Kupujte VOJNE RONnPI Najstarejši •lovenski dnevnik T Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 5^l. xxvii.—leto xxvii. Kupujte _VOJNE BON DEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 25, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 171 Nemški polom na Poljskem raste VODJE ZAROTE V NEMČIJI SO Kil GKTAPU Poročila z meje pravijo, je večina vojaških Zarotnikov ukanila Hitlerjevo čistko London, 24. julija. —. Na so bili nocoj še vedno v kon-Nemčije, kjer vlada želez-J'oka Gestapa, toda poročila J pravijo, da je bilo v Hit-®^^jeyi čistki zarotnikov proti l^^cijskemu režimu likvidiranih ^ primeroma malo voditeljev, ^ P° večini izginili in se iz-Subili v podtalnem gibanju. Weko zanesljivo poročilo pra-je od "visokega odbora opozicije" bil zajet in usmrčen ® ino le gen. Ludvig Beck, ki je ^■"ejel tajno obvestilo, da bo a-^ iran, ampak je bil zajet po Naključju. Himmler ne ve_, kdo so zarotniki Isto poročilo pravi, da celo ^'iftmlerju, načelniku Gestapa znana imena zarotniškega ora, dasiravno je odbor ob-ojal več kot pol leta. Rečeno ' so v njem pred predstav-katoliških in prbtestant-elementov. j^.^esti iz Švice javljajo, da je ^' ^er za jutri sklical v Berch-konferenco, na ka-j ' Se bo izbralo nove genera-® Za rusko in baltiško fronto. ^^neral na baltiški fronti baje aretiran Vji^^ko poznejše radijski poro-,. javilo, da je bil general ^^^^'^anny komandant nemške ade v Baltiku, aretiran, zti je danes po radiju na ,^11. da se bo v teku nekaj ^ ' objavilo vrsto dekretov, ki ® globoko prizadeli vsakda-jen je vseh prebivalcev, ne da Nemčija posta- ja ^^rod borcev v najbolj do-®ednem pomenu." Dva ranjena umrla ^^emški radio je tudi' nazna- j>.' sta ranam podlegla dva erjeva pobočnika, ki sta bi- '^^•vzoča, ko je eksplodirala iftba, ki je bila namenjena za iirerja,- j^^ot žrtvi sta navedena gen. ^ Often, načelnik štaba nemške ^_acne sile, in gen. Brandt, pr-častnik operacijske sekcije ^eralnega štaba. > nil ZAROKA in Mrs. John Ratzman, z " Muskoka Ave., sporoča-ka zaročila njiju hčer- J ^ ^^oline in Mr. Edward Za-b;,' ^ 13608 Ashburton Rd. — srečno! Zdravnik odsoten K Antončič poroča, 00 odsoten iz svojega urada 10515 Carnegie Ave., do 7. bo zopet pričel or- Poljaki na osvobojenem ozemlju proglasili svojo lastno vlado; zahtevajo del vzhodne Nemčije Provizorični režim, ki ima oporo Rusije, je obrnil hrbet zamejni vladi v Londonu MOSKVA, 24. julija. — Poljski narodni osvobodilni odbor je danes na poljski zemlji, katero je osvobodila Rdeča vojska, objavil proglas, s katerim se je odbor proglasil za provizorično vlado Poljske. Osvobodilni odbor popolnoma ignorira zamejno vlado, ki se nahaja v Londonu. C. Nova vlada, kr uživa oporo* STAR PAPIR ZA VOJNI NAPOR Mc SEJA ske 8. uri se v Sloven- delavskem domu na Wa-Žte vrši seja podružnice ^5, jpo, SS. Članstvo je udeleži polnošte- sovjetske vlade, je nastala iz Poljskega narodnega sveta, ki je imel sedež v Moskvi. Manifest, ki je bil sestavljen na dan, ko je Rdeča vojska prekoračila Holm, prvo mesto preko demarkacijske linije v poljskem ozemlju, je bil oddajan na moskovskem radiju, iz česar je sklepati, da ima vsaj začasno o-dobritev sovjetske vlade. Obtožba proti zamejnemu režimu V manifestu se zamejno vlado v Londonu označuje za nelegalno, in naznanja formiranje združene poljske armade, sesto-ječe iz podtalne vojske na Poljskem in poljske armade v Rusiji. Rečeno je, da je vrhovna komanda združene armade v procesu formiranja. Osobje provizoričiie vlade . objavljeno Predsednik in zunanji minister provizorične vlade je Edvard Osuska - Morawski, vodja podtalnega gibanja, ki je nedavno dospel v Rusijo. Podpredsednica je Wanda Wasilevski, gen. Mihael Rola-Zelinski, je o-brambni minister in vrhovni poveljnik armade, Andrej Witoš, nekdanji premier in voditelj kmečke stranke, pa je minister poljedelstva. V manifestu je rečeno, da se bo vzhodna poljska meja določila v vzajemnem sporazumu z Rusijo. Podana je obljuba, da bo nova vlada upostavila demokratske svobodščine in v ta namen se imajo pri prvi priliki vršiti parlamentarne volitve. Vsa vzhodna Nemčija se ima vrniti Poljski Iz proglasa je razvidno, da bo novi režim zahteval širok dostop k morju in vključil v Poljsko ne samo Vzhodno Prusijo, temveč tudi druge dele vzhodne Nemčije — vzhodno šlezijo in dele Pomeranije in Brandebur-ga do reke Odre. Glede vzhodne meje pravi manifest : "Poljska zemlja Poljakom; u krajinska, beloruska in litvan-ska zemlja Sovjetski Ukrajini, Sovjetski Beli Rusiji in Sovjetski Litvi." Od nacijev zaplenjena lastnina bo vrnjena Vsa lastnina, ki so jo zaplenili Nemci, bo vrnjena postavnim lastnikom in upeljana bo a-grarna reforma. Zemlja izdajalcev in Nemcev bo vzeta brez odškodnine. Posestva velikih poljskih po- sestnikov preko 113,550 akrov bodo vzeta lastnikom, ki bodo deležni plačila, pod pogojem, "da so se obnašali patrijotič-no." Poljakom, bivajočim v inozemstvu, razen izdajalcev, bo dovoljeno, da se vrnejo domov. Ofenziva v Normandiji je obnovljena VRH, GL. STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, 25. julija. — Britske in kanadske čete na normandijski fronti so po štiridnevnem odmoru začele novo ofenzivo na široki fronti južno in vzhodno od Caena in v teku so ostri boji. LONDON, 25. julija. — Za-, vezniške armade v Normandiji so danes organizirale svoje sile za novo ofenzivo, o kateri je Berlin poročal, da je pričakuje vsako uro. Berlinski radio je javil, da se je na mostišču nad Caehem izkrcalo 12 velikih transportov zavezniškega vojaštva. Zračna aktivnost je bila danes vsled oblačnega vremena na najnižji stopnji od dneva, ko se je pričela invazija Francije. vile rojenice Vile rojenice so se zglasile v nedeljo pri družini Mr. in Mrs. Max Gerl, 923 E. 222 St., ki vodita Max's Cafe, na E. 200 St., ter pustile v spomin krepkega sinčka, ki je ob rojstvu tehtal devet in pol funta. Mati in dete se nahajata v St. Luke's bolnišnici in vse je zdravo. V družini ste od preje dvoje deklic. Mati je hči poznane družine Mr. in Mrs. Jacob Yanchar, 10302 Prince Ave., ter je orga-nistka pri fari sv. Kristine, oče pa je sin poznane Mrs. Mary Gerl, 720 E. 200 St. Naše čestitke ! ..... I? , SS Wi Vsakdo lahko pomaga k zmagi, ako shrani star papir in ga izroči za uporabo v vojne svrhe. V nedeljo 30. julija je v Clevelandu "Victory Paper Salvage Day." Petnajst sto truckov in armada 12,000 prostovoljnih delavcev, bo obiskala sleherno ulico v mestu. Glejte, da bo star papir, ki ga imate, na tratoarju pred vašim domom do 9. ure dopoldnal ■ - • . ,,........ Škof Speliman in nemški poslanik govorila s papežem RIM, 24. julija. — Nadškof Speliman iz New Yorka je bil včeraj pri papežu Piju, s katerim je govoril skoro štiri ure. To je bil že drugi razgovor, odkar je Speliman dospel v Rim. V tej zvezi se poroča, da je papež koncem tedna razposlal zaupne note, da se dožene razpoloženje glede miru. Avtorativni viri so tudi odkrili, da je vatikanski draavni tajnik imel v soboto dolg razgovor z baronom Ednstom von Weizsackerjem, nemškim poslanikom v Vatikanu, ki je izjavil, da bo Rusija največja zavira v papeževem prizadevanju za niir, ker Vatikan nima direktnih stikov s premierjem Stalinom. Vesti IZ življenja ameriških Slovencev fantje-vojaki La Salle, 111. — Frances Ger-dovich je prejela žalostno vest od vojnega departmenta, da je padel v invaziji Francije njen mož John, star 26 let. Padel js 10. junija. Poleg mlade žene zapušča hčerko, starše, tri brate, od katerih sta dva pri vojakih, in sestro. Poročano je bilo, da je-Frank Martinjak ml. pogrešan od 19. maja. Starši so zdaj prejeli obvestilo od vojnega departmenta, da je njih sin v nemškem ujetništvu. --' Dne 14. julija je nagloma u-mrl Sebastijan Anžlovar, star 77 let. Bil je menda prvi slovenski nas^enec v La Sallu Bil je ustanovni član društva št. 2 SNPJ, pred tremi ali štirimi leti pa je vzel odpravnino. Zapušča več otrok in vnukov. OROPAN NEMiKiARHADEliAZKUHE; RUSI SAMO šE «OHILJ OD VARŠAVE NEMSKEIZ6UBESO539,OO0MO2 LONDON, torek, 25. julija. — Rdeča vojska je včeraj zadala Nemcem na Poljskem vrsto katastrofalnih udarcev, ki so razklali nacijske armade na dvoje. Rusi so v velikem železniškem centru Lublinu očistili zadnje ostanke nemškega odpora in zavzeli mesto Lukow, ki leži samo 60 milj južnovzhodno od Varšave. Južno od Luknowa šo prekoračili reko San in derejo direktno proti 150 milj oddaljeni nemški Šleziji. Moskva je v posebnem komu-*>- obišce ujetnike Mr. Anton Ipavec, 1917 Wood-lawn Ave., nam poroča, da je prejel od ujetnika Franca Resi-noviča dovoljenje za obisk za 3. avgusta. Kot smo pred kratkim sporočili, se ujetnik Resi-novič z 10 drugimi slovenskimi mladeniči nahaja z italijanskimi ujetniki v Lacamp taborišču. Ako ima kateri izmed rojakov kako sporočilo za te fante, se lahko obrne na Mr. Ipavca. Njegova telefonska številka je Randolph 6482. CPL. Albert Paulin, sin Mr. in Mrs. John Paulin, 19523 Shawnee Ave., je prišel domov na dopust za 10 dni. Prišel je iz Georgije, nazaj se bo pa podal v ponedeljek in sicer v Californi-jo. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Pvt. Anthony Gole, sin Mr. fti Mrs. Anton Gole, 911 E. 232 St., Euclid, Ohio, se nahaja do- j ma na 10-dnevnem dopustu iz| Fort Dix, N. Y. Na svoje služ- j beno mesto se vrne 3. avgusta. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev. Ivan Horvath, stanujoč na 1369 E. 39 St., se preživlja s tem, da prodaja od hiš6 do hiše razno robo. V soboto okrog 5:30 ure popoldne se je nahajal v okolici Woodland Ave. in E. 33 St., ko ga je neki moški u-stavil in vprašal po naramnicah. Izbral si je par, ko sta iz bližnje gostilne vstopila moški in ženska. Moški je zahteval videti robo, ki mu jo je Horvath na željo pokazal. Nenadoma pa je moški pograbil nekaj predmetov iz Horvathovih rok in zbežal v bližnjo hišo, ter se ga ni moglo najti čeprav je bila poklicana policija. nikeju naznanila, da so Nemci izza začetka gigantične poletne ofenzive 23. junija izgubili 539,-000 mož, ki so bili ubiti ali ujeti. daleč za bojno fronto, pade vsak čas. Berlin poroča, da je nemška garnizija "stisnjena v sredino mesta" in da so čete Rdeče vojske vdrle v njegovo V tem številu pa so vključe- notranjost. ne samo izgube, katere so zadale Nemcem štiri ruske armade, Iz dnevnega povelja, ki ga je objavil včeraj maršal Stalin, je medtmn ko prodka ]^cti|razvidnc^ cbso Rusi včeraj za- Nemčiji najmanj sedem ruskih j 1,381 ti gov in vasi. armad na 800 milj dolgi fronti, j ki se razteza od Baltika pa do mg Kafpatskega gorovja. Od skup-, V0SH nega števila je bilo 381,410; _ pobiranje asesmtlnta Danes je 25. julija, in tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu ^a St. Clair Ave., bodo nocoj pobirali asesment zla tekoči mesec. Kupujte vojne bonde in vojno-varče-ralne znamke, da bo čimprej poraženo osišče In vse, Itar ono predslavija! Nemcev ubitih, 158,480 pa so jih Rusi ujeli. ■ Nemška katastrofa raste 0{J 'ure do utt^ Nemška katastrofa se veča od ure do ure. Rusi prodirajo proti zapadu povpiečno eno uro na miljo, kar je nekaj nezasliš-nega, in vsa ogromna fronta se krcta kot ena sama edinica. Vojaški opazovalci v Londonu pravijo, da z g o d o v i n a ne pomni takega vojaškega čina, kot ga vprizarja sedaj na vzhodni fronti Rdeča vojska. Rusi 25 milj oil Visle Snoči so se Rusi nahajali samo št 25 milj od reke Visle, kil je zadnja obrambna linija na poti proti Nemčiji. | Z zavzetjem Lublina, ki se nahaja v geografičnem centru Poljske, so Rusi nemške armade na Poljskem razklali na dvoje, medtem ko je zavzetje Lu-kowa od strani prve beloruske armade pod poveljstvom maršala Konstantina Rokosovske-ga presekalo progo iz Brest-Li-tovska, ki je nudila zadnjo priliko za nemški beg iz omenjenega mesta. Rusi samo 50 milj od Varšave, pravi Berlin Brest Litovsk je ostal daleč za bojno fronto. Berlinski radio je danes priznal, da so Nemci v Brest - Litovski obkoljeni in je Rdeča vojska že vdrla v mesto. Glasom poročila iz Berlina, so Nemci pod pritiskom ruskega valjarja umaknili iz mesta Siedlice, ki leži samo 50 milj vzhodno od Varšave. Rdeča vojska prodira proti \ Krakovu S prekoračenjem Sana so Rusi prišli 150 do 140 milj od nemške Šlezije, in prodirajo v premi črti na poti ^ proti Nemčij' naravnost proti Krakovu. Rusi so prekoračili San na 50 milj dolgi fronti severno od Jaroslava, odkoder so Nemci glasom poročila iz Berlina že zbežali. Rusi vdrli v Lvov Obkoljeni Lvov, ki je ostal kongresnica boiton dospela v evropo LONDON, 24. julija. — Kon-gresniča Frances Bolton iz Cle-velanda je danes pristala z letalom na Irskem. Od tam se poda v London ter bo obiskala ameriške bolnišnice in vojaške tabore^ v Angliji. churchillov sin komaj ušel smrti LONDON, 24. julija. — Iz Jugoslavije je danes dospelo poročilo, da je prošli ponedeljek sin premierja Churchilla, major Randolph Churchill komaj ušel smrti, ko je treščil na zemljo transportni aeroplan, v katerem se je nahajalr, tudi britska pisateljica Everlyn Waugh. ameriški letalci baje ustreljeni LONDON, 25., julija. — Iz Zuricha se poroča, da so nemški vojaki in policisti ustrelili tri ameriške letalce, ki so se s padali spustili iz gorečega letala v bližini jezera Constance. uporniško gibanje na danskem WASHINGTON. (O.N.A.) — Danski patrioti bodo prepeljani v Nemčijo v oddelkih po petdeset, da ne bo preveč drena v nemškiii koncentracijskih taboriščih v Danski, pravi poročilo danskega tiska iz urada za vojne informacije. Kot primer drena navaja poročilo taborišča izven Kopenha-gena, kjer držijo sedaj 445 mož in žena. Dodano je, da so Nemci 'odkrito priznali, da imajo toliko ujetnikov, da nimajo časa, da bi vse pregledali." Štockholmski časopis je pisal, da je Kopenhagen protestiral proti ubitju 93 oseb od Nemcev s dveminutnim molkom. o-pisan je bil kot im \ozantna demonstracija, katere se je udeležila celo policija. En nemški avtobus je mirno stal vkljub stalnemu opominjanju potnikov, ki so bili nemški vojaki; vozil ga je Danec. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in Tojno-varčevalnih znamk! •Si'ilAN 2 enakopravnost 25. julija, 1944 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by lUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)...................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)...........................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece)................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__________________________________*7.60 For Half Year — (Za pol leta)____________________________________— 4.00 For 3 Month« — (Za 3 mesece) ____________________________S____________2.25 For Kurope, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto)____________________________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) .................................................................................. 4.50 Eiileied M Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 1U4 OSVOBODILNI POKRET NA DANSKEM Thomas Dossing, 62-letni bivši načelnik državne knjižnice v Copenhagenu, je pričakoval odhoda v Moskvo, kjer bo predstavnik tajnega gibanja na Danskem za sovjetsko vlado. Še se mu je poznalo trpljenje koncentracijskega taborišča, iz katerega je prišel pred mesecem dni. V ekskluzivnem intervjuvu s Prekomorsko novinarsko agencijo je Dossing izjavil, da je bil prvi cilj, prelomiti odnosa je med modelnim protektoratom in Nemčijo, dosežen. Njihov glavni namen sedaj je, da zavezniki spoznajo Dansko kot proti-osiščno državo. Članstvo Osvobodilnega gibanja je tako tajno, je dejal Dossing, da čeprav je bil aktiven v uporu od začetka, ni vedel kdo so člani, dokler ni prisostvoval sestanku pred enim mesecem, da je dobil navodila za moskovsko misijo. Njihova identiteta še ne more biti razkrita, vendar pa vključujejo vse stranke in mnenja na Danskem od konservativcev do komunistov. Ko bo ustanovljena nova vlada, izčiščena od fašistov, se bo osvobodilni svet sam po sebi razšel. , Naciji sami so pripomogli v glavnem k vzbuni na Danskem, ki je dosegla višek pred par tedni, ko je splošna stavka paralizirala Kopenhagen. Najprej so prelomili obljubo, da ne bodo vmešavali svoje prste v notranje zadeve, in so poskušali vpeljati hitlerjanski način življe-. nja. Njihova druga in najhujša napaka je bila kolabora-cija z danskimi naciji pod Fritz Clausenom in člani "Schalburg Corps," kf sestoji iz bivših zločincev, osvobojenih iz danskin ječ. Ta skupina ni nikdar štela več kot gOO članov. Danski saboterji so postali neverjetno dobro organizirani, je dejal Dossing. Ko se je imela izvršiti kaka velika sabotaža, so prostovoljci nosili po ulicah letake, naj se javnost izogiblie. Medtem je bilo naročeno, da naj delavci v tovarni zapuste tovarno, in ko je bilo vse ukre-njeno, so bombe razgnale stavbo. Nasilje ni biio edini način upora. Ko so Nemci zah-tevali od nau.čnega ministrstva, naj kdnfiscira 2,000,000 proti-nemških knjig, je ministrstvo odgovorilo, da nima moči, da bi ukazalo knjižnicam jih ])oslati. Pozneje so Nemci zahtevali politične knjige komunističnih avtorjev. Danski uradniki so odgovorili, da mnogi komunisti pišejo tudi ne-politične knjige, in da je pretežko, da bi določili razliko. Sedaj, ko se je razpoloženje nemških oblasti spremenilo^ Dossing pravi, da so hit.erjanski oficirji opravičljivi, ko so aretirali patriote. V enem slučaju, ko je žena nekega aretiranega patriota očitala nemškemu oficirju, ker je aretiral njenega moža, je trepetajoče odgovoril: "Kaj pa morem, gospa, če mi je pa ukazano." Danska je bila primoiana plačati za vzdrževanje kakih 100,000 nemških čet v deželi, kakor tudi za utrdbe Jutlandije. Danci so tudi trpeli breme nemških nakupov v Danski, in nemški dolg Danski znaša čez pet milijard kron, ali petkratno letno dohodnino dežele. Slovenski jezik in slovenska misel POTREBŠČINE IN VOJAŠTVO SE ŠE VEDNO DOVAŽA V FRANCIJO Največja vrednota naše narodne omike je slovenski jezik — za Slovenca. Vsaka narodnost dobi po jeziku svoj pose-! • I znaf:aj, svojo samobitnost, ki j » loči od vseh drugih narodov. J % je neka posebna last-nosi (■''>'.■ Lova, ki je žival nima, ker ne miri i. Do sedaj p ' ' mogel še nihče odkriti, kako •. združena v človeku mišljenje in vorica. Teh osnovnih resnic, ki bi jih mor al poznati ne samo v :?.k iz(ibraž"ncc, pač pa jih občut vsak človek, nekateri, ki si domišljajo, da so popapcali neko J žlico lastne in tuje učenosti, ne zapo])adejo. Kolikokrat so se trudili, da bi v "Bazovici" prešteli in pridno registrirali, kolikokrat smo zapisali besedo "Slovenec" in "slovenski", da bi nas s čim temeljitejšimi dokazi odrinili v skrajne separatiste. To so ostanki tiste politike, ki je rodila toliko nepotrebnega gorja in ki si je ustvarjala, da bi rhogli biti Slovenci mnogo boljši Jugoslovani, če bi opustili svoje "slovensko narečje" "'1 se jezikovno pojugoslovanili. i Ti Hud je pa popolnoma prezi-[rajo Lvo osnovni resnici; 1. da \ jmm UREDNIKOVA POSTA Zelo značilna je zgornja slika o francoski invazijski obali. Sliko je posnel fotograf obrežne straže, ki se je nahajal na giičku, kjer so si nacisti izkopali svoje jarke. Preliv je natrpan z ladjami, ki prevažajo dodatne zavezniške sile in vojne potrebščine za nadaljevanje borbe v južni smeri. govore Srbi in Hrvatje isti jezik, pa se kljub temu—na ža-| lost—ne razumejo in da govore j Slovenci drugačen jezik kakor; Srbi in Hrvatje, pa se vendar z | enimi in drugimi, hvala Bogu, kar dobro razumejo. Tem nesolidno šolanim ljudem pa bi morali povedati še marsikaj drugega. Jezik po svojem bistvu ni nekaj umetno u-stvarjenega, od razuma izmišljenega; samo sredstvo, da se ljudje med seboj razumejo v šoli in v življenju. Jezik ne izvira iz treznih in hladnih prevdar-kov, kakor ra?ne gospodarske in politične ustanove, računski sklepi, pač pa je izliv srca in odsev človeške duše. Za podlago ima iste korenine kakor ljubezen, veselje, radost, vera. I Jezik ni last posameznika, | kakor denar, temveč skupna' narodna lastnina. Po jeziku smo | najbolj povezani z narodom, še-1 le z jezikom vstopamo v naro | dovo življenje, se razgovarjamo j s svojimi tovariši, brati, sestra- j mi, z roditelji, s svojimi sosed i in rojaki. Jezik je najmočnejša j vez, ki nas druži z narodom Takih dokazov, če so komu še potrebni, bi lahko našteli na sto in tisoče. Kako je bilo v u-jetaiških taboriščih, ko te je izpraševalec najprej pobaral v tujem jeziku, naenkrat pa te je vprašal, če še živi v tvoji vas trgovec, župnik, krčmar itd. Že sama tvojk govorica iz ust dosedanjega neznanca, ti je vzela besedo in najmanj tako vzne mirjen si bil kakor, da ti je pisala mati. že po dveh golih minutah razgovora si mu zaupal kakor zaupaš svojemu lastnemu očetu. Ce bi ti registrator j i slovenskih poimenovanj v "Bazovici" tudi ob priliki pogledali v ta taborišča, bi gotovo dobili nekaj novih psiholoških izkušenj, ki so jim tako potrebne. Saj za to delo ni nihče imel monopola, niti si ga je lastil. Vemo pa tudi še to: Ce se je kdo potujčil "v obnašanju, življenju, šegah in navadah, in popolnoma zatajil svojo narodnost, ga materin jezik še vedno spominja na dom in narod. Tudi o takih slučajih bi lahko govorili; ravno /a na sedanjem našem začasnem bivališču je mnogo takih živih dokazov. Jezik j^ glavno izobraževalno sredstvo. Ljudje, ki najbolj živo razpravljajo, obtožujejo in zagovarjajo demoptažo našega jezika, vedo to najbolje. Malo tujih jezikov so se navadili in vsa njihoVa veda in znanost sei pretakata prav r.a prav zgolj A domačih ust. Človek bi sodil, da bi ravno, taki ljudje morah na lastnem' možganskem zeljniku še prav posebno ugotavljati take o- j snovne resnice. V svojem jezi- j ku smo se že v-materinem naročju učili izgovarjati svoja čuvstva, misli in hotenja. V materinem jeziku smo prejeli prvi pouk in prvo vzgojo. Ti prvi vtisi v mladosti so najgloblji, najbolj izraziti, ker je otroška duša še čista, prazna, mehka in sprejemljiva. Če se pozneje tudi naučimo še kakega drugega jezika, ga nikdar tako ne znamo, kakor materin jezik. Dobro znamo prav za prav samo en jezik, druge znamo bolj za silo, napol, kqr jezik se ne da zgolj naučiti, pač pa ga je treba tudi občutiti. Prav iz srca izraziti žalost, veselje, navdušenje, ljubezen, moreš le v domačem jeziku, vse drugo je priučeno in ne more biti nikoli pristno. Materin jezik je ključ do narodne omike. Narodna omika pa je vse to, kar imamo Slovenci svojega domačega, lastnega. Danes slovensko narodno I omiko že komaj spoznaš. Slo-! venci smo se izgubili v medna- j rodni, moderni "omiki". To je I naša velika napaka, čeravno se tudi drugim narodom tako godi. Vendar smo Slovenci zadr žali svojskosti, po katerih S3 ločimo od drugih. Te naše svojskosti bi nekateri hoteli izbrisati in jih prekriti s tujimi, lepo zve nečimi frazami. Ali so se Slovencev spomnili šele takrat, ko bi jim lahko poslužili kot vaba na trnku za lastne osebne koristi. Tisti maloštevilni, zato pa izredno vneti agitatorji so se vrinili med nas šele ob konjuk-turi, pred tem o Slovencih niti slišati niso hoteli; nekateri iz-korenjeni Slovenci pa so se še le^v januarju pričeli zopet učiti slovenščine, da bi se s špekulacijo materinega jezika približali pošteni in lahkoverni slovenski duši. Še pred šestimi meseci so bili ti naši fantje za nje navadni "laški ujetniki" in s silo so se otepali, da bi šli med nje, češ, da ne poznajo jezika in da se to itak ne izplača. Za vse te trditve imamo dokaze. Po vsem svetu vlada danes neki skupni moderni tip človeka. V Jugoslaviji, Franciji, Angliji in Ameriki se oblačijo ljudje na isti moderni način, se podobno obnašajo in zidajo enaka ali podobna poslopja in svoje domove. Tako izgleda vsaj na prvi pogled. Neobhodno je v današnjem svetu, / da se ljudje približajo drug drugemu, kajti čimbolj se bodo spoznavali, tem boljša se bodo razumeli in tem manj vzrokov bo za prepire in medsebojna klanja. Velike medsebojne prometne zveze, pronicanje kulture in civilizacije od enega naroda do drugega, vse to že danes izravnava najgloblje razlike. Ali, člo- vek je individualist in dva civilista nečeta biti enako oblečena. Neki grški učenjak je dejal: Če bi vsem ljudem glave porezali in jih odnesh na prodaj na trg, bi vsak zopet zagrabil za svojo. Iz teh čisto prirodnih zakonov človeka, bodo narodi do neke gotove meje zadržali svoje posebnosti in jih skrbno čuvali tudi v bodočnosti. Posegati v te čisto intimne svojskosti človeka pa je nasilje in nasilja se zlasti naš slovenski narod otepa že sto in stoletja. Zlasti pa so taki poskusi zelo predrzni pri narodu, ki je s svojo kulturo in svojo civilizacijo pokazal, da i-ma prav vse značilnosti pro-svitljenega naroda. Narod, ki je prvi v Evropi v proizvodnji kulturnih vrednost, ki ima 96^ pismenih pripadnikov, ki ima zadružništvo, ki je za vzor vsemu evropskemu jugu, ki ima književne umetnine, ki se prevajajo v vse svetovne jezike; narod, ki je priden, soliden in po sten, narod, h kateremu se z vsem ponosom lahko prištevaš, da si njegov pripadnik, narod, ki ga nista mogla iztrebiti niti germanska niti laška nasilnost, tak narod umreti ne more. O-stal bo živ, čvrst s polnihi pov-darkom svoje življenskosti in zavedajoč se svojih velikih nalog, ki jih ima na najvažnejšem evropskem predelu. S temi ugotovitvami naj se končno spoprijaznijo vsi "raču-«arji", ki so mogoče tu pa tam dosegli po neko osebno korist na račun slovenske zaupljivosti, ki pa bo ravno tako izginila, ka kor je prfšla, v trenotku, ko se bo vtihotapilo v srca in duše — spoznaje. To spoznanje pa bo zopet tisti mateini klic, ki včasih za nekaj mahh trenutkov zamre, da se zopet s podvojeno silo oglasi. Tisti klic, ki je slovenskega fanta pognal iz žice, se bo kmalu zopet oglasil . . . Verujemo v to, ker verujemo \ melodični zvok slovenske go • vorice in v globino slovenske misli. "Bazovica". Jankovicl) na počitnicah Radi nekaterih društev in organizacij, h katerim spadam, naznanjam spodaj podpisani, da se podam za osem ali deset dni. ob priliki mojih počitnic izven mesta. Podal se bom na agitacijo za naše napredne časopise in Adamičeve knjige v državo New York in Ohio. V načrtu imam obiskati sledeče naselbine: Buffalo, Gowanda, Towanda in Little Falls, N. Y., Conneaut, Painesville in Fair-port Harbor, Ohio. Ako mi bo pa čas dopuščal, bom obiskal tudi Erie, Pa. Še marsikatero naselbino ali mesto bi človek rad obiskal, ampak čas in današnje razmere ne dopuste. Anton Jankovich VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV V Strabune, Pa., je nayloma umrla Jennie Slanovic, rojena Šajn, članica društva št. 149 ABZ. Zapušča dva sina, dve hčeri, tri vnuke in tri brate. Doma je bila iz vasi Juršče pri Št-Petru na Notranjskem. V v Eckhart Mines, Md., je dne 4. julija pri kopanju utonil Edward Muletz, star 17 let, član mladinskega oddeleka društva št. 187 ABZ. Zapušča starše, brata in tri sestre. Podružnica št. 35 JPO,SS Sledeče prispevke sem sprejel pri podružnici št. 35 JPO,SS za mesec junij: Družina J. F. D u r n $6.00, Mrs. Anna Soršek - Bales $2.00 Mary Troh'a $1.00, Mr. in Mrs. L. Schiberl $3.00, Mr. in Mrs. Ludwig Ogrinc $5.00, dr. "V boj" št. 53 SNPJ $12.50, Mrs. Amelia Terbižan $5.00, Dr. Vipavski raj, št. 312 SNPJ $3.00, Frank in Mary Vidrich $5.00, Ernest Terpin $1.00. Skupno $43.50 Zadnja seja je sklenila apelirati na narod za večje prispevke v ta blag namen. Enkrat v septembru se pi ire di obširno hišno kampanjo. Zaenkrat smo priredbo. opustili, ker časi so preveč kritični za kake priredbe. Imeli smo že več priredb v treh letih in izčrpali smo menda vse vire. V preteklosti smo se vedno obračali z prošnjo na razne talente, da so nam priskočili na pomoč z programni-mi točkami, torej je težko vedno nadlegovati te že itak utrujene kulturne moči. Če bi se zavedali v polni meri borbe in trpljenja naših bratov in sester v krvavi in požga-ni domovini, bi prispevali v sklad pomožne akcije vehko, ve-, liko več, čeprav bi nas malo bolelo. Vedno bi morali imeti pred očmi trpljenje naših so-bratov in sester v rojstni domovini, ter zavedati se naše dolžnosti nujjram njim. Seveda nam gre predobro menda, zato nimamo tudi pred seboj te človečanske" zavesti. Mi sami bi morali kaj takega gorja preiskusiti za par mesecev ali pa bi morali biti vsaj očividci tega trpljenja in pomanjkanja, potem mogoče bi se nam kaj omehčala srca. Za vzgled naj bi nam bil naš rojak Peter Lustrik, kar mi je znano sta on in žena prispevala že lepe vsote za razne take blage namene, namreč za pomožno akcijo že preko $1000. . Ravno tako vsoto za SANS, ter za Ruski relief $2,000 in z^ ameriški Rdeči križ tudi $1000. Torej to so že lepe številke od rodoljuba kot je Peter Lustrik. Žal, da nimamo več takih v svoji sredf Smo pač ubog skromen narod, nimamo milijonarjev v svoji sredi, in tudi gori o-men jeni ni eden med njin|, pa je vkljub temu odprl svoje blago čuteče srce za te reveže v domovini. Od nikogar se ne zahteva take vsote, ker menda bo edini le naš Lustrik, med nami, ki je prispeval tako lepo vsoto na altar svoje trpeče rojstne domovine. Ampak za vzgled nam bi lahko bil, da bi prispevali vsak po svoji moči kot, pač zmoremo. Kot sem omenil, priredimo kampanjo. Vsa društva so go- tovo že sprejela apelna pisW^ od te podružnice. Prosi se vas. društvenike, da se odzovete pe^u in pomagate nam izvršiti hišno kampanjo. Potreboval bomo precej moči. Seveda če ne bo dovolj sode* lovanja in odziva, bo morala p®" družnica idejo glede hišne kaffl' panje opustiti, ker zastopnik' kateri smo sedaj sami včlanjc ni pri tej podružnici, ne zHior®" mo izvršiti tega dela sami. trebujemo pomoči. Par dni 2^' vovanja ne zahteva veliko " nas, torej upamo, da se bostf, vsi zavedali svojih dolžnosti i' se temu apelu odzvali. Kdor bo sodeloval, je proše®' da se prijavi pri spodaj sanemu tajniku. Organizaci? vam bo hvaležna tako tudi va» trpeči sobratje v domovini. Zgoraj podano finančno F ročilo za mesec junij dovolj j®® no priča, da za okolico, katei^ tvori ta podružnica, je jako losten odziv. Posnemajmo ge večje narode v tem delu, se jim ne gre tako za njih do kot našemu malemu narod"' Ne pozabite, da še vedno ramo "sales tax" znamke, k* tere vnovčimo in dobimo vedi''' nekaj za nje. ^ Dalje so razni drugi vin, se jih lahko poslužimo, to je ^ likokrat namesto' venca pod®"^ i;e raje v pomoč trpečemu rodu. Cvetje je itak le za en k večjemu dva dni, in ni ga df Z ^istimi dolarji pa bo- reve v domovini otetih veliko Precej jih je že med nami tega zavedajo, in tako snio bili tudi nekaj lepih darov. Daj brat, daj, prispevaj ^ stra, ki uživaš vso svobodo ameriški deželi. V,'im se n® . poznalo veliko, z skupnimi P^; spevki pa bomo koristili do^"^ humanitarni stvari. . Za podružnico št. 35 J. F. Durn, tajn' Opomini glede racJ' joniranja fiiif SLADKOR Znamke št. 30, 31 in 33 *0 daj veljavne vsaka za l^et tov sladkorja, do preklica. Znamka št. 40 je veljavna pet funtov sladkorja za tk#. vanje konzerv, in sicer do i februarja 1945. MESO, MAŠČOBE _ g Rdeče znamke A 8 do Z " veljavne do preklica. PROCESIRANO SADJE iN ZELENJAVA _ g Ih Modre znamke A 8 d« " j A 5 so veljavne do preklici i CEVIJI i Znamki št. 1 in 2 z nom v knjižici št. 8 ste veU ni do preklica. SEZNAM S KOM MORETE POMAGAI^ ZMAGI * X MAŠČOBE IN MASTNI ODP*^ I Prodajte vašemu mesarju * I KOVINSKI ODPADKI jj Povprašajte v vaši mestni | SHRANITE STARE CASOD^^ Pokličite PR. 6100 za odprei" * KOSITRNE SKATLJICE — Operite Jih — 8 tri te jih — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za pobif® ^ ★ Pobiranji; v Cleveland"! na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu: na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecU ik 25. julija, 1944 enakopravnost STRAJN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje) III ^ Krasno bilje, je-li?" je vprašal Kaleb Malcolma, ki se je pripognil, da bi otipal lanovo tkivo- "To pomeni Garovim novo hišo na pomlad, če poj de ta-^ naprej. Zidati moram, veš, Malcolm. Dekleta so zaslužila, jim dam dostojen dom. Ela že dovolj odrasla, da dobi snubca ali snubce. O prišli bo-^0 na oglede fantje z lastnimi farmami, kako da ne. Pokazati hočem, da izhajajo naša dekleta iz vprav takšne dobre hi-v kakršno se primožijo. Zidati moram, zidati. Dekleta mo-^ajo imeti kaj dobrega, če hočejo dobiti kaj dobrega, vidiš? Hi, ni! Moji hčerki ne štorkljata po bornih bajtah. Moral bi ju le slišati, kako znata govoriti. O ne, v resnici ne!" Malcolm je molčal Oči so mu odile z občudovanjem po bo-Satem lanu in naprej proti se-veru po bujnih senožetih in 'ižščih. Kaleb Gare je bil v res-'^ici premožen. Res ni bil mož ll^nogo prida, kar je Malcolm obro vedel, toda fant se je za-^edal tudi, da ga bodo otroci Pieživeli in bodo do konca svo-J6ga življenja udobno živeli na grudi. A on, Malcolm, je bil potnik, ki je prisluškoval vse dni glasu vetra, vabilu ^ijnih jezer in samotnih gozdov. ^'I'nila sta se preko izsušenega jezerišča, krenila okoli moč-in se napotila čez senožet, i je ležala dalje.na jugu. Mal-je brodil z roko po viso-®ni, svilenem senu in vdihaval oboko njegovo bogato, sladko Ponjavo, ki je prevevala ozrač-Krasno je bilo to seno, kras-bi bilo ležati na njem v svitu Zvezd . Da, da, ni druge pomoči — ^'dati moramo — Ela in Martin •potrebujeta dobre hiše, da bosta ^[anovala v njej — z ostalimi Zadevami bo že kako " ^ Kaleb je po vsem videzu go-malone samemu sebi. To-^a Malcolm, ki je bil preprost ° drevo in pameten ko drevo, ^^stoče prosto proti nebu, je j" isal slednjo besedo, ki jo je 'nož izpregovoril. Tisti večer je omenjil Kaleb Večerji razgovor zgolj na m ^alcolina: pomenkoval se je 'ijim o pridelku v okolici ^•Hnda in ga vpraševal, kako letina naprej proti jugu. j^^Pravljal je z njim o živin-kugi na parki jih in gobpu, bila izbruhnila med go-na zapadu, in je omenil, bi mogla ta dvigniti ceno ^'vini. Pripovedoval n'ii je svoj da bo prihodnje leto re-' v večjem obsegu purane in iti se je mudil dalj č-asa s Ofirobnim ]) r i povedovanjem neke konjske kupčije, pri kateri so ga bili baje grdo osleparili. "Da, da," se je hehetal Kaleb. "Vsakdo od nas pride včasih ob pamet, bodisi tako ali tako, kaj, Malcolm? Vsakdo se včasih ureže! He, he!" Njegpv smeh je imel očitno svojevrsten porogljiv pomen. "Mimogrede," je dodal takoj nato, "se tudi v Yellovy Postu nekoliko gradi, ali ne? Govoril sem spotoma z nekom o tem. Nekdo je pred kratkim vprašal po tebi — če se ne motim, hčerka Johna Tobacca. Krasno dekle za Indijanko- Bila je v misijonarski šoli. John mi je pripovedoval, da bo poučevala v Yellow Postu, čim bo tamkajšnja šola dograjena." "Samo nekaj minut sem se mudil tamkaj," je dejal Malcolm in poškilil v Elo. "Prihajam naravnost od Shellskega, jezera." "Nisi bil tam, eh? No, izgubil si menda zanimanje za svoje stare prijatelje, odkar si bil nekaj časa odsoten. Vem, kako je to — vem, kako je to," je dejal Kaleb zamišljeno. Ela je upirala oči v svoj pla-denj. Lica so ji bila razgreta. Upirala se je sramoti, ki ji je bila prevzela srce spričo Kale-bove nevljudnosti, vendar si je poskušala dopovedati, da je način njegovega govorjenja pravilen, kajti Malcolm je bil na vse zadnje le mešanec in ga je moral Kaleb zavrniti na njegovo mesto. Ni je dosti brigalo, da ji je fant edina romantična podoba, ki jo je poznala v svojem življenju- ■ Judita je opazovala Kaleba in ustnice so se ji nakremžile. Le malo časa — le malo časa bo še prenašala njegovo nasilje, zgolj do končane košnje. Amalija je sedela tiho in neustrašeno na svojem mestu, če gre Kalebovo vedenje na račun Ele, naj ga plača sama. Saj je Kalebova hčerka. Amalija se je odločila, da se popolnoma oprosti Kalebovih otrok in da ne bo omahovala v svojem sklepu. Prav tako bo trdosrčna do njih, kakor je on, samo da se ne bodo upali osvoboditi in po-gubiti Marka Jordana. S to mislijo v srcu je gledala Eli v po-vešeni obraz,, kakor da bi ji bila dekle tujka. IV Slučajno se je pripeljal Sku-li Erikson po pomraku na Ga-rovo pristavo, da bi se bil domenil s Kalebom o novih streš-nicah pri šolskem poslopju. Ko je Ela, ki je molzla, opazila njegov voz na dvorišču, se ji je srce za hip umirilo- Saj bo novi gost za nekaj časa odvrnil Ka-lebu pozornost od Malcolma. Ela je vstala ter odnesla pru-čico h kravi, ki je stala v kotu med dvema pregrajama na mol- )WL- Foil ll 'into -R^nsinn hands •'"lie ^0 Rome .'<00 000 (icrnians in the nrea : howii above .iie lioliovcii cruppod >vith ail jscape routes . HXtept uiit roads through forests and marshes) cut. Tlie drive is jii. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrta in žalostnega src|i naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je umrl moj nadvse ljubljeni soprog 1889 -.V' ' T' -t' V 1944 Andrew Gregorc Zatisnil je svoje blage oči dne 22. junija 1944 leta, po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil dne 26. junija iz August F. Svetekovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave., ter na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen dne 4. novembra 1889 leta v vasi Gorenji Kašelj, fara Devica Marija v Polje pri Ljubljani. V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem onim prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti mojega ljubljenega soproga. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu mi je bil v veliko tolažbo v dneh smrti. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Zernic in družina, Miss Rose Sepetauc, Mr. in Mrs. Joseph Sepetauc, Mr. August Sepetauc, Mr. Frank Gregorc, Mr. in Mrs. Frank Pakish, Mr. in Mrs. John Lupsina, Mr. in Mrs. Anthony Kotar, Mr. in Mrs. John Markel in družina, Mr. Frank Spenko, Mr. in Mrs. Kosic, Mr. Anton Rozar, Mr. in Mrs. Vene, Mr. in Mrs. Joseph Kopina, Mr. in Mrs. Frank Lupšina, Employees of the May Fran Eng. Co., Fisher Body Plant No. 1, ter društvo Cleveland št. 126 SNPJ. Najlepšo zahvalo izrekam' vsem y onim, ki so darovali za sy. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojnika, in sicer: Mr. in Mrs. Zernic in družina, Mrs. Antoinette Sersen, Mr. in Mrs. John Markel in družina, Mr. in Mrs. Pakish, Mr. in Mrs. Louis Zupančič, Mr. in Mrs. Emery Krizman, Mr. in Mrs. Cerjak, Mr. in Mrs. Kovich, Mr. in Mrs. Joseph Markel, Mr. in Mrs. Cerin, Mr. in Mrs. Kotar, Mr. in Mrs. John Lupšina, Mr. in Mrs. Arnšek, Mr. in Mrs. Bencina, Mr. in Mrs. Mesnarik, Mr. in Mrs. Frank Lupšina, Mr. in Mrs. L. Opara, Mr. in Mrs. Sluga, Mr. in Mrs. Joseph Sepetauc, Mrs. Strukel, Mr. in Mrs. Frank Erbežnik, Mrs. Antoinette Voglesh, Mr. in Mrs. Bajkovec, Mr. in Mrs. Jerman, Hillgrove Ave., Mrs. Frapk Kožar, Mr. John Brodnik, Mrs. Mary Vrečko, Mr. Joe Boldin, Mr. Frank Sternad. Mr. Anton Golič, Mr. in Mrs. Vi-demšek, Mr. in Mrs. Gole, Mrs. Mary Jerak, Mr. in Mrs. Maček, Mr. in Mrs. Putrih, Mr. in Mrs. Nick Spe-har, Mr. Frank Unetich, Mr. in Mrs. Novak, Mrs. F. Jazbec in hčerka, Mr, in Mrs. Joseph Champa, Mr. in Mrs. Steve Vuga, Mrs. Olga Sedej, Mr. Jernej Dimnik, May-Fran Employees, Mr. in Mrs. Frank Narobe, Mr. in Mrs. Jerman, Thames Ave., Mrs. Mary Unetič. Dalje hvala vsem ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. in Mrs. Kotar, Mr. in Mrs. Packish, Mr. in Mrs. Markel, Mr. in Mrs. Ocvirek, May Fran Engineering, Mr. in Mrs. John Lupšina, Fisher Body Co. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Moja zahvala onim, ki ste prišli pokojnika pokropit ko je ležal na mrtvaškemu odru ter onim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslu-go. Prav posebno zahvalo izrekam družini Zernič, Mr. in Mrs. Kotar, družini Markel in Miss Rose Sepetauc za vso veliko pomoč v bolezni in ob smrti. Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval, prosim oproščenja in mu isto izrekam najlepšo zahvalo. It takes 12,500 gallons of gaso-timt to train one pilot. Ti ljubljeni nepozabni soprog, počivaj mirno v svobodni ameriški zemlji. Tvoja blaga duša pa je odšla k usmiljenemu Bogu, da sprejme iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si storil dobrega, v življenju. Moje oči pa so polne grenkih solz in srce polno bridkosti, vsaj si mi bil tako zvest in dober tovariš. Tolaži me zavest, da se snideva enkrat tam, kjer ni solz in trpljenja, na kraju večnega miru in blaženstva — nad zvezdami. Spa-* vaj mirno — snivaj sladko. Globoko žalujoča soproga MARY; FRANK, brat; JOSEPH in AUGUST, nečaka; ROSE, nečakinja. Cleveland, Ohio, dne 25. julija, 1944. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 25. julija, 1944 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Priredil Javoran K-RATIONS FOR TWO a (Nadaljevanje) "Otrok ni nikomur tako podoben, kakor tebi, Zalka." "Njegov obraz je popolnoma tvoj obraz." "Toda usta in oči so tvoje, Zalka, in lasje tudi." "O seveda, tile beli lasje bodo sčasoma postali temni." "In modre oči bodo postale črne, kaj ne?" je smeje odgovoril France. Medtem pa je že otrok zaspal v njegovem naročju. Zalka ga je skrbno in ljubeznivo dvignila z njegovih rok in ga rahlo položila v zibelko. Nato je šla pred hišo pogledat, so li vrata, ki vodijo na vrt, zaprta, da ne bi ponoči vdrla kaka žival na vrt. Jedva je prestopila prag jiiš-nih vrat, kar zasliši France njen grozen strahu poln krik: "Jezus, Marija, Jožef!" Bliskoma je zagrabil na ta pretresljiv ženin krik Bregar sekiro, ki je ležala pri peči pod klopjo, in ves zasopljen teke! pred vrata. Tu je stala Zalka, tresoč se strahu po vsem životu, s trepetajočo roko kazala f^a proti desnemu oglu vrtne o-graje, odkoder je ravno izginila v napoltemi neka čudna bela postava. "Za božjo voljo, Zalka, kaj pa ti je, kaj imaš vendar tukaj?" jo je vprašal nagloma mož. "Ah, France . . . moj France . . . bela žena! Ali je ne .vidiš ? — Tam-le stopa . . . tam-le se odmika . . . Tukaj je bila, ravno pred .vrati," je jecljala komaj slišno Zalka. "Enkrat za vselej moram storiti konec tem strahovom in jih beli ženi izbiti iz glave!" se odločno odreže mož. "Za božjo voljo, France, kaj vendar nameravaš?" ga boječe vprašuje žena. "Belo ženo hočem zasledovati in strah prijeti za vrat ter ga ukrotiti." "O sveti križ božji! ne, France, tega ne! Ne pustim te odtod . . . Gotovo bi te zadela nesreča! — Duhov ne smemo preganjati." "Mirno vest imam; in če je to duh, mi tudi ne more nič škoditi... Toda nikakor ni duh, prisegel bi lahko, Zalka." Že je napravil mož en korak pred vrata, kar se mu vrže žena na rame, ga prime za vrat in začne tarnati: "France, moj ljubi France, o-stani — Ne pustim te odtod, ne smem te pustiti, za ves svet te ne pustim odtod — sicer bi strahu umrla." "Beži, beži, bodi pametna, Zalka — bela žena ni nič drugega kakor neko prazno strašilo, neka zvita glava, ki hoče ljudi strašiti; zato ji pa moram na vsak način preprečiti to zlobna nakano. Jaz ji že pokažem strah." "Nikar, France! To bi bila prevelika drznost." "Kaj še, drznost! — Slabotne ženske se pa vendar ne bom bal, — saj sem premagal že stokrat hujše nevarnosti. Tako strahopeten in bojazljiv nisem, da bi si ne upal v boj z belo ženo." Med tem razgovorom se je vzbudila v mladem možu vsa njegova hrabra vojaška narava in ga takorekoč vlekla z neodo-Ijivo silo ven, na prosto zasledovat strah. — A ni se mogel znebiti žene, ki mu je z vso silo bvila roke okrog vratu in ga trdo držala. — Medtem je pa bela žena že odšla njegovim bistrim očem. Zoper svojo voljo je šel France nazaj v sobo, kamor ga je vlekla Zalka. Tu se je ozrl na njen bledi obraz in ko je videl v vsem njegovem izrazu zelo velik strah, se mu je zasmilila in zato se je potolažil in pomiril tudi sam svojo junaško naravo. Nekaj trenotkov sta zrla nemo pred se, misleč na to, kar se Je bilo ravnokar zgodila Ko pa sta se polagoma pomirila, sta šba pokleknila k večerni molitvi. In nista še odmolila dveh o-čenašev, kar zunaj na oknu močno potrka. France skoči pokonci in nagloma odpre okno. — In kaj vidi? — I^red njim stoji bela žena z oglječrnim obrazom in žarečimi očmi. Zalka vik-ne zopet s pretresujočim glasom. Vsled tega se zbudi otrok in začne glasno jokati. Franceta pa ne more obdržati nobena 3ila več v hiši. Zopet zagrabi sekiro in bliskoma zdirja skozi vrata. "France, France!" zakriči žena in hoče za njim. "Zalka, ostani tu in pazi na otroka — zapri hišna vrata! — Takoj zopet pridem. Enkrat za vselej moram preskrbeti, da nastane mir," je odgovoril mož; a pri zadnjih besedah je bil že zunaj in zaprl vrata za seboj. Zalka je bila od strahu tako omamljena, da se nekaj časa ni mogla ganiti z mesta. Ko se je zavedla, se je splazila k oknu v smrtnem strahu in skrbi za svojega moža in skozi okno zrla na prosto. Hitro je opazila, kako se je bela postava z res neko duhovom lastno hitrostjo pomikala proti gozdu — za njo pa je besneče dirjal France. Obe postavi sta slednjič izginili v gozdu. Otrok je kmalu nehal jokati, spanec ga je zopet poljubil na ustne in ga zazibal v sladkem snu. Zato je Zalka lahko čula vsako besedo, vsak zlog, da, vsako šumenje, ki je prihajalo od zunaj. Nekaj časa je bilo vse mirno. —' Nato je čula nek klic — bil je glas njenega moža. Zopet mirno. Kar začuje zopet klic in temu je sledil glas udarca, kakor bi kdo zamahnil s sekiro po močnem deblu. Rahel, pa zamolkel odmev je sledil temu glasu in zopet je nastala za nekaj trenotkov nemotena tišina, — Zdaj pa se je zaslišal močan, jasen, vzdihujoč krik ženskega glasu — in sledilo mu je le še nekaj zmedenih in nerazumljivih zlogov. Zopet se je zdelo Zalki, da je spoznala v teh klicih glas svojega moža. — Nastal je dolg odmor in mlada žena se je morala nasloniti na okno, ker sicer bi bila. vsa prestrašena gotovo padla na tla. In zopet je začula še en bolesten krik, ki je pa prihajal iz večje daljave, že bolj iz sredine gozda. Lahna sapica ji je prinesla še nekaj nerazumljivih Pvt; Robert W. Hopper, left, of Huntsville, Ala., and Pvt. Robert Grant of Barberton, Ohio, indulge in K-Rations, each supplying his own. All K-Rations are wrapped in extra heavy cellophane and pack ed in a box with a protective wax coating to protect the contents from rain or tropical humidity. Used fat is a necessary ingredient in the manufacture of both the cellophane and the wax coating. The fat saved in kitchens helps preserve the food supplies of fighting men. jim je mogla odgovarjati le kratko, zmedeno in v posameznih presledkih, tako da je minilo dokaj časa, preden so si bili sorodniki in sosedje na jasnem, kaj se je pravzaprav zgodilo, žene so se tresle presenečenja in praznovernega strahu, možje pa niso mogli ukreniti nobenega pametnega sklepa in so le zmajevali z glavami. "Saj sem mu povedal," je pripomnil Anželj, "saj sem mu povedal, svaku, toda mi ni hotel verjeti, da je ta bela žena duh in da prinaša nesrečo . . . Takle je vsled svoje vojaške hrabrosti . . . vedno ima vročo kri in vedno bi rad poizkusil in u-daril, kjer se je treba postaviti v veliko nevarnost . . . Meni se je tudi prikazala bela žena, pa sem spoznal, da hoče, da jo pustimo popolnoma v miru in je ne zasledujemo . . . Zato sem pravočasno odhitel z onega mesta ..." (Dalje prihodnjič) v LASTNIH PROSTORIH Cenjenim gostom in prijateljem sporočamo, da smo PAULINE S TAVERN 1245 E. 55 ST. zvokov na uho. —- Naenkrat prodre nočno temino močan, bolesten krik,'ki je šel skozi mozek in kosti: bil je Francetov orjaški glas in glasil se je, kakor bi bil na vse grlo zakli-cal: "Zalka!" "France, ljubi France!" — samo še te besede je mogla iz-pregovoriti uboga, preplašena žena v svojem groznem strahu skozi okno, nato je padla v o-medlevici na tla. Pol ure je ležala Zalka kakor mrtva na tleh. Ko se je zbudila, je trajalo precej dolgo, preden se je mogla zavedati svojega žalostnega položaja in preden se je docela domislila vseh strašnih reči, ki so se ravnokar vršile. — Mrzlično hitro je skočila pokonci in iz srca se ji je izvil bolesten klic in viknila je skozi okno v temno, grozno noč; "France! France!" In v odgovor ji je bil le odmev njenih besedi; sicer je o-stalo vse tiho. Strašna noč se je ni usmilila. — Toda ne, čuj, po stezi, ki vodi s travnika sem, prihajajo koraki! Nestrpno je čakala in gledala žena; in res, ni se motila, neki mož se bliža hiši. Zalka je zavrisnila veselja v srcu in zaklicala zaupno vdano: "France! kaj ne, saj si ti? O, koliko sem pretrpela v strahu zate!" "Kdo pa vpije sedaj sredi noči?" je vprašal neki glas, v katerem je Zalka takoj spoznala Pušavčevega * drugega hlapca Martina. "O, Martin", je jadikova:la Zalka, "ali nisi nič videl mojega Franceta?" "A tako, sedaj sem šele spoznal, da govori Bregarica", je odgovoril hlapec. "... Franceta? Ali mar ni doma? To se mi čudno zdi!" "Seveda je bil tukaj," mu pripoveduje mrzlično hitro in vsa preplašena Zalka; "pa prišla je bela žena, kar nenadoma, dvakrat zaporedoma. — France ni verjel, da je duh; prvič sem ga še udržala, da ni šel za njo, drugič mu pa nisem mogla več ubraniti in odšel je iz hiše s sekiro v roki, šel je za belo ženo. Mir moramo imeti že enkrat pred belo ženo, je rekfel, in da bode že dokazal, da bela žena ni duh ... Iz gozda sem čula njegov glas in nato vrisk ženskega glasu, nakar mi je zado-nel na uhp še en njegov bolesten vzdih — in pri tem mi je prišlo slabo in sem padla na tla. O, Martin, gotovo ga je zadela grozna nesreča!" "Toda, Zalka! ali je pa to tudi resnično, kar mi pripoveduješ?" jo je vprašal napol ne-' verno Martin. "Nemara se ti je vse to le sanjalo?" "Ah, da bi bila tvoja želja resnična! — Toda, saj nisem še nič spala, in Franceta ni tukaj — sicer bi ga ti gotovo videl." Otrok se je zopet prebudil in začel glasno jokati. "Tudi otrok je opazil, da je očeta zadela nesreča; o, ti ubogi črviček! — Celo noč samo joka," je tarnala žena. "O, Martin, lepo te prosim, za božjo voljo te prosim, pazi mi nekoliko na otroka, da grem v gozd in poiščem Franceta." ^ "Zalka, ti ne smeš iti," ji je branil hlapec, "ti celo ne! — Sam pohitim k nam in k Anže-Iju in h Gromu in pokličem može in potem bomo že izprevideli, kaj nam je storiti!" "Stori pni to, Martin, hitro stori!" ga je prosila žena vsa objokana, "tako zelo se bojim, tako me je strah!" Cez dober četrt ure so bili že zbrani trije kmetje in pet hlapcev pri Bregarju. Prišli sta tudi Anželjeva žena in Zalkina starejša sestra Lizika. Vsi so kar obsuli z vprašanji trepetajočo in vzdihujoče Bregarico. Ta CHICAGO—Governor Robert S. Kerr of Oklahoma, a new figure on the national political horizon is unanimously named keynoter and the temporary chairman of the Democratic national Convention. HE'S FROM CHICAGO—Lt. Philip J. Murphy pins his nama over the windy city on the "where are you from" map at an American; Ked Cross rest center in Australia. Mali oglasi HOW ABOUT A RlO£ TDTWt IAK2? ZAKAJ BI PLAČALI VEC ZA POPRAVILA FORNEZOV, KO JIH MI NAPRAVIMO ZA MANJ Mi upostavimo, popravimo, in sčistimo z vacuum forneze vseh izdelkov, parne kotle in thermostat kontrole, po predvojnih cenah. Pri novih fornezih nudimo dobo treh let za odplačevanje, brez takojšnjega vplačila. Pregledni proračuni brezplačni. V biznesu v Clevelandu smo že 17 let. GLAVNI URAD HE 7496 Ob večerih in nedeljah GL 5491 Podružnica na zapadni strani MA 6335 You don't need a uniform to be a Yank; This guy's i general in command of a lank I But this dumb (lu