nič več prebivalcev kakor v cvetoči rimski dobi, in Tarragona ni bila več copulentissi-ma>. Samo nekoliko izvoznih trgovin je naznačevalo s svojimi napisnimi deskami, da je pod tem balkonom skrito živahno trgovsko pristanišče. Toda nad vsem je že stal svinčeni oblak državljanske vojne, iz katerega se je zdaj pa zdaj zabliskalo in je hladno zažvižgalo. Večina z deskami zabitih trgovin, pomanjkanje živil, vojaške straže in neskončne vrste bolniških voz (kamionov), ki so se pomikali proti zahodu ali se vračali z ranjenci v sme-javo Katalonijo — to vse so bili že preveč resnični igralci v neresnični dekoraciji nekdanje Tarragone, žalostna sta-faža na cvetočem balkonu Španije nad srebrno se iskrečim morjem v marče-vem soncu. Danes leži ta lepi, starodavni, bogati, veličastni balkon Španije v razvalinah. J. Dlabač. SREČA TE IŠČE. Dne 14. aprila bo prvo žrebanje 38. kola Državne razredne loterije. V ta namen smo vam danes priložili naročilnice ugledne tvrdke Rein i drug, Zagreb. Poslužite se teh naročilnic ter naročite pravočasno potrebno število srečk. Srečke, ki so bile kupljene pri tvrdki Rein i drug, so že enajstkrat zadele glavni dobitek v znesku Din 1,500.000—, 1,200.000— in 1,000.000—. Pohitite, da ne zamudite! Naročilnica za srečo je priložena spredaj na prvi strani. Za točno izplačilo vseh dobitkov jamči država. "Y)so družino... z najmodernejšim plaščem, modnim kostumom, elegantnim svilenim blagom za obleke, vseh barv in nians, z zavesami, gradli, sifoni — z vsem Vam najceneje in dobro postreže n V po 22 dinarjev. M 2782. Ohlapna srednjedolga jopica, ki ima obliko ogrinjala, bo letos posebno moderna. Prav čedna je iz športnega blaga, je pa lahko na primer tudi rdeča k modri obleki, kakršna je na sliki K 8145. Mična novost so poševno prišiti žepi na prsih. Ovratnik je zelo širok. Jopica se zapenja s škabicami. Blaga potrebujemo (za velikost I) 2 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 14 dinarjev. M 2802. Pomladanski športni plašč iz kameljne dlake je primeren za vitke in bolj močne postave. Ta plašč lahko nosimo pri vratu odpet ali pa zapet, kar je zlasti spomladi pripravno. Robovi so prešiti in so plašču v okras. Blaga potrebujemo (za veli-likost II) 2.70 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, Ia, II, III, IV in V po 22 dinarjev. K 8145. Preprosta o blok a z nagubanim krilom se lepo poda k pravkar popisani jopici (M 2782). Život ima obliko kozaške jopice in se zapenja zadaj z gumbi. Spodnji rob života je lokasto zaokrožen in je nanj prišito v enakomerne gube položeno krilo. Edini okras obleke so našiti trakci ali pa izpodrobek iz drugačnega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost I) 2.75 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «UItra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. S 1739. Pomladanski kostum iz drobno vzorčaste umetne svile za bolj tople dneve. Krilo je krog in krog položeno v votle gube, ki so zgoraj prešite. Jopica je spredaj zožena s posnetki, zadaj pa je sestavljena iz treh delov. Žepi so poševni, ovratnik je podaljšan v zavihke. Jopica se zapenja z enim gumbom. Blaga potrebujemo (za velikost II) 6 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra> se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. M 2782 K 8145 M 2802 Jloul modeli sta sončno S 1739 pomladi DN£V£ K 8253. Okusna o b 1 e ka iz pralne svile z raglanskimi rokavi in z našitimi žepi. Zaradi prešitih gub je videti, kakor bi bilo krilo spodaj preklano. Blaga potrjbujemo (za velikost II") 2.90 m, če je 80 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. K 8262. Preprosta pomladanska, obleka s prešitimi robo\i. Urezana je iz cela in se spredaj zadrguje s prepletenim žametastim trakcem. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3 m, če je 80 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. K 8263. Nekaj novega in nenavadnega je pri tej obleki n a p r s n i k, ki je pripet z dvema vrstama gumbov in pokriva razporek. Ta na-prsnik je urezan hkrati s prednjo polo krila. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3.65 m, če je 80 cm široko. Veliki kroj «Uitra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. K 8277. Mladostna obleka, ki je okrašena z našitimi trakci. Ima ozek bel ovratnik, bel pas in velike našite žepe. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.05 m, če je 80 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17 in I po 22 dinarjev. iou mlojcLa mamLca m K 8220 K 8231. Komplet za boli priletne in močne ženske, narejen iz blaga, ki je na eni strani svetleče, na drugi pa motno. Nekaj novega je posnetek bolera. Obleka je na prsih in na spodnjem koncu rokavov nabrana. Poldolga jopica, ki se nosi k tej obleki, je zožena s posnetki, obrobljena s svetlečo se plaso in se spredaj zavezuje. Blaga potrebujemo (za velikost V) 0 m, če je 92 cm Široko. Veliki kroj «01tra» se dobi v velikostih III, IV in V po 22 dinarjev. K 8223. Obleka v gornjem desnem kotu je praktična za bolj vitke noseče matere. Zadnik je gladek, prednik ima pa v sredi globoke gube, vsled česar se obleka lahko po potrebi razširi. Preprost, a vendar lep okras je telovnik iz svetlega blaga, ki je pri gumbih zobčasto zaokrožen, in našiti trakci temnejše barve. Pas se zadrguje z vrvico. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 4.10 m, če je 180 cm široko, ali pa 5.10 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj »Ultra* se dobi v velikostih III in IV po 22 dina.rjev. K 8231 CKrila tri Mase R 542 R 542. Krilo iz treh pol, ki je spredaj zvončasto urezano. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 1.80 m, če je 92 cm široko, ali pa 1.50 m, če je 1„0 cm Široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 14 dm. B 24C8. Popoldanska bluza iz tiskane svile. Sega čez boke, prednik je pa počez nabran. Cez prednik je v petljo zvezan pas, zadaj pa bluza nima pasu. Blaga potrebujemo (za velikost 111 1.90 m, če je 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I m II po 14 dinarjev. B 2416. Mladostna bluza iz žor- žeta, iz prozornega blaga ali pa iz lahke svile. Bluza je okrašena z ozkimi valansienskimi čipkami. Blaga potrebujemo (za velikost 17) 1.70 m, če ie 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17 in I po 14 dinarjev. B 2403. Bluza v obliki telovnika, primerna zlasti za močnejšo postavo. Zadnik je v pasu zožen s posnetki in ima pas, spredaj je pa bluza brez pasu in se ob obeh straneh zapenia z gumbi. Prešit nizek ovratnik se končuje 8 petljo. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 1.75 m, če je 94 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih III, IV in V po 14 dinarjev. B 2404. Bluza z ovratnikom ima spredaj na vsaki strani po dva razporna šiva, ki sta podložena z blagom drugačne barve. Bluza se nosi v krilo in se lahko zapne tudi do vratu. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.25 m, če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 14 din. B 2402. Moderna bluza z našitim in pripetim obramnikom. To bluzo prav posebno povzdigne to, da ie narejena iz dveh barv angorske volne, na primer iz sivomodrega in iz rdečega blaga. Blaga potrebujemo (za Velikost I) 0.55m sivomodrega in O.FO m rdečega, če ie iro cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 14 din. R 545. Lepo krilo s prešito gubo in z všitimi žepi. Blaga potrebujemo (za velikost 17) 1 m, če je 140 cm široko, aH pa 1.75 m, če je 92 cm široko. Mali kroj «UItra» se dobi v velikostih 17 in I po 14 dinarjev. H 6984. Drobna 3 cm Široka p 1 a s a, vezena z rjavo, rumeno in modro prejico. Odlikanica « Ultra* se dobi za 7 dinarjev. (3 m plase.) • • VjCtCL tU H 6990. Okusna p 1 a s a s križnim in pestrim vezenjem, ki je prav prikladna za okras oblek, bluz, žepov itd. Odlikanica «Ultra» se dobi za 7 dinarjev. (Vzorec za 2 m.) C^vetii L C It L H 6992. Različni cveti in pisan šopek za pestro vezenje. Vsi vzorci so primerni za poletne obleke. Vzorec za tri različne cvete in za tri šopke se dobi na odlikanici «Ultra» za 7 dinarjev. H 6993. Cvetni vzorci za ploščato vezenje. Vezemo s svilenim tvistom na platno ali na pralno svilo. Vsi vzorci so primerni za kmečke obleke, otroška oblačila, predpasnike itd. Odlikanica «Ultra» se dobi za 28 različno velikih vzorcev za 7 dinarjev. H 6994. Raztreseni cvetni šopki, ki jih vezemo v različnih barvnih odtenkih. Odlikanica «Ultra» z 12 vzorci se dobi za 7 dinarjev. H 7002 Otroški pomladanski B-F 2729. Moderno krojen pomladanski plašč za doraščajočo deklico. Plašč je brez pasu, ima prešite ši\e in je v pasu priležen. Blaga potrebujemo (za velikost 14) 2.40 m, če je U0 cm široko. Veliki kroj «Ultra> se dobi v velikostih 14 in 16 po 22 din. K-K 1638. Pomladanski plašč za večjega dečka. Zadaj ima pasec, katerega konca sta zapeta drug Čez drugega. Blaga potrebujemo (za velikost 10) 1.75 cm, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-M 5464. Ohlapen otroški p 1 a š č e k, ki se zapenja na eno vrsto gumbov in ima pokončne žepe. Blaga potrebujemo (za velikost 7) 1.30 m, če je 140 cm šroko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 5, 7 in 9 po 14 dinarjev. K-M 5336. Dežni plašč za deklice iz nepremočlji-vega blaga. Ima raglansko obliko in se lahko nosi pri vratu tudi odpet. Blaga potrebujemo (za velikost 10) 1.70 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-M 5414. Otroški p I a š č e k za majhne deklice. Ima dve vrsti gumbov in vrh ovratnika iz blaga še za spoznanje manjši ovratnik iz belega pikeja. Blaga potrebujemo (za velikost 3) 1.20 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «UItra» se dobi v velikostih 3, 5 in 7 po 14 dinarjev. K-K 1618. Dežni plašč ek iz lodna za majhne dečke. Oglavnita je samo pripeta na gumbe. Plašček je pri vratu zapet ali pa odprt. Blaga potrebujemo (za velikost 2) 1.35 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 2, 4 in 6 po 14 dinarjev. KADAR IMAMO OBISK Ni treba, da bi vsakega gosta zmeraj pogostili s celo vrsto kompliciranih jedil. Veliko pomembnejše je, da vsak, kdor pride na obisk, preživi pri nas v domačem kramljanju prijetno urico. Prav preobilna pogostitev in preskrbna postrežba pa pripravita dostikrat obiskovalca ob ves užitek prijetne domačnosti. Seveda mora biti v vsakem primeru miza lepo pripravljena. Majhen šopek, okusen porcelan in lična stekle-niDa zelo povzdignejo mizo. Zdaj pa še navodilo za jed, ki je hitro pripravljena, a navzlic temu prijetna za oko in okusna za želodec. Žemlji, ki ima obliko štruce, obrežemo skorjo in jo narežemo na trioglate režnje. Po dva in dva taka režnja nama-žemo na tanko s presnim maslom in denemo vmes rezino gnjati ali kakršnokoli zelenjavo ter očiščeni in oprani list glavnate ali pa kakšne druge zelene solate. Namesto gnjati je lahko vmes tudi reženj sira, mrzle pečenke ali kaj podobnega. Pri tem je najpripravnejše to, da lahko vzamemo za te kruhke tudi črni kruh, da lahko uporabimo zanje manj lepo narezano prekajeno meso ali pa kakšen drug nadev in da so veliko hitreje pripravljeni kakor drugačni obloženi kruhki. ^Štirim trdo kuhanim jajcem odrežemo širši vrh in jih postavimo z odrezano ploskvijo v narejeno omako. Nato izdolbemo previdno z ostrim koničastim nožem štiri lepe majhne paradižnike in jih poveznemo na vsako jajce kot klobuk. Preden pobarvamo majonezo s koprom in drobnja-kom, je odvzamemo pol žličke in naredimo z njo na klobukih mušnic majhne rumene pike. Takšne mušnice so lepa in okusna velikonočna predjed. Limonova ali pomarančna krema V kotličku stepamo 6 rumenjakov, nato vmešamo vanje 10 dkg stolčenega sladkorja, da se speni, in potkapamo vse skupaj s sokom dveh limon. Potem pridenemo olupek ene limone in žličko krompirjeve moke. Tej zmesi prili-jemo četrt litra belega vina in vse dobro premešamo, potem pa stepamo nad soparo, dokler se ne zgosti. Iz 6 beljakov naredimo trd sneg in ga nato dodajamo po žlicah (vsako žlico snega moramo sproti dobro vmešati) zmesi, ki jo ves čas nad ognjem stepamo. Ko je krema narejena, jo razdelimo z žlico po steklenih posodah. Če vzamemo namesto li-monovega soka pomarančnega, dobimo pomarančno kremo. Namesto belega vina vzamemo lahko tudi ja-bolčnik. Jajčne mušnice Iz 10 dkg dobre majoneze in zvrhanega prgišča sesekljanega kopra in drob-njaka naredimo pikantno tatarsko omako, ki predo-čuje s svojo zeleno barvo zelena gozdna tla, iz katerih rastejo muSnice. «Desna noga .. . leva noga ... desna roka... leva rokab Tako zveni v ju-trnjili urah r/. radijskih aparatov po vsem svetu, v vseh jezikih, prav vsak dan. In v mestnih hišah in v podeželskih hišicah, da, tudi po gradovih sioje žene pri odprtih oknih in pridno in poslušno dvigajo zdaj desno uogo, zdaj levo nogo v taktu in zamahu. Moški ostanejo navadno le pri sklepu, da bodo telovadili. Nekateri pa tudi res telovadijo; a po večini samo enkrat, dvakrat; potem pa prepuste ta šport tako imenovanemu šibkemu spolu; ob priložnostih se zelo čudijo, da so te šibke žene prav za prav vendarle močne. Samo med nami povedano: začetek je kaj kisel in trpek. Vse lepše bi bilo še malo spati ali pa vsaj lenariti. Kdor pa se je na jutrnjo gimnastiko navadil, ta je ne more več opustiti. Telovadnice za to gimnastiko ne potrebujemo; samo malo prostora in zelo veliko energije. In trdno voljo, da odpravimo vsako deko nepotrebne maščobe. Deset minut prostih vaj, pet minut dihalnih vaj, nekaj skokov čez vrv — to učinkuje kar čudežno. Da je telovadba zdrava, smo se učile že v šoli. Da nas ohrani mlade in v «formi>, to nam potrdi vsak zdravnik. Telovadba pa ne polepša samo telesa; tudi obraz dobi tisti sveži izraz zdravja in veselja do življenja, ki velja dandanes za edino resnično lepoto. Časi mehkužnih, blaziranih lepotic so minuli. Me hočemo biti vesele! Vesele, ne-utesnjene, prožne in sveže. In zato telovadimo! Ali telovadite po Miiller-jevem sistemu ali po Mesendykovein, to je prav vseeno. Važno je le to, da uživate pri tem, ko v lepih skokih krepite svoje mišice, da se vaša pljuča široko odpirajo svežemu zraku, da sami vidite napredek iz dneva v dan in da vzdržujete svoje telo mlado in prožno, kakor to zasluži. Oplašiti se pač ne smete dati! Bole- čine v mišicah so zdrave! In če vas bole roke in noge in še hrbet, se spomnite, da niti neznatne trepalnice ali obrvice ne izpulite brez bolečine. In Ali so možje močni ali šibki spol? Nič ne ugovarjajte, če sploh stavimo takšno vprašanje. Kajti možje niso ne to ne ono. Niso ne močni ne šibki, temveč otročji. O tem nas preveri Edita Sternova, ki je v newyorškem časopisu «Your Life» («Vaše življenje*) objavila naslednja precej duhovita in točna opažanja. Prosimo, prečitajte: Vstopila sem v hišo svoje prijateljice, h kateri sem prišla na obisk. Že na pragu sem zaprepaščena cula čudne glasove, ki so bili zdaj kakor hropenje, potem sikanje in piskanje, nakar se je čulo nekaj zamolklih udarcev. Višek vsega pa je bil strašen udarec, kakor da je nekdo vrgel čez vso sobo težak predmet... Ko sem premišljala, kaj naj storim, — ali naj se napotim naravnost v spalnico gledat, kaj se godi, odnosno ali naj pokličem stražnika ali pa rajši pobegnem — se je pojavila pred menoj prijateljica Henrieta. Videti je bila utrujena in njen glas je nekoliko drhtel. — Za božjo voljo, kaj se vendar godi? sem jo vprašala. — Oh, nič posebnega... John je prehlajen in je ostal v postelji. To je vse. Tisti čas je hropenje, piskanje in treskanje prenehalo in začul se je glas: — Hej, ali boš pustila, da umrem od žeje? Tu sploh ni niti kaplje vode več, zgorel bom! To je bil glas njenega moža. Sledilo je spet hropenje, sikanje in udarci. — Že spet meče blazine, — mi je trudna pojasnjevala Henrieta in že je zaklicala možu: — Takoj pridem, srce moje, takoj! — No, mož pa tebi gotovo pravi: punčka! In Henrieta je že spet pričela braniti svojega moža. — Mislim, da ni slabši od drugih. Kadar so možje bo-lehni, se vedejo kakor otroci. Oprosti, takoj se vrnem. In je odšla v spalnico. Jaz pa sem sama zase pristavila: — Naj bodo zdravi ali bolni, možje so vedno otročji. Prav nič ni čudno, da so možje in z njimi vred mladeniči bojazljivi in da se ustrašijo tudi najlažjega obolenja. To so resnično šibka bitja, zlasti če jih primerjamo z ženskami. Naj velja, kar hoče, moški morajo priznati, da kot otroci ne morejo igrati vloge odraslih. Jaz sem naravno samo ženska. Toda meni je tudi brez znanstvenih podatkov jasno, da so možje samo otroci. Opazujte jih na primer v otroškem raju — pri igri. Igranje je za otroke in za moške hudo resna reč. Zakaj nočejo moški radi kvartati z ženskami? Zato, ker ženskam igra ni dovolj resna. To je vse. Ženska misel leti od predmeta na predmet: debatiramo, se razgovarjamo o vsakdanjih rečeh, o jelu in oblekah ali o resnih zadevah... A možje so igri vdani z globoko resnostjo štiriletnih fantičev, ki stavijo mlinčke. Če nimajo pri roki nobene igre, jo moški že najdejo. Otroci, naj jih bo pet ali petdeset, morajo imeti nekaj, s čimer ustrežejo svoji instinktivni potrebi igranja. Takisto tudi moški pretvarjajo v igro trgovino in ljubezen. Ženske pojmujejo oboje resno, ker so zrele. Ako delajo, delajo zavoljo zaslužka. Ako ljubijo, ljubijo resno, ne pa iz športa ali za kratek čas. Otroci radi zbirajo in spravljajo predmete brez vrednosti. Isto delajo možje. Izpraznite svojemu možu žepe; kaj boste našli? Prazne kuverte, zmečkane cigarete, vabilo na sejo, ki je bila že pred dvema mesecema, raztrgane vstopnice za kino in kakšen tuj novčič. Mož uživa v svoji zbirki pono-šenih svitrov, polomljenih naočnikov, raztrganih nogavic prav tako, kakor otrok neguje svoje lutke z izbodenimi očmi, okrušene posodice in papirčke z zagonetnimi sličicami. Prava pokora, kadar se glavar družine vrne s poti in opazi, da je žena njegovo staro obleko darovala za zimsko pomoč! Čudno tudi, kako malo je treba moškemu, da se razveseli. Aleksander Popp je to povedal takole: «Poglejte otroka, ki se razveseli ropotuljice in ki se zasmeje, če ga požgečkate s slamico!» Zato sem bila vedno prepričana, da bi bili možje najboljše pestunje, ker so po značaju otrokom bližji in se znajo z njimi bolj neprisiljeno in prirodneje zabavati. Moški se z otroki sprijateljijo, a žene otroke vedno le nadzorujejo. Žene imajo preveč razvit čut odgovornosti, zato z deco ne ravnajo brezbrižno. Ali pa ste že kdaj čuli, da je moški sredi igre prenehal in rekel sinčku: «Počesaj se vendar, strašno si kuštravb Kaj je bolj značilno za otroški značaj kakor neodgovornost? Kakor dete tako tudi moški ne zna poskrbeti zase. Ne bo vzel gumijastega površnika, kadar dežuje, ne bo oblekel zimske suknje, čeprav je zjutraj že močno pritisnil mraz. Če je navezan sam nase — če nima žene, matere, sestre ali skrbne služkinje — se moški niti pošteno ne naje. Nad jedilnim listom, ki si ga takle samec skombinira, bi se onim, ki morajo dietno živeti, od strahote ježili lasje. Takšen jedilni list je poln zrezkov in narezkov in močnega čaja, sočivja in solate pa se boji kakor strupa. Skoraj vsakega moškega morate opominjati, da je že vendar čas, da si da ostriči lase. Zobno pasto, milo in kremo za britje uporablja moški v skrajni sili. Da navadno nima vžigalic, ko mu najbolj diši cigareta, je znano... Kar se tiče zanesljivosti, je pač bolje, če pismo za pošto daste dečku, ki gre v šolo, kakor možu, ki gre v pisarno. Sploh se lahko na sinka bolj zanesete kakor na moža. Če izročite pismo možu, je zelo verjetno, da ga boste po nekaj mesecih našli v žepu njegove suknje ali pa v aktovki ali za sedežem v avtomobilu. Otrok ljubi skrivnosti. Moški takisto. V skrivnih združenjih je več skrivnostnosti kakor v ženskih klubih. Če moški pripravljajo kaj važnega, je to gotovo zakrito' s kopreno svečane tajinstvenosti. Ženske stalno pripovedujejo tovarišicam podrobnosti iz vsakdanjega življenja. Moški in otroci pa imajo svoje posebne skrivnosti in nikomur ne dovolijo, da bi pogledal vanje. Pri telesni ljubezni je moški neposreden in preprost kakor dete. Žene komplicirajo spolnost z vsemi mogočimi občutki. Možje ne tako. Ti so prostodušni in neprisiljeni kakor dete, ki ponuja roko za stekleničico z mlekom. Naposled tudi moški, kakor otroci, najlepše napredujejo, če jih vodijo pametne žene. Pametne žene, pametne matere lahko vzgojijo otroke, da se dobro vedejo, in sicer na oni preprosti način, ki nje same osrečuje. Politika <šlape» v zakonu je prav tako napačna kakor vzgajanje otroka z palico. Hrabritev in podžiganje rodi najboljše uspehe. Kakor otrok tako tudi moški napreduje in uživa, če budimo v njem samozavest. Res je, tudi ženske ne prezirajo laskanja, ampak to je treba delati spretno; laskanje mora biti vsaj malo v zvezi s stvarnostjo. Lahko se na primer prikupite svoji gospodinji, če ji rečete, da je ljubezniva in zanimiva, podjetna in očarljiva. Toda nikoli ji ne pravite, da je lepa. Debelušna gospa vam bo hvaležna, če ji rečete, da ima lepo polt in lepo oblikovan vrat. Toda če ji pohvalite njene «vitke» noge, bo hladna. Nasprotno pa je moški lahko pravcat tip onega bitja, ki je bilo na prehodu od opice k človeku, lahko dobi košarico od vsake ženske, kateri se približa — in vendar bo ves žarel kakor otroče, če mu rečete, da ženske norijo za njim. In ker se moški kakor otroci radi čutijo vzvišene nad vsem, kar je manjše od njih, jim za božjo voljo pustimo, naj se počutijo tudi vzvišeni nad ženskami, ki so — po postavi — nižje od njih. Priložnost, da to občutijo, smo jim ženske dale že v pradavnih časih. Mislim, da ni žene na svetu, ki bi si ne želela popolnega moža. Le škoda, da so takšni možje tako na redko posejani, da mora biti res pod srečno zvezdo rojena tista ženska, kateri nameni usoda moža, ki ima vsaj več dobrih lastnosti kakor slabih. Kako veliki grešniki so zakonski možje, se najlaže prepričamo, če na skrivnem prisluškujemo ženam, kadar govore o svojih možeh, pa niti ni treba, da bi govorile v jezi in sovraštvu. Seveda bodo moški tej sodbi ugovarjali — in ne čisto neupravičeno — češ da lastna žena ne more biti nepristranska moževa sodnica. Kaj poreko pa možje na to, kar govore o njih pregovori, katerim pač ne morejo očitati pristranosti in sovražnosti, saj so v njih izražena stoletna izkustva in je v njih zgoščena življenjska modrost naroda? Možje si na primer zelo radi domišljajo, da so steber družine, da bi se brez njih hiša podrla. Da bi mi ne mogel nihče upravičeno očitati, da sem pristranska, sem se na vso moč potrudila in zares iztaknila nekaj pregovorov, na katere bi moški lahko opirali to sa o jo domišljavost. Mož je glava, žena pa tava. Brez moške glave pri hiši je težko življenje. Moške roke so le moške, baba je baba. Kjer ni moškega glasa, niti ni mož besede. Moški si bodo seveda hoteli lastiti tudi hvalo pregovora: Ako prva sveča v hiši slabo gori, bo vsa hiša brljava. Vendar mislim, da si ga prav tako upravičeno luslimo lahko tudi me ženske, ki od jutra do večera mislimo samo na dom in družino, ko hodi tista «prva sveča» dostikrat po gostilnah in kavarnah in se na dom še spomni ne. Toda vsi moški niso niti takšni, kakor jih poveličujejo zgornji pregovori, sicer bi tehle rekov ne bilo. A t vsak moški, ki klobuk nosi. Kjer ima gospodar oči zaprte, tam jih imajo posli odprte. Komur žena hlače kupi, temu se je vedno zanje lati. Kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet. Sicer naj si pa tudi spodobni moški nič preveč ne i!mu'sljajo na svojo veljavo, zakaj brez ženske še zdavnaj niso popolni, kar potrjujejo tile pregovori: Človek ni človek, dokler ga žena ne krsti. Človek brez žene kakor soba brez stene. Človek sam, kakor dob posekan. Zdaj pa nekaj resnic o moških, ki bi jih moralo dobio poznati vsako dekle in se po njih ravnati, kadar si izbira zakonskega druga za vse življenje. Tistim, ki se ženijo le na poizkušnjo za dve ali tri leta, je seveda laže. Mož se meri od nosa gori. Mož se od ušes gori meri. Kdor se zelo okoli ženstva plazi, bere se mu na obrazi. Božična odjuga in fantovska obljuba je vse ena vera. Mož, ki za kokoši ne mara, tudi žene ne mara Bogatin — rogatin. Samec -- neugnanec. Prav posebno, in ne po krivici, svare pregovori pred pijanci: Pijancu se ogni s senenim vozom. Mlad pijanec — star ubožec. Grlo zapravi več hiš kakor vojska, grom in blisk. Pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo zvrne. Bolje je bosa trnje mleti, kakor pijanca vzeti. Vendar pa pravijo, da pijanec še ni najslabši zakonski mož na svetu, zakaj: Boljši pijanec kakor pa skopuh. Tudi lovci niso dosti prida zakonski možje, kakor trdita pregovora: Lovec mastan — dom razdejan. Kmet na siielu (lovu) — polje v plevelu. Mlada dekleta naj si pa zapomnijo zlasti te-le reke, ki svare pred vdovci in starimi možmi: Vdovec je babji lovec. Bolje je vzeti fanta pod kap kakor vdovca v grad. Bolje je z mladim praprot žeti, kakor s starim cekine šteti. Dekleta, kadar se vam ponuja ženin, ki se preveč širokousti, kaj ima in kako dober zakonski mož bo, ne verjemite mu! Dobro blago se sicer samo hvali, toda ne z jezikom. Kdor se ženi, ima žago in mlin, potlej pa vsega po malem. Pač se mi pa zdi nekoliko pretiran naslednji pregovor, ki kaže kar preveč previdnosti. Možiti se je dosti tri dni pred smrtjo. Sicer je po dolgih letih težkega zakonskega življenja ob strani sebičnega in slabega moža marsikatera žena teh misli, vendar pa ne moremo tega trditi na splošno in ne smemo jemati mladim dekletom poguma, saj tudi življenje samice ni brez gorja in težav. Moža-gospodarja označujejo tile izreki: Pridnemu možu lakota le o hišo gleda, a vanjo si ne upa. Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni treba boljšega reda. Kakršen gospodar, tak hram. Kakršen je gospodar, takšna je družina. Kakor gospodar, tako posli. O moškem kot očetu govori sicer le malo pregovorov, ki pa zato niso nič manj resnični: Kakršen oče, taka družina. Kakršen oče, takšen sin. Če je oče junak, bo sin gotovo vojak. Ko bi se možje malo bolj ravnali po naslednjih pregovorih, bi imele njih žene raj na zemlji, prav kakor jim ga obetajo, ko se vnamejo zanje. Obljubljeni raj se prav pogosto razbije že kmalu po medenih tednih, da živita potem zakonca v živem peklu in da se visoko grmadi gorje, ki ga morajo prenašati tudi otroci, ki vsega niso prav nič krivi. Ako mož ženo zmerja, jo otroci tepejo. Če se mož in žena prepirata, je kačje gnezdo v hiši. Dobro je, dokler mož vino nosi, a napak, kadar vino moža nosi. Kakršen mož, taka beseda. Za moške, ki se ženijo, pa veljajo tile pregovori in zlati nauki: Komur predobro gre, ta naj oženi se. Ako nimaš napak, se pojdi ženit, pa jih boš takoj dosti imel. Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti; kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti. Ženi se tam, kjer boš imel klobuk obesiti kam. Ženitev je uganitev. Ženiti se je treba z ušesi, ne pa z očmi. Kdor vzame ženo zaradi blaga, se nameri na vraga. Vzemi ženico sebi vrstnico! Z RAZUMNO LJUBEZNIJO V ZAKON Naš pregovor pravi, da je pamet boljša ko žamet. Pred nekaj leti je sloveč ameriški sociolog povedal to še izraziteje: »Mladi ljudje bi se mogli bolj razumno zaljubi jati.« Njegovim besedam so se posmehovali, toda počasi je le začela zmagovati pamet in v zadnji dobi lahko prebirate v ameriških časopisih — ne samo zdravniških in higienskih, marveč tudi v drugih — da je imel sociolog popolnoma prav in da je treba o zaljubljanju današnjih mladih rodov trezno razmišljati. Prepogosto zaljubljanje je škodljivo, ker nam lahko dodobra razbije nade v srečo. Oni, ki trdijo, da je prav lahko zamenjati druga ali družico, vedo najbolje, da so Američani dosegli v pogledu ločitev visok rekord nad vsemi drugimi državami. Toda prav ta rekord vedno bolj sili k razmišljanju tiste, ki vendarle vedo, da je srečna družina najzanesljivejša opora naroda in države. Vsak narod, vsako pleme, še celo vsaka družina ima lahko svoje zasebne običaje, ki so po svetu sila različni. Da pa bi bila pogostna ločitev najlepši običaj, tega Američani sami ne verjamejo. Če bi ne bilo tako, bi se ne pojavljali tako pogosto nasveti glede »razumne ljubezni«. Zdravnik dr. Thur-man B. Rice je nedavno zapisal v nekem ameriškem obzorniku: «Zdaj pogosto čujemo očitke, da hočemo s priporočanjem razumne ljubezni spraviti s sveta romantiko in da hočemo ljubezen napraviti preračunljivo in nizkotno. To ni res. Nasprotno, mi se trudimo, da bi romantiko rešili in da bi jo ohranili še za dolgo dobo. Čeprav se izpostavljam nevarnosti, da me bodo razglasili za sanjača, bom vendar poizkusil dati nekaj nasvetov za srečno izbiro zakonskega drugab Zakonci morajo bili zdravi. Težko si je misliti, da bi bil zakon srečen, če eden izmed obeh zakoncev začne že v začetku hirati in ni sposoben za breme, ki ga zakon nalaga, ter ne more sprejeti vseh problemov zakonskega življenja kot normalne in zdrave. Vsak normalen človek pa želi otroke. Ali vzemimo, da je mož bolehen. pa ne more toliko zaslužiti, da bi vzdrževal družino. Nesreča je že tu. Stanje je tem hujše, če je vzrok telesne nesposobnosti podedovan. Nagnjenje k jetiki se prenaša od staršev na otroke. Sifilida in kapavica lahko iz roda v rod povzročata nesrečo. Lahko si mislite, da okuženje vdanega zakonskega tovariša hitro razruši vse nade v zakonsko srečo. Kdor želi stopiti v zakon, lahko popolnoma upravičeno zahteva od druga jamstvo, da ne boleha za kakšno nalezljivo boleznijo. Vsa nesreča je lahko v tem, da so takšne bolezni mesece ali celo leta prikrite. Kdor je kdaj za njimi bolehal, ne more o sebi nikoli trditi, da je čisto zdrav. Če se pojavi le najmanjši sum, bo vesten človek stopil k specialistu. Ne poročajte se z dedno obremenjenimi! Neke organske bolezni so dedne. Slaboumnost in razne duševne bolezni se dedujejo od družine do družine. Tudi nekatere oblike na-glušnosti in nemosti so dedne. Vsak oče in vsaka mati se ponaša z bistrino svojih otrok. Zato si mora vsak zakoniki kandidat nekako zajamčiti, da bodo otroci razumni. Najzanesljivejši in najpreprostejši način je ta, da si izbere inteligentnega druga. Če razumen mož poroči nerazumno žensko, ne more pričakovati bistrih otrok — in obratno, seveda... V bistvu se nihče ne poroči samo z nevesto ali z ženinom, marveč z vso družino in z vsemi predniki. Zakonca ne živita samo zase, marveč tudi s svojima rodovinama. Zlasti pa dedne posebnosti ne prehajajo toliko od poedincev kakor od celotne družine. Morala in vedenje sta zelo važni. Težko bo kdo dobro izhajal, če vzame tovariša ali tovarišico s sumljivo in šibko moralo in takim vedenjem. Vedenje je vobče tesno zvezano z moralo. Brezobzirnega soproga je žena kmalu sita. Odločno mlado dekle ima lahko večkrat uspeh, če je pogumno ali naravnost drzno. Toda zakonec, ki ima dovolj trdega dela, je bolj zadovoljen, če je njegova žena obzirna, pozorna in vdana. Ženini in neveste naj dobro pazijo na vzgojo in izobrazbo. \ zakonu je hudo navzkriž, če sta vzgoja in izobrazba zakoncev zelo različni, in če imata oba čisto nasprotne zahteve in okuse. Vsakdo res da ne more imeti mature ali celo vse-učiliške diplome, in tudi ni potrebno, da bi to ali ono imel. Potrebno pa je, da je možu ali ženi lastno razumevanje skupnih interesov, da oba uživata ob enakih rečeh. Vera in socialno stanje morata biti sorodni. Vera je res da zadeva notranjega prepričanja poedinca. Toda mnogi raznoverski zakoni se po raznih nevšečnostih slabo končujejo. Navadno je tudi velika napaka, če si izbereš ženina ali nevesto iz družabnega sloja, kaieiemu sam ne pripadaš. Če tvoji najožji kakor tudi tvoji prijatelji ali tvoje prijateljice prezirajo tvojega ženina ali tvojo nevesto, je pač prav, da premisliš, kako bo šele pozneje v zakonu. Lahko si je zatrjevati, da se na ljubo ženinu ali nevesti rajši odrečeš družini, ker ti je ljubezen dražja od ozkosrčnosti. Vendar pretehtaj, da tudi tvojim otrokom ne bo prijetno, če ne bodo nikoli srečali prijaznega obraza v sorodstvu, marveč jim bodo povsod odrekali gostoljubnost. V nekih družabnih slojih — ki naj se štejejo za «višje» ali «nižje» — se pač vsak človek počuti nekoliko tujega in nezaželenega. Ta resnica ostane, pa naj se še toliko govori o enakosti... Iz-kratka, v vsakem posameznem primeru je lažje presoditi, v kakšnih odnošajih bo živel ženin ali nevesta nasproti krogu svojega bodočega zakonskega druga. Zelo prav bo, če oba zaročenca te odnošaje vnaprej dobro premislita. Denar je sveta vladar, — kako bi ne bil odločilen tudi v zakonu! Ženin in nevesta si morata biti docela na čistem glede denarja. Grdo je, če se kdo oženi ali omoži zgolj zavoljo denarja. Nekaj je pa še grše: če se mož in žena pred poroko sploh nista sporazumela, kako bosta izhajala. Zaročenca morata pied poroko pošteno ugotoviti vse svoje denarne vire in pasive.. . Izračunati morata vse izdatke za dostojno življenje in sestaviti kolikor mogoče zanesljiv proračun. Šele če se bosta na tej osnovi oba strinjala — pa brez tistega lahkomiselnega optimizma, da bo že še ljubi Bog kaj navrgel — potem lahko upata, da jima bodo v zakonu prihranjene mnoge skrbi. Delaj in si izberi za druga samo človeka, ki zna delati! Za nobeno ceno ne kaže poročiti neveste, ki ne zna kuhati, šivati, voditi gospodinjstva in vzgajati otrok, — še celo ne tiste, ki ji vse to smrdi. Človek je lahko nezaupljiv nasproti mladenki, ki trdi, da se je v vsem tem že poizkušala, a da vendar doslej še ni utegnila, da bi se vsega kolikor toliko zadovoljivo naučila. Ženska pa gotovo ne bo poročila moža, ki še ni dokazal, rla je voljan in sposoben, delati in vzdrževati družino. Naj je nevesta še tako bogata, recimo tako, da lahko z možem vred živi od samih rent, vendar bo zakon srečen samo tedaj, če bo mož pošteno vršil svoj poklic. Časi so nemirni, bogastva minljiva, kopnijo lahko kakor sneg, — kako bosta živela, če vaju zadene nenadna izguba? Jezik, starost in rod so takisto važni činitelji. Gotovo je najbolje, če sta zakonca enakega rodu. Tujega jezika se je težko naučiti tako, da bi se ga človek posluževal z vsemi onimi finimi, prirojenimi odtenki, ki so v družinskem življenju tako pomenljivi, zlasti pri vzgoji otrok. Če se samo eden zakoncev nauči jezika svojega druga, bo drugi težko govoril ali dopisoval s sorodniki, ki govorijo drugačen jezik. Otroci takega zakona znajo navadno samo en jezik ali pa v nobenem niso trdni. Kar se tiče starosti, je gotovo dobro, ako sta zakonca istih let. Če je mož premlad, pridejo nevšečnosti, če pa je žena še celo za več desetletij mlajša, je nevarnost sloge ali tihe mržnje še večja. Sorodni značaji se v zakonu najbolje skladajo. Prav gotovo, da se lahko krijejo tudi nasprotja, lahko se skladata tudi plamen in led, toda treba je mnogo obzirnosti in odrekanja, da drugo ne uniči drugega. Redkokdaj se določen tip popolnoma izpremeni, ne da bi pri tem uničil lastno individualnost. Sploh pa taka sprememba ni priporočljiva. Vsak zakonski drug mora biti privlačen in nežen. Vsaka normalna mladenka in žena se trudi, da bi bila čim bolj privlačna. To ji omogočajo milo in voda, higiena in razumna uporaba lepotilnih sredstev. Pa tudi mladenič ali soprog ne sme biti «kar po domače«, tudi od moških zahtevajo ženske, zlasti lepo negovane ženske, primerno lastno nego, higieno in prijeten nastop. Po drugi strani pa je seveda res, da možje kakor žene, obdarjeni z nadpovprečno lepoto, večkrat omajajo zakon in vnašajo vanj medsebojno nezaupanje. Možje bolj ljubijo nežnost kakor izredno lepoto. Poštene žene pa ljubijo zveste in zanesljive može bolj kakor puste lepotce. Nikdar niso in ne bodo vsi zakoni na svetu srečni, kakor je v ob če pojem sreče zelo različen. Ne uspe vsakomur, da bi našel nevesto popolnoma po svoji želji. Enako je z nevestami glede ženinov. Nič ni na svetu popolnega, in najbolj se razočara tisti, ki se nadeja, da bo v zakonu našel popolnega človeka. Samo tam, kjer se je vnela prava, razumna ljubezen, se dajo popraviti velike in majhne napake tega ali onega, še bolje pa: tega kakor onega... Tehle nekaj nasvetov naj bo samo za pobudo k nadaljnjemu razmišljanju vseh tistih, ki želijo v zakon. Prav nič pa tudi ne bodo škodovali onim, ki v zakonu že tičijo. Koristnih nasvetov za preudarek pred korakom v zakon in za srečnejše druž;nsko življenje ni dandanašnji nikoli preveč. G. P. Stonatov: «Počasi... Dajte nosila!« Bolnico so položili na nosila in odšli. Ona je iz sramu pred tako veliko množico ljudi zaprla oči. Odnesli so jo na vrt. Žene so naglo poskakale s klopi. «Nesrečnica!» «Tako mlada — pa bo mati!« «Kdo je krivec?« se je oglasil nekdo. «Molči ti! Prav ti to razumeš... Veš samo...« Tisti, ki so bili v ženinini bližini, so nekaj razlagali drugim ženskam. Ženske so zaupno prikimavale z glavo. Ostali so sami. — S hodnika so se zaslišali zlovešči glasovi, kakor da bi prihajala kuga. «Dekle je!... Dekle!...» «Z enim se je hotela poročiti... z drugim pa ...« «Hotela ga je ...« «Bog!... Ali se je v našem času zgodilo kaj takega!« Nejevolja se je naselila v sobo, kamor so bili prinesli novo bolnico. Nekateri niso več hoteli ostati v njej. Na pragu se je prikazal stražnik. «Pazil bo nanjo!« »Me nismo lodile pred stražniki!...« Bolnica pa ni ničesar ne slišala ne videla. Njeno trpljenje je bilo večje od zlobe. V takem vzdušju je. porodila. Otrokov jok, žalostni glasek malega življenja, ki je bilo doslej skrito v njej, jo je opogumil. Imela je svoje bitje med tujimi ljudmi. Ni bila več sama. * V senci drevja so sedele ženske in moški. »Da,« je pričela ista, «v našem času se kaj takega ni dogajalo.« «Kakšen vaš čas, ali ni to tudi naš čas?« je vprašal kmečki možakar. «Kaj lajaš na dekle? Se spominjaš kamrice?« «Kakšne kamrice? V naši hiši nikoli ni bilo...« «Te ni sram?« «Zakaj ne puščaš v miru starke?« «Takrat nisi bila stara — bila si kakor ta, ki so jo prinesli.« Tako jim je zavezal jezike. Umolknile so, vstale in odšle v sobe. Užaljena žena je šla počasi za njimi. Ni mogla verjeti, da imajo tudi zdaj kamrico v hiši — toda jasno jo je videla pred seboj. .. in ... tam ... »Ponorel je — tule!« je pljunila. Mlada mati se je, pomirjena po prestanem trpljenju, zamislila. Nehote se je spomnila svoje kratke življenjske zgodbe. Slučajno je bila delavka v novi tovarni. Živela je z materjo. Prinašala je denar — bila je sama svoj gospodar. Ni se bala življenja, navadila se je pomanjkanja. Ni se izogibala moških. Vedela je, da je lepa, razumela je, zakaj se smukajo okoli nje. Toda s svojimi močnimi rokami je ukrotila tudi najpogum-nejše, ki so jo obletavali. Pa ne iz sramu, ali ker bi ji ne bili ugajali. Ni bil pravi čas za to. Toda pravi čas je prišel, in nihče je ni zasnubil. In zgodilo se je, kar se dogaja navzlic zakonom, strahu, sramoti in pokroviteljskim društvom — če ne danes — jutri — če ne s tem — pa z onim. Prej je odrivala dobre mladeniče zaradi najnedolžnejših božanj — zdaj pa se je dala vso — tiho in mirno. Komu? Kdo je. bil? Od kod? Nejasno se je spominjala. Nesrečnež! — Prišel je od nekod, da bi si tu zaslužil kruh. Kje je? Zapustil je mesto — ni pobegnil. Pregnali so ga zaradi nekakšnih idej. Šel je drugam za delom. Ne more zaradi nje tu umirati od gladu. Ni njen mož. Sama je kriva. Spočetka je mislila, da bi se znebila otroka. Ne njega... nova beda ... pozneje... Otrok je zajokal. Vstala je, ga vzela v naročje in ga pričela dojiti. Še skoraj sama otrok, je hipoma postala resna. Na čelu se ji je pojavila nežna, materinska brazda. «Pankrt!« se je slišalo od blizu. Ona pa se je sklonila in poljubila pankrta. V duši se ji je porodila smelost — morala ga bo ščititi. Polagoma so se nekatere žene, zlasti starejše, pomirile z dejstvom. Začele so ji pomagati. Dajale so ji nasvete in celo nekaj darov za otroka. Ozdravela je. Stala je v svoji obleki ob postelji in se ozirala po visoki, svetli sobi. Ali bo še kdaj v življenju videla tako sobo? Vzela je otroka in šla. Ponosno je stopala med ženskami. Najzlobnejše so se ji izognile. Nezakonski otrok ji je dal zakon — dal ji je pravico. Živa sramota je postala njen ščit. Stopila je na vrt. Tista ženska se ni mogla premagati. «Hm..., da mu kaj ne napraviš!...« In oglasil se je kmet. «Kaj ji poješ? Ali si nora? Ni več dekle. Mati! To ni sramota.« Stopila je na ulico. Preteklost je ostala z «onimi>> vred nekje zadaj. Ostal je samo on — njen sin — in ona — njegova mati — oče. Iz bolgarščine Katarina Špur in M. K. Inka llidlova: amela Alvarezova je žalostno gledala na srebrno strujo reke Ebra-Danes ji je usoda vzela Juana vdrugič. Takrat — od tedaj sta minuli že skoraj dve leti — je odšel Juan v boj proti upornikom. Lepi, krepki, nadvse ljubljeni Juan! Še danes vidi Pamela njegov zagoreli mladi obraz, bele zobe in vitko roko, ki jo polaga na njeno sklonjeno glavo, tresočo se od obupnega ihtenja. «Ne jokaj, Pamela — to je moja dolžnost. Hudo prizadeta domovina potrebuje moje moči.* Odšel je. To je bolelo — o da — strašno bolelo — praznota, ki je ostala za njim, se ni dala z ničimer izpolniti. Pamelo je dan za dnem bolj vleklo hrepenenje v bližino bojišča, dan na dan je umirala od bojazni in si oživljala nado, da se bosta kmalu videla. In zdaj je ta nada ugasnila kakor bled lunin žarek, ki so ga ujeli valovi Ebra. Pamela ve, da Juan živi, ve pa tudi za njegovo zlatolaso ljubico, katere tujerodna mičnost je vžgala Jua-novo vnetljivo srce. Zato stoji Pamela danes ob Ebru in hoče v njegovih vodah pokopati žalost in bridkost. Zadaj za njo gori Saragosa. Plameni švigajo in ugašajo, zrak diši po izstrelkih in se trese od topovskega grmenja. Vojna je. Neprestana vojna. Pamela se nič kaj ne meni za to. Sklanja se nad vodo in potaplja vanjo nežne prstke. Potok svetlih solz se ji ulije v hladno vodo. «Ne bo trajalo dolgo, Pamela, samo nekaj korakov in potem — ničesar več — samo mir*, je zašepetala. Eksplozija je stresla zemljo. Bližalo se je oddaljeno bobnenje. Pamela je zamižala. Koliko žen bo danes objokovalo svoje može — koliko mater svoje sinove! In ona hoče tukaj zavreči svoje življenje zaradi ranjene ljubezni! Kaj je to v primeri s krvjo, ki teče v potokih, v primeri z življenji in z jalovimi nadami, ki umirajo na bojiščih! Pamela se je vzravnala, osramočena in ponižana. Kakor temna senca se je plazila neslišno skozi temo; privlačevali so jo dogorevajoči plameni v Saragosi. «Sestra Pamela! Sestra Pamela!* Pamela hodi med vrstami ležišč in se tiho, bolestno smehlja. Od postelje do postelje in naprej — in spet naprej — vsakemu privošči tolažilno besedo, nežno ga poboža in milo pogleda. Sam Bog ve, od kod ima toliko duševne in telesne moči ta nežni, mični cvet! Ranjenci jo kličejo, zdravniki jo neogibno potrebujejo, povsod je nepogrešljiva. «Sestra Pamela! Transfuzija krvi!* Pamela je vedno pri roki prav tam, kjer mora biti. Smehlja se in nastavlja svojo roko. Danes ni prvič, da bo rdeča, dragocena tekočina iz njenih žil rešila vojaku življenje. S tihim sočutjem je zrla na izmučeni, zarastli obraz ranjenega. Obraz Pamele je prebkdel, oči so se razširile od groze in nasmeh je otrpnil v čudno grimaso. Zdravnikova lanceta se je zabliščala, rdeči studenček je prelival moč v žile vojaku, ki je tiho stokal. «Elvira, dragica — moja sladka, edina ljubica! Ne Pamela, nočem Pamele — samo tebe, ljubica!* Pamela obrača počasi pogled vstran; ni treba, da bi kdo opazil bolest in muko, ki se zrcalita v očeh. Ne more pa preprečiti, da bi se ji napeta roka ne zatresla in ji trudna omahnila niže. cSestra Pamela — saj bo zdaj zdaj vse končano — ne smel bi tega delati, vem, najbolj ste zaposleni med vsemi — utrujeni ste, preveč delate! Toda vaša kri je bila najbolj primerna. Zdaj se morate pošteno odpočiti! Tako — samo še obvezo.* Zdravnik je govoril v tolažbo in skoraj preveč nežno je obvezal roko tej molčeči, junaški ženi. Vsa izsiljena se je nasmehnila. «Ne Pamele! Ne Pamele!* je zastokal bolnik. S tem njegovim vzklikom v srcu je stopila Pamela na hodnik. Oddahnila se je. Nihče ni vedel, v kakšni zvezi je ime, ki ga je izgovarjal bolnik, s sestro Pamelo. Počasi je korakala po hodniku, se zdaj pa zdaj prijela za steno in štela. Devetdeset dni po štiri in dvajset ur, od katerih je samo dve na dan dremala, zmeraj pripravljena, da skoči z ležišča in pohiti tja, kjer jo potrebujejo. Danes je že tretjič pocedila kri, ki naj bi reševala — veliko krvi ji ni več ostalo! Kako hladne so njene roke! Okoli sebe je čutila leden dih smrti. Menda je imela slednjič vendarle že pravico do nje, do hladne smrti. Zdrava roka je pogladila obvezo na drugi roki, prsti so se zarili v beli gaz in ostali na njem v krčih odreveneli. Zdajci so se zganili. Bela obveza je zdrsnila z rane. Pamela si je zavihala rokav, ki je bil ves krvav. Pritisnila ga je na prsi, kjer jo je bolelo in peklo. Elvira, ne Pamela! Zaprla je oči. «Tukaj ne — moram dol — na vrt.* Pomodrele ustnice so se stisnile. Vlažni zrak ji je dihnil v obraz — povsod je bilo tiho. Tudi vojna vihra je prenehala. Pamela se je naslonila na drevo in z očmi, ki niso videle, je zrla na rdeči sled na poti, katerega zemlja ni mogla tako hitro vpiti. cjuan! Juan!* Zgrudila se je na kolena in nato je glava trdo udarila ob tla. Črni kodri njenih las so zakrili nežni, bledi obraz. « Juuan!* Pameli Alvarezovi je srce utihnilo. V istem trenutku je ranjeni Juan Al-varez zadremal v krepilno spanje. DEKLICA NA PROGI V malem mestu Cap na Francoskem je bila po zastopnikih pariških osrednjih oblasti odlikovana z zlato medaljo za junaštvo deklica, ki je junaško rešila dolgo vrsto človeških življenj. Antoaneta Breuilleova, dvanajstletna hčerka železniškega čuvaja na progi v bližini mesteca Capa, je izgubila pred letom dni mater in je odsihdob hodila zmerom k očetu v čuvajnico, če je le utegnila. Antoaneta se je kmalu naučila ravnati s signali, opazovala je očeta, kadar je opravljal brzojavno službo — skratka, naučila se je vseh del svojega očeta. Nekega večera malo pred božičem je prinesla očetu kosilo in kmalu po jedi je opazila, da je očetu slabo. Gerard Breuille je slednjič omedlel, imel pa je še toliko moči, da je prej pripravil po predpisu signale za bližajoči se vlak. Antoaneta, ki se je zaman trudila, da bi spravila očeta k zavesti, je videla, da je zdaj odvisno vse samo od nje. Vedela je, da je za vso progo, pa tudi za eksistenco očeta najvažnejše to, da se pravilno postavijo najbližji signali. Z vso odločnostjo in vsem- pogumom svojih dvanajstih let je pravilno postavila kretnice na najbližjem križišču, pustila, da je prvi vlak švignil mimo, potem pa je hotela telefonirati na sosedno postajo, kaj je z očetom. Toda nesrečno naključje je hotelo, da so prav tisto noč veliki snežni zameti pretrgali telefonski vod. Antoaneti ni ostalo nič drugega, kakor da je morala teči poldrugi kilometer daleč na postajo, da bi pravočasno prosila za očetovega namestnika. Tekla je ob progi, da je komaj dihala, in je prisopihala na postajo še ravno prav, da je preprečila nesrečo. Javila je, kaj se je zgodilo, potem pa se je onemogla zgrudila. Načelnik postaje je imel le še nekaj sekund časa, da je uredil kretnice za križanje dveh vlakov v bližini čuvajnice, ki je bila ta čas opuščena. Ko bi se bila mala junaška deklica zapoznila samo za nekaj minuit, bi se oba vlaka zaradi pretrganega telefonskega voda strčila v vsej svoji brzini. Vera Nemotova: n A « V n i J V u V ponedeljek, ob štirih pet minut. Številka 47666. «Halo, kdo tam?« «Tu Klara Tomanova. Želite ?» «To je pomota, oprostite!« Številka 47666. «Halo, govoril bi rad z gospodom doktorjem Hajkom.» «To me veseli, čeprav ne vem, kako sem prišla do časti, da mi to pravite.« «Halo — kaj pravite? Govoriti hočem z doktorjem Hajkom!« «To vem. Zakaj ga torej ne pokličete?« «Kako? Poslušajte! Pokličite mi takoj gospoda doktorja!« «Prav rada bi to storila, gospod, ker sodim po vašem glasu, da vas lovi že kap. Toda na žalost ni tukaj telefonske centrale.« «Ali hočete s tem reči, da to ni stanovanje doktorja Hajka?« cObčudujem vas, da ste tako hitio uganili.« Slušalo pade. Ob šestih pet minut. Številka 47666. «Halo, kdo govori?« «Halo, že se mi je skoraj tožilo po vašem prijetnem tenorju. Kaj bi pa zdaj radi?« «Saprament! To sle zopet vi?!« « Vedno. Vojvodinja Windsorska noče z menoj premenjati številke, ali hočete še kaj vedeti? Veste, podnevi imam še to in ono delo, ki bi ga rada opravila med najinimi prijetnimi razgovori.« «Ne bodite tako peklensko predrzni, ne?! Saj se vendar ne morem že trikrat motiti! Ali ste se morda preselili?« «Ne. Ali hočete še vedeti, kakšno barvo imam najrajši in katero vodo uporabljam za umivanje obraza?« «Najbrže mislite, da ste čudovito bistroumni, toda dovolite, da vam povem, da ste najzoprnejša stvar! Konec!« Sobota, ob enajstih dopoldne. Številka 47.666. «Halo., tu Peter Strah. Ali ste to vi, gospodična?« «Na žalost — da. S kom hočete govoriti danes?« «Z vami, seveda. Rad bi se vam — moram se vam opravičiti. Veste, zmotil sesmi se.» «Res? Vaša mama, je morala biti ponosno na vašo bistro glavo, kajne? Niti treh dni niste potrebovali za to, da bi spoznali svojo zmoto! Kako delate to? Ali pijete surova jajca in hodite pozimi brez klobuka?« «Poslušajte! Hotel sem se vam opravičiti, ker sem dognal, da moj prijatelj, ki sem ga klical, nima več tiste številke. Bojim se — hm — bojim se, da sem bil nekoliko neotesan.« «Čisto gotovo, zelo. še kaj?« «Da — namreč — veste, če se človek navadi na vaš strupeni jezik, imate prav prijeten glas! Povejte mi ■— ali imate radi cevke s smetano?« «Rajši imam kostanjevo torto. Zakaj? Ali morda otvarjate slaščičarno in delate na ta način reklamo?« «Ne, za vraga! Koliko ravnil je zlomila na vas v mladosti vaša vzgojiteljica? Zdi se, da je z njimi preveč varčevala. Hotel sem vam ponuditi, da bi jih prišli danes pokušat. Namreč kostanjeve torte. Takole popoldne ob treh — v Petričkovo slaščičarno?« «No, bom premislila. Spoznala vas bom po krizantemi v gumbnici in nedolžnem obrazu?« «Ne bo vam me treba iskati, jaz vas bom gotovo spoznal. Najbrže boste prijahali na splašenem konju in boste streljali v izložbo.« «Ali boste tudi popoldne tako surovi?« Gospod in gospa Bernotova sta sedela pri peči in čitala. Gospod Bernot je bral veliki govor ministrskega predsednika, gospa Bernotova pa je listala po časopisu. Oba sta bila še mlada in lepa. Zdaj pa zdaj se je Lucijan Bernot nežno zagledal v svojo ženo. Imel jo je zelo rad. Nenadno pa je rekla gospa Bernotova: «Poglej, Robert Morin je umrl.« Gospod Bernot ni takoj razumel smisla te pripombe, temveč šele pozneje. Ko je povzdignil svoje oči s časopisa, si je njegova žena ogledovala že modne novosti. Pri tem je glavo globoko sklanjala, obraz ji je bil nekoliko rdeč; zdajci se je Lucijan Bernot domislil: Robert Morin — ta je bil vendar pesnik. Mož, v katerega je bila njegova žena nekoč zaljubljena. Res, pred so-roko mu je nekega dne priznala, da je bila v Roberta Morina zaljubljena ... Lucijan Bernot se je vzravnal in opazoval svojo ženo. Ni bilo dvoma; vznemirjena je bila in je listala po mod nem časopisu samo zato, da bi zakrila svojo bolest, ki ji jo je povzročila vest o Mo-rinovi smrti. Gotovo se je med njo in Morinom prigodilo mnogo več, kakor je priznala. Zamižal je. To je bilo strašno. Dve leti je ta ženska tajila resnico in hlinila svojo ljubezen, pri tem pa je neprenehoma mislila na Roberta Morina. Lucijan Bernoj je vstal in začel ves razburjen hoditi po sobi. Gospa Bernotova je sedela mirno in nepremično. Upirala je oči o modne slike, in zdaj ji je globok vzdih privzdignil prsi. Go- «Bom vse življenje. Navadili se boste, in ne boste tega čutili. Mimogrede — imate plave ali temne lase? Modre oči?» «Vam ugajajo modre oči?« «Ljubim oči, kakršne imate vi. Ali boste vzdržali do treh popoldne, da bi tega ne slišali iz mojih ust?« cPoskusila bom. Medtem se boni odločila, ali si oblečeni tisto modro obleko z rjastimi pritiklinami. Sicer pa — ali veste sploh, kaj je to rjasta barva?« «Nekaj mi pravi, da je to barva vaših las, dragica. Boste točni?« «Ali je tista kostanjeva res tako dobra?« «Prav gotovo, moja žlahtna neznanka!« «Potem bom točna. Zbogom, žlah-tič!« «Na svidenje, draga!« Čez pol leta nato, v sredo ob devetih dopoldne. Številka 47666. «Halo, ali je tam stanovanje doktorja Hajka?« «Ne, tu je stanovanje gospoda in gospe Strah. Pri telefonu Klara Strahova. Želite, gospodična?« «Oprostite, to je pomota.« tovo je jokala. Videti pa tega ni mogel. Jokala je. Zaradi Roberta Morina. To je konec zakona! Pol ure je hodil Lucijan ves nemiren po sobi, toda njegova žena ni ničesar videla ne slišala. Zdaj pa zdaj je glasno vzdihnila. Enkrat bi bil že planil na svojo ženo in jo prisilil, da bi morala priznati, toda premagal se je. Gospa Bernotova je počasi vstala. Vrgla je časopis na tla in rekla: «Moj Bog, to je hudo...« Potem se je utrujeno nasmehnila: «Zdaj grem pa spat, Lucijan, lahko noč!« Srepo je zrl za njo. Bil je razburjen. Slednjič pa je vendar zmagal razum. Ljubezen se ne da izsiliti: «Vrnem ji prostost!« Pri tem je skoraj jokal. «To ji povem takoj, da se ne bo dolgo mučila.« Šel je v spalnico. Njegova žena je bila /" v postelji. Lucijan je pokleknil pred njo. «Milka,» je rekel in glas se mu je tresel, «rad bi ti pomagal, vidim, da si žalostna...« Gospa Milka se je obrnila in rekla zaspano: «Ali, Lucijan, ti si tako priden in dober. Toda ne moreš mi pomagati. Moram vendarle to storiti...» «Kaj pa, Milka?« Glas se mu je tresel, ker je hotel potlačiti svojo žalost. Mehka roka ga je objela in gospa Milka je pritisnila svoj obraz k njegovemu. «Vse zaman, Lucijan,« je dejala, zaspana in srečna, «vse modne časopise sem pregledala — moram nositi vinsko-rdečo barvo, ta je zdaj bolj moderna ..., ampak meni se ne poda...» Jules Travard: LJUBOSUMNOST BARBKA IN ČUDEŽNA KROGLA Nekoč je živela majhna deklica. Klicali so jo za Barbko in stanovala je v nizki leseni kočici sredi velikega gozda. Nedaleč od kočice je bila steklarna. Barbka je bila sirota brez staršev, babica pa je ležala bolna v postelji. Poleti in jeseni je Barbka iskala gobe in jih prodajala v steklarni ravnate-ljevi ženi. Spomladi pa je nabirala te-loh, trobentice in vijolice ter jih tudi nosila ravnateljevi ženi. Njeno pravo delo se je pa začelo šele zvečer, ko se je v steklarni ustavilo delo in so se steklarski pomočniki odpravili domov v sosednje vasi. Tedaj je morala pospravljati delavnice. Dajala je ubite in pokvarjene steklenice v velik zaboj, pometala tla in polagala steklene cevke lepo drugo k drugi na mize. Lepega pomladanskega dne se je Barbka zvečer spet odpravila v steklarno. Ko je odprla vrata, ki so vodila na teman hodnik, je skrbno prižgala ročno svetilko in vrata zaprla za seboj, da bi ji veter ne mogel nagajali. Ko je segla po metli, da bi jo nesla v delavnico, je zaslišala nenavaden šum. Previdno se je splazila do vrat v kurilnico in pogledala skozi ključavnico. In glej! Uzrla je majhnega možička, ki se je urno sukal okrog velike peči in spre'110 uporabljal steklene cevke. Mo-žiček je pihal v stekleno cevko, ki jo je bil pravkar namočil v topilniški lonec, in na koncu cevke se je pokazala velika krogla iz ognjene steklene snovi. Možiček si jo je od vseh strani ogledal, zamrmral nekaj nerazumljivih, tujih besed in se spet lotil dela. Morda mislite, da se je Barbka čudnega možica kaj prestrašila! Kje neki! Narobe! Na ves glas se je zasmejala, tolikanj smešen je bil škrat pri svoji neutrudljivi marljivosti. Možiček je slišal njen smeh, pogledal k vratom in se vljudno priklonil, kakor da bi videl Barbko skozi lesena vrata. In tedaj se je dekletce res opogumilo; pritisnilo je na kljuko in stopilo v kurilnico. «Dober večer,* je prijazno pozdravila Barbka, «ali vas smem vprašati, gospod škrat, zakaj izdelujete te krogle?* «Da, dete, lepe krogle izdelujem*, je zamrmral škratek in ji ponudil pihalno cev. «Pihaj malo, Barbka, rad bi videl, ali se mi bo tudi ta posrečila!* Ubogljivo je Barbka začela pihati v cevko, rdeča krogla se je širila kakor mehur iz milnice in možiček je skakal okoli krogle ter si jo ogledoval od vseh strani, da je skoraj sunil z nosom v njo. «Nehaj. nehaj!* je zdajci zaklical. «Krasna je! Poglej, Barbka! To je čudežna krogla. Karkoli si želiš videti, boš v nji zagledala: tuje dežele, razne zaklade zemlje, zvezde na nebu, angelčke, kako godejo, daljna morja, bedo in srečo ljudi. Poizkusi!* In res! Ko je Barbka pogledala v kroglo, so se začele kar vrstiti slike z vseh krajev sveta: videla je parnike na morju, oaze v širnih puščavah, kraljeve palače tujih dežel, črnce, Japonce, Kitajce, s krvjo oškropljene bojne poljane, srečne otroke v šolskih klopeh in lačno deco v predmestjih, zvezde z rimsko cesto in naposled odprto nebo. «Vidiš, Barbka, kako lepo je to! Zmerom lahko ostaneš v svojem gozdu in vendar boš vedela vse, kar se godi po svetu. In kadar se ti bo zljubilo potovati, poglej v kroglo in videla boš lahko ves ,svet.» Barbka se je prisrčno zahvalila in odhitela s kroglo domov. Spotoma pa je spodrsnila in krogla je padla na tla in se razletela na drobne koščke. Nikoli več ni zagledala čudežnega škrata, toda slike, ki jih je bila videla v krogli, so se ji globoko vtisnile v spomin, in ko je odrasla, je napisala po njih debelo knjigo pravljic. A. Rutar Zlarin Rešitev ugank štev. 2 Rešitev enačbe. Ma(k) + ri(s) + bor = Maribor. Rešitev pregovora. Si-la ko-la lo-mi. Rešitev posetnice. Odvetnik. Uganke štev. 3 Posetnica. Vodoravno: 4. član rodbine; 6 rokodelec; 7. prevara; 8. ponašanje; 9. prav tenka tvorba kože. Navpično: 4. kopica; t. ptica; 2 žensko krstno ime; 3. kar nanese voda (tudi gora na Primorskem); 5. doba. Vprašanja za bistre glavice. 1. Kdo je izumil dinamit? 2. Kaj pomenita besedi «alfa» in «omega»? 3. Kdo je ustanovil «Rdeči križ»? 4. Katera je največja reka v Evropi? 5. Katero je največje mesto na svetu? Uganke. t. Kdo tolče brez rok? 2. Katere škarje nikoli ne strižejo? 3. A kaj je to: striže in ne ureže? Mihec pride iz šole domov in pravi: «Očka, danes mi je rekel gospod profesor: ,Tvoji starši so lahko ponosni, da imajo takšnega sina!'» Oče ves zadovoljen: «Ali je res tako rekel?« Mihec: «Res, dobesedno tako in potem je še dodal: ,Prevedi mi ta stavek v francoščino!'* Mali Peter, ki je v svoji nežni mladosti premagal zavratno rahitično bolezen, se ob vrtičku veseli svoje tretje pomladi. Kaj je ta gospod po poklicu? KRIŽANKA. 1 2 3 Mučenica Kdor hoče spoznati vse muke pekla že na tem svetu, si naj pobliže ogleda življenje žene, ki ima pijanca za moža. To trpljenje je še stokrat večje, ako ima otroke. Kot dekle se je zaljubila v fanta, starši in sosedi so ji sicer svetovali, naj ga rajši ne jemlje, ker rad pogleda pregloboko v kozarec, toda mlada ljubezen ima toliko poguma in moči v sebi, da bi lahko gore prestavljala. Tako lepo ji je znal govoriti in ji zatrjevati, da ne bo več zahajal v gostilne, ko bosta poročena in bo imel dom in ljubečo družico poleg sebe, da mu je le prerada verjela. Potlej pa se je začel njen križev pot.. . Štirinajst dni po poroki res ni hodil v gostilno: mlado zakonsko življenje je bilo mikavno, rad je ostajal doma in gledal brhko ženko, kako mu je stregla, in poslušal, kako mu je veselo čebljala o bodočnosti. Po štirinajstih dneh pa ga je prijatelj na cesti ustavil in ga vprašal: «Kdo bi si bil mislil, da boš tako hitro zlezel pod copato? Najbrže se bojiš, da bi te z metlo našeškala. če bi šel zvečer na polič* Zmrdnil je z obrazom in odhitel proti domu, a besede so ga neprestano skelele v duši in dobri sklepi so kopneli kakor sneg v odjugi. Prvič ni šel Bog ve kako lahko od doma, drugič in tretjič pa že laže, in naposled je bilo tako kakor prej: večer za večerom je posedal v gostilni med prijatelji, popival in kvartal; zaslužek je sproti kopnel v gostilni. Vse ženine prošnje so bile zaman, vsa namigava-nja na dete, ki ga nosi pod srcem, ga niso mogla zadržati doma; in nekoč je celo zarentačil, ko mu je očitala. Pijan se je vračal noč za nočjo domov, razgrajal po hiši, psov al ženo in jo neko"; celo udaril. Pomanjkanje je prisililo ženo, da je začela hoditi na dnino. Denar je skrbno skrivala, zakaj če je mož le zaslutil kje dinar, jo je tako dolgo zmerjal, tepel in trpinčil, da mu ga je dala. Čez nekaj let je morala skrbeti že za tri otroke, a od moža ni nikoli dobila podpore. Nedavno pa se je zgodaj zjutraj spet pijan prikolovratil domov. V svoji postelji je zagledal sinka, in to ga je tolikanj razjezilo, da je začel ženo neusmiljeno pretepati. Žena se je branila, otroci so glasno jokali in klicali sosede na pomoč, pijanec pa je pograbil nož in kakor besen udrihal po ženi. Prizadejal ji je devet težkih ran, močni sosedje so komaj pomirili podivjanega moža in hitro odpeljali ubogo ženo v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Drugi dan po tem dogodku je prišel n 1(0ž ves skesan s steklenico vina v bolnišnico obiskat ženo. Pokleknil je pred njeno oosteljo in dejal: cLjuba žena. odpusti mi, prinesel sem ti ze-lenko vina, odpusti mi!» Vsa obvezana po glavi, obrazu in prsih se je nesreč-nica od žalosti in togote obrnila od moža in tiho zaječala . . . Zgoraj opisani dogodek se je odigral na slovenskih tleh — in dokler bo alkohol gospodaril na Slovenskem, toliko časa bo živelo tudi še mnogo mu-čenic med nami! ELIDA SHAMPOO x K A M I L O F L O R specialni Shampoo za plavolaske, ne vsebuje olkalija. Ohrani lasem narovni sijoj in svetlo barvo ter jo vrne, če se je izgubila. BRUNETAFLOR specialni Shampoo za kostanjeve lase, ne vsebuje alkalija. Lasje dobe lep sijaj, postanejo mehki in se dajo lahko in hitro česati. bbro negovanelase spoznate na prvi pogled! Če se lasje ne svetijo, če frizura ne drži, tedaj je vzrok tega največkrat napačna nega. Zato je posebno važna redna uporaba zares dobrega Sham-poona, ki dvigne lepoto Vaših las do popolne veljave. Otrck in glasba Gramofoni in radio so izpodrinili do-; mačo glasbo. Naši predniki, ki so jo pridno gojili, so si z njo krajšali dolge večere in preživeli ob njej marsikatero lepo uro. Starši, ki imajo čut za glasbo, bodo gotovo nagovarjali otroke, naj se učijo igranja na to ali ono glasbilo. Predvsem moramo v otroku buditi veselje do glasbe, in kar je še važnejše, najprej ga moramo preizkusiti, ali ima dober posluh. Taka preizkušnja ni težka. Otrok naj vam zapoje novo pesem. Če je otrok nadarjen za glasbo in ima po naravi dober posluh, bo kaj hitro razumel melodijo, si jo zapomnil in jo pravilno ponovil za vami. Ako pa otrok vzlic vaši vztrajnosti stalno napačno ponavlja melodijo, zdaj za pol tona više, zdaj za pol tona niže, kakor ste mu zapeli, potlej ni verjetno, da bo dobro napredoval pri učenju tega ali onega glasbila. Če je otrok sposoben za učenje, potem je mnogo odvisno od učitelja. Poiščite učitelja, ki ima dovolj potrpljenja z otroki in sam dovolj veselja do stvari. Na učitelju je, da zmeraj in zmeraj izpodbuja učenca in mu budi veselje do glasbe. Neprestana graja lahko v otroku docela ubije veselje do igranja. Iz lastne izkušnje vem. kako malo zaleže, če te učitelj neprestano krča po prstih, kadar pritisneš na napačno tipko. Dobra beseda pa časih lahko gore prestavlja. Predvsem je torej važno, da poiščete otroku primernega učitelja. V mestih je staršem lag-lje, ker morejo pošiljati otroke v glasbene matice ali glasbene šole, kjer poučujejo izkušene učiteljske moči, tako da uspeh skoraj nikoli ne izostane, če je otrok za glasbo nadarjen. Na deželi je v tem oziru težje. Preden sklenete, da boste dali otroka učiti tega ali onega glasbila, se naj otrok sam odloči, kaj bi se rad učil. Če je vam igranje na harmoniko všeč, še ni treba, da bi bilo tudi Vašemu otroku. Morda bi ga gosli dosti bolj veselile. Z. Ž. Dojenček in sončenje Otroku je sončenje neogibno potrebno. Pozimi je mnogo otrok slabotnih in bolehnih, ker jim manjka sonce. Pod vplivom sončnih žarkov se v otrokovem telesu tvorijo vitamini, ki jih brez kvarnih posledic ne more pogrešati. SPECIALNO SREDSTVO ZA NEGOVANJE ROK V pomladnih mesecih začnemo dojenčka sončiti. Ne smemo pa otroka sončiti v veti ovnih dneh. Ker je v marcu še malo toplih dni brez vetra, postavimo dojenčkovo košarico ali voziček k odprtemu oknu, tako da padajo sončni žarki na otrokovo telesce. Dojenčka slečemo do nagega, zakaj skozi obleko ne morejo prodreti zdravilni ultravioletni žarki. Če je pa še vzlic temu prehladno, zagrnemo okno s celofanom, ki edini propušča ultravioletne žarke. Ko postanejo dnevi toplejši, sončimo otroka lahko zunaj. Dokler ni dojenčku šest tednov, ga ne smemo sončiti. Prvi dan pustimo otroka na soncu samo pet minut, toda glavico mu moramo zasenčiti. Potlej ga pustimo na soncu vsak dan tri minute dlje, dokler sončenje ne doseže poldruge ure. V pomladnih in jesenskih mesecih je najboljši čas za sončenje od 11. do 12. ure, v poletnih mesecih pa do 10. ure dopoldne. V poletni vročini moramo paziti, da sonce otroka ne opeče; v juliju je že jutranje solnce večkrat tako vroče, da se nežna dojenčkova koža vname. Ob takih dnevih položimo otročička na odejo v senco, kjer lahko po mili volji kobaca, zakaj če bi sonce sijalo neposredno nanj, bi mu to lahko škodovalo. In čudili se boste: otrok bo tudi v poletni senci ogorel. Pri sončenju moramo paziti, da se otrok ne pregreje, kajti to mu lahko zelo škoduje. Dete naj bo le prav lahko oblečeno, če ga že ne moremo pustiti golega. Ker so mnoga mestna stanovanja brez vrtov in primernih dvorišč za sončenje, naj sončijo matere otroke pri odprtih oknih. Dokler dete še ne zna kobacati in sedeti, naj leži v košarici, pozneje pa napraviš otročičku stajico, ki se pritrdi na okno in otrok se v njej lahko igra. Dajte dojenčku čim več sonca, da se bo lahko dobro razvijal! zž. j| J saj vendar da moram sama skr8eti 2a vse gospodin„ 6tvo! mar morem 2a to, ^e so moje roke tako roeče in raskave / GOTOVO moja mala ženka 5 a mu svoje roke bi morala malo bov.j negovati- te po bile prej oosti bol j gladke in lepe. ; . . zrcalce. 2rcalce na steni, katera ie lepsa oo mene povej i Kaloderma Gelee Nekaj besed o napitnini Če povabi gospodinja goste v hišo, bodisi na daljši obisk ali pa samo na majhno zakusko ali pa večerjo, imajo posli zmerom več dela kakor sicer. Zato bo vsak vljuden gost rad odškodoval posla s primerno napitnino. Gost, ki se je dobro zabaval, ne bo skoparil. Imo-vit gost iz vljudnosti ne da previsoke napitnine, da z večjo vsoto ne zmanjša darila tistega, ki ni tako imovit. Za damo daje napitnino gospod, ki jo spremlja. Samostojne dame, brez spremstva, jo dajejo same. Mladim gospodom, ki imajo skopo odmerjene dohodke, ali akademikom prihrani obziren roititelj izdatek za napitnino s tem, da sam spremi goste do veže. Razumljivo je pa, da se potlej tudi sam oddolži svojemu poslu. Napitnino damo poslu, preden zapustimo gostiteljevo hišo. Če nas je posel spremil do vežnili vrat in nam jih odklenil, mu stisnemo pri tej priliki napitnino v roko ali pa mu jo spustimo v žep; pustimo pa mu jo lahko že prej v predsobi na vidnem prostoru, bodisi na mizici pod zrcalom ali pa na mizi v kuhinji. Preden gremo k nekomu v goste, moramo še pomisliti na napitnino in si pripraviti potrebni drobiž. Nevljudno je, če si gost še celo vpričo gospodinje preiskuje žepe in naposled prosi druge goste, da bi mu izmenjali večji bankovec. Vljuden in spreten gost da vselej napitnino tako, da nihče drug tega ne opazi. Zelo netaktno je, če daje gost napitnino vpričo gospodinje ali hišnega gospodarja. Višina napitnine je odvisna od tega, koliko dela je imel posel z nami in zaradi našega obiska. Če pridemo le na majhno popoldansko čajanko ali skromno večerjo, zadostuje manjši znesek. Ako pa smo bil več dni v gosteh in nam je posel pospravljal sobo, snažil čevlje, nosil prtljago na postajo ali pa celo pral perilo za nas, potlej se mu z večjo vsoto izkažemo hvaležne. V restavracijah, gostilnah in kavarnah dajemo strežajem napitnino. Pri plačilnem natakarju najprej poizvemo, ali priračuna napitnino k zapitku ali ne. Vljuden gost da strežaju deset odstotkov zapitka kot napitnino. Če je napitnina že vračunana v zapitku, nismo dolžni dajati še posebnih napitnin. Isto velja za prenočevanje v hotelih. ab. Gospodinja gospodinjam Vse gospodinje se zadnja leta pritožujejo nad socialnimi dajatvami za posle. Ob novem letu si moramo na- baviti davčno karto, ki stane 52.— dinarjev, potlej moramo to karto opremiti še z banovinskim kolkom, ki znaša 25.— dinarjev. Tako smo skoraj mimogrede ob stotak. Razen tega mora biti vsak posel zavarovan pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Ta zavod naj bi potlej skrbel za bolnega posla in mu dajal podporo v času, Oglas reg. pod S. brojem 1318 od 15. XII. 1938. KAKO naj /r VfrDrM ko zaradi bolezni ali starostne onemoglosti ne more več opravljati službe. Prispevek za penzijski fond in za bolniško blagajno znaša povprečno 3b.— dinarjev na mesec. Mnoge gospodinje pri nas še zmerom ne vedo, ali padejo ti s.roški v breme poslu ali gospodinji. Po zakonu je posel dolžan plačati polovico prispevkov za bolniško blagajno in pokojninsko zavarovanje. Glecie davčne karte pa predvideva zakon, da sme gospodinja celoten trošek naprtiti poslu. Tako pravi zakon! Po mojem mnenju pa je važno, kaj piavi gospodinja, ki je toplo čuteč človek iz mesa in krvi, človek, ki ima vest. <. e primerja gospodinja svoje dohodke z dohodki svojega posla, bo gotovo rada vzela socialne dajatve nase. Tem rajši bo to storila, če je posel zvest, skrben in marljiv. Hkrati je p.i ta socialna dajatev dobro naložen kapital. Če se posel zaveda, da bi moral toliko in toliko prispevati in da mu je gospodinja iz dobre volje odvzela to breme, se bo izkazal hvaležnega in bo z večjim veseljem delal. Na žalost pa vidim mnogo gospodinj okoli sebe, ki se ravnajo strogo po zakonu in prvega v mesecu točno odtegnejo poslu polovico socialnih dajatev. Ali se moremo potlej čuditi, če se tudi posel strogo drži zakonov in točno ob devetih zvečer odloži delo P MOZ V DOMAČIJI Ne bojte se, ne bom dajala nasvetov, da naj mož pomaga pri kuhi, hodi na-kupovat, pripravlja večerjo in pometa. Tudi ne mislim reči, naj oblači otroke, preden gredo v šolo, in naj jih daje spat. Vse to že same oskrbimo, ne da bi nam morali »kralji stvarstva« pomagati. Mislim le na moške razvade. Ali mi morete na primer pojasniti, zakaj stresajo moški pepel s cigaret ali cigar na tla, v koš za papir, na krožnik ali celo na mizo, čeprav je v stanovanju morda deset pepelnikov? Ali mi lahko poveste, zakaj delajo to, tudi če imajo pepelnik prav pred nosom? Ali imaie morda sprejemljivo pojasnilo, zakaj se moški tako izogibljejo domačim čevljem in hodijo po stanovanju rajši v blatnih ali prašnih čevljih? Mi morete izdati, zakaj gledajo vnemarno na mokra tla v kopalnici ali na razlito vodo v sobi, čeprav je to njihovo delo? Ali ste že videli kdaj moža, ki bi obrisal tla za seboj? Jaz še ne,vem pa čisto zanesljivo, da je ta uganka hvaležen predmet neizčrpnih, na pol resnih in na pol šaljivih rodbinskih razgovorov. Ali pa: razumete, zakaj se moški tako neradi sprijaznijo z obešalniki, ko vendar vedo, da je grdo, če se obleka po-valjuje po stoleh ali je kar tako površno obešena, pri tem pa se še kvari? Če mi boste rekli, da so možje, ki tega ne delajo, bom verjela, toda koliko je takih? Nikar ne mislite, da se morda jezim ali da očitam. To pravim kar tako mimogrede. So pa še druge moške uganke, ki jih doslej še ne morem razumeti, dasi se prav za prav ne tičejo več domačije, temveč vedenja in rodbinske udobnosti. Povejte mi, zakaj berejo moški časopise tako radi piav pri kosilu? V eni roki drže, kakor veste, žlico, v drugi pa časopis, v obraz jim ne vidite in na vsako vprašan je dobite samo enozložen, nejasen odgovor. Le poskusite jih na to opozoriti, boste videli, da se tega niti ne zavedajo. Prav radi vam bodo priznali, da je to nevljudnost, ampak po večini bodo delali vse to še naprej. Podobno uganko boste našli glede britja. Malo je mož, ki bi bili zmerom obriti, in gotovo veste, kako jim ta dolžnost smrdi. Nekoč sem čitala, da se zdijo z namiljenim obrazom pred ogledalom sami sebi skoraj kakor slaboumni. Morda se zato tako neradi brije jo; to bi bilo navsezadnje razumljivo. Ne mislite, da sem hotela pridigati zoper može. Sicer prav dobro vem, da ni vredno, da bi bile take razvade v rodbinah razlog za prepire. Toda prav je, če može na te napake dobrohotno opozorimo. M. R—ova. Umetnost", da tale . . . svojo kožo si j z Nivco okrepil! Preden se namilite, si dobro natrite kožo z Niveo. Potem se boste udobno, brez bolečin in hitro brili ter preprečili, da ne bo koža pokala, pekla in se ste-zala. Samo Nivea vsebuje Eucerit, krepilno sredstvo za kožo, in ničesar ni, kar bi bilo «prav tako dobro* ali celo «boljše». MNIVEA^ alCREME J Proti kašlju kataru Da obvarujete resnih bolezni kot posledic prehlada Sebe in Svoje otroke uporabljajte Kais< prsne kara i^|fjeve mele 3 jelkami spodinjstvo Jedilni list za teden dni Ponedeljek. O p o 1 d n : 1. Saram. 2. Orehovi rogljički iz kvašenega testa (463). kompot. Zvečer: Zakrknjena jajca. Špinača. Torek. Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Pol-peti. Ohrovtov riž (308). 3. Smetanov puding. Zvečer: Palačinke z gnjatjo. Sreda. Opoldne, i. Vinska juha. 2. Telečji zvitki v omaki. Kruhov cmok v p rtiču (275). 3. Sadje. Zvečer: Češpljeva kaša. Četrtek. Opoldne: 1. Obara iz jagnjetine. Ajdovi žganci. 2. Pariške žemljice. KAKO SI POISC-E >/^SLUŽBO Z ČITAJ OGLASE IN INSERATE! «No, Milka, od kod pa toliko bonbonov — in v tako lepi škatli?* se je začudila domača učiteljica, ki je prišla gledat božično drevo k rodbini St. in ji je njena učenka vsa vesela pokazala krasno bonboniero. «Pod božičnim drevescem sem jo našla«, se smeje Milka. In gospa St. poseže vmes: «Veste, gospodična, naša Milka vam bere časopise in revije od prve do zadnje črke. In nedavno je bil neznaten oglas, da išče tovarna v Kranju žensko moč, ki bi jo veselilo, da bi praktično preizkusila svoje znanje v kemiji. Milka se je brž spomnila na gospodično Nedo, ki jo je poučevala, ko je še študirala kemijo. .Mamica, to bi bilo pa za gospodično Nedo, saj pravi, da ne more najti službe, čeprav je naredila že vse izpite', priteče Milka k meni v kuhinjo. Najprej sem se smejala, potem sem pa spoznala, da enajstletna hčerka ni tako otročja. Povabila sem gospodično Nedo in-ji povedala, kako in kaj. Neda se je priglasila in dobila službo. Milki pa se je lepo oddolžila o božiču z veliko in lepo bonboniero.*- To se je resnično primerilo letos. Človek mora biti pozoren, brati vse — celo male oglase. Nikdar ne ve. kje ga čaka sreča. Barva je življenje! Zato bledih in velih ustnic in lic nikdo ne ceni. In vendar kako lahko zamore vsaka žena zadobiti rožnato svež in mladosten izgled s rdečilom za ustna in rdečilom za lica. — Med 8 različnimi barvnimi toni za-morete dobiti za vsak lepotni tip primerno rdečilo. K H A-S A N A RDECILO ZA LICA pričara naravno delujočo svežost na Vaša lica. Oba sta odporna zoper slabo vreme, Veramon-oviftek z 2 tabletama Ta zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravite poizkus in prepričali se boste o naglem učinkji pri glavobolu, zobobolu in bolečinah zaradi ran. VERAMON cfcAeJv^n^r Cevke z 10 in 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama_ Ogla« reg. pod 8. Br. 25.109 od *. X. 1937 Zvečer: Pražene ledvice. Motovileč s fižolom. Petek. Opoldne: 1. Brezmesni ragu. 2. Sirovi cmoki iz drobtin. Mareličnn omaka. Zvečer: Makaroni s sardelami (137). Solata. Sobota. Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. Posiljeno zelje. Opečen krompir. 3. Sadje. Zvečer: 1. Pečenice. Špinačne torbice. 2. Kompot. Nedelja. Opoldne: 1. Perutninska juha z ocvrto krvjo in z močnatimi od-trgančki. 2. Pečena kokoš. Dušen riž. Mešana solata. 3. Pustni krapi. Zvečer: Pustni krapi. Čaj. Opomba: Številke v oklepaju pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham». Za debelo natisnjena jedila prinašamo recepte. Smetanov puding. V skledi vmešamo 5 rumenjakov, 4 kozarce kisle smetane, 7 dkg moke in nekaj soli. Nato primešamo narahlo sneg iz petih beljakov in stre-semo to zmes v posodo za puding, ki smo jo prej namazali s presnim maslom in potresli z drobtinami. Puding kuhamo v sopari približno tri četrti ure, potem ga pa zvrnemo v skledo ter zabelimo s presnim maslom, na katerem smo opražili nekaj drobtin. Po vrhu potresemo parmezana ali pa sesekljane gnjati. K pudingu se poda dušeno korenje ali pa dušen grah. Palačinke z gnjatjo. Iz pol litra mleka, dveh jajc, četrt kilograma moke in soli naredimo tekoče testo za palačinke. Ko so palačinke pečene, jih pokladamo v primerno kožico drugo na drugo, ne da bi jih zvili; vsako pa namaženo po vrhu z gnjatnim nadevom. Ko smo porabili palačinke in nadev, polijemo ves sklad s kislo smetano (2 dl) in ga pečemo še nekaj časa v pečici. Nadev: 6 dkg presnega masla in eno jajce dobro vmešamo, pridenemo potem 30 dkg gnjati in, če je zmes pre-gosta, še nekoliko kisle smetane. Vinska juha. V loncu zavremo osminko litra vina in prav toliko vode. Medtem mešamo v lončku eno jajce in dve žlici sladkorja, dokler se ne speni. Ta lonček avimo potem v posodo z vrelo vodo ter zmes v lončku ves čas pridno mešamo in ji počasi dolivamo zavreto, z vodo mešano vino. K vinski juhi ponudimo prepečene kocke kruha. Telečji zvitki v omaki. Vi kg teletine zrežemo na tanke manjše zrezke, ki jih potolčemo, osolimo, opopramo in namažemo z oljem. Potem narežemo na drobne rezance 5 dkg prekajene slanine, drobno sesekljamo 4—5 kislih kumaric in majhno zeleno, pridenemo 2—3 žlice kisle smetane in vso zmes dobro premešamo. S to zmesjo nadevamo pripravljene zrezke in jih povežemo z nitjo. Nato razbelimo v kožici štiri žlice olja, zložimo nanje zvitke in jih dušimo ter po malem prilivamo vode, dokler ni meso popolnoma mehko. Ko so zvitki pečeni, jim poberemo niti ter jih zložimo na krožnik. Na olju, ki je ostalo v kožici, pa opražimo dve žlici moke, potresemo nekoliko paprike, zalijemo z vodo in izboljšamo omako s kozarcem kisle smetane in z limonovim sokom. Ko omaka nekajkrat prevre, jo polijemo čez zvitke. Namesto z zgoraj opisanim nadevom nadevamo te zvitke lahko tudi z gobami, ki smo jih opražili na olju s čebulo in peteršiljemi Pariške žemljice. 12 dkg presejanega stolčenega sladkorja in dva rumenjaka mešamo tako dolgo, da se zgosti, primešamo nato 14 dkg olupljenih, na drobno zmletih mandeljnov, nastrganega limonovega olupka, stolčene vanilije in na drobno zmletih presejanih piškotnih drobtin, kolikor jih pač potrebuje testo. Iz tega testa naredimo majhne žemljice ali pa štručke, ki jih sproti pokladamo na povoščeno pekačo, pomažemo dvakrat z rumenjakom in porinemo pekačo v toplo pečico, da se na hitro spečejo. Nato poberemo žemljice takoj iz pekače in počakamo, da se ohlade. Brezmesni ragu. V kožici zarumenimo osminko kilograma na rezine narezane prekajene slanine in dva do tri na četrtine narezane čebule. Na to potresemo primerno količino moke in jo pražimo tako prilijemo en liter vode, pridenemo dolgo, da postane temnorjava, nakar nekoliko paradižnikove mezge in kuhamo juho potem še četrt ure. Nato vržemo v juho olupljenega in na kose narezanega krompirja, juho osolimo in oopramo, pridenemo zvezan šopek jušnih zuc.,jav, nakar naj juha močno vre še 20 minut. Potem posnamemo z juhe mast, vzamemo iz nje šopek ze-lenjav in postavimo juho takoj na mizo. Sirovi cmoki iz drobtin. V skledi vmešamo 4 dkg presnega masla, 2 rumenjaka, za noževo konico nastrganega limonovega olupka in sol. Nato pridenemo četrt kilograma pre-tlačenega sira, nazadnje pa še sneg iz dveh beljakov, 12 dkg drobtin in 2 dkg ostre moke. Iz tega testa naredimo pet cmokov, ki jih kuhamo v slani vodi približno 15 minut. Ko so kuhani, jih raztrgamo z vilicami in zabelimo s presnim maslom, na katerem smo opražili 2 dkg drobtin. Lahko pa zabelimo cmoke samo z mastjo in potresemo potem drobtine kar po vrhu. Te cmoke Staro izginja in novo prihaja! Novo, boljše in zanesljivejše negovanje zob s Pebeco-pe-nečirt sredstvom. Pebeco-pe-neče sredstvo ne obsega mila, daje pa vendar čudovito nežno, obilno peno, ki prodira tudi v najmanjše kotičke. Zato čisti Pebeco-peneče sredstvo usta temeljito in jih ob- enem desinficira. Učinkovita sestavina Pebeca je Pebecin. Ta preprečuje usedanje zobnega kamna in dela zobe bleščeče bele. Čudovito sveži okus napravi, da je snaženje zob pravo veselje. Uporabljajte Pebeco - peneče sredstvo, ker je v uporabi posebno uspešno. Nov list v zgodovini negovanja zob! ponudimo s sadnim sokom, z nekoliko razredčeno sadno mezgo ali pa z ma-relično omako. Marelična omaka. V prsteni kožici skuhamo 20 dkg marelic, ki jim prilijemo 2 žlici vode, 20 dkg sladkorja ter sok in olupek tretjine limone. Medtem razžvrkljamo v lončku osminko litra mrzle vode in 2 dkg moke (riževe) in postavimo nato lonček v posodo z vrelo vodo pa mešamo močnato vodo nekako pet minut, da se zgosti. Razkuhane marelice pretlačimo potem skozi žimnato sito, jim primešamo ohlajeno močnato vodo, prilijemo osminko litra belega vina, 1 žlico ruma in, če imamo radi, še limonovega soka. Špinačne torbice. 30 dkg krompirja skuhamo in pretlačimo, pridenemo 15 dkg moke, 2 rumenjaka in sol ter zamesimo iz tega na deski rahlo testo. To testo potem raz-valjamo na potreseni deski, narežemo na četverokotnike, ki jih nadevamo z ohlajenim spinačnim nadevom, in jih zganemo potem tako, da nastanejo iz njih trikotniki, ki jih na robovih stisnemo in obrežemo. Te torbice kuhamo potem v slani vodi 5—7 minut, nakar jih poberemo z lopatico iz vode in počakamo, da se dobro odcedijo, pa jih potem zabelimo z razbeljenim presnim maslom in potresemo z drobtinami. Špinačni nadev: četrt kg špi-nače očistimo, operemo, skuhamo v slani vodi, odcedimo in na drobno sesekljamo. Nato naredimo iz t dkg presnega masla ali masti in 2 dkg moke svetlorumeno prežganje, ki ga nekoliko razredčimo z vodo, v kateri smo kuhali špinačo, pa ne preveč. Nato začinimo to zmes še z 1 dkg nastrgane čebule ali pa s četrtino stroka strtega česna in jo nekaj časa dušimo. Pazite dotjro kadar kupujete Aspirin, dali so fa-. ,ln zavoj označene z »Bayer«-levim križem. Brez fe zaščitne znamke ni Aspirina. A S P I R f N ni TABLETE 'eg. pod S. brojem 326TO od 8. XI. 1938. , "Dragoceni biser najdemo samo v pravi biserni školjki. Brez uspeha boste odpirali druge školjke. Ravno-tako najdete pravo Kneippovo sladno kavo edinole v zavitkih s sliko župnika. Odprta, v vrečah ali v zavitkih brez župmkove slike sploh ne obstoja Kneippova slddna kavd! CIL» t,IKElfc ZAKONITO V.ftOVAN* ^ Perutninska kri. Kri je zdrava zlasti za malokrvne ljudi, ker ima v sebi dosti beljakovin in železnih soli in je zato velika škoda, če jo zavržemo, kadar koljemo perutnino. Kri, ki jo pri klanju ulovimo v posodico in zakrkne, razrežemo na drobne koščke in opražimo na masti, na kateri smo prej zarumenili nekoliko sesekljane čebule. Opraženo kri potem osolimo, opopramo in ponudimo s kruhom ali jo pa stresemo v jušnik in zli-jemo nanjo okisano postno juho ali pa kakršnokoli drugo juho. nasejemo motovilca, rdečega korenja in peteršilja. Dobro je, če pognojimo grede poprej z umetnim gnojem. Zdaj je čas, da si nasadimo rabar-baro, ki nam daje poleti okusen kom-pot. Pri vrtnarju si oskrbimo majhno sadiko in jo vsadimo v sončen kotiček. Cvetlične grede: Kdor si hoče iz semen vzgojiti petunije, astre in nageljne, jih naj zdaj zase je! Vrtnice odkrijemo, privežemo k oporniku, nasadimo divjake in jih pozneje cepimo. Sadno drevje: Na novo posajena mlada sadna drevesa moramo ob suši zalivati. Vrtna dela mesecu marcu Najprej vam bomo povedali, kako modruje o vremenu star, izkušen vrtnar: oSneg v marcu škoduje setvi*, «Kar marca meseca ozeleni, slana hitro posmodi«, »Cvet, ki se je marca meseca odprl, ne bo rodil sadu*. Med kmeti pa prevladuje vera: če je na sv. Jožefa lepo in jasno vreme, potlej bo letina bogata. Tople grede: V toplih gredah zrahljamo prst in nasejemo solate ledenke, kolerab, ohrovta, navadnega in rdečega zelja. Čez noč pokrivamo tople grede s steklenim pokrovom in toplimi odejami. Zjutraj, ko posije sonce, odkrijemo tople grede ter jih zalijemo s postano mlačno vodo. Ob toplih dnevih naj bodo grede ves dan odkrite. Če pa je zunaj mrzlo, odstranimo samo odeje in pustimo, da pride svetloba v tople grede. Zelen jad ni vrt: Na zelenjadnem vrtu V koliko časa prebavi kokoš hrano? Perutnina prebavlja zelo hitro, ker je pot hrane razmeroma kratka. Mehko hrano prebavi hitreje kakor zrnato. Zato moramo krmiti kokoši, če hočemo, da dobe čim več hrane, z mehko krmo, zrnje pa moramo poprej namočiti ali pa prekuhati. Posebno hitro prebavlja-jo kokoši, kadar nesejo. Že po treh urah in pol lahko opazimo v njih blatu prve sledove zrnja, ko potrebujejo kokoši, ki ne nesejo, za to prebavo do osem ur, koklja pa celo do enajst ur. Bolniki so povsod.Zatoje neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki radi priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi Darmol sb dobi v vseh lekafuli Tu "iih it V* 7 ^eiedetnica uspešnega deda! Ni lahka stvar, pridobiti si v današnjem nesolidnem času zaupanje odjemalcev. Povojne prilike so izpremenile tudi način poslovanja v mnogih gospodarskih panogah. Nekoč zelo solidna in trdna podjetja, katerim se je prorokoval sijajen uspeh, so zašla v težkoče poslovanja, in mnogo jih je čisto propadlo. Niti pri najboljši volji in strokovni izobrazbi ni dandanes lahko obdržati kako produkcijo na višini. Tu vpliva mnogo faktorjev. Na vsakem koraku vidimo, kako so se pri vseh težkočah obdržala edino še tista najsolidnejša podjetja, ki si svojega reno-meja niso pridobila samo z reklamo, ampak s proizvajanjem dobrega in koristnega blaga. Pri nas so podjetja, o katerih se redko ali celo nikoli nič ne čita v časopisih. Za nje govori in dela reklamo njihov dobri proizvod. Med take spada tudi tvrdka «lmpregno», tovarna hišnih potrebščin v Zagrebu, katera slavi letos desetletnico svojega marljivega, poštenega in uspešnega dela. Pred 10 leti je ustanovil to za narodno zdravje tako koristno podjetje mladi Edo Hartman> rimokatolik, po rodu iz Cepina pri Osijeku, in kot strokovnjak in ravnatelj vodi to podjetje že od ustanovitve gospod Ciril Zagorc, po rodu iz Novega mesta, tast gospoda Eda Hartmana, z najboljšim uspehom. Tu se izdeluje razen parketne paste, kateri je ni daleč enake, tudi parketna politura, loščilo za čevlje in podobne stvari, toda glavni proizvod so slovite lmpregno ščetke, ki so edinstvene na svetu. Te higienske ščetke so odlikovane z diplomo, zlato kolajno in zlatim križem v Londonu, Parizu, Mantovi, Bologni in Solunu. Tudi ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je priporočilo lmpregno ščetke s svojim aktom br. 1J.47211930. Tvrdka «Impregno» plasira svoje proizvode po celi Jugoslaviji in jih izvaža tudi v inozemstvo. OoLsttanite ptekomeln&m J} ^ > — ckvefost ne somo ker ni lepo, ampak je čestokrat znak, da presnav-Ijanje snovi pri Vas ni v redu. Poleg tega debeli ljudje hitro omagajo pri duševnem in telesnem delu. Čemu bi si prikrajšali življenje radi takih motenj? Uživajte BOXBERGER KISSINGER TABLETE ZA HUJŠANJE, znane po vsem svetu, ki so sestavljene iz prave kissingenske soli in delujejo obenem tudi kot milo sredstvo za reguliranje prebave. Ne vsebujejo joda, niti drugih za srce škodljivih sestavin. Dobivajo se v vsaki lekarni. Kaj je hrbtenica? Janko je moral v šoli povedati, kaj je hrbtenica. Takole se je odrezal: «Hrbtenica je kost, ki gre skozi hrbet. Na enem koncu sedi glava, na drugem koncu... sedim jaz.» Pojasnilo. Mali Pepček gre čez ulico z večjim bratom Ladkom, ki hodi že v srednjo šolo. «Veš, Ladko,* pravi Pepček, «jaz sem se zmeraj bal stopiti na tir, ker je elektrika v njem.» «Kje neki!» ga poučuje brat. «To bi moral kvečjemu stopiti z drugo nogo na zgornjo žico, potem bi te šele utegnilo ubiti.» Izdal je. Krivčevi so imei pri večerji ženina svoje hčerke. Ženin je kar glasno hvalil: «Tako dobro že dolgo nisem jedel!» Vtem se je oglasil štiriletni Jurček: «Mi tudi ne, drugekrati imamo za večerjo samo krompir in kavo!» Čarovnik. Milan je pripovedoval svojemu prijatelju, kako je bilo v varieteju. «Tam je bil čarovnik, ki je iz ene steklenice nalival dvojno vino.. Prijatelj, čigar oče je bil gostilničar, se je namrdnil: «Prava reč! Naš oče je še večji čarovnik — ta naliva iz ene steklenice tri vrste vina, vsako po drugačni ceni!* J ZaLjelc KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA DALMATINOVA 10 Najmoderneje urejena delavnica za vsa knjigoveška dela. Hitra in točna postrežba pri nizkih cenah. Izdelovanje posebnih akci-denčnih vezav po individualnih osnutkih. Trgovske knjige po naročilu, lastni črtalni stroj za vse vrste rastriranih tiskovin. Izvirne platnice za «ŽENO IN DOM» TELEFON 24-87 NOVE LEPOTE POLTI I Gube Se lahko odpravijo. Neki dunajski vseučiliški profesor Je iznašel presenetljivi element mladosti - Biocel, ki je zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Vporablja se za noč ter hrani in pomlajuje kožo. ko spite Da napravite kožo svežo, jasno in baržunasto gladko, da se rešite zajedalcev, razširjenih znojnic in drugih nedostatkov vporabljajte vsako jutro belo kremo Tokalon Rezultati so zares.presenetljivi. Žene od 40 let so zdaj videti kakor, da jim je 30 let. Koža, pokvarjena i brazdami staranja, le pretvorjena v krasno dekliško polt. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne. ; Va2rr:?irJnsobe- Chlorodont-zobno pasto ! : ......'• i /meiali bo/fe " I Kdo več? «He, moja maina se je dala letos slikati pri slikarju!« «Prava reč! Moja se pa slika sama — in vsak dan!» Skrb. Stara mamica je vprašala strojevodjo na postaji: «Mislite, da se ne bomo strčili s kakim drugim vlakom?« Strojevodja se je praskal za ušesom in momljal: «Pri moji veri, na to bi res ne mogel priseči — toda zakaj to vprašujete?« «No veste,» je rekla mamica dobrodušno, «hčerki peljem v Beograd košaro svežih jajc, pa bi ne videla rada, da bi se mi razbila.:* Dieta. «Dieto boste morali imeti: nekoliko piškotov in lahko juho dvakrat na dan...» «Prad jedjo ali po jedi, gospod doktor? > Kar danes lahko storiš ... Šef velike tvrdke je sklenil, da bo na vsak način pospešil delo v svojem zavodu. Zato je neko jutro razobesil po vseh pisarnah deščice z napisom: «Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri!* Uspeh je bil katastrofalen. Do večera mu je pobegnil blagajnik z blagajno, knjigovodja mu je ugrabil osebno tajnico, štirje korespondenti so ga poprosili za povišanje plače in praktikant je odpotoval v Hollywood, da bi poskusil svojo srečo pri filmu. JUGOSLAVIJA IN POMLADANSKI VELESEJBM V LIPSKEM Velesejem v Lipskem je tudi za Jugoslavijo velikega pomena, zlasti od leta 1933. Število jugoslovanskih obiskovalcev je od leta do leta stalno raslo in doseglo skoraj 1200 obiskovalcev (1937, 1938), torej za Madžarsko največ v južnovzhodni Evropi. V predvojni dobi je zastopal velesejem v Lipskem samo industrije kon-sumnega blaga. Od leta 1919. pa se je pridružil vzorčnemu sejmu konsumne industrije še veliki tehniški in gradbeni sejem, ki je danes največja prireditev te vrste na svetu. To je za nemško-jugoslovansko blagovno izmeno zato važno, ker je nakupni interes jugoslovanskega gospodarstva v Nemčiji posebno usmerjen na produkcijska sredstva (stroje, aparate, gradivo), ki jih Jugoslavija potrebuje za izgradbo svojega lastnega gospodarstva. Na vzorčnem sejmu so popraševali jugoslovanski trgovci zlasti po tem-le blagu: po steklenini, porcelanu, papirnatih izdelkih, urah, športnih predmetih, glasbilih, reklamnih in pisarniških potrebščinah. Na tehniškem sejmu so se zanimali predvsem za pogonske, tekstilne, šivalne, tiskarniške stroje, za gradbene ma-terialije in stroje, dalje za pisarniške stroje, fotografske aparate in potrebščine ter za laboratorijske predmete. Vse to so po večini blagovne vrste, ki jih Jugoslavija ne more izdelovati ali pa ne v potrebni kvaliteti. Pomladanski velesejem v Lipskem, ki se prične 5. marca 1939 (vzorčni do 10. marca, veliki tehniški in gradbeni do 13. marca), bo ponudbeni obsek proti letu 1938. gotovo še prekosil. Zato je v interesu jugoslovanskega gospodarstva, da odpotuje tudi letos čim več trgovcev na velesejem, saj so tudi v finančnem pogledu razne olajšave. Vsak trgovec, ki pride v Lipsko, koristi sam sebi, ker prav kupi, koristi pa tudi narodnemu gospodarstvu, ker lahko povečani trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo pospešujejo izgradbo gospodarstva obeh držav. POT K SREČI. Ni sreče in veselja brez zdravja. In vendar so mnogi ljudje tako lahkomiselni, da se ne varujejo pred boleznijo. Prehlad, tega ima vsak, to bo spet prešlo! Posledica tega je večkrat dolga in težka bolezen, ki ni brez škode za življenje. Ze 50 let priznane Kaiser-jeve prsne karamele so preprečile že mnogo zla; one ščitijo pred posledicami prehlada. Razvijajo v grlu toploto in raztapljajo sluz. Za časa dihanja na mrzlem zraku Vam bo ena Kaiserjeva prsna karamela v ustih varovala zelo občutljive sluzne kožice Vaših dihal pred prehladom in njegovimi neprijetnimi posledicami. Zaradi svojega prijetnega okusa so priljubljene pri starih in mladih. Karamele morate v ustih počasi raztopiti. Majhnim otrokom pa jih dajte v mleku ali čaju. — Dobe se v lekarnah in drogerijah. Manufaktura Novak na Kongresnem trgu že dobiva nove pošiljke modnih tkanin za pomlad. Sebe in družino boste oskrbeli z oblačili najboljše in poceni, če nabavite vse potrebno vedno v Manufakturi Novak v Ljubljani. "afrmiuilt je ZCL otroke močna lunina z, mnoga tHtamina Ali je gospodinji potreben mikroskop, da ugotovi razliko med navadno praženim ječmenom in «Kneippovo»? Ne, ker se to lahko vidi tudi s prostim očesom, ako zrno zdrobimo. Navadno praženi ječmen ima rumenkasto, močnato jedro (opraženo moko), medtem ko je jedro «Kneippove sladne kave» temnorjavo, leskeče in kristalasto od kara-meliziranega sladnega sladkorja, ki daje kavi veliko redilnost in fin okus. HOLANDSKA IN NJENE KOLONIJE. Mala Holandska ima velikanske in boaa.e kolonije. Eden izmed najdragocenejših proizvodov njenih azijskih kolonii ie k i n i n, ki ni samo specifično sredstvo zoper malarijo. tem\eč tudi odličen profilaktikum (varovalno sredstvo) zoper gripo. Otroške roke potrebujejo — zlasti v hladnem letnem času — posebno neg-o. Kaloderma-Gelee je idealno preprečevalno in zdravilno sredststvo za razpokane, bolne ročice! Brez težav deluje Darmol. Razen tega prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih snovi. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. — Reg. 25.801/37. Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105— za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 6.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 80.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. De«et broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopis! se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. T«l. 21-82. Tiskala Delniška tiskarna d. d. (predstavnik Franc6 Pintar v Ljubljani). PRI PREHLADU IN m VPRAŠAJTE « t>® \(/ ZDRAVNIKA DOB/VASE X ZA SVET V VSEH LEKARNAH SiI^!nVnS5^oPcliUlA N0SI IME afiukin- KASTEl D.D. ZAGREB Regt)r 15426/38 Vljuden ropar. «Oprostite, gospod, ali niste videli tu v gozdu kje orožnika ali logarja?« c Žal, ne!s> «Hvala za informacijo. In zdaj bi prosil za vašo denarnico in uroN Ni kraja v državi brez naših zadovoljnih odjemalcev. Vsak dan postrežemo povprečno 12.000 kupcem v 27 prodanih oddelkih ter odpošljemo sto in slo poštnih paketov in železniških pošiljk tudi v najbolj zakotne kraje. Naši bogati katalogi — katere pošljemo na zahtevo brezp'ačno — varujejo kupce nevarnosti preplačevanja, ker so naše cene najnižje v državi. Hiša 1.000 vrst blaga sto tisočev zadovoljnih kupcev Illllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllll jjJteaimo, ytečitajte naže vabilo, ki je tet Iteviiki. JL^iAb doma., una.1 l^adat oytemljate dom, M oglejte ja-to^o ptepto^, Linoleja,jave&, posteljnine, l>La