krivici v žepu in 'prideno osebo iz gospodariti same Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina maša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2*72 K, za ietrt leta 1‘86 K. — Za Nemčijo za celo leto 5-96 K, za pol leta 2 98 K, za Četrt leta 1 49 K. — Za Ameriko za celo leio 7 28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 50. V Ljubljani, dne 14. decembra 1906. Leto IX. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne polirat ve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upr&vnldtvo »Bdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Sodrugi! V smislu strankinih določb in sklepov zadnjega rednega zbora razpisujemo V. »dni strankin zbor Jugoslovanske socialne demokracije in ga sklicujemo na 2., 3. In 4. februarja 1907 Velika dvorana HTRS^F •Del. doma» ’ aIUja Ulica Boschetto 5 Provizorično predlagamo sledeči dnevni red: 1.. Poročila. 2. a) Organizacija in taktika, b) Volitve leta 1907. 3. Časopisje in tisk/ 4. Prihodnji mednarodni socialistični kongres 6. ^pcialna demokracija in jugoslovanstvo. 6. Določitev kraja za prihodnji zbor in eventualija. Vse organizacije, ki imajo po strankinih določbah pravico do udeležbe na strankinem zboru, pozivamo, da pravočasno izvolijo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalnemu. odboru. Z ozirom na posebno važnost tega zbora, ki mu pritika zlasti vsled predstoječih volitev, vabimo vse organizacije, naj se poslu-žijo svoje pravice in naj vsekakor določijo svoje zastopnike. Predloge, ki naj pridejo nn strankinem zboru v razpravo, je treba vposlati izvrševalnemu odboru potom pristojnih organizacij najkasneje do 15. jsnuarjp. V Ljubljani, 9. decembra*1906. Isvritvalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke. * * ♦ Strankine ustanove določajo glede strankinih zborov sledeče: Redni strankin zbor je vsako drugo leto. Delegate za strankin zbor določijo sodrugi posameznih okrajev in krajev. Kraji, kjer imajo žensko organizacijo, smejo polegsodrugov določiti tudi sodruginje za dekgatp. Parlamentarni zastopniki stranke in izvrševalni odbor morajo na strankin zbor in imajo tam s* dež in glas. Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin imajo pravico poslati iz vsakega volilnega okrožja po enega delegata, ki ima glas; volitev teh delegatov posreduje odbor volilnega okrožja. Predlogi se morajo poslati vsaj štirinajst dni pred zborom izvrševalnemu odboru, da jih priobči v strankinem glasilu vsaj osem dni pred zborom; isto velja za predloge izvr-šcvalnega odbora. Učiteljstvo in nradništvo. V politični strukturi slovenskega naroda se izvršujejo velike izpremenibe. ki jih ni mogoče ne prezreti, ne utajiti, in ki jih je posebno boj za volilno reformo pospešil. Ta kampanja je bila sicer samo tisia zadnja kapljica, ki povzroči, da se prelije prepolna čaša; prisilila je razne politične igralce, da so položili svoje karte na mizo in pokazali kaj imajo. Razlogi procesa pa tiče globlje in poiskati jih je v socialnih in gospodarskih razmerah, ki so prišls pri nas, pri pretežno agrikulturnem, malem, politično nesamcstalnem narodu pozneje do veljave, kakor tam, kjer je nastopil moderni kapitalizem hitreje in br lj mogočno, ki pa s svojimi posledicami vendar niso mogli izostati, ker ne živi slovenski narod na samotnem otoku, kjer ne bi prišel z nikomur v dotiko in bi mogel živeti sam zasč patriaihalično življenje. Paznemu preiskovalcu se pokaže, da so razmere slovenskega naroda še hujše, kakor jih nahajamo drugod pri Avstriji. Mogočnega kapitalizma in ž njim združene se razvijajoče industrije sicer nimamo, vsled tega ni ogromnega bogastva, ki bi se kopičilo vsaj v posameznih rokah ter bi povzdigovalo potrebe najvi4jih slojev, kar bi indirektno uplivalo na razmere delavnih slojev in njih razmere vsaj relativno izboljševalo. Vendar pa se kažljO ' pri nas vse posledice kapitalističnega razvaja v Avstriji, čegar valovje sega do nas in preko nas, kakor se raztezajo krogi na morju, kadar se vrže kamen vanj, v neznanske daljave. Najbolj očividno pokazuje to draginja, ki narašča pri nas popolnoma v enaki meri, kakor drugod po državi in ki ne obsega samo importiranih potrebščin, temveč skoraj še v večji meri domače pridelke, ki pa je tembolj občutljiva, ker se dohodki konzumira-jočih krogov niso povzdigovali tako, kakor v bolj kapitaliziranih krajih. Relativna beda, ki izvira iz kričečega nerazmerja med sredstvi in potrebami, je pri nas nedvomno večja, kakor med gospodarsko razvitejšimi narodi. Čutiti jo pa morajo vsi, ki so odkazani, da žive od dohodkov svojega dela, od svojih plač, vsi, ki pripadajo delavskemu razredu v širšem pomenu; ne samo industrialni, obrtniški, poljedelski, prometni Listek. Hans Klrchttclger: iPod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poilovenil E. Kilsta n. Dalje. Vse prošnje za usmiljenje, ves jok in vse prizadevanje, da bi se jo pustilo vsaj do župnikovega povratka, je bilo zaman. Dobra mati cerkev ne sme biti slabotna, kadar se gre za njene svete postave. Da, prečastni gospod kanonik je bil celo prisiljen, dotakniti se s svojimi posvečenimi rokami te pokvarjene osebe ter jo pehati pred seboj, dokler ni bila pred vrati svete hiše. Prav olajšan je zaprl duri za njo, kajti mrzel dež mu je neusmiljeno pljusknil v obraz. „Bog naj mi odpusti, da sem se dotaknil s posvečenimi rokami ženske, ali drugače ni bilo mogoče rešiti časti svete cerkve. “ V burji in dežju je stala Lenka pred hišo, v kateri je toliko delala in trpela. Niti vedela ni, da je mokra do kože. V duši ji je razsajal še hujši vihar in je podil njene misli. Kam naj gre sedaj? Tega ni vedela. Čisto mehanično je tavala s svojo leseno nogo po znani* poti proti ubožni hiši. Prvikrat je prišla tja od župnišča brez košare z jedmi. Pred vrati ubožnice se je ustavila, preden je prestopila ta zaničevani prag. Nenavadno divje je šumel danes razpenjeni potok. Zakaj je danes tako besen? Ali ne bi bilo bolje zanjo, da je župnik pred tolikimi leti ne bi bil rešil iz vode? Da, župnik! Malo da ni pozabila nanj. To je drugačen duhovnik, kakor tista dva, ki sta jo ravnokar izgnala v imenu cerkve. Kadar se povrne, popravi že vse. Saj mu je posodila, kar si je bila prihranila na Dunaju, in tudi, kar je zaslužila v Gospojni, ima še pri njem. Župnik bode že skrbel za njo, tudi ako je ne puste več v župnišče. Do njegovega povratka počaka potrpežljivo v ubožnici. V tem, ko je Lenka težko korakala proti ubožnici, sta šla duhovnika v cerkev. Kleče sta oba molila pred oltarjem. Eden je hvalil Boga za milost, da mu je tako dobro uspelo škofovo poslanstvo, da ima jasne dokaze o Župnikovi krivici da je mogel sam izgnati župnišča, kjer smejo poslej čiste device. Drugi pa je goreče za gotovo zaprl Anki usta, Ramingu pri zaslišanju, katero more delavci, temveč tudi vse skupine uradništva ter učiteljstva najrazličnejših zavodov. J Napačni nauki o politiki, ki se jih je dolgo razširjalo, so povzročili, da zlasti inteligentni sloji niso marali priznavati pospodar-ske podlage vsake politike. Govoriti o gospodarskih vprašanjih, ni bilo <šik» ; o računskih težavah se je smel meniti le mož z ženo med svojimi štirimi stenami, v zaščiti domačih larov in penatov, v javnosti pa je bilo treba izogibati se vsega, kar bi moglo pokazati, da so doma take skrbi. «Stanu primerno* življenje je bilo treba voditi za vsako ceno in tajni namen tega splošnega predpisa je bil ta, da se zabrani inteligentom, priznati gospodarskim vprašanjem tisto važnost, ki jo vendar imajo. Toda šega ni konvencija in vsi zakoni nimajo toliko moči, da bi spravili iz sveta dejanjske razmere. Če se potrebnih izdatkov trajno ne more pokrivati z omenjenimi dohodki in če diferenca med obema venomer narašča, je nemogoče, ohraniti standard of life na potrebni višini, ali pa le z nevarnimi gospodarskimi operacijami, katerih finale je neizogibna zadolžitev. Dokler je bila gospodarska kriza taka, da je bilo od primerne regulacije plač še upati — vsaj navidezno — definitivne rešitve, se je smatralo politiko za sredstvo, s katerim bi se moglo pridobiti naklonjenost odločujočih strank. Uradniki, učitelji i. t. d. so se oklepali tistih, ki jim ni bilo treba naravnost govoriti o bedi, a ki se je od njih lahko pričakovalo, da bodo nagradili politično podporo z izboljševalnimi rt formami. Ako je imela taka stranka v svojem programu m nastopanju še pritikline, ki so jo delale simpatično, je tem ložje pridobivala spremstvo omejenih slojev in glasove pri volitvah. Z narodnostjo, svobodo, napredkom se je v tem oziru lahko obširno operiralo in mnogo doseglo. Tako je zlasti liberalna stranka pri nas pridobila pristašev. Toda liberalci niso nikoli razumeli. svoje naloge. Moderna politika jim je bila s sedmimi pečati zaprta knjiga in o gospodarskem okostju vsake politike niso imeli pojma. Od svojih pristašev so zahtevali navdušenja, požrtvovalnosti ; da bi pa marali zanje kaj storiti, tega niso niti vedeli. Njih krivica se nekoliko zmanjšuje, ako se pomisli na njih nevednost. Ali efekt ostane enak in ta odlo- vsak hip, sramota nad njega, najzvestejšega sina cerkve, kajti bilo bi veliko pohujšanje, ako bi prišel na dan škandal o njem, o klerikalnem uredniku. Ako pa pade krivica na svobodomiselnega župnika, ne bode škode za cerkev, kajti liberalen duhovnik že davno ni več njen sin. Ali naenkrat je gospod kanonik prekinil molitev. »Gospod upravitelj, kaj pa to, da je na oltarju rdeče pokrivalo? Kaj ne veste, da morajo biti oltarna pokrivala zelena?* V razburjenju se mi je tresla roka, ko je potegnil platno z napačno barvo raz oltar, dočim je prav tista roka komaj pred minutami pahnila človeka povsem hladnokrvno v bedo. Kanonikova nevolja se je pa še povečala, ko je opazil, da je bil pod prtom lesen okvir okoli celega oltarja. Take okvirje je škof strogo prepovedal, ako niso bili že pred mnogimi stoletji na svojem mestu. Kjer so taki prestopki proti cerkvenim predpisom, je treba pogledati natančneje. In res je opazil, da je bil spodnji rob treh oltarnih prtov za dva cola preozek. čuje. Ge so storili liberalci tam, kjer so imeli moč v rokah, kaj za posameznika, so jim ostali sloji in stanovi Hekuba, socialno vprašanje pa zanimiva uganka, s katero si niso mislili trpinčiti možganov. Neizogibni, v našem slučaju negativni gospodarski razvoj pa je šel svojo pot in končno je dospel do točke, kjer se mora priznati: Dalje ne gre. Z neznosnimi gospodarskimi razmerami se razlaga propad liberalne stranke, katerega ne ustavi noben fenomen več. Ali za tiste sloje, ki so doslej tvorili gros te stranke in so bili prisiljeni, da jo zapuste, nastane kategorično vprašanje: «Kaj sedaj?* | V zmedenih razmerah, ki so prva posledica vsake take krize, se pojavljajo različni glasovi, in med najglasnejšimi je klic, ki se že nekaj časa ponavlja: Učitelji, uradniki naj ostanejo pasivni, naj se omeje samo na zasledovanje svojih lastnih interesov, sicer pa naj se ne pridružijo nobeni stranki. Če so taki sveti v prvih časih samo umevno znamenje nezadovoljnosti, razočaranja in depresije, postanejo lahko nevarni, kadar se poleže prva razburjenost in se začne jasniti položaj. Pasivnost je najnesrečnejši politični aksiom in ima žfc prizadete navadno najhujše posledice. Tisti, ki ga propagirajo, pa poka-zujejo le, da se tudi iz najostrejših kriz niso dosti naučili. Zgodovina je velika učiteljica, — ali učenci morajo imeti dosti volje, da se uče in ne smejo iskati zgodovine samo pri starih Grkih in Egipčanih, temveč morajo posvetiti svojo pozornost tudi in zlasti sodobnim dogodkom. Proučavanje aktuelne zgodovine nam pa razkrije dejstvo, da so storili večkrat omenjeni sloji sami veliko napako, ko so zahtevali rešitve od drugih, namesto da bi bili zaupali — svoji lastni moči. In tisti, ki jim priporočajo sedaj pasivnost, jih hočejo odvesti zopet na neko, le še bolj oddaljeno cesto, in kar jim priporočajo, je pravzaprav — prostitucija. »Tukaj smo, na trgu; kdor da več za nas, tisti nas pa dobi!» Gotovo propagatorji te ideje niso mislili tako, ali dejstvo je tako. Za naše uradnike in učitelje je samo ena pot, ki jih more povesti do rešitve: Pristop k socialni demokraciji. Treba ni nič drugega, kakor da izpo-znajo veliko, a enostavno resnico: Če hočeš, Gospod upravitelj ni mogel storiti nič druzega, nego zvaliti vso krivico na župnika, ki se ni brigal za take reči, temveč je plezal po hribih in zidal železnice. Sedaj je bilo tudi inkvizitorju jasno, kako je bilo mogoče, da je padel župnik tako globoko. Duhovnik, ki trpi rdeč prašni prt mesto zelenega, nima smisla za cerkvene predpise in Bog dopušča za kazen, da greši. Ubogi škof bode gledal, ko mu sporoči, da so v Gospojni še leseni oltarni okvirji, ki jih pa da častiti upravitelj takoj druzega dne sežgati. Ali sedaj je zadnji čas za vlak. V takem gnezdu ne bi ostal kanonik niti uro dalje. Tudi bi rad izstopil v Ramingu, da vzame takoj seboj zapisnik, ki je spisan z župnikovo hčerjo. Pametni gospod Avgust je prosil poprej še kanonika za sveti blagoslov in ga je sprejel na kolenih. Potem je spremil prečastitega gospoda tia kolodvor in je držal dežnik nad inkvizitorjevim cilindrom. Čeravno se je sam popolnoma zmočil, ga je to le veselilo, saj mu je zato primerno mesto na suhem zagotovljeno. Še celo vozni listek prvega razreda je plačal sam za pre-častnega gosta. da ti Bog pomaga, pomagaj si sam. To je pravzaprav le parafraza Marksovega nrpobit-nega nauka: «Die Befreiung der Arbeiter-klasse kann nur ein Werk der Arbeiterklasse sein.» Seveda morajo imeti uradniki in učitelji toliko poguma, da priznajo sami sebi svojo pripadnost k delavskemu razredu. To priznanje je ravno tako lahko, kakor odnosno izpoznanje Kam pa naj se prištevajo? Udje kapitalističnega razreda niso; veleposestev nimajo. K tistemu srednjemu sleju, ki je potisnjen med oba velika razreda svobodne družbe ne pripadajo. Z malimi obrtniki nimajo nič skupnega. Pač 'pa so nedvomno delavci, ljudje, ki morajo prodajati svojo psihično in fizično delavno moč in ki so v vseh odnošajih odvisni od kapitalističnega gospo dstva. Odgovarja se včasi z ugovorom, da se sedaj uradnikom in učiteljem itak ne priporoča nič drugega; pravi se jim, naj se združijo, pa naj ostanejo «sami zas£». To bi bilo prav lepo, ako ne bi bilo vsako vprašanje pravice v zadnji vrsti vprašanje moči, in če ne bi bila kapitalistična moč tako enotna, da ji je treba brezpogojno postaviti enotno delavsko moč nasproti. Združeni uradniki so seveda več, kakor posamezen uradnik. Toda če ostanejo osamljeni, so vendar še tako slabi, da ne morejo doseči nič odločilnega, dočim je delavski razred kot enotna armada nepremagljiv in ž njim vred so nepremagljivi njegovi posamezni deli. Ako podpirajo uradnike in učitelje v njih bojih na gospodarskem in na političnem polju delavci, tedaj je to takq ogromna moč, da mora prej ali slej prodreti na celi črti. Toda kdor zahteva od delavca take podpore, mora pokazati delavstvu, da tudi ona lahko njemu zaupa; pridi užiti se mu mora, v eni organizaciji mora korakati ž njim. Pridobivala bodeta oba že na poti; uradništvo in učiteljstvo se bode nasrkalo silne delavske energije, delavstvo bode profitiralo od njih inteligence in tako se bodeta vzajemno izpopolnjevala. Ze opazujemo ta proces drugod. Ali morajo Slovenci vedno čakati in capljati od zadaj? Kaj pa bi bilo, če bi podali Slovenci enkrat primer? Socializem je bodočnost; kdor se postavi na čelo njegovi armadi, si pridobi največje zasluge. To bi bilo tudi brez fraze imenitno narodno delo. Tem radostneje je bilo slovo. Kdovč, ali ne bode ta zaslužni duhovnik kmalu sam kanonik. Škof pozna dobro svoje duhovnike, ki so si pridobili zaslug. In kakor bodočemu tovarišu je dejal kanonik, ko je že vstopil v voz: »Prečastiti, ne pozabite še danes sežgati rdečega pokrivala in lesenega okvirja. Pa da se čimprej odpravi tisto osebo iz fare!” Gospod upravitelj je obljubil vse, sklicevaje se na svojo duhovniško čast Stoječ na dežju je gledal za odhajajočim vlakom. XXII. Hudo je bil presenečen škofovski inkvizitor, ko je prišel v Ramingu na dekanijo. Tam ni bilo niti Anke, niti orožnikov, ki sta jo imela prignati. Kaj neki pomeni to? Ali ne izvršuje posvetna roka niti tedaj več svoje dolžnosti, kadar se gre celo za matice? Pa saj je vendar sam videl skozi okno, da sta jo orožnika, celo uklenjeno odpeljala iz župnišča. Ali kar se je zgodilo pozneje, ko je zaprisegel in izpraševal mater, tega ni mogel videti. Ko je Anka zadnjikrat pogledala gospoda Grosa, je odšla Vovsera vdano * Tržafta priloga Jtdciem« Prapora". ♦ ______________ Konferenca okrajne organizacije jugoslovanske socijalno-deraokra-tične stranke v Trstu. V nedeljo, dne 9. decembra 1906 je bila v »Delavskem domu* v veliki dvorani, II. nadstropje, konferenca okrajne organizacije jugoslovanske soc. dem. stranke v Trstu z dnevnim redom, ki je bil že objavljen v »Rdečem Praporu*. Zastopane so bile na tej konferenci vse okoli Canske vasi razven Sv. Križa, katerega zastopnik ni mogel slučajno priti, čeprav je bil izvoljen. Stroke, ki so poslale zastopnike so: organizirani zidarji, železničarji I. in III. skupine, delavci proste luke, uslužbenci c. kr. glavnih skladišč, peki, čevljarji, krojači, sodarji, transportni delavci. Zastopan je bil tudi »Ljudski oder». Vrhu tega so prišli tudi zastopniki iz Gorice sodrug Ropaš in sodrug Marinič, iz Nabrežine pa so Irug Marica. Sodrug E. Chiussi je zastopal ital. pol. odbor socijalistične stranke, strokovno tajništvo pa sodrug Kopač. Ob 9. uri in pol je predsednik tržaške politične organizacije otvoril zborovanje z običajnim pozdravom in se je pristopilo takoj k prvi točki dnevnega reda, namreč k vo-litvi predsidništva. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Peter Miklavec, za namestnica sodrug Anton Vaupotič in za zapisnikarja sodrug Alojzij Štolfa. Sodrug Miklavec zasede takoj pred sedništvo, se zahvali za izkazano mu zaup; nje ter prečita došla pisma. Prvo je od izvrše-valnega odbora, ki pošilja konferenci bratske pozdrave, poživlja vse navzoče sodruge na vstrajno delo ter pripomiuja, da »prihodnje leto nam ne sme le pokazati, koliko nas je po številu, marveč tudi koliko smo napredovali, kolika duševna moč smo in da se brez soc. demokracije na Slovenskem ne more na stopati javno, ker je stranka postala faktor, ki odločuje v javnem življenju*. Drugi je bil pozdrav tržaške skupine socijalističnih uradnikov, ki se glasi doslovno: »Slavno predsedništvo konference okrajne organizacije jugoslov. soc.-demokrat, stranke v Trstu 1 Podpisani pošilja z veseljem slavnemu zborovanju pozdrave solidarnosti ter želi, da donese to zborovanje slovenskim so-drugom v Trstu obilih sadov ter čim tesnejše orožniki. Moža bi se bila seveda rajši peljala z železnico, ali imela sta nalog, da pripe ljeta to osebo tako na dekanijski urad, da ne obudita preveč pozornosti. Tudi bi bilo predolgo do prihodnjega vlaka. Zato sta morala vendar kljub slabemu vremenu, ki se ni nikakor hotelo popraviti, korakati s svojim lepim jetnikom peš. Stražmojster, ki je najrajši oddajal svoje jetnike, ako jim je že na pol pota izsilil priznanje, je poskusil takoj svojo srečo. Prigovarjal je Anki, naj le kar pove, da je — hm, res, kaj pa je že bilo? — no, da je oskrunila matice — da jih je spravil v krivo menjico — toda nobenega priznanja ni mogel doseči. Kajti Anka ga ni niti slišala. Videla je samo ustrašeni pogled svojega Gustla, videla je prst na ustih, ki ji je nalagal brezpogojen molk, mislila je na svojo prisego. Ne, nikakor ga ne izda; saj ga je prisrčno ljubila, akoravno jo je bil prvikrat le premagal; ali tega je bila, kakor ji je pozneje zatrjeval, kriva samo njegova velika ljubezen Tam preko je mlin, kjer stanuje njegov oče. Sama ni mogla razumeti, kaj jo je privlačilo ravno k temu mračnemu možu še bolj kakor k njenemu v daljavi živečemu solidarnosti med slovenskimi in italijanskimi delavci kakor sploh med delavci vseh narod-nostij v boju proti izkoriščevalcem delavstva. Zeli, da pridejo v kratkem tudi slovenski uradniki da pomnoži vrste socialističnih uradnikov, ter se pridruži tako delavstvu v boju za naše ideale. Živela socijalna demokracija! Podpisan G. A. Pedeschi.* Obe pismi se vzame na znanje ob viharnem ploskanju in odobravanju. Na to sledi poročilo predsednika polit, odbora sodruga F. Jernejčiča, ki poda v kratkem govoru sliko delovanja tukajšne politične organizacije, opiše politične boje, katerih smo se udeltžili od dobe 1. januarja 1905 pa do 30. novembra 1906, ter težave, ki jih je mogla politična organizacija prebiti, preden se je povspela do današnje moči, do višine svojega poklica, ki ji zagotavlja danes gotov prostor v javnem političnem življenju, na kar moremo biti le ponosni in kar nam zagotavlja, da nam donese bodoče leto velikih zmag in moralnega zadoščenja od našega napornega dela na potu do uresničenja socijalističnega ideala.. Nato da blagajnik sodrug V. Kermolj blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je število politično organiziranih delavcev naraslo v zadnjih mesecih okroglo na 500. Dohodkov je imela organizacija od 1. januarja 1905 pa do 30. nov. 1906 483 kron 49 vin., stroškov pa 445 kron 17 vin. Prebitek znaša torej 38 kron 32 vin. V to svoto pa ni vštet dobiček zadnje veselice ter še nekateri drugi dohodki po 30. novembru, ki pridejo v račun dohodkov tekočega leta. Na to poda svoje poročilo tajnik polit, odbora sodrug J. Petejan, iz katerega jo razvidno, da je imel polit odbor v omenjeni dobi svojega delovanja 38 sej ter je priredil več zaupniških zborovanj, 19 shodov v raznih slučajih, od katerih se šteje 9 za volilno reformo. Shodi so bili vsi dobro obiskani, posebno shodi za volilno reformo, ki se jih je priredilo v raznih krajih, med temi tudi dva v »Narodnem domu* v Trstu. Po kratkem govoru sodr. Petejana, ki je pojasnjeval nekatere notranje zadeve, poda predsednik besedo sodrugu Mi los tu, ki poroča o kontroli. Pravi, da kar se tiče blagajne, so našli on in sodrug A. Jernejčič, ki sta bila v nadzorovalnem odseku, vse v najlepšem redu; nikakor pa ne more reči tako o delovanju polit, odbora, ki očetu. Že zaradi starega moža bi ji bilo nemogoče, pahniti njegovega sina v nesrečo. Njena usta bodo molčala kakor grob. Ali če bi jo izdale oči? Kaj potem? In če je moik in tajenje premalo? Ako bi že z molčanjem postala obtožiteljica? Imenovati bi morala druzega očeta, da bi rešila svojega Gustla. Ali tega ne more. In vendar ga mora rešiti. Že korakajo vsi trije po mostu, ki se trese pod butanjem šumeče vode. Ravno tako se trese telo ustrašenega dekleta. Ako je žrtvovala iz ljubezni že svojo nedolžnost in svojo srečo za Gustla, naj ima še njeno življenje. Hipoma se ji zazdi, da je to edini izhod. Tiho kakor grob . . . Tiho v grobu ... Ne premišljati dolgo . . . žrtev iz ljubezni. Hiter skok . . . štiri roke orožnikov, ki primejo prazen zrak . . . neslišen šepet: »Zdravo ostani,, Gustel!" . . . Niti slišati ni bilo, kako je telebnilo človeško telo v bobneče vodene pene. Potok je pogoltnil hčer ravno tam, kjer je pred mnogimi leti pogumen kaplan rešil inater iz vode, in z materjo vred tudi otroka. Ali je verjel potok v neizpremenljivo usodo ljudi, ker je objel nekdaj mu ugrabljeno sedaj s tako bi bil lahko mnogo več naredil, nego je v resnici. Marsikaj bi bilo sedaj lahko že narejenega, kar sc bo moralo sedaj še le pričeti. Tudi se mu zdi iz števila sej, da se politični odbor nerad sestaja, kajti 38 sej je malo v dveh letih. Vsekakor pa priznava težave, s katerim se mora polit, odbor bojevati in predlaga, da se sprejme poročilo političnega odbora ter da se mu da absolutorij. K poročilu se vname živahna razprava, katere se udeleže malone vsi navzoči. Posebno se nam zdi vredno omeniti govor sodruga Kopača, ki pravi, da se ne sme smatrati za nedelavnost polit, odbora, ako se ni vse tako izvršilo, kakor je bilo želeti. Stranka je še mlada in vendar doznamo iz poročila, da smo veliko naredili ter napravili lep korak v napredku politične organizacije. Ko so govorili še razni drugi sodrugi, se sprejme predlog kontrole ter se preide k tretji točki dnevnega reda namreč: Strankino časopisje. Konec prih. Sic transit gloria mnndi...! Ako bi bili sami veliki optimisti in nas narava ne bi bila obdarila z jako stoičnim značajem ter s precejšnjo dozo flegme, ki nam dopušča resno in trezno razmišljati o vsem, kar se vrši v tej malovredni družbi »kulturnega* človeštva, ako bi bila škodoželjnost politično naziranje, bi napisali danes na tem mestu lahko sarkastičen članek ter bi globokočutno zapeli tržaškim slovenskim narodnjakom »de profundis*. Ali brez sarkazma in brez globokočutnosti smemo danes zatrditi z mirno vestjo, da pride kmalu in mogoče še prehitro čas, ko se bode lahko reklo: »Tržaška narodna stranka je bila in... ni je več.* Dodajati nočemo temu nobenih naših, več ali manj lepih želja, niti se ne bodemo postavljali na stališče prorokov, ker bi bilo to jako nepotrebno; kajti čas, ki večkrat prehitro prekorači določeno mu pot, nam pove v najkrajšem to, česar mi dane9 še ne moremo, odnosno ne maramo, prav zaradi treznosti in flegmatične narave. Zgodilo se je, da je politično društvo »Edinost* v Trstu sklicalo svoj redni občni zbor v veliko dvorano »Narodnega doma* na nedeljo, 2. t. m. Tega, za narodno stranko gotovo važnega zbora se je udeležilo poleg močnimi rokami ter jo potegnil v svojo strujo, kakor bi bila njegova prava nevesta ? Zakaj je tulil tako vesel plena še po vasi, kakor da hoče priklicati tudi njemu namenjeno mater? Ali ve divji potok, vzdihuje kaplan, ki je takrat zgrešil proti njegovi vodni pravici, sedaj v plačilo za tedanji rop dvojnega človeškega življenja, v temni samostanski celici ? Izpod gostih oblakov je skrito SQlnce, sicer bi vsevidno poučilo potok, da ne določi človeške sreče hudobna usoda, temveč da se mali in kratkovidni ljudje sami pehajo in sujejo, dokler ne uničijo brez-obzirnejši in močnejši boljših. Četudi pravijo ljudje, da zmaga končno krepost, ve solnce vendar, da je drugače. Ne da bi vedela, kaj storiti, sta zrla orožnika v strujo. Da skočita v vodo in skušata rešiti jetnico, to bi bilo nevarno in brez upa. Kaj takega bi storil k večjemu stari župnik; le on je zmožen takega nepremišljenega čina. Orožnika nista mogla storiti končno nič druzega, kakor naznaniti pri občini izvršeni samomor in počakati v gostilni na prihodnji vlak. Jasno jima je bilo, da je moralo imeti 5 ali 6 sodrugov, še celih 25 oseb narodnjaškega pokolenja. Udarec je bil prehud in preveč nepričakovan, da bi bil pustil gospodom še toliko narodnega poguma, da bi bili z mirno vestjo suspendirali zborovanje vsled prt male udeležbe; ne, vrhu blamaže je bilo treba napraviti še neumnost, in tako se je zgodilo, da so razglasili svetu, da so morali prenesti zborovanje vsied nenadne tajnikove bolezni, o kateri je vedel ves Trst že pred dvemi meseci. Ker pa občni zbori niso shodi, ki se jih prenese lahko na nedoločen čas, so sklicali občni zbor v drugič na nedeljo, 9. t. m. in so potom pozivov raznih »starih* — res duševno in fizično starih — potom velike agitacije po mestu in okolici zbobnali skupaj kakih 100 do 120 več ali manj »pristašev*, katerim so poročali o vsem svojem nedelovanju ter so sklepali z ljudmi, ki so dan prej imenovali in proklamirali slovensko stranko v Trstu za nepošteno, več ali manj resno o svojem nadaljnem »delovanju*. Preveč poniževalno bi bilo, ako bi se hoteli pečati s posameznimi govori in poročili, ki se jih je na tem zborovanju govorilo in prečitalo; konštatirati hočemo le fakt, da izgublja narodna stranka v Trstu polagoma docela zaupanje pri tržaških Slovencih. Sadovi njihove dosedanje politike se danes že dovolj jasno kažejo, da bi ne vznemirjali ljudstva ter ga silili, premišljevati o nadaljnem svojem postopanju. Izgubili so upliv in zaupanje v vseh slojih tukajšnjega slovenskega življa. Pretežka je bila za njih duševne moči naloga, ki bi jo bili morali izvrševati na delu za razvoj, za kulturni in gospodarski napredek tržaških Slovencev; premajhni so bili in so njih možgani in prekratkovidni so bili, da bi razumeli množico in potrebo ljudstva, ki jih je obkrožalo. Udali so se popolnoma praznemu političnemu pirovanju, govorili so vedno, ne da bi bili kaj povedali, delali so in naredili niso ničesar. Casa, v katerem so živeli, niso nikdar razumeli, razmer niso čutili, ne izkušali jih izpoznati. Postavljali so se po robu naravnim zakonom in to je vzrok, da jih najdemo po preteku lepega števila let še vedno tam, kjer so bili v početku političnega življenja tržaških Slovencev. In čas je hitel, ljudstvo se je razvijalo, pričelo je premišljevati, razumevati; delavstvo se je organizovalo ter se vedno bolj zavedalo svojih potreb in svoje moči. Prišla je socialna demokracija s svojimi ^ve-žimi močmi, svojo voljo in prišla je nova doba, doba dela in življenja. In danes, med tem ko se lahko z veselim srcem ozremo nazaj na naše trudapolno, težavno, a velikih koristi in lepih sadov nam donašajoče delo, •dekle težak zločin proti maticam na duši, ker se je hotela rešiti s samomorom dolgoletne težke ječe. Tako matično hudodelstvo mora biti torej vendar nekaj strašnega, a tekom svoje dolgoletne službe še ni doživel stražmojster nič enakega. Prečastiti gospod upravitelj je bil ravno v cerkvi, kjer je trgal po nalogu gospoda kanonika lesene okvirje od oltarjev. Saj ae mora izvrševati cerkvene zapovedi brez odlašanja, da se more tudi škofovskemu ordinariatu nemudoma naznaniti točno izpolnitev. Med tem pridnim delom je prišel cerkovnik in naznanil Ankin samomor. Avgust je moral pretrgati sveto delo in se je zgrudil na cerkveno klop. Toda pravi duhovnik cerkve je močnega duha; človeške slabosti nimajo moči nad njim. »Zvonite za umirajoče!" je naložil cerkovniku. Ta pa ga je debelo pogledal: »Kaj pa Vam prihaja na misel, prečastiti? Za samomorilce se vendar ne sme zvoniti!" Rdečica je sedaj oblila duhovnika. Njega, slugo cerkve, mora opozoriti cerkovnik na svete cerkvene postave! Spomin, da je bila danes, ko se smemo veselo ozreti na polje, ki smo ga obdelali, danes, ko z veseljem lahko uživamo te sadove ter vsklikamo na ves glas: Tukaj smo in če nas že nočete imenovati, nas morate vendar upoštevati ter nas priznati kot faktor, ki odločuje v javnem političnem življenju, danes smemo tudi povedati, da propadete, da se bližate koncu svoje malovredne ekzistence. In sedaj, gospoda, izkušate združiti svoje moči in hoteli bi se rehabilitirati. Toda zastonj. Kje, gospodje, so časi, ko so bili občni zbori političnega društva »Edinost* pomembni dogodki in etape v tržaškem političnem življenju? Kje so časi, ko je ljudstvo polnilo velike dvorane vaših občnih zborov ter hitelo poslušat vašo besedo kakor besedo svojega odrešenika? Bili so. a jih ni več in ne vrnejo se nikdar več. Ne smejo se več; le izkušajte združevati svoje moči, izkušajte se rehabilitirati. Kaj pomaga, ko vas je ljudstvo izpoznalo, ker vas več nemara, ker je končno tudi videlo, da pojde, če bo hodilo z vami, rakovo pot. Ali ono hoče naprej, in šlo bo naprej, s časom, z dobo. To smo hoteli povedati in ne se pečati z raznimi govori Edinostašev. Premalo uplivni so, da bi jih mogli upoštevati, preneumni, da bi jih smatrali resne. Gasi se izpreminjajo, gospoda, in ž njimi pač tudi razmere. Enkrat smo vam bili premajhni, zdaj ste nam vi. Tempore mutantur. 36 starih fantov proti zakonski reformi In proti vzgoji otrok v svobodni šoli Odgovor »Svobodne Misli1* mednarodne lige v obrambo svobodnega izražanja vsake ljudske misli katoliški hijerarhiji v Avstriji na skupni takozvani »Pastirski List" avstrijskih nadškofov in škofov, prečltan v katoliških cerkvah dne 2. decembra 1906. Mednarodna svetovna liga »Svobodne Misli* nastopa danes v Avstriji drugič z ofi-cijelno izjavo proti oficijelni izjavi rimskokatoliških škofov. Prva nj*ma izjava je bil namreč odgovor na pastirski list praškega nadškofa Skrbenskega; ta odgovor so češki svobodomisleci razširili oktobra meseca t. 1. v 100.000 iztisih med češkim ljudstvom. V njem so posamezno in podrobno prerešetali in skritizirali vse neresnice, neodkritosrčnosti in insinuacije, s katerimi je bil prenapolnjen ta letak nadškofa Skrbenskega. tista oseba njemu tako blizu, je zakrivil, da je skoraj pozabil na svojo duhovniško dolžnost. Kolikorkoli ga je pretresla nenadna smrt njegove ljubice, toliko ga je zopet okrepčala zavest, da je duhovnik cerkve. Saj se ne zgodi nič brez volje vsemogočnega Boga. Ali ni molil? In molitev dela čudeže. Bog je naredil, da je umrla ona, ki je bila sokriva njegove slabosti, da ga ne more izdati in da ne pride sramota nad sveto cerkev, kateri služi vdano. Sam Bog bdi pazno nad častjo svoje cerkve. Bolje je, da je umrla Anka, nego da bi bila izpostavljena cerkev novim progonom zaradi slabosti enega duhovnika. In tako je zopet vneto molil: .Gospod je dal, gospod je vzel." Bog je vzel tudi njegovo dete, ki mu je delalo itak že velike skrbi. Čeravno potajni oče, bi bil moral vendar skrbeti za otroka. Hvaljen bodi Bog, ki ga je rešil tudi te skrbi. Tako konča vse dobro, ako človek le pridno moli in je v vsem zvest svoji cerkvi. Pokleknil je pred oltarjem in se zahvalil Bogu za srečno razvozljanje in za rešitev od Sedaj pa ne nastopa proti svetovni »Svobodni Misli* le eden nadškof, ampak 9 nadškofov in 27 škofov avstrijske države. Mislimo pa, da tam, kjer manjka stvarnih dokazov, tudi taki osebni efekti mnogo ne pomorejo. Kakor se ni bal5 prvič »Svobodna Misel* nastopiti proti samemu praškemu nadškofu, tako vsprejemlje tudi sedaj z največjim veseljem vsiljeni ji boj z vsemi škofi in razširja ta in bode razširjevala even-tuelne nadaljne odgovore, če bode treba, nele v stotisočih, ampak v milion iztisih in v vseh jezikih cele te države povsod tam, kjer bode čitan skupni pastirski list avstrijskih škofov. Hinavski je že začetek tega pastirskega lista, kjer trdijo na Dunaju zbrani škofje, da so naravnost v zvezi s Kristusom in svetim duhom. Ko bi bila ta zveza resnična in ko bi cerkveni dostojanstveniki, ki so podpisani na listu, sami v njo verovali, bi se jim ne bilo treba shajati na Dunaju, ne bilo bi jim treba dati sklep sv. duha na glasovanje, ker vsemogočni sv. duh bi mogel vdahniti svojo voljo vsakemu izmed njih posebej in brez Dunaja. Razglaševati pa na shodu škofov z glasovanjem dociljene sklepe za izraz sv. duha, je ravno tako nespametno, kakor če bi se komu zazdelo proglasiti za iiraz sv. duha uspeh glasovanja v parlamentu, ali na kateremkoli ljudskem shodu. Neodkritosrčnost in odbijajoče farizejstvo, združeno z domišljavim napuhom vej« iz onih vrst, kjer se ta gospoda zahvaljuje podanikom svoje cerkve, da so sprejemali z »navajeno pokornostjo* njih prejšnje skrbne pastirske besede. Toda že ta pastirski list sam in številni drugi, kateri so izšli pred njim, pričajo o tem. da ta pokornost ni tako naprosto v navadi. Pač pa je v hijerarhiji v navadi laž in s to se srečamo tudi na tem mestu. Pod »navajeno pokornostjo* in »prekrasnimi izjavami* razumi namreč pisatelj pastirskega lista razvpito klerikalno akcijo za podpise proti reformi zakonskega prava. Gela javnost ve, in cerkveni dostojanstveniki kot povzročitelji te akcije vedo sami najbolje, na kako ubog način so bili sfabricirani ti »milijoni podpisov* in »brezštevilni sklepi društev, shodov in občin*. Res, prav težko bi sedalo tu govoriti »o ocenjenju resničnosti teh stvari*, ker ljudje, ki so podpisovali klerikalne peticije, niti vedeli niso, kaj podpisujejo, in zelo mnogo izmed njih, je pozneje preklicalo svoje .podpise, ko jim je bilo pojasnjeno, kaj so podpisali. Zavest, na kak način je bila vodena akcija proti reformi zakonskega prava, ne more biti na nikak način navduševalna ali vspodbudna za nje, povzročitelje: razen če bi jih navduševal ta fakt, da eksistira pri nas posledic njegove človeške slabosti. Obljubil je Bogu, da bode v bodoče previdnejši in da se bode ogibal vsakega lepega dekleta. Dočim se je mladi upravitelj tako dobro in lahko poravnal s svojim Bogom, je sedel stari župnik s^m in zapuščen v svojem jet-ništvu; ali moliti ni mogel nič več. Razburjenje v vasi je bilo velikansko, zvečer, ko so sedeli ljudje po izbah skupaj in so se pogovarjali o dogodkih dneva, dočim je vihar žvižgal v dimnikih in je dež trkal na šipe. Tako mora biti vreme vselej, kadar pride hudič po dušo samomorilca. Proti jutru pa se je veter nenadoma obrnil ter je raztrgal oblake v leteče krpe, planil je nad razsajajoči potok, pa ga je jel daviti z ledenimi prsti. Potem je zapihal z mrzlim dihom po gorah, odkoder je dobival grozeči velikan iz stoterih hudournikov moči in sile; trepetajoči pod to sapo so zmrznili milijoni kapljic in so se izpremenile v led. Druzega dne je bila sikajoča vodena kača premagana od zime in potok je moral izročiti svojo človeško žrtev. Dalje prih. na milijone ljudi, kal eri nekaj podpišejo, a tie vedo; kaj. Sicer pa obetamo škofom, da bomo kar najodločneje in z vsemi močmi delali na to, da taki ljudje popolnoma izginejo. Niti cerkveni dostojanstveniki sami ne gledajo ravno z mnogoobetajočimi nadejami v bodočnost. Priznavajo z odkritosrčno tjo, ki je pri njih nekaj zelo redkega, da opazujejo tudi oni, kako neprestano ter vedno bolj in bolj vnika «duh tega sveta* v vse inštitucije družabnega življenja, to se pravi, da se evropsko ljudstvo in celi družabni red vedno bolj in bolj oddaljuje od cerkve in lajicizira, da človek dvajsetega stoletja zametuje vse nadsmiselno in nadnaravno — razumi: nesmiselno in nenaravno. Omenjeno lajiciziranje vidimo v vseh strokah življenja. V kulturnem oziru vidimo, da vedno bolj pojema ter izginja vpliv cerkve v šoli in humanitetnih zavodih, ■od cerkve se oddaljuje država, kapital in znanje; intenzivno narodnostno življenje, ki zahteva narodne vzgoje in narodne šole, gotovo ne more prenašati tuje staroitalske, narodnemu življenju nesorodne cerkve; evropsko ljudstvo se tudi v političnem oziru čuti s cerkvijo v Tazporu, ker njegovi politični ideali se na gibljejo zlasti od časa velike revolucije dalje k demokraciji in socializmu, dočim je politični ideal cerkve načelna neenakost ljudi, papeška univerzalna monarhija oprta na nadvlado duhovniške kaste in na razdelitev cele družbe v kaste. Tudi z nravnega stališča ne zadostuje Timska cerkev več sodobnemu človeštvu, ker so tudi naši nravni cilji dandanes boljši in vzvišenejši kot tozadevni cerkveni ideali. Morala rimske cerkve je nravni materializem. Brez krsta — gmotnega akta — ni odrešenja niti za otroka, grešniku za odpuščenje grehov ne zadostuje kesanje in poboljšanje, treba j<* že gmotne odveze (hokus pokus z rokami), združitev z bogom se udejstvuje z prejemanjem sv. obhajila, način, ki pa je že res prav primitivno gmoten. Kult relikvij, čudežnih podobic in amuletov je le nadaljni dokaz že ■omenjenega materializma. In zato cerkev ne zadostuje v nikakem oziru sodobnemu človeku, odtod ta lajicizacija, katera «po pravici "vznemirja* »pastirsko skrb* podpisanih nadškofov in škofov. Dalje prih. Politični odsevi. Gosposka zbornica hoče torej na vsak način uganjati komedije. Komisija, katero je izvolila, zahteva baje še vedno uvedbo pluralnega volilnega zistema, sicer ne po Tollinger-jevem načrtu, ali vendar podobno neumno. Starost naj bi namreč dala yolilcu pravico do druzega glasu, kakor da bi leta res odločevala o modrosti in politični zavednosti 1 Najbolj in-trigira med gospodi lordi stari spletkar P1 e n er, Se dobro znan iz časa zahrbtne kampanje proti T a f f u. V komisiji je imel ministrski predsednik baron Beck precej dolg govor, kateremu se enkrat lahko izreče priznanje. Branil je odločno enako volilno pravico ter je razlagal težko razumečim gospodom aristokratom, da je sprejem pluralnega volilnega zistema popolnoma nemogoč, kajti če bi se tudi zbornica poslancev izrekla zanj, — na kar pa vendar ni misliti — bi zahtevale stranke, da se predela reformo od temelja, ker bi izpremenil pluralni zistem vse razmere v vsakem posameznem volilnem okraju in sedanji kompromis glede razdelitve mandatov bi izgubil svojo svrho. Baron Beck je pa tudi povdaijal, da je enakost načelo volilne reforme, za katero sla se izrekli poslanska zbornica in vlada. Govoriti ima tudi minister Bienerth. Vzlic temu je po dosedanjih poročilih razvidno, da se oklepa večina gosposke zbornice z vsemi Štirimi pluralnega zistema. Kako se bode situacija nadalje razvila, se ne more proroko-vati. Bazširjajo se celo glasovi, da hoče vlada demisionirati, kar ne bi bilo nikakor logično. Danes se še ne more vedeti, ali je trma gosposke zbornica kaj globlje vtemeljena, ali pa ima samo kupčijske namene. V naših časih so tudi aristokratje mešetaiji in trgovina jim tiči v krvi. Da bi radi dosegli «nuraerus clausus*, je znano. Ali sedaj je čas, da bi priznali, ali nočejo res nič druzega, ali pa se jim gre za to, da bi pokopali volilno reformo Zakaj tiste izjave, da nastop za pluraliteto nima osti proti vladi in proti reformi, so več kakor otroške, ker jim je baron Beck dosti jasno razložil, da s pluralnim zistemom ne more biti reforme. Gotovo pa je za sedaj eno: Go sposka zbornica provocira vprašanje svoje lastne eksistence in opravičenosti. S svojim sedanjim protiljudskim nastopom sili narode, da se vprašajo, čemu nam je treba tega po silnega organizma iz predpotopnih časov; in to vprašanje ne bode več izginilo. Gospodje peri zahteva numerus clausus. Prav imajo Ali narodi bodo rekli, da bodi tisti numerus • nula. Na Ogrskem začenja pod patronanco slavne koalicije prava strahovlada, ki prekaša najhujše izgrede prejšnega liberalnega režima. Ko je bil sklenjen med krono in med koali-ranimi strankami mir, vsled katerega so prišli Košutovci na krmilo, se je zavezala koalicija, da izvrši ogrski parlament volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice in da tedaj odstopi in izprazni prostor za nov parlament. ki naj bi res zastopal ljudsko voljo. Nihče ne more več dvomiti, da je bila ta obljuba hinavska. Koalicijska vlada ni storila še najmanjšega koraka glede volilne reforme, pač pa urejuje nekdanja opozicija, ki je srečno prišla do jasel, hišo in hlev, kakor bi se hotela naseliti tam za večne čase. Izpremenilo se ni na Ogrskem nič druzega, kakor da je prišla na mesto liberalne oligarhije Košutovska, in da hočejo udje nove klike izrabiti deželo v svojo osebno korist, kakor je hotela to poprej stara klika. Vse to se vrši v znamenju patriotizma in svobode. Ali »patria* je na Ogrskem samo polna blagajna vlastodržcev, svoboda pa je lepa beseda, ki jo impertinentno zlorabljajo mogočni bečari, da žnjo prikrivajo brezpri-merni terorizem. Koalicijska brutalnost se obrača v enaki meri proti nemadjarskim narodom in proti delavstvu, posebno proti poljedelskemu, ki je aristokratičnim veleposestnikom najhujši trn v peti. V državnem zboru se sedanji ministri prav nič ne ženirajo, temveč brezobrazno priznavajo, da hočejo zatreti narodno in delavsko gibanje, edino da dekorirajo svoje surovosti s frazami v ogrski državni ideji.in o varstvu »narodnih* interesov. S takimi govori se pa klika ne zadovoljuje. Proti nemadjarskim narodom se vodi boj z vsemi sredstvi, ki jih osvetljujejo najbolje zadnji sodnijski procesi proti celi vrsti slovaških »agitatorjev*. V takih tendenčnih procesih so ti ljudje pravi mojstri; obtožbe sestavijo, da bi čitatelj mislil na s$me grozovitosti, pri razpravah se pa ne more niti s podkupljenimi in teroriziranimi pričami dokazati, da bi bili storili obtoženci kaj drugega, kakor da so nastopali za ravnopravnost in da so skušali organizirati ljudstvo. Ali za dokaze in protidokaze se ti vzorni sodniki sploh ne zmenijo; njih deviza je: Agitatorje so mora zapreti in tako je obsodba pravzaprav vedno gotova, že kadar začne razprava. Izreka se pa potem dolgoletne ječe in na tisoče denarnih glob. — Delavcem pa bi prišla krasna vlada rada do živega z razbijanjem organizacij in zlasti proti poljedelski organizaciji bi minister Daranyi rad našel sredstvo, ki bi jo prav za gotovo ubilo. Smešni tirani vsi skupaj ne vedo, da je ta boj brezuspešen in jim prinese samo blamažo. Vsaka vlada, če ima za seboj tako karikaturo parlamenta, kakršna je budimpeštanska, lahko razbije javne delavske organizacije. To ni velika umetnost. Le da bi se bili madjarski modrijani lahko naučili kaj iz zgodovine in iz drugih dežel. Kadar so delavci enkrat toliko zavedni, da razumejo potrebo organizacije, tedaj jim je ne prepreči nihče več, in kjer ni dovoljena javna organizacija, stopi tajna na njeno mesto. Koliko pro-fitira pri tem vlada, bi povedala madjarskim tirančkom lahko Nemčija, v nekaterih slučajih tudi Avstrija, posebno pa Rusija. Delavskega gibanja niso uničile večje korifeje, pa ga tudi Košuti in Daranyi ne bodo. Na Nemškem so bili za vlado hudi dnevi ob priliki zadnje debate o razmerah v afri-čansfch kolonijah. Poslanec Bebel je ostro prijel kolonijalno upravo zaradi bestialnosti, ki se gode v nemški Afriki ter pokazujejo, da so posledice toliko hvaljenje kolonialne politike skoraj povsod enake. V nebesa povzdigovana evropejska kultura izgine kakor kafra, kadar pridejo ošabni beli ljudje med prebivalce z drugačno kožo in hipoma se zbudi bestija v človeku. Odkar je Multatuli z velikanskim pogumom opisal grozovitosti nizozemske uprave na Javi, se neprenehoma ponavljajo brutalnosti in be3tijalnosti po vseh kolonijah, naj jih upravljajo Francozje, Belgijci, Amerikanci ali Nemci. Tako je bilo na Kongu, tako na Kitajskem, v Indiji, tako je tudi v nemški Afriki. Bebel je v debati povedal, kar se mu je naznanilo in tudi če se misli, da so njegove vesti pretirane, morda celo močno pretirane, ostane vendar še uprava na sramotišču, s katerega je ne rešijo niti izgovori, niti najbolj energično tajenje. Izmed slučajev, ki šobili naznanjeni Beblu, se tiče eden lajtnanta Schaumana, ki je imel v Jaundi kot postajni vodja črno priležnico. Sumil je, da občuje ona tudi s tremi zamorci, nad katerimi se je hotel maščevati. Dal je torej črnemu seržanu Duara nalog, naj. jih tako kaznive, da ne bodo nikoli več imeli opravka z ženo. Ker seržan ni našel tistih, ki bi jih bil moral poiskati, je prijel tri za-morpe, katere je ravno našel, pa jim je dal odrezati spolovila. —- Nadporočnik Dominik je na vojni napadel malo vas, katero je dal zažgati in vse odrasle pokončati. Dvainpetdeset otrok pa je dal vtopiti pod vodopadi. Pri vojakih v Afriki je bila navada, odrezavati sovražnikom ušesa, da se prešteje, koliko jih je padlo. Ko se je pokazalo, da režejo vojaki tudi ženskam ušesa, "je prišel nalog, naj se odbije sovražnikom glave, češ, tedaj se ne bode moglo goljufati z ženskimi glavami Ker pa je bilo to prenerodno, je prišla končna zapoved, naj se jim odrezuje spolovila. Takih slučajev je naštel Bebel še več ter je odločno zahteval preiskavo. Kolonialni ravnatelj Dernburg je skušal, enostavno utajiti vse, a ni bil srečen. Najbolj zanimivo je pa, da je ustal tudi vodja katoliškega centruma ter je naštel podobne slučaje, kakor Bebel. Ali mož je vedel te reči že dve leti, pa je molčal in bi bil molčal dalje, ako bi mu bila vlada ustregla v nekaterih zadevah. V nemški Afriki so namreč tudi katoliški misionarji, ki bi ravno tako radi dobili vrhovno oblast nad zamorci, kakor vlada. Gospodu Roerenu so zelo prirasli k srcu, ali kar se sliši o njihovem delovanju, tudi ni veliko bolj prijetno, kakor vesti p zlodejstvih vladnih organov. Med Roere-nom na eni ter med ravnateljem Dern-burgom in kancelarjem Bulo vom na drugi strani se je vnela huda polemika, katere rezultat je bil ta: Es will mich schier bedunken, daB sie alle beide stinken. Za evropejsko »kulturo* je bil to grozovit dan. Pri amerikanskili volitvah za kongres je dobila sicer republikanska stranka zopet večino, ali izgubila je toliko mandatov, da se poveča demokratična manjšina okroglo za tretjino dosedanjih sedežev. Obenem so bile tudi, kakor ponavadi, volitve v posameznih državah, pri katerih so se pokazali deloma zelo čudni rezultati. Tako je v nekaterih državah izvoren demokratični guverner, dočim so dobili vsa druga mesta republikanci, ali pa narobe. 7 zapadnih državah so dosegli socialisti lepe uspehe za deželne zbore. ' Dne 4. t. m. je bjlo otvorjeno zadnjo zasedanje kongresa; v obeh zbornicah se je prečitalo poslanico predsednika Roosevelta. Čudni mož bi rad igral delavskega prijatelja, ja ne more splezati iz svoje buržoazijske kože. Na eni strani zagovarja splošno upelja-tev osemurnega delavnika, na drugi pa napoveduje boj agitatorjem, ki »razširjajo razredno sovraštvo*. On želi, da bi se temeljito preiskalo razmere ženskega in otroškega dela ter da bi se razširilo zavarovanje in vpeljala obligatorna razsodišča v bojih med delavci in delodajalci. Roosevelt navaja, da je bilo v letih 1880 do 1900 do 450 milijonov dolarjev izgubljenih vsled stavk in izprtij ter priporoča zakon, s katerim se naj onemogoči preveliko nabiranje kapitala. Mož bi več rad, nego razume. Domače stvari. A), a), — ali |e mogoče? Za volitve v tržaško zavarovalnico proti nezgodam so se sačeli zanimati krogi, ki že dolgo niso mislili na take reči. Nekdo je odkril dejstvo, da tiči ▼ teh volitvah tudi košček narodnega vprašanja in kar nepričakovano se naleta od tistega časa v naših meščanskih časopisih ne le na številne notice, temveč tudi na uvodne Članke o tem zavodu. Seveda se dotikajo vsi dotičnisestavki samo nacionalne strani; povsod Izbija na dan tendenca, doseči v zavodovem Todsivu slovensko večino. Nimamo temu namenu prav nič odgovaijati. Dokler je v državi v narodnostnih razmerah tak kaos, kakršen vlada v Avstriji, se ni čuditi, ako se presoja vsako reč z narodnega stališča, naj ima tudi z narodnim vprašanjem toliko opraviti, kakor Luciftr z nebeškimi ključi. To — v oklepajih bodi povedano — velja tudi za zavarovalnico proti nezgodam, v kateri se nima odločevati o nikakršni narodnosti, o nobenih narodnih zahtevah in pravicah, temveč o zelo realnih, po veljavnem zakonu še zelo skromn h gospodarskih interesih ponesrečenih delavcev brez obzira na njih narodnost. Toda to je, kakor rečeno, v sedanjih nacionalnih razmerah pri ras še takorekoč neaktuelno in če skušajo Slovenci narodno priti do večine, jim prav nič ne zamerimo tega. Ali — ali — pred nami ležita «Slovenski Narod* in »Slovenec*; mencamo si oči, pa ne vemo, ali vidimo prav ali ne. Ljudje božji: Liberalci in klerikalci se zdru-iujejo! Skupne kandidate hočejo postaviti za zavarovalnico — menda v skupini delodajalcev Ali je to mogoče? «Narod» in »Slovenec« objavljata soglasne oklice; Josip Lenarčič in Karel P o 11 a k jih skupno podpisujeta; dr. W i n-discher in Štefe snujeta skupne načite — ali se ne bode podrl slovenski svet? Kakšen hrup je bil v liberalnem taboru, ako je govoril kak klerikalec na socialno-demokratičnem shodu za volilno pravico! Kakšen lamento v klerikalnem Izraelu« ko so nastopili socialisti proti tist« mu katoliškemu sl.odu, proti kate remu so protestirali tudi liberalci! In naenkrat liberalci in klerikalci takorekoč v bratovskem objemu — pa niti «Narod», niti »Slovenec* ne proglašata zveze za zločin in za izdajstvo Kaj se začenja morda tudi na slovenskem političnem polju jasniti. Mar prodira tudi pri nas izpoznanje, da je politika umetnost pravih kompromisov, pri katerih se gre le zato, da se ne zataji lastnih načel? Nas zadovoljuje vsekakor ta obrat in če kaj potraja, se bode res Se zgodilo, da bodo cenjeni nasprotniki tudi v strogo politiških vprašanjih lepo zdru ženi proti — socialni demokraciji, ki je končno vendar obema skupaj edina načelna in neiz premenljiva nasprotnica. Ljudsko knjižnico mislijo osnovati dru Štva »Akademija*, »Prosveta* in »Sokol*. Ljubljanski občinski svet je na zadnji seji obravnaval njih prošnjo za primeren donesek ter je sklenil, naj se dovoli 2000 K ustanov -nine in 3000 K letne subvenc je s pogojem, da dobi mestna občina primerno mgerenco. Potem je še dr. Triller predlagal, naj sc Imenuje knjižnica »Simon Gregorčičeva ljudska čitalnica in knjižnica* in naj se sprejme med ustanovna društva tudi Chamovo narodno socialno društvece. — Slavni občinski svet jt vendar čudna družba t Troje društev se trudi že nekrliko let, da privede Ljubljano končno do prepotrebne javne knjižnice. Delala so ta društva in so marsikaj žrtvovala v ta namen. Naenkrat pride dr. Triller, pa pravi: Mi imamo društvo, ki je sicer čisto nepotrebno in se mu ljudstvo, v kolikor ga ne ignorira, samo smeje. Za tega nebodigatreba potrebujemo renomč in od vas zahtevamo, da mu ga poskrbite s tem, da ga sprejmete v Svoj krog. Izlezlo je sicer še komaj iz jajca, storilo še ni prav ničesar, svoje potrebe ni dokazalo z ničemur; kaj je to mar drju. Trillerju? Ali more to društvo sploh kaj storiti za knjižnico? Ali ga je tam treba? Kaj bi dr. Triller vprašal to! Ravno zato, ker ne more sam<> živeti, ga hočejo umetno prehraniti in «Aka demija*, »Prosveta* pa »Sokol* naj povzamejo to rediteljstvo. Da želi občina, ako subvencionira knjižnico, neko ingen nco, je opravičeno; ali tako daleč to ne sme segati, da bi silila, protežirati strankarske eksperimente liberalcev, eksperimente, ki «o sicer že ob rojstvu obsojeni na smrt. Ako bi omenjena društva sprejela ta pogoj, bi diskretirala sebe in podjetje in zato pričakujemo,* da bodo odločno zavrnili tako insinuacijo, s katero bi bli izzvani najširši krogi, ki prihajajo menda pri ljudski knjižnici najbolj v poštev. Dober dovtip je naredil na zadnji seji občinskega sveta svetovalec gospod Šubic, ko je dejal, da je izročil gospod župan zadevo za opoldnevno znamenje v Ljubljani menda odseku za — volilno reformo, ker o tisti stvari ravno tako ni duha ne sluha, kakor o volilni reformi za občino. Gospod župan je sicer odgovoril, da zadeva ni izročena odboru za volilno reformo, ali povedal vendar ni, kaj je z vclilno preosnovo. Na liberalnem zaup-niškem shodu je sicer gospod Hribar mnogo govoril o volilni reformi za — državni zbor; ali brezbrižnost za občinsko volilno reformo dokazuje, da je bila tudi tisto le farsa. Brez ozira na to. da bi bil tako ughden član. ka kor je gospod župan, na svojo stranko lahko bolj intenzivno uplival, da ne bi bila nastopala tako nt smiselno proti volilni reformi, kakor je; brez ozira na to, da bi bil moral izvajati konsekvence in zapustiti stranko, katere poslanci so osem dni po' sprejetju programa zatajili program — je njegovo kunkta-torstvo v vprašanju občinske volilne pravice tako značilno, da ne more nihče verjeti v njegovo ljubezen do splošne in enake volilne pravice. Pa le naprej. Danes se gospodje nor čujejo iz ljudstva; prišel bode čas, ko bode ljudstvo imelo govoriti. Dopisi. Iz Idrije. Klerikalci se že pripravljajo n.i bodoče voltve. Ustanovili so v nedeljo, dn' 9. t. m. katoliško - politično društvo za sodni okraj idrijski. Ustanovni shod j^ bil prav in teresanten. Dokler sodruga A. Kristana ni bilo na shodu, je govoril dekan z< lo hujskajoče. k<> pa je sodrug A. Kristan (poklican po sodrugdi) prišel — obrnil je g. dt-kan ost govora te govoril veliko zmernejše. Vendar se n mogel izogniti neresnicam. Sodrug A. Kri-tan ga je zavrnil kakor s-e mu ji- tikalo. Zlasti je pokazal na vzroke, zakai klerikalizem se bojuje za nerazločljivost zakona t r pioti svobodn šoli. Mogočno je don 1 po katoliškem shodu klic socialnih demokratov: dol s klerika lizmoml Slava socialni demokraciji! — Klerikalci se naj postavijo n« glavo — opravili ne bodo ničesar, ljudstvo je izprevi delo! Pozna klerikalne može. %• v»* pod svojo komando! V kalnem ribarijo, :>li mi bodemo skrbeli, da se vse razbistri in razjasni. Odslej na vsaki shod in na vsaki shodič. ki ga skličejo klerikalci. Odpirati moramo tudi onim oči, ki še niso izpregledali. Boj temi! Strokovni pregled. Nove organizacije. Dne 6. t. m. je bil na Jesenicah dobro obiskan ustanovni shoii nove podružnice splošnega strokovnega in pra vovarstvenega društva. Dmštveni lokal je v gostilni g. Hermana na Savi. — Dne 7. t.m. se je ustanovila vplačevalnica strokovnega in pravovarstvenega društva v Sv. L u c i j i na Goriškem. Shod, na katerem je poročal sodrug Kopač, je bil dobro obiskan. „Rdeči Prapor11 *£ 51" w Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franznt. M. kolodvor. Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pu-hler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg ; Šešark, Sel -nlmrgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinst* n, Jurcev trg — Jesenice i Mesar Jakob ■Uev. 101 — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Gorica i Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. — Reka i Kicr.rdo Camera, Corso 16. Zaveden delavec in prijatelj delavstva ne pije Koslerjevega piva! Najnovejše vesti. Dana j, 12. decembra. Specialna komisija gosposke zbornice se je s 14 proti 4 glasovom 5. Raznoterosti. Onferenca se vrši po § 2. zboro-valnega zakona. Sodrugi iz vsakega kraja ljubljanskega toliša imajo pravico, poslati na konferenco > 2 zastopnika. Člani izvrševalnega in lojnega odbora imajo pravico do udeležbe s Mnoveljavnim glasom. Vsaka strokovna orga-2acija ljubljanskega okraja ima pravico, oddati po 2 zastopnika, ako število organi-[anih ne presega 50, sicer pa poleg prvih [eh na vsakih nadaljnih 50 članov še po pga zastopnika; za vsako število nad 50 pade po en odposlanec. Načelniki strokov-organizacij imajo kot člani strokovne fisije glas in sedež. Zborovanje prične ob 9. uri dozidan in traja do 12. ure opoldan, ‘dalje od 2. ure popoldan in Se na-lljuje do konca. Izvoljeni zastopniki in drugi opravičenci dobe vstopnice proti izkazilu od dotične organizacije izpostavljenega in potrjenega mandata v upravnistvu »Rdečega Prapora* vsak dan od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. ure dopoldan. Gostje, ki žele zborovanju prisostvovati, dobe vstopnice ravnotam. Na licu me3ta se bodo oddajale vstopnice le dopoldan od 9. do 10. ure. Želeti je, da se vse organizacije odzovejo. V Ljubljani, dn6 9. decembra 1906. Izvrševalni odbor. Lokalni odbor ljubljanski. Volitve v načelništvo in razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. Volilni odbor za letošnje nadomestne volitve je po temeljitem posvetovanju sklenil, zavarovanim sodrugom, delavcem in prizadetim organizacijam predlagati in priporočati naslednje kandidate v izvolitev, in sicer naj volijo v načelništvo: III. Škapina (kemična industrija, kurila in svetila, hranila — tobačna industrija — in živila): Fegetz Alfred, vslužbenec tvrdke za »Linoleum* v Trstu, v načelništvo; Zuculin Alojzij, vslužbenec občinske plinarne v Trstu, nadomestnik. IV. sknpina (kamen, prst, stavbinstvo z notranjimi delavnicami, gledišča, gasilstvo po poklicu, dimnikarstvo čiščenje cest in poslopij): Sigon Mihael, zidar pri bolnišnici v Trstu, v načelništvo; Catalan Ivan, klesar pri »Unione dei scalpini* v Trstu, nadomestnik. V. sknpina (tekstilna industrija, poligra-fična obrt, oblačila, snaženje rabnih predmetov in kopališč): Spazzal Silvij, tiskar tiskarne «Edinost* v Trstu, v načelništvo; Štrukelj Arnošt, tiskar tiskarne »Moderna* v Trstu, nadomestnik. Vsaka imenovanih treh skupin torej voli po enega člana in po enega nadomestnika v načelništvo. Dalje volijo zavarovanci (delavci) vseh skupin skupno V razsodišče enega pri-sednika in tri nadomestnike. volilni odbor je postavil in priporoča sledeče kandidate: Fain Ivan, mehanik tvrdke G. Cante v Trstu, prisednik; Corrier Etore, tipograf tiskarne »Moderna* v Trstu, I. nadomestnik; Kocmur Ivan, vslužbenec c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani, II. nadomestnik; Zupan Josip, vslužbenec c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani, III.«nadomestnik. V področje tržaške zavarovalnice zoper nezgode spadajo: Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacija. Vsak gospodar, ki ima v tem ozemlju kako zavarovanju podvrženo podjetje, je dobil za zavarovane delavce svojega podjetja po dve glasovnici: eno belo in eno rdečo. Bele glasovnice so za volitev v načelništvo, rdeče za volitev v razsodišče. Podjetniki morajo potrditi s svojim podpisom na glasovnicah, da so bili vsi do volitve opravičeni člani pozvani, da volijo zastopnika in da so kandidatje večine vpisani na glasovnici. Glasovnice se odpošljejo volilni komisiji zavarovalnice v Trst, Via Mercato vecchio, 3 I. Volitev se vrši 29. decembra 1906. Glasovnic, ki dosp6 na dan volitve šele po 4. uri popoldan se ne vpošteva. Ako bi torej kak podjetnik zanemaril svojo dolžnost, da ne bi do volitve opravičenih delavcev pozval, da volijo zastopnike, je dolžnost delavcev oziroma zaupnikov samih, da ga pravočasno na to opozori, kakor naj se tudi prepričajo, da je na vsaki glasovnici natančno zabeleženo število za posamezne kandidate oddanih glasov ter pazijo na to, Častna izjava. S tem prosim gospoda Ivana Zwanzg«r{a, tajnika rudarske «Unije* avstrijske, (d puščanj*, ker sem ga dolžil dejanja, ki ne bi bilo v interesu rudarjev. Bil sem k temu zapeljan in ne morem gospodu Zwanzgerju ničesar dokazati ter obžalujem svoje nelepo ravnanje, Zahvaljujem ga tudi, da je odnehal od ' kazenske ovadbe. Alojzij Sursič rudar. da sc glasovnice pravočasno odpošlje, ker bi sicer znale izgubiti svojo veljavnost. Delavske zavarovalnice proti nezgodam, take, kakršne so, niti v splošnem in ne po svojem notranjem ustroju ne zadostujejo niti najminimalnejšim zahtevam modernega časa, pa je zato treba, da sede v njihovih odborih možje, ki imajo smisla in razumevanja za socialno stremljenje organizovanega proletariata. Menimo, da se ne motimo, ako trdimo, da bo zavedno delavstvo pri teh volitvah bolj kakor kdaj prej s sijajno zmago pokazalo, da odločno odklanja vsako vmešavanje v specifično delavske zadeve tiste prečastite družbe, ki pozna delavstvo le ob vsakojakih volitvah, sicer pa ga prezira čez glavo! Na delo torej! Torkov »Slovenski Narod* in »Slovenec* piinašata poziv gg. Lenarčiča in Pollaka, da naj delodajalci pošljejo podpisane neizpolnjene glasovnice trgovski zbornici v Ljubljani. Ker je poziv nejasen, opozarjamo, da se ta poziv tiče le glasovnic, s katerimi glasujejo delodajalci. One glasovnice, s katerimi glasujejo delavci, naj delavci povsod sami izpolnijo in naj jih delodajalec potrdi, potem pa naj se pošljejo na volilno komisijo v Trst, da so vsaj do 29. t. m. popoldne ob 4. uri v rokah volilne komisije. Sodrugi, delavci in delavke, pozor torej! Tiskovni sklad: Dva čevljarja v Trstu 30 vin. Klobuke za gospode in dečke se kupuje v veliki izberi dobro in pooeni pri Emerik Lovrecki klobučarju v Waasen-n, Karntneistrasse tjubno, Gorenje Štajersko. Vctitia zaloga Hlobfofisastib ftfljcifVsch Vrst. Filijalki se nahajati v Homanngasse 14 pri krojaškem mojstru BE. M. Bosanatz ter Adolfu Konradu, brivcu v Judendorfu. Postrežba tudi slovenska. MT BoiiSne, novoletne ter imendanske voščilu« listke (dopuraloe) ■ slovenskim besedilom razpošilja po najnižjih cenah Wnnibald Plann Dunaj VI., Wallgasse štev. 19, poleg 15—5 Rajmundovega gledišča. Poshusite in priporočite = izaelhe = TydroDetpp« hranil d Pragi Vlil. CenoDnihzasfonj. Zaloga In tovarna pohištva vsake vrste 52—44 Aleksandra Levi Blinzija Trst — Piazza Rosario 2 — Trst (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. Razpošiljanje blaga na ▼se kraje sveta! Najcenejša, največja eksportna tvrdka! Mestni trg nasproti rotovža ■1W prej v Kranju Iti .^1 priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih švicnrskili ur, briljantov, zlatnine In srebrnine n-15 v veliki izberi po najnlžjih cenah. VHnl#97 dajehl°jeb,as° UUI\Cle»j res fino in dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim aahtevajte ▼•liki novi cenik, ki ■• polije iMtonJ in poštnine prosto. Naročniki ki ne dobe kake številke našega lista, naj takoj napišejo listek z naslovom: ,,Reklamacija, „Rdeči Prapor", Ljubljana" in navedo, katere številke niso prejeli. Take reklamacije so poštnine proste. 16—16 Ugodna prilika n nakup radi siaCaja nek« »Uka tovarna samo 3 goldinarje pottni aabojCak 5 kilogramov ealotna tele (priMitao I komadov) pri atiekanja malo polkodovanega, lepo ivrMe-naga, rotno diHKga toaletnega mila i vijoličnega, vrtničnega, oaojniCnaga, aolnCniCnaga, Ipajkinaga, Ulijno-mlaCnega, ftmarnitnega, braakvinega evata i. t. d. HaipoiUja proti povzvtjn podjetje Manhattan Budimpešta, Vin, Beseršdy-utcaa 3. Vsaki aonruia la mnaiisik j* k tzilu 52—17 Edino pravi Je sta Thieriyev balzam le z zeleno znamko nune. Zakonito zavarovan Davno ana-menito neprekosljiv proti motenju v prebavljanju, Želodčnim krčem, koliki, nahodu, prsnim bolečinam, influenci i. t. d. — Cena 12 malim ali 6 velikim steklenicam ali eni ipecijalni steklenici s patentno zaponko 5 K franko. TMgmw ceitltBilIfo mazilo le obte žitno lot not plus ultra C-TJEIHH «• vaa le tako atara rana, vnetja, poikodba izpaha in oteklina vaah vrat. Cena S lončkoma K 3-SO, poMlja franko la proti naprej poelanemu denarja ali povntju U|arni *. Thltrry 1 Pregrado p. Jtog. Slatini •redarka a tiaoi izvirnimi zahvalami brezplačno in franke. Dobiva w v vieh valjih lekarnah in medidnalnah drogerijah. &alnifcC yCtif(’ri ieli/o dabnu, po ceni in. _ Art&nesljiiHrpotovali na/ se obrnejo aSimon^i/fmetetXa v kJttN/ani Hiblcdvorske ulice2&. Vsakovrstna Pojasnila tkjo se bto/tluftto. HOTEL „VEGA“ 18-16 99 v Spodnji dlikl pri Ljubljani ob glavni cesti nasproti ljudski šoli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojno marčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. — Posebna soba za večje družbe in za društva je na razpolago. Vfililf Ufi 8 ^eras0 'n krasnim razgledom na ||j[ji ![[ kamniške planine ie na Šmarno goro. 17n {iijnn D0Vb opremljene sobe: postelja 1 krono, sobt z dvema posteljema 2 Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domači listi. Cene naVadn;, postrežba tožna! Z odličnim spoštovanjem Anton Maver, lastnik. w Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški tr. Telefon »t. 163. Telefon it. 163. _______________________ v Ljubljani ____ priporoča svoje borno pivo v sodcih in v steklenicah. Telefon It. 187. Zaloga v Spodnji Šiški. T.i.r.n«. m. lada|at«lj in odgovorni urednik Josip Berdajs. Tiska iv. Pr. Lampret v Kranju. Pisarna npravništva »Rdečega Prapora11 je otvorjena za najnujnejše stvari tudi ob nedeljah in praznikih med 9. in 10. uro dopoldne. Ob delavnikih pa od 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure.