Postnimi pintami 0 mitaM w tem Din 1*- jMlsHlM Sto). 205 l' HutUMiiu, petek 10. septemben 193? leto II. Tretja spomenica boljševiške vlade Italiji bo napovedala Konec odnošajev med Italijo in Rusijo London, 10. septembra. o.Z ozirom na napeto razmerje, ki je zaradi ruskih spomenic zraslo med Italijo in sovjetsko vlado, so angleški krogi prepričani, da bo v kratkem prišlo do zelo resnih dogodkov. Poročajo, da pripravlja sovjetska Rusija, Se tretjo spomenico, s katero bo pretrgala diplomatske odnoSaje z Italijo. Italija in Nemčija ne pojdeta v Nyon Rim, 10. septembra. Na vabilo, ki sta ga angleška in francoska vlada poslali 6. t. m. na konferenco v Nyonu, da se urede sedanje razmere na Sredozemskem morju, nastale zaradi nedavnih incidentov, sta nemška in italijanska vlada odgovorili danes s posebnima spomenicama enake vsebine, ki sta ju izročili ob istem času v Rimu in Berlinu francoskemu in britanskemu poslaniku. ,V spomenicah navajata razloge, zakaj se konference ne moreta udeležiti. Italija je to storila zaradi neutemeljenih obtožb sovjetske Rusije, ki so prišle kljub temu, da se je Italija kazala pripravljeno, da se udeleži vsake akcije, ki služi po-mirjenju. Po njenem mišljenju je umestneje, da bi se s sredozemskim vprašanjem bavil odbor za nevmešavanje. Prav tako odgovarja tudi nemška vlada. Na koncu pravi Italija, da fašistična vlada prav nič ne dvomi, da bosta britanska in francoska vlada sprevideli vzroke, ki so vodili italijansko vlado, da je zavzela takšno stališče, in da je italijanska vlada že zdaj pripravljena dalje sodelovati v odboru za nevmešavanje in da daje sporazumno z nemško vlado svojemu zastopniku v tem odboru vsa potrebna navodila. Italijanski tisk utemeljuje stališče svoje vlade 6 tem, da v londonskem odboru sodeluje več držav izven Sredozemskega morja, držav, s katerimi živi Italija v prijateljstvu. Italija misli pri tem v prvi vrsti na Poljsko in Portugalsko. Izrečno poudarjajo, da italijanski odgovor ne pomeni odklonitve francosko-britanskega vabila za proučevanje varnostnega problema v Sredozemlju, le prvotni predlog o Sredozemski konferenci je v Italiji doživel slab sprejem. Mislijo namreč, da ta konferenca brez udeležbe Italije ne bi imela nikakega pomena. Nemški napadi na Francijo Berlin, 10. septembra, o. Ob odgovoru nemške in italijanske vlade, ki odpoveduje udeležbo teh dveh držav pri sredozemski konferenci v Nyonu, nemško časopisje silovito napada Francijo, češ da je dejansko ona kriva za to, da pe bo konferenca uspela. Francija hoče proti Italiji ustvariti neko sredozemsko zvezo, ki bi bila podobna tisti, ki je izvajala za abesinske vojne sankcije proti njej. Toda Italija bo 2. nemško pomočjo šla po svoji poti in kmalu bodo sprevideli vsi. da je vsaka akcija na Sredozemlju nemogoča brez sodelovanja Italije. Nemško časopisje tudi poudarja, da bodo vsi morebitni sporazumi v Nyonu .samo tehničnega značaja in jih bosta sklenili samo po dve državi med seboj. Te dvostranske sporazume bodo sporočili tudi tistim državam, ki na konferenci ne .sodelujejo, predvsem Italiji in Nemčiji, in se jim bodo tudi te lahko priključile. Dr. Stojadinovič pojde v Ženevo Belgrad, 10. septembra. Izredno pozornost vzbuja dejstvo, da bo naše odposlanstvo na zasedanju Zveze narodov vodil predsednik vlade doktor Stojadinovič sam, ki bo našo državo zastopal tudi na konferenci za varstvo plovbe na Sredozemlju v Nyonu. Ni dvoma, da bo dr. Stojadinovič svoje bivanje izrabil za izčrpne razgovore s tujimi državniki. Odposlanstvo naše kraljevine na 18. rednem zasedanju skupščine Zveze narodov, ki se prične v Ženevi 13. septembra t. L, je sestavljeno tako-Ie; predsednik odposlanstva in prvi odposlanec doktor Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister, odposlanca dr. Božidar Purič, pooblaščeni minister v Parizu in d r. A.n drej Gosar, minister v pokoju, Poslanci Izrekajo zaupanje vladi in dr. Stofadinovičii: Dosedanji uspehi in bodoče naloge naše vlade namestnika odposlancev dr. Ivo Subotič, pooblaščeni minister in stalni delegat pri Društvu narodov ter dr. Ivo Andrič, zastopnik pomočnika zunanjega ministra, strokovnjaki dr. Slavko Stojkovič, profesor visoke trgovske šole in državni zastopnik pri mednarodni sodiščih, ter dr. Stojan Gavrilovič, predstojnik odseka za Zvezo narodov v zunanjem ministrstvu. Belgrad, 10. sept KInb narodnih poslancev JRZ je na sejah, ki so se vršile od 6. do 8. t. m. in po vsestranski debati o vseh perečih političnih, gospodarskih in finančnih vprašanjih sprejel sklepe, v katerih pravi med drugim: 1. Kraljevska vlada je v svojem dveletnem delu, izvajajoč celo vrsto raznih pomembnih ukrepov gospodarskega in finančnega značaja, izvedla najpotrebnejše pogoje za ureditev političnih razmer. Izvedla je posebno velike socialne reforme, da s socialno pravico uživajo koristi gospodarsko slabši sloji popolno zaščito. Kraljevska vlada je po več letih hude gospodarske stiske ustvarila jtlagostanje v vseh panogah našega narodnega gospodarstva. Popravila je korenite finančne razmere in posrečilo se ji je, da je s proračunskim ravnotežjem in s smotrnim gospodarstvom popolnoma vrnila zaupanje v javni kredit. To so bili osnovni pogoji za ureditev političnih razmer v državi. 2. Po teh reformah se je kr. vlada v želji, da zajamči vsem veroizpovedim popolno enakopravnost, lotila urejanja verskega razmerja v naši driavi. Po letu 1932 je izšel zakon o srbski pravoslavni cerkvi, leta 1936 pa o muslimanski verski skupnosti. Neurejeno je ostalo še vprašanje rim.-katoliške cerkve. Notranjega miru v državi si ne moremo predstavljati brez znosnega verskega razmerja med vsemi po zakonu priznanimi veroizpovedmi. Naša ustava jamči versko enakopravnost vseh državljanov. Zakona o srbski pravoslavni cerkvi fn o muslimanski verski skupnosti sta izšla svoj čas v popolni tišini, brez kakršnegakoli vmešavanja drugih veroizpovedi. Brez dejanskega razloga je prišla v urejanje vprašanja konkordata nerazumljiva nervoznost, ki so jo podpirale razne opozicijske politične skupine z lažmi in obrekovanji. Tako je iz, tega vprašanja verskega pomena nastalo politično vprašanje s prozornim ciljem, da se strmoglavi vlada, da se uniči stranka. Klub poslancev JRZ smatra ta trenutek za svojo dolžnost, da izreče popolno in neomajno zaupanje predsedniku kr. vlade dr. StojadinoviČu, da bo tudi v tem vprašanju, spoštujoč vse pravice srbske pravoslavne cerkve, znal ohraniti dostojanstvo in ugled države, ne da bi katerakoli vera imela kakšne zapreke, pri svobodnem razvijanju svojega delovanja v mejah ustave. 3 Klub JRZ izreka vse priznanje gospodarskemu delu in pojmovanju predsednika kr. vlade dr. Stojadinoviča in ima popolno zaupanje, da bo tudi del programa kr. vlade, ki se nanaša na naša notranje-politična vprašanja, v celoti izvršil. Klub JRZ smatra za svojo dolžnost, da v tej smeri in delu podpre z vsemi svojimi silami kraljevsko vlado. 4. Klub ugotavlja, da je v današnjih gospodarskih razmerah treba omogočiti pošten obstanek vsem malim trgovcem in obrtnikom, ki so prav tako važni za izgradnjo večjega gospodarskega blagostanja. Zato smatra klub za svojo dolžnost, zaprositi kr. vlado, da posveti vprašanju dolgov malih gospodarstvenikov (obrtnikov in malih trgovcev) vso pozornost in da z ozdravljenjem njihovih finančnih razmer omogoči njihovo sodelovanje pri delu za narodno blagostanje. Za vse to pa je tudi pogoj popolna zagotovitev gmotnega položaja državnega uradništva v skladu z gospodarskimi razmerami, ki danes vladajo pri nas. Zato se nalaga potreba, za zboljšanje gospodarskih raz- Nemiki gospodarski minister dr. Schacht odstopil Berlin, 10. septembra. Dr. Schacht, ki je odstopil s svojega položaja ministra za narodno gospodarstvo zaradi nasprotij z gospodarskim diktatorjem Goringom, je bil imenovan na to mesto dne 2. avgusta 1934. Ukaz o njegovem imenovanju je bil zadnji, ki ga je na smrtni postelji podpisal maršal Hindenburg. Toda po imenovanju Gorlnga za komisarja šti-riletke, so bile iunkcije dr. Schachta zelo omejene. V vladi je zastopal zmerne elemente in često je tudi nastopil proti radikalnim stremljenjem nekaterih narodnih socialistov. Pogajanja med Francom in Katalonci so se razbila Biaritz, 10. 6ept. o. Včeraj so odpotovali iz Biaritza trije zastopniki katalonske vlade, ki eo se v tem francoskem kopališču sestali z odposlanci generala Franca, da bi se pogajali o sklenitvi miru med Katalonijo in nacionalisti. Sestanek je potekal v največji tajnosti, vendar so katalonski odposlanci pred odhodom izjavili samo, da niso razgovori privedli do uspeha. Zdi se, da Franco vztraja pri 6voji zahtevi, da se mu mora Katalonija udati brezpogojno. Madžarski kraljevi namestnik Horthv se bo danes sestal z avstrijskim predsednikom Miklasom v Porečah ob Vrbskem jezeru. mer našega uradniškega aparata. Zadovoljni uradniki bodo najbolje služili koristim države in od takega uradništva morejo državra oblastva zahtevati popolno korektnost v vsem njegovem delu. Klub je z velikim zadovoljstvom sprejel na znanje izjavo predsednika kr. vlade, da se pripravlja načrt uredbe o zvišanju uradniških plač. 5. Klub opozarja kr. vlado na vse tiste finančne ukrepe, ki naj pripravijo revizijo trošarinske politike glede na našega kmetskega pridelovalca. Prav tako se morajo cene monopolskih predmetov, ki so življenjskega pomena za naše kmetsko prebivalstvo, preurediti v smislu gospodarske moči kupcev. Ugotavljajoč vse to, izreka klub narodnih poslancev JRZ svoje popolno zaupanje kr. vladi in njenemu predsedniku dr. Stojadinoviču ter mu daje proste roke pri nadaljnjem vodstvu politike naše države in pri ureditvi vseh vprašanj. Nj. Vel. kraljica Mdrija je včeraj obiskala časnikarsko razstavo na velesejmu f&N VOK J; ii* tt £ ■ Od leve na desno: minister dr. Miha Krek pozdravlja kraljico pri prihodu na velesejem. Kraljica Marija s predsednikom velesejma g. Bonačem in ministrom dr. Krekom si ogleduje veieuejem. Kraljica Marija zapušča paviljon KTD. Ob njej podban dr. Majcen, minister dr, M. Krek in urednik ~ >Sloyenskega doma< Javornik Vesti 10. septembra Guverner belgijske narodne banke je zaradi prerekanja v zbornici sklenil odstopiti. Poslanci so v zbornici ostro obsojali poslovanje narodne banke in razdeljevanje denarja iz tajnih fondov. Veliko propagando za mir bo začela po vsem svetu zveza ameriških cerkva. Propagande se bo udeležilo 20 organizacij, ki imajo nad 25 milijonov članov. Začetni propagandni govor bo imel zuu. minister USA Hull. Izdatki za avstralsko bojno letalstvo bodo znašali letos 1,257.000 funtov. Za ta denar bo Avstralija kupila 198 vojnih letal. Vrh tega pa bodo iz mornariškega proračuna zgradili 39 novili bojnih ladij. Boj za občinske volitve v Franciji, ki bodo oktobra, se je že začel. Francoska socialistična stranka je izdala proglas, v katerem naroča svojini pristašem, naj glasujejo povsod za kandidate, ki zastopajo načela ljudske fronte. Protikomunistično zvezo z Japonsko, podobno zvezi med Japonsko in Nemčijo, bo sklenila v kratkem tudi Italija. Tako poročajo japonski listi. Vsearabski kongres za obrambo nerazdeljene Palestine se je začel včeraj. Udeležuje se ga 450 odposlancev vseh arabskih držav in rodov. Kitajska vlada je dala spraviti v angleške in ameriške banke v Hongkongu za 350 milijonov dolarjev srebra. , Največji športni stadion na svetu bo narodno-socialistični stadion v Nlirnbergu, za katerega so včeraj položili temeljni kamen. Izredno zasedanje poljske zbornice se je končalo včeraj. Trajalo je pet dni in sprejelo važne gospodarske sklepe. Gospodarska pogajanja med Madžarsko in OSR so se končala in bo v kratkem podpisan dogovor. V tem dogovoru je treba videti ali prvi korak za ureditev odnošajev med Madžarsko in Malo zvezo, ali pa nov dokaz za .tako zvano češko pametno politiko, ki se ravna predvsem po gospodarskih koristih. Belgijski kralj Leopold je včeraj dospel v Božen na italijanskem Tirolskem, odkoder bo delal ture v Dolomite. V narodno-socialistični revoluciji se ni nobenemu nemškemu duhovniku skrivil niti las na glavi. V tem smislu je govoril na kongresu v Nurnbergu idejni diktator nove Nemčije dr. Goeb-bels. To je zelo verjetno, zlasti če vemo, koliko duhovnikov vseh ver je v hitlerijanskifa koncentracijskih taborili in jedili. * španska nacionalistična mladina, ki je prebila 40 dni na taborjenju v Italiji, se je včeraj vrnila domov. Potniško letalo nemške »Lufthansec, ki se mu je posrečil polet iz Berlina čez Azijo in njena gorovja na Kitajsko, je pri vrnitvi izginilo nekje v pamirskih gorah in ni do zdaj o njem nobenega glasu. Sovjetski komisar za zunanje zadeve, Litvinov, se je pred odhodom v Ženevo spet mudil v Pragi, kjer se je sestal z znanim balkanskim spletkarjem in zaveznikom Pere Zivkoviča, Titulescom. 108 m globoko se je pogreznila italijanska podmornica »Foča« v 45 minutah. To jc izredno velika globina, ki jo doseže le malo podmornic. Oddelek angleške mornarice je dospel na obisk v bolgarsko vojno pristanišče Varno. Angleški gostje bodo ostali tam do 18. septembra. 28 voditeljev poljske komunistične mladinske organizacije, ki se je skrivala pod imenom nedolžne mladinske zveze, je prijela varšavska policija. Brat japonskega cesarja, princ čičibu, je včeraj obiskal v Diisseldorfu veliko razstavo ljudstvo na deluc. 115 letnico brazilske neodvisnosti so praznovali z velikimi vojaškimi paradami ter ljudskimi prireditvami pred tremi dnevi. Predsednik republike Vargas je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudarjal potrebo po tem, da ostanejo južnoameriške države čimbolj ločene od zmed v Evropi in na svetu. Poljski zunanji minister Beck bo v kratkem obiskal Bukarešto in je verjetno, da bo pri tej priliki podpisana vojaška obrambna pogodba med Poljsko in Romunijo. 1000 ton sladkorja se je raztopilo pred nekaj dnevi na Odri v nemški Šleziji, ker je voda vd#la v parnik, ki je vozil velik tovor sladkorja. Kongres angleških delavskih strokovnih organizacij jc odklonil komunistični predlog za ustvai ritev enotne delavske fronte v Angliji. Odposlanstvo čeških Nemcev pod vodstvom svojega voditelja Henleina je dospelo na kongres narodne socialistične stranke v Niirnberg. Češki Nemci 60 Hitlerjevi gostje. Predsednik francoske vlade je zahteval od vodstva francoske delavske zveže, naj posreduje pri dalevstvu, da ne bo več zasedalo med stavkami tovarn in da bo zapustilo vse zasedene delavnice. Mednarodna zveza bivših bojevnikov je začela včeraj v Parizu svoj kongres. Zveza šteje 4 milijone članov, ki predstavlja najmočnejšo mirovno organizacijo. Francoski maršal Petain se je udeležil švicarskih manevrov in je bil danes na obisku pri zveznem prdsedniku. Načelnik italijanskega glavnega štaba, maršal Badoglio, bo konec septembra potoval na Madžarsko, kjer 6e bo udeležil več lovov. Japonska je sklenila ustaviti izvajanja petletnega industrijskega načrta v Mandžuriji zaradi vojne. Davidovič je pretrgal zveze z Mačkom Belgrad, 10. sept. m. Eden izmed voditeljev združene opozicije, Ljuba Davidovič, bo prihodnje dni izdal proglas vsem svojim somišljenikom in prijateljem. V proglasu bo razložil, zakaj je pretrgal vse zveze z voditeljem hrvatske opozicije dr. Vladkom Mačkom in zakaj smatra za potrebno, 4» gre njegov* tjggga MfflQ*tojno politično p*. Kraljica Marija na obisku v Ljubljani Pavla Bergot Ljubljana, 10. septembra. Včeraj je na velesejmu nenadoma zaživelo. Z Bleda je’ prišlo dopoldne sporočilo, da si bo kraljica Marija ogledala jesensko velesejmsko prireditev. zlasti novinarsko ter misijonsko razstavo. V resnici je z Bleda ob 11.12 privozil eleganten dvorni avtomobil, ki se je ustavil pred velesej^i-skini uradom. Tu so visoko vladarico počakali ter jo pozdravili minister dr. Krek, general Dodič, podban dr. Majcen, ljubljanski župan dr. A (Ilešič, predsednik velesejma g. Bonač ter ravnatelj dr. Dular. Kraljico so pričakovali tudi časnikarji s predsednikom Virantom in podpredsednikom urednikom dr. Ahčinom na čelu. Minister dr. Krek sprejema kraljico Ko je kraljica Marija izstopila iz avtomobila, je pristopil k njej minister dr. Krek ter jo s kratkimi besedami pozdravil. Potem je dr. Krek predstavil visoki dami navzoče narodne dame dr. Natlačenovo, dr. Krekovo, dr. Majcenovo, dr. Adle-šičevo, ki so kraljici vsaka posebej izročile prekrasne šopke rož. Kraljieo je potem pozdravil tudi za velesejmsko upravo g. predsednik Bonač, za mestno občino pa župan dr. Adlešič. Kraljica Marija je potem v spremstvu ministra dr. Kreka obšla po vrsti vse paviljone ter si podrobno ogledala vse oddelke časnikarske razstave. Posamezne oddelke so ji tolmačili poleg ministra dr. Kreka, kateremu je kot vnetemu časnikarju znana vsa ogromna snov razstave ter nje velik pomen, tudi predsednik ljubljanske skupine novinarjev, Stanko Virant, urednika Železnikar in Gaber, urednik dr. Verčon ter ravnatelj ljubljanske Avale dr. Birsa. Podrobno se je kraljica zanimala za najstarejši slovenski tisk, vprašala je tudi za življenje in pomen barona Žiga Zoisa, ogledala si je posebej vse izvode Vodnikovih >Lublanskih Nov iz', celovškega 'Slovenca«' ter »Slovenskega gospodarja« iz Maribora. Skrbno so ji časnikarji razkazali gospodarske liste, razložili vse kipe in podobe starih slovenskih časnikarjev, predočili razvoj ter konec slovenskega tiska na Primorskem, pri čemer je kraljica vzdihnila: »A sad nema ništa!« Pri vhodu v oddelek Blasnikove tiskarne, ld je naša najstarejša tiskarna, je pričakoval kraljico ravnatelj g. Prepeluh. Tolmačil ji je ves svoj oddelek ter posebej pokazal faksimile NjeguSovega »Gorskega Venca«, ki ga je tiskarna tiskala po naročilu pokojnega kralja Aleksandra, dalje tudi staro indijsko knjigo, ki jo je tiskarna tiskala po naročilu misijonskega škofa Barage. V uredništvu »Ljubljanskih novic" Kraljica je nato odšla dalje v paviljon >N<, kjer jo je pozdravil urednik >Ljubljanskih Novic«, katere ljubljanski časnikarji za časa velesejma izdajajo vsak dan. Obenem je kraljici izročil tudi izvod lista. Minister dr. Krek je v tem paviljonu kraljici razložil celokupen ustroj, delovanje in gibanje stavnega stroja, tolmačil visoki dami tudi drugo celotno časnikarsko delo, potem pa tudi pokazal na razstavo Mariborske tiskarne, ki je prirejena v tem paviljonu. V paviljonu Jugoslovanske tiskarne Kraljica Marija je potem odšla še v paviljon >M-i, kjer si je pozorno ogledala zlasti karikature naših umetnikov. Ta del paviljona je kraljici razkazal akademski slikar Saša Šantel. V enemu delu tega paviljona je razstavila Ju-*«Mlovanska tiskarna svojo kliSarno ter druge dra-go*ene »troje in izdelke tiskarne. Tu je kraljico pofakal, pozdravil ter ji potem podrobno razložil delovanje tiskarne g. in*. Sodja v družbi z glavnim urednikom >Sloventa< dr. Ahčinom. Dolgo se je kraljica inndila ob razstavljeni sliki svojega sina kralja Petra 11., ki jo je Jugoslovanska tiskarn* izdelala v treh barvah. Razvojna stopnja, kako gre slika od začetka do konca izdelave skozi rožne tiskarniške stroje, je v tem deln razstave nazorno pokazana ter je vzbudila pri kraljici iivo pozornost. Prav tako »e je kraljica dolgo mudila eb klišejih, ki kažejo tiskanje značilne slike >En star-ček je živel«. Pri »Slovencu" in ..Slovenskem domu n Kraljica Marija je nato v »preinstvu inž. Sodje in urednika dr. Ahčina ter z drugim spremstvom odšla v posebni paviljon Jugoslovanske tiskarne, kjer si je ogledala vse stare letnike »Slovenca«, pozorno tudi slike, ki druga za drugo po vrsti prikazujejo, kak« dnevnik »Slovenec-, in »Slovenski dom« v tiskarni nastaneta ter kako dobivata, sprejemata ter prirejata za bravee vse vesti ii domovine in tujine. Inž. Sodja ji je r družbi naših urednikov pokazal in razložil tudi oddelek v tem paviljonu, kjer je prikazan lmkrotisk naše tiskarne. Skozi misijonsko razstavo Kraljica Marija jo potem odšla Se v misijonsko razstavo, Ujer jo je oh vhodu pozdravil najprej misijonar p. Lederhas ter vseue. prof. dr. Ehrficli, potem pa tudi v originalno indijsko obleko opravljena tri dekleta. Kna je kraljici zapela indijsko* bengalsko pesem. Misijonar p, Lederhas je nato kraljici razkazal celotno pestro misijonsko razstavo. Delj časa se je kraljica mudila oh slikah unših misijonarskih delavcev, ob nazornih indij- D volni odbitki od plač delavcev Zaredi zviianja prispevkov za Borzo dela, smejo delodajalci od i. septembra 1937 dalje za posamezne mezdne razrede odbiti od delavčevih plač sledeče zneske: za dan za teden dni za 14 dni I. III. IV. V. Vi. vit. .vin. IX. X. XI. XII. 0.34 0.5R 0.70 0.84 1.01 1.20 1 44 1.73 2.04 2,40 2.88 2.05 3.46 4.18 5.04 6.05 7.20 8.64 10.39 12.24 14.40 17,28 4.10 6.91 8.35 10.08 12.10 14.40 17.28 20.74 24.48 28.80 34.56 škili kočah, prod katerimi sede v naravni velikosti domačini črnci, končno pa so kraljici ob končanem pregledu dekleta ponudila pravi indijski čaj v originalnih indijskih posodicah. V paviljonu so kraljici poklonili lep indijski prtiček, prekrasno ročno delo, lepo vezan spominski album ter okusno indijsko vazo. Kraljica je nato odšla skozi razstavo slovenskih umetnikov, katero si je tudi pozorno ogledala. Mimo razstave cvetlic in rož, kjer ji je ga. Klju-čenkova poklonila prelepo rožo, zadnji čas v Ljubljani vzgojeno dalijo, ki so jo krstili ■/. imenom >Pod svobodnim soncem<, je kraljica odšla še v paviljon na veseličnem prostoru, kjer je posebna gospodinjska razstava. Tu so kraljico pozdravile dame, obenem pa so ji izročile lep šopek rož. Gospodinjsko razstavo je kraljici razkazala dvorna dama dr. Tavčarjeva. Kraljica si je zlasti pozorno ogledovala otroško sobico, kjer so bili zbrani otroci pri svojih igračah ter se igrali, obenem pa se učili na malih strojčkih za šivanje, na mizicah likali ter se drugače koristno zabavali. Z avtomobilom na Bled Zunaj paviljona gospodinjske razstave je čakal kraljico zopet dvorni avto, v katerega je sedla kraljica Marija skupaj z pobočnikom polkovnikom. Brankom Pogačnikom, ki je kraljico ves čas spremljal po paviljonih. Pred odhodom se je kraljica ljubeznivo poslo- vila od spremljevalcev, posebej od dam dr. Tavčarjeve, dr. Natlačenove, dr. Krekove, dr. Majcnove in dr. Adlešičeve, obrnem pa tudi od ministra dr. Kreka, generala Dodiča, podbana dr. Majcna, župana dr. Adlešiča, dr. Ahčina, urednikov Viranta, Železnikarja in drugih. Darila kraljici Mariji Slovenski časnikarji so ob priliki tega obiska poklonili kraljici Mariji lepo vezano spominsko knjigo, ki jo je časnikarsko združenje izdalo za priliko 140 letnice prvega slovenskega časopisa. Dalje je Jugoslovanska tiskarna poklonila kraljici okusno izdelano brošuro o Ljubljani v slikah in v angleščini. Enako knjigo je tiskarna poklonila tudi kraljičini spremljevalki mrs. Cress\veliovi. Kralfevič Tomislav v Ljubljani Tudi kraljevič Tomislav je popoldne v spremstvu svojega vzgojitelja" obiskal v Ljubljani nekaj trgovin, potem pa se je z avtomobilom vrnil nazaj na Bled. Knez namestnik v Ljubljani Popoldne se je v Ljubljano z Brda pripeljal tudi knez-namestnik Pavle. Ogledal si je trgovino s starinami in umetninami >Tizian« na Sv. Petra cesti ter si izbral nekaj novejših predmetov. PREMIERA pustolovskega filma KOZAK IN SE AVČ E K V glavnih vlogah: Svetislav Petrovič in znana operna pevka Jarmila Novotna Od jutri dalje v KINU UNION! Urad zaenkrat le nima uradnega tekata o prispevkih za Borzo dela. Zato ec bodo mogoče /neuki malenkostno izpremenili. Doslej objavljene tabele o odbitkih od 1. sep* tembra 1937 n« veljajo, > ... X Slike s prekmurskega tabora V nedeljo, dne 5. septembra je bil v Murski Soboti prosvetni tabor, kakršnih je Slovenija dosedaj le malo videla. Ta tabor je bil za nas »Kranjce« pravo doživetje. Na taboru se je pokazala vsa globina duše naših prekmurskih rojakov, njihova vdana in iskrena vera, njihova zvestoba narodnim voditeljem, ljubezen do rodne zemlje, do kralja, Ju-jfoslavije in njihovo preprosto in otroško veselje ob tem taboru — zanje največjem dogodku od osvoboditve do danes. 2e z vlaka smo opazovali dolge procesije z godbo in zastavami na čelu, ki so hitele v Mursko Soboto. Nekateri teh sprevodov so šteli po 500 do 800 ljudi. Vse široke ulice prekmurske metropole to bile polne fantov in deklet, mož in žena in tisočev otrok. Na licih teh tisočev vidiš poseben izraz, ki ga daje ljudstvu prekmurska ravan in njihovo narečje je melodija, da ji zlepa ne najdeš enake. Iz daljave slišimo krepko vzklikanje. Sprevod ce je začel. Zdelo se je, da je vsa široka in ogrom-na ulica v sprevodu. Ljudje iz špalirja se navdušeno priključujejo in sprevod narašča od minute do minute, tako da ne more teh mas prešteti niti najspret-nejši reporter. Gotovo pa je bilo v sprevodu nad 4000 oseb. Ko smo si ogledali prostor za sv. mašo in tabor, nas je zaskrbelo. Po približni cenitvi 'je tukaj prostora za okoli 20.000 ljudi. Prostor bo torej po našem mnenju samo do polovice napolnjen. Toda glej ob pričetku sv. maše. Ves ogromni prostor je skoraj popolnoma napolnjen, če računamo po pravilih, ki se uporabljajo za izračunavanje mase ' na prostem, imamo tukaj od 14 do 16 tisoč ljudi. »Kranjci« se dostojno obnašamo pri sv. maši. Toda vedenje Prekmurcev je čisto nekaj posebnega, ne samo, da je vladal tukaj popoln red in mir, ampak še več: z obrazov čitaš živo vero, ki se ne da motiti po nobeni stvari, pa tudi po pekočih sončnih žarkih ne. Odkrito povem, da bi se nam »Kranjcem« zdela pontifikalna maša na prostem Fredolga in bi nas kmalu minila potrpežljivost, rekmurci so vso lepoto velike maše uživali, in ko sem to dejstvo zaupal nekemu odličnemu Prekmurcu, mi je smehljaje dejal: Če bi maša do večera trajala, pa jo bi do večera gledali. Sonca »o itak vajeni od dela na polju. Ljudsko petje ni nova stvar. Toda prekmursko ljudsko petje je za nas vse resnično nova stvar. Tega petja ni mogoče popisati in prav je dejal po taboru stolni kanonik dr. Cukala: Moje prvo občudovanje gre ljudskemu petju pri taborni maši. Toda glej zdaj to vdano in mimo množico, kako se je razvnela pc maši, ob govorih govornikov. Na govorniškem odru stoji Prekmurcem gotovo neznani g. Smersu Rudolf. Neprestano ga prekinjajo. Takega aplavza človek ne doživi vsak dan. In kako so *e iskrile oči tem tisočem, ko jih je pozdravil narodni borec g. Klekl in zopet ob besedah g. Bajleca, Škrabena in Kereca. Da, to je bilo nekaj posebnega, nekaj čudovitega. Prekmurci so pokazali s tem taborom, da so v krščanskem taboru, da so slovenskega duha in vdani svojim narodnim voditeljem, da ljubijo kralja in državo in da je ni sile, ki bi jim mogla iztrgali te svetinje. Morilec Stamenkovič pred sodniki Ljubljana, 10. sept. Pred velikim kazenskim senatom, ki mn je predsedoval s. o. b. g. Ivan Brelib, »e je danes ob 8.30 pričela glavna razprava o umoru posestnika in mlinarja Janeza Šinkovca v Čabračah v Poljanski dolinf. Tega mnora sta obtožena Ivan Stamenkovič, rojen 1897 — sam ne ve ne dneva, ne meseca — pristojen v občino Dragovlje, moravska banovina, pravoslavne vere. po poklicu poljedelec, bival graničar, ki je .svoj čas služil na meji v Poljanski dolini, kot storilec, in Katarina Šinkovec, rojena 27. sept. 1R98 v Malenškem vrhu, občina Javorje, vdova, Žena umorjenega, kot zasnovato-IJIca. Ka| navaja obtožnica Državni tožilec dr. Julij Fcllahcr jo obtožil, kakor omenjeno, oba obtoženca zločinstva umora v smislu S 167 II. odst. k. z. Ivan Stamenkovič ie na prigovarjanje in na-snovo Katarine Šinkovec 25. maja letos med 21. in 22. uro v mlinu zahrbtno umoril Janeza Šinkovca, |K>seslnika In mlinarja v Čabračah. Z železno lopato je Stamenkovič večkrat udaril mlinarja po glavi. Eden udarcev ga je zadel v desno oko tako, da je udarec povzročil prelom lobanjskega dna, drugi je zadel levo temenico In tretji sredino tilnika. Silni udarci so povzročili pretres možganov. Mlinar Šinkovec ge jo takoj nezavesten zgrudil na tla ter je smrt nastopila radi otrpnenja možganov. Katarina Šinkovec je zlasti v nocl od 28. na 24. maja m tudi že prej naklepoma zavedla prvega obtoženca k zločinu in napravila načrt, kako naj umor v mlinu Izvrši. Prigovarjala mu je, da ga mora ubiti, ker drugače ne more dobiti denarja. Žalostna družinska drama V razlogih obtožnica prav obzirno in v drastičnih stavkih opisuje žalostne razmere, ki so vladalo v družini umorjenega mlinarja. 2b od začetka zakona z drugo obtoženko ao se pojavljali stalni prepiri med umorjenim, sinovoma Jankom in Mirkom na eni strani ter z obtoženko Katarino na drugi strani, ker je obtoženka takoj po poroki zlolmo varal« moža z drugimi moSkiml. Tl prepiri Vatno za trafikante Dna 13, In 14. •sptembra 1937 monopoUkl od* delck davčna uprav« Ljubljana-mssto radi inažanja in baljanja blagajniških prostorov Dravska finančne direkcije na bo posloval. Zato ai nabavita takani material pravočasno. Ljubljana, dne 4. septembra 1937. Sef dav£ne uprave: Prcdikaka, t- so se Cesto razvili v pretep, posebno pa so postajale domače razmere izredno napete po 1. 1024, ko je Katarina kar očitno nemoralno živela in se udajaia svojim strastem. Silila je v moSke, ni dala miru domačemu hlapcu, ki jo je nagnal. Seznanila se je z graničarjem Stamenkovičem. Hodila je po gostilnah in ee udajaia alkoholu. Stamenkovič jo je celo večkrat pretepel, ker je postal sam na njo I jul »sum en, ko je opazil, da ima še vedno slike z drugimi. S Siamenkovičcm eta se spoznala leta 1003. Umorjeni obema na poti Obtožnica dalje navaja, da je umorjeni mlinar Janez Šinkovec postajal obema obtožencema vedno večja ovira pri njunem razmerju. Obtoženi Stamenkovič je bil ločen od svoje prave. žene. Obtoženka se je odločila, da zapusti svojega moža in da gre s Stamenkovičem v tuje krajo. Skušala je dobiti 40.000 din, ki jih je imela zapisano kot doto. Ker so je mož vedno branil, da bi ji izplačal 40.000 dinarjev, se. je v obtoženki porodil načrt, da moža spravi a sveta. Pa tudi okrog je dostikrat govorila, da bi se najrajši moža znebila, da bo pobegnila z graničarjem tor da bo moža umorila. Obtoženkin sin Mirko Šinkovec pripoveduje, da se je obtoženka že leta 1935 dogovarjala s Stainen-kovičem in s služkinjo Vero Miklavec, da bodo ubili gospodarja Janeza Šinkovca. Ko sta se pozneje sklužkinja in obtoženka sprli, je Miklavčeva celo zadevo povedala sinu Mirku. Nato je pokojni Janez Šinkovec skupno s svojima sinovoma vložil proti graničarju Slamenkoviču ovadbo na vojno ministrstvo, ki je odredilo proti prvemu obtožencu disciplinarno preiskavo in je bil nato Stamenkovič odpuščen iz službe. Nihče ni bil varen življenja Obtožnica nadalje poudarja, da kažejo obto-ženkino divjo namero najboljo njeni nastopi v domači hiti, kjer nj foll nihče varen svojega življenja. Ob najmanjšem prepiru je pograbila nož ali sekiro in vsem grozila, zlasti možu. Z nožem Je nekoč napadla moža in hlapca Jožeta Platišo, ob neki drugi priliki pa je v svoji divji Jezi * sekiro razsekala veliko mizo v sobi. Nekoč pa je začela davili spečega moža ter mu grozila: »Čakaj, hudiči Ubila te bom.c Neprestani prepiri so dovedli do pravde za ločitev zakona, vendar do tega ni prišlo. Razmcrjo med obema zakoncema pa se je od leta do leta poo&trevalo. Usodna noč ... Stamenkovič je bil letos maja meseca premeščen v Piroi in kmalu nato odpuSčen iz ffra-nicar*}<«» #luibo. 0*lal je stamenkovič na enkral nrc& siQditpY, Začtfl ju od pbtožcoko terjati 30.000 koloraturna pevka, ki bo pela na današnjem ¥©• čei-nem koncertu v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Odlično pevko bo pri klavirju spremljal gosp, Darko Zupanič. Šahovski turnir na Semmeringu Semmering, 10. septembra, o. Včeraj je bilo odigrano drugo kolo dvokrožnega šahovskega furnirja na Semmeringu. Razen Reshewskega? ki si je spet osvojil celo točko, so se morali vsi velemojstri zadovoljili z remiji. Reshewsky je v 41 potezah odločno premagal Avstrijca Eliskasesa in s tem stopil na čelo tabele. Ostale partije pa so se končalo po bolj kratkih bojih neodločeno. Rus Kagozin je po 40. potezah ponudil Estoncu Keresu remis, ki ga je ta tudi sprejel. Amerikanec Fino JT ?eh ' !or sia »e nehala boriti že po 25. potezah, tudi Kubanec Capablanca in Latvijec Petrov sta si po potezah razdelila točko. Stanje je sledeče: “‘SI C l0^!ki’ kagozin 1, Eliskases 1, Capablanca, Hohr, Fine, Kerea po pol točke (1 viseča), Petrov pol točke. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu Klub neodvisnih umetnikov prireja umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. Razstava se bo odprla v nedeljo, dne 12. septembra ob 11 dop Svoja dela bodo razstavili slikarji: Didek, Mušič, ^ % >td ter kiparji Kalin Zdenko, Pu- tnh Niko Pirnat fn dragi. Kot gosfa bosla razstavljala tudi Zagrebčana Simuuovič in šobaj. Razstava bo odprta tudi zvečer ter bodo prireditelji za obiskovalce razstave priredili tudi več-glasbenih večerov. 2o v nedeljo ob 8 zvečer bo nastopila nova primadona ljubljanske opere ga. Vida lijeva ki bo zapela nekaj arij. Na klavirju jo ho sprem! rLlrJ. ,"'1,' «*»‘ava bo pestra, saj bo razstavljalo nekaj slikarjev, ki bodo prvikrat stopili pred javnost. Koncerti pa bodo nudili tudi Svojski užitek, /ato se sme pričakovati, da bo obisk razstave številen. Nesreča pri podiranju hrasta Vače, 8. septembra. Posestnik Vidergar iz Gornje Viderge in nje. gov hlapec eta sekala te dni v gozdu hraste Mrd padanjem pa se jima je posekani hrast obesil na tanjšo bukev, katero je bilo treba zaradi tega no-i debi r’ ki Je ?mahnil 8 6ekiro P° upognjenem deblu ki se je v hipu prelomilo pod silno težo in Kmalu0 mu1?* Y rHvi nm- in znal Je -zločin, izgovarjal p„ se le č e 'lin JE “ 10 “ "sl“ i.i IT', slran* Pa je danes obtoženka odklanjala krivdo za umor in zvrnčah. krivdo le na prvega obtoženca. — Kazpravn ob sklcpir lista »S Iraja, * Ljubljana danes Koledar Dane?, petek, 10. septembra: Nikolaj. Sobota, 11. septembra: Prot in Hiaeint. Kočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr- ševa cesta 41; dr. Trnkoczjr ded., Mestni trg 4; mr. Us tar, Šelenburgova ulica 7. MBBSK&i. *1 HETBI Danes poslednjič t Kr'mlnalni film HflRRV PIE!. Ir njegov najboljši prijatelj (voK-jan Kui soirudm* polici)«) TEL. 21-24 MATICA Premiera! DAtUELLE D A KRI E UX, poznana iz nepozabnih filmov .Maverilng' in .TarasBalDa , v najnov«)-8em nimu vellKejja veselja la bdg mladosti... HiuD zal)ubl|enm deklet na »S. UNI Danes poslednjič! CHARLES BOltER koi 2riev ljubezni v tUma Kockar Shjzditam-.-oS■ 16,, 19.15 ^ 21,” V šolo Glasbene Maticc se le vedno sprejemajo gojenci. Vpis med uradnimi urami od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Sprejemni izpiti na drž. konservatoriju v Ljubljani bodo danes v petek, in sicer so od 10. do 12. izpiti na klavirju, od 15. do 17, iz solopetja in ob pol 18. uri izpit iz violine, dopoldne ob 9. pa bo pismeni izpit iz harmonije za sprejem v pedagoški oddelek. Ustmeni izpit iz teorije, intonacije in harmonije pa je v soboto, 10 t, m. ob 10, uri. Javni tečaj s teoretičnim ponkom in praktičnimi vajami v tehniki in predavanju slovenskega književnega jezika bo otvorjen 6redi tega meseca na šoli Glasbene Matice ljubljanske. Prijave sprejema njena pisarna do ponedeljka 13, t. m., ker se Srvi tečaj otvori že 15 t, m. Tečaj vodi g, Ciril lebevec, šolanje stane mesečno 40 din. Pouk bo enkrat na teden po 2 uri skupaj v skupinah največ po 15 tečajnikov, tako da bo najmanj dvakrat prišel vsak v tednu na vrsto. Tečaj je izredno važen in imajo drugi kulturni narodi že dolgo ča6a podobne posebne tečaje. Priglasiti se je v r «iarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Pestra zgodovina poročanja novic od prvih dob do današnjih dni O tem nam časnikarska razstava govori s sliko in besedo Ljubljansko gledališče OPERA Začetek ob 20. uri 10. »ep., petek: Zaprto. 11. sept., sobota: »Amaconkcc Izven premiera operete. 12. sept., nedelja: Ob 15: »Cavallcria rusti-eana«. Predstava pred poslopjem Glasbene Matice. Znižane cene. Razpis Razpisujem mesto šefa dermatološkega-vene-rološkega oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru, odnosno vršilca dolžnosti šeta oddelka. Prosilci morajo imeti pogoje po § 20. zakona o bolnišnicah za šefa oddelka, primarija, ali vsaj za asistenta. Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 20. sept. 1937. Kraljevska banska uprava dravske banovine. SK Ljubljana : Slavija (Sarajevo) V nedeljo, 12. septembra 1937 ob 17-50 na igrišča SK Ljubljane ligina tekma za prvenstvo države Že danes vlada za prvi nastop SK Ljubljane v Ljubljani veliko zanimanje in kako se bo obnesla nova formacija slovenskega liginega predstavnika v letošnjem letu) Kakor nam je vsem dobro znano, Je v preteklem letu državnega prvenstva malo manjkalo. da nam ni edini predstavnik Slovenije SK Ljubljana izpadel iz lige. Šele v kolosalnem finišu je uspel naš klub, da si je osvojil šest točk ter se tako rešil katastrofe— katero so mu vsi prerokovali in pomagali, samo da bi Slovenci bili žrtev — ter nam onemogočili nadaljnje tekmovanje v državnem prvenstvu. Toda igralci SK Ljubljane eo pokazali, da 60 se gospodje zaenkrat v računih uračuaali — ter so oni sami s svojo zavesijo in pa veliko energijo enostavno presekali Gordijski vozel in ostali v ligi. Za nedeljsko tekmo je Slavija (Sarajevo) per-{cktuirala približno sledečo postavo. 2e sama imena nam jamčijo, da se bo vršil boj na žive in mrtve. Pa poglejmo: golman Krstulovič nastopi v vratih, — zanj se ie potegoval BSK, odlikuje se z dobrim pregledom igre in neverjetnim pogumom — tako, da ga po pravici prištevamo med najboljše jugoslovanske vratarje. Bekovski par sestoji iz robustnega Zagorca in okretnega Pavliča ter predstavlja solidno obrambo, katera bo sigurno dala mnogo opravka našemu naDadu. Half-linija ie ostala ista kot preteklo leto. Na desnem igra Marjanovič, ki jo bil v tekmi proti Hajduku najboljši mož na polju, za njim ne zaostajata mnogo center-half Djurovič ter levi hal! Krajnc. Same lanske zvezde se nahajajo tudi v napadalni vrsti in to: Rajlič na centru se odlikuje z močnim šutom ter upravičeno spada med najboljše strelce v državi in predstavlja skupno s Salipurom na desnem in Matekalom na levem krilu sigurno najbolj hitro tn prodorno ter efektno igro, ki bo predstavljala za našo obrambo zelo trd oreh. Vidovič na desni zvezi in Ler na levi pa izpopotnjuieta s svojim tehničnim znanjem vse vrzeli. Ves napadalni kvintet pa predstavlja celokupno formacijo, s katero je imela težke skušnje vsaka obramba slehernega liginega tek-movalca. V kakšni postavi bo zaigrala Ljubljana v nedeljo, pa priobčimo jutril Zato pozivamo celokupno športno javnost, da podpre tvojega predstavnika v državni ligi matcrielno in moralno ter tako omogoči svojemu miljencu zmago in brezskrbno^ delovanje. Tekma bo v nedeljo ob 17.30 uri na igrišču SK Ljubljane (Primorja). Jesenice Strokovna organizacija ZZD na Jesenicah vljudno vabi vse tovariše in prijatelje v nedeljo, dne 12. t. m. na izlet k Sv. Križu nad Jesenicami. Za vse izletnike bo pri Sv. Križu ob 9. sv maša, nato odhod na Črni vrh. Ob 2. popoldne bodo pri Sv. Križu večernice, za tem pa prosta zabava v »Boštjanovem hotelu«. — Tovariši! Vsi smo potrebni sonca in zraka, zalo nihče ta dan nc bo ostal doma. Na svidenje! Ljubljana, 10, septembra. V nekaj člankih smo že popisali posamezne dele paviljonov na velesejmu, ki je v njih časnikarska razstava. Vendar doslej nismo še omenili najzanimivejše stviri iz paviljona J, ki predstavlja prav za prav nekako zgodovinsko jedro celotnega slovenskega tiska. Ta paviljon je v resnici dragocena priča žive delavnosti naših prednikov, pa tudi znamenje čudovite spretnosti in iznajdljivosti sodobnikov, V srednji glavni dvorani tega paviljona je pod stropom na obeh straneh v podobi filmskega Iraku v besedi in sliki ponazorjena vsa pestra zgodovina in razvoj prenašanja novio od najstarejših časov do današnjih dni. Te prikupne, pa poučne in zanimive slike je narisal mladi slikar Rajko Šubic, besedilo pa je sestavil kolega Ravljen, Od faraonov do C«zar|a Besedilo prične z glasniki, ki so jih uporabljali davno pred Kristusom Faraoni, Tedaj so prenašali novice iz kraja v kraj posebni glasniki, ki so jih imeli v službi posamezni velikaši. Ta doba je upodobljena z dvokolesnim vozom, kakor smo jih vajeni videti iz časa rimskih dirk. V takem vozu je glasnik z novicami, skrbno zavitimi v pergamentni papir, s^ parom konj dirjal k svojemu cilju. Sicer pa tedaj niso prinašali tako podrobnih in izčrpnih novic, kakor smo jih vajeni čitati sodobniki. Največkrat so se prenašale zgolj novice o zmagah nad sovražnikom, kakor pravi besedilo pod 6liko: Že Faraonom bili so glasniki dragi, če so prlaašali vesti o zmagi. Tej dobi Faraonovih glasnikov je sorodna doba Asircev, ki so se za prenašanje važnih novic posluževali urnih jezdecev. V tej dobi so poročila na krajše daljave oznanjevali v Perziji posebni klicarji, ki so bili nekaki prvi predhodniki brezžičnega prenašanja vesti. Klicarji so drug drugemu s hriba na hrib sporočali novice ter s tem oznamenovali tedanji stan časnikarjev: Asirski jezdec, perzijski klicarji, so bili urni, glasni novinarji. Ob tem besedila je naslikan jezdec tedanje dobe s poročilom, nazorno pa so upodobljeni tudi klicarji na posameznih hribih. V tistih davnih časih so prenašali vesti med posameznimi deželami tudi po morju. Slika nam predočuje to dobo z malim, skromnim čolnom, ki ga z veliko muko vodi pet krepkih veslačev, zraven pa je besedilo: Ko še ni stal pri vrbi 6Veti Marka, je daleč plula feničanska barka. Koj zraven je upodobljen znani Maratonski tekač, kateri je enako bil nekak časnikar tedanje dobe: Tekač iz Maratona, ■r- takih ni veliko — ' je vzornik naših športnih urednikov. Tako pridemo z besedilom in s slikami do rimske dobe Cezarja. Tudi ta doba rimskega cesarstva, ki sc je na široko razprostirala po svetu, je morala imeti za prenašanje vesti posebne izučene kurirje, ki 60 nenehoma menjavali svojo smer med posameznimi kraji. Slika nam predočuje, kako si kurirja med seboj predajata poročilo, nato pa spet odhitita vsak v svojo smer: Dve konjski sili in na njih kurirja, brž k Cezarju do generalkvartirja. Turške grmade po naših hribih... ^daj prihajamo že v novejšo zgodovino, ki jo upodabljata srednjeveški tekač in jezdec v tedanji obleki. Besedilo pa govori o kosovskem jezdecu, ki je jezdil s poročilom o zmagi v Pariz, tam pa ni mogel več povedati svoje novice tako prav, kakor je bil namenjen-: Kosovski jezdec v Pariz je pritekel, poročat zmago, pa sc je zarekel, V tistih časih so prihajali Turki v našo deželo. Pustošili so naše vasi, pobrali so v posameznih krajih ljudi in živali ter vse skupaj odvedli s seboj. Takrat pač še ni bilo telefona, da bi z njim mogli obvestiti ljudi o prihajajoči nevarnosti. Zato so se naši predniki posluževali ognjev, ki so jib žgali na visokih hribih; take grmade so pomenjalc prihod Turkov v deželo. Znana (e na Šmarni gori sosedna gora, ki «e še danes imenuje Grmada. Na tem filmskem traku so narisani naši predniki v tedanjih platnenih oblačilih, kako’ • skrbjo prinašajo dračja na kup ter kurijo v smrtnem strahu svoje grmade na vrhovih, zraven pa nam besedilo govori o tej dobi: Turka so nam oznanjale grmade, dandanes nam gorijo za parade .., Potem sledi doba Francozov v naših krajih, ki jo upodabljata vojščaka v grenadirski obleki. Znano je iz te dobe, da so Francozi v naših krajih znali izvesti zelo hitro, vestno in dobro poročevalsko službo, nekake uradne poštne zveze, ki so zlasti med mesti bile dovolj pogoste: Tekač in sel sta dirjala po ce«ti, zavoljo ljubih brzih zvez med mesti. Kmalu sc je v tistih časih poštna služba na splošno uvedla. V Čudnih, nerodnih zaprtih kočijah, imenovanih po grofu Thum-Taksisu, ki jih je prvi uvedel, so »tari poetiljoni prevažali pošto iz kraja v kraj, s tem pa tudi novice. V tej dobi «o bili znani tudi že posebni pisarji, ki co ljudem z gosjimi peresi za malenkostno odškodnino pisali pisma z novicami za znance v drugih krajih. Vse to je živo predočeno v slikah in z besedilom: Thurn-Taltsis razpošiljal je poštarje, nosili so novice in denarje — Žal bila kratka njihova je praksa, ostal je lep spomin na Thurn-Taksa Naše potovke in stari furmani Tako prihajamo zmerom 1k»1J do uaših dni, ki se jih moremo že malo spominjati iz lastnih opazovanj. Upodobljeni so sfari slovenski gradovi, ki «o v njih grajščaki za zabavo fn zaradi prenašanja novic gojili posebne golobe, vidimo tudi že prvo železnico, ki je močno olajšala prenašanje novic, vidimo pa tudi zanimive tedanje pisarje v frakih in cilindrih, kakor no jib tudi nosili dunajski kočljaži pred 100 leti. Te slike pa spremlja besedilo, ki hoče biti fttdf primerjalno, sodobno In celo humoristično: Golob — novlčar — Jo Iz vrste ptic, raznesel ie neilelo je novic in jo simbol miru, ljubezni, spravo, — napravil šSo premnoge jo zmešnjavo, — Ta ptič Se danes Je za vsako spletko, — tiskovni zakon naj ga »pravi v kletko. Zraven io ponazorjena doba bark, ki so čez morje prinašalo novice iz daljnjib zemlja, na pomolu pa So takih vesli nestrpno čakali ljudje, zlasti seveda trgovci novic o uspelih kupčijah. Tudi taki Čakajoči ljudje ob prihodu bark, ki so vesli brž raznesli dalje v svet, so bili neke vrste časnikarji, kakor tudi pove besedilo pod sliko: Cez širno lužo barke so na poli, novinar vneti jim liiti naproti. Sodobnikom zelo blizu je podoba, ki nam v prikupni obliki prikazuje naše staro kranjske furmane, ponosne voznike s skrbno urejeno konjsko vprego, dalje potovka s košem, ki biti od hiše do hišo ter raznaša novice, tudi prodajalec platna po hišah je bil z onima dvema vred nekak predhodnik pravega slovenskega časnikarja, kakor nam o tem govori besedilo: Na božja pota čez mesta in čez klance je voz prenašal pošto in očance. Prvi Vodnikov časopis Tako nam slikarija počasd pokaže vse dobo in načine, kako so kdaj znali prenašati vesti in novice, slednjič pa pridemo do prvega časopisa, ki ga je začel v Ljubljani izdajati šentjakobski kaplan Valentin Vodnik. Prikupen, zelo živ in resničen je voznik, ki s tajseljnom, kakor jih še danes lahko tu pa tam srečamo ua cesti, z lampo in pod vozom obešeno polico, kjer je za silo med potjo voznik tudi lahko zaspal, prikazuje nazorno Vodnikovo dobo. Zraven so naslikani tudi trije van-drovci, ki so z godali hodili iz kraja v kraj, godli in peli, zraven pa ljudi obveščali o novicah v dragih krajih. Na sliki vidimo tudi že ljudi, ki se gnetejo pred tablo, kjer so bile Obešene prve Vodnikove S-Lublanske Novize«: Novičarji iz Vodnikovih Sasov, počotniki dnevnih novic in malih oglasov. Čisto sodobni pa so poročevalci ob telefonu, pri brzojavu, kakor nam jih kaže slika. Upodobljen je tudi časopisni poročevalec, ki skupaj z vojakom leži v strelskem jarku, da more opazovati boj ter o njem poročati svojemu listu. Na dragi sliki pa vidimo, kako ■/, veseljem sprejema poročila stenograf v svoji celici. Vendar besedilo pod slikami nekako šaljivo opisuje delo vojnih poročevalcev: Navadno tistemu bas ni najhuje, ki nam grozoto vojne popisuje. Sodobno uredništvo in poročanie S tem je celotna risba gledalca privedla v naše sodobne razmere. Na sliki vidimo eprejem-nico bogatega gospoda trgovca ali podjetnika ali politika, ki 9e okrog njih mora po svoji službeni dolžnosti venomer vrteti vestni časnikar, da more od njih zvedeli važne novice za svojo bralce. Tak razgovor Časnikarja se imenuje navaduo intervju, kakor pove tudi besedilo: Dveh umnih mož razgovor tu — temu se pravi: intervju. Zadnja »lika pu najbolj duhovito riše vso bogato sodobno poročevalsko službo, ki za svoje namene predočujejo sodobnega časnikarja radiotelegrafista, celo moderno sprejemno postajo v uredništvu z gorami baterij, najhitrejši vlak, ladjo, letalo — kar vse je v službi sodobnega časnikarja. Besedilo nam ločno pripoveduje o napetosti, ki je nujno združena s tako moderno in bilro poro-valsko službo: Da, radio in Hellov aparat, letala, cepelini, —• kak obrat v ozračju, zemlji, morju, etru, vetru, — trepet, nemir na vsakem kilometru. Ta zanimiv, prikaz poročanja od najdavnojših časov do današnjih dni, ki je živo in lopo ponazorjen v slikah in besedi, je žal nekako odročno >bešen na steni v paviljonu, da ga ne. more vsak površen obiskovalec takoj prvi hip videti. Jo pa la slikarija tako zanimiva, da je vredna ogleda, zato smo nanjo s tako pozornostjo opozorili. Pod temi slikami je seveda razstavljenega dovolj drugega gradiva, ki nam prikazuje vso bogato delavnost in podjetnost na časnikarskem polju. Samo nekaj dni bo še odprta časnikarska razstava, pa je skrajni čas, da si jo ogledajo še tisti, ki so to doslej opustili. Take razstave, med Slovenci brez dvoma še ni bilo, pa je najbrž zlepa kmalu ne bo. Razgnano gnezdo grešnikov Ljubljana, 9. septembra. Ljubljanska policija je zadnji čas postala pozorna na razne Bosance, ki se jih zmerom več potika po mestu in okolici, pa le redki med njimi morejo povedati o sebi kaj več, kakor to, od kie so doma in kdaj eo rojeni. Navadno so vsi brez dela, bavijo se s sumljivimi posli, prihajajo in odhajajo, ko pa jih policija trdo prime, se izgovarjajo, da so prav včeraj^ ali kvečjemu prejšnji dan prišli peš skozi Dolenjsko v Ljubljano iskat dela. Zbirališče teh Bosancev je postala zadnji čas mestna jama ob Vodovodni cesti. Tam se je tekom let pozidala cela vrsta manjših hišic, skromnih in bednih delavcev in drugih manj premožnih ljudi. Eno izmed teh hiš, ki mnogokrat menjajo lastnike, so si izbrali za svoje stalno bivališče naši dični Bosanci. Tja so prihajali navadno ob mračnih večerih, v tihotnih nočeh; s seboj so včasih privedli kako žen»ko ali pa več, lam so se zabavali na svoj poseben način dolge dneve in noči. Časih 60 v svoji kolibi tako vpili, da 6e je nad tem zgledovala vsa okolica. Eden nad drugim so rjuli in preklinjali Boga in vse na svetu, da se je sosedom ta reč počasi začela zdet: čisto odveč, Njihovo nesramno govorjenje in preklinjanje je pohujšljivo vplivalo na številne otroke, ki doraščajo ob svojih starših po teh skromnih jamskih hišicah. Bosanci 60 med seboj •leherni dan kvartali, hazardirali, pri tem pa se seveda zmerom prepirali. Tako je polagoma za vse te dogodke v jami zvedela policija. Zadnjo noč je potem v jimo prišla skupina strainikov, ki so obkolili hišo z Bosanci, ko so se možaki ravno na vso moč prepirali in pretepali med seboj. Bilo je zbranih kakih deset Bosancev, večinoma mlajših fantov; nekaj pa tudi starejših. Vsi so po večini muslimani iz okolice Cazina v Bosni. Policija je vse od kraja aretirala ter jih odvedla v policijske zapore. Tam zdaj Bosanci premišljujejo o svoji usodi, uradniki pa imajo dovolj dela z njimi, ko jih drugega za drugim zaslišujejo. Pri nekaterih Bosancih so našli ob preiskavi precejšnje zneske denarja, nihče od Bosancev pa ne more povedali, s čim se v Ljubljani preživlja, kaj je njegov poklic, kje je kdo zaposlen. Policija jc trdno odločena, da sumljivo gnezdo, ki ga je zdaj razgnala, do kraja uniči s tem, da grešnike po vrsti odgonskim potom odpošlje v njihove domovinske občine. Haročajte Slovenski dom! Od tu in tam Bosanski prvaki b. SDS so sl skočili neko-likanj v lase. V Banjaluki je to krilo b. SDS izdajalo svoj list pod naslovom »Otažbina« in na čigar politično smer je imel največ vpliva prvak prota Dušan Kacmanovič. Pred meseci pa je to glasilo začelo zastopati o razpletu naših notranjepolitičnih vprašanj drugačno stališče, kakor pa bi pristojalo Kecmanoviču, ki v Zagrebu zmerom v družbi Vilderja in Bndieavljeviča odobrava dr. Mačkovo politiko. Nazadnje Kecmanoviču zaradi napadov zagrebškega časopisja na »Otadžbino« ni preostajalo drugega, kakor da je s posebno izjavo sebe odvezal odgovornosti za način pisanja tega lista, Pred dnevi pa 60 imeli lastniki časopisa sejo. Po dolgih razpravah je zmagala struja* ki v Mačkovi politiki ne vidi najbolj odrešilne poti, da se potegnemo iz notranjepolitične zagate, temveč se bolj nagiba k JNS. V odbor so prišli namreč ljudje, ki eo bili in so še pristaši JNS. Kecmanovič in njegovi prijatelji 80 zaradi tega izstopili iz konzorcija »Otadžbine«. »Fuhrer« Dimitrije Ljotič spet giblje in prireja sestanke v Vojvodini in Sremo. Tamkaj je namreč nekaj njegovih trdnjavic in še te mu večinoma drže pokonci nacionalno socialistično orientirani Nemci. Z njimi se je Ljotič povezal že lani. Pred kratkim je začel izdajati spet nov list pod imenom »Nova pot«. , Vedno so zanimive številke o množinah nepismenih ljudi v sosednjih delih naše države, ki jih spravljata na dan zagrebški klub ABC in hrvatsko kulturno društvo »Napredek«, ki sta oba začela preganjati ta neprijetni pojav. Na Duvanjskem polju v Bosni so našli kar 81% prebivalcev, ki ne znajo ne brati ne pisati. V Duvnem so sklicali tečaj, ki se je zanj prijavilo nad 3000 nepismenih. V drugem delu tečaja bo prišlo pa na vrsto še 12.000 enakih. Preglavice delajo camo še stroški za abecednike in svinčnike. Te skrbi mislijo pa pregnati s prostovoljnimi zbirkami. Nevarno vlomilsko družbo štirih nepridipravov je prijela zagrebška policija. Glavarjevo ime zveni izredno: Alojz Temistokle. (vendar pa kljub enakemu zveirku vlomilec nima nobenih zvez s starim grškim vojskovodjo in državnikom). Družba je bila spretna in dobro organizirana. V nekaj tednih so 30 krat vlomili v različna stanovanja ter pokradli blaga za 200 jurjev. Nazadnje pa so jih le izvohali detektivi in vtaknili za zapahe. Roparski umor jc bil v sredo zvečer v Čutičii pri Petrinji. Vso okrog je bilo znano, da je posestnik Nikola Boltužič bogat človek. Zvedelo se je pa tudi, da je prod dnevi dvignil iz hranilnice 100 jurjev, da bi izplačal svojega sina, To je prišlo na uho neznanim zločincem, du so sredi noči napadli posestnika. Vdrli so v hišo, začeli streljati s samokresi vsevprek, dokler ni eden zadel starca v glavo. Strel je padel iz samokresa velikega kalibra, da je starcu glavo naravnost raztrgalo. Potem so razbojniki zvezali 15-letno hčerko, ki je spala v isti sobi, jo začeli mučiti in pretepati, da bi jim izdala mesto, kamor jo njen oče skril denar. Razbojniki so premetali vse, denarja pa le niso našli. 6ele proti jutru so pobegnili in pustili deklo zvezano. Preiskava še ni mogla do sedaj najti nobene pravo sledi za razbojniki. ********* ^ -^| ■*> ^ ^ ^ „SlovenskS dom" se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kjer se sprelemajo tudi oglasi za naš dnevnik 7j verigami na rokah je skočil r Dravo pri Osijeka tatič Htjcpan Ferek, ki je okradel nekega trgovca za 8000 din. Orožniki so fanta prijeli nekje v okolici in ga uklenili. Spoloma je fant premišljeval svojo usodo fn ko je pot zavila k Dravi, se je odtrgal od orožnikov in skočil v vodo. Toda ta hip je privozil po reki navzgor motorni čoln in obupanca potegnil iz hladnih valov. S sekiro jc ubil berač berača v okolici Subotice. Berač Luka Poljakovič je bil star že 84 let, njegov tovariš enakega poklica Mijo Poganov pa 80 let. Oba sta stanovala v hišici, ki jo bil« Poganova last. Sredi noči sta se pa sprla zaradi petih kovačev In potolkla. Luka je pograbil za sekiro in z njo Miju razčesnil glavo. Šele čez nekaj dni so odkrili zločin. Sodišče Je ubijalca obsodilo na 10 let težke joče, vendar je kaj malo verjetno, du bi Marec kaj takega prenesel. Veliko zemljepisno karto vsega sveta v razmerju 1:1,000.000 izdelujejo v geografskem zavodu v Londonu. Ves svet so razdelili po vzporednikih in poldnevnikih na manjše kvadrate. Vsaka država, katere največje mesto pade v enega takih kvadratov, pa mora poslati k izdelovanju karte svoje strokovnjake. V londonskem geografskem zavodu so večji del sveta že vnesli v karto, te dni pa so začeli risati tudi karto večjega dela naše države, na katerem bodo Slovenija, Hrvateka s Slavonijo, del Dalmacije in del Bosne. Zaradi tega je bila pred dnevi v Ptuju konferenca geografov iz naše države, Kalife, Anglije, Madžarske in Avstrije. Našo državo eo zastopali: profesor ljubljanske univerze dr. Saria, iz Zagreba profesor dr. Hofilcr ter ravnatelj splitskega muzeja dr. Abramič. Na tej konferenci je bila sklenjena dokončna redakcija geografske karte. Deset dni bo trajala konferenca naših in nemških gospodarskih strokovnjakov, ki je začela delati in 6ejali danes dopoldne v Dubrovniku. Nemško delegacijo vodi dr. Sarnow, našo pa pomoonfk trgovinskega ministra dr. Pilja. Vsaka delegacija ima po deset članov. Glavni problemi, s katerimi se bodo delegati bavili, bodo zapreke v trgovini m turističnem prometu med obema državama. Nad slabim ribolovom se pritožujejo dalmatinski ribiči. Za letošnjega pravijo, da je bil eden najslabših sploh. Nekoliko več 6teče so imeli ribiči iz 6everce Dalmacije. Od 14. do 18. t. m. bo v Beigradu konferenca vseh trgovskih in obrtniških zbornic v naši državi. Na programu tega zasedanja so ugodnosti za izvoz žila preko domačih pristanišč. Konfercnca bo v prometnem ministrstvu. V času največjega veselja in zadovoljstva je zadela kap trgovca Ladislava Santa v Bezdanu pri Somboru. Oddal je že tretjo svojo hčer, vse tri tako dobro, da ie bil zares vesel. Ko so bili svatje na poti v cerkev, je trgovca zadela kap, ko je doma pripravljal mize za svatovsko pojedino. Prijatelj, ki je bil takrat pri njem. je smrt prikril, /f O C0 id mnnrln nAr/%1/Uma-. I__; t/____ da se je mogla poroka izvršiti brez motenj. Ko so pa svatje prišli nazaj v dom, eo zagledali mrtvaški oder pred seboj in na ujem mrlvega nevestinega očeta. Svatovska oblačila so sc morala zamenjati z žalnimi, . ■n-........................... *\V* Wtm& R. L. Stevenson; Skrivnost dr. Jekylla Tedaj sem to spravljal v zvezo z osebnim odporom in sem se samo čudil, da so znamenja tega odpora tako močna. Toda od tistega časa dalje sem imel razlog, da sem mislil, da leži vzrok za ta odpor dosti globlje v naravi sami tega moža. Pri meni so odločali plemenitejši razlogi kakor samo sovraštvo. Ta človek je od prvega trenutka, ko se je prikazal, v meni vzbudil čustvo, katero morem označiti samo kot radovednost, pomešano z odporom. Bil je oblečen tako, da se je navad-nemo človeku moral zdeti smešen. Njegova obleka, če sploh moremo govoriti o obleki, je bila sicer iz dobrega, temnega blaga, a bila je zanj na vse strani strašno prevelika. Hlače so mu visele na čevlje in jih je moral visoko zavihati, da se niso vlekle po tleh. Pas pri suknjiču mu je ležal nekje pod ledji in ovratnik je nemarno visel čez rame. Čudno pa je bilo to, da me ta smešna obleka še zdaleč ni silila na smeh. Čeprav je iz najglobljega bistva tega stvora, ki je stal pred menoj, govorilo nekaj nenaravnega in znaka-ženega, nekaj kar je človeka vezalo, presenečalo in spravljalo v jezo, se mi je vendar zdelo, da to zunanje nesoglasje vendar spada k celoti in da jo še jači tako, da se je mojemu zanimanju za naravo in značaj tega moža pridružila radovednost o njegovem pokoljenju, njegovem življenju, njegovih premoženjskih razmerah in njegovem položaju v svetu. Vsa ta različna opazovanja so bila delo nekaj sekund, čeprav zahtevajo za popis toliko prostora. Moj obiskovalec je začel takoj v mračnem razburjenju: »Al ste dobili? Ali ste dobili?« Njegova nepotrpežljivost je bila tako močna, da me je celo pograbil za roko in me skušal tresti. Sunil sem ga nazaj, ker sem se zavedel ledene groze, ki mi je pri dotiku z njim planila po krvi. Pomirite se, gospod,« sem dejal, »pozabljate, da mi doslej še ni bilo dano, da bi se spoznal z vami. Prosim, sedite!« Dal sem mu dober zgled in sem sedel na svoj navadni prostor, s kolikor mogoče zvestim posnemanjem navadnega vedenja do mojih bolnikov, kolikor so mi to dovoljevale pozna ura, zadrega in bojazen, ki sem jo čutil pred svojim obiskovalcem. Odvrnil je vljudno: »Odpustite mi, doktor Lanyon, kar pravite, je le preveč utemeljeno. Moja nepotrpežljivost je vljudnosti obrnila hrbet. Prihajam sem po naročilu vašega tovariša dr. Henryja Jekylla v zadevi, ki je precej pomembna in kakor sem razumel...« Umolknil je ter položil roko na prsi. Kljub njegovemu obvladovanju sem mogel videti, da se bori proti novemu histeričnemu napadu. »Razumel sem nekaj o nekakem predalu ...« Iz sočutja do negotovosti, zaradi katere je trpel moj obiskovalec, in morda tudi zaradi svoje rastoče radovednosti, sem dejal: »Tam stoji, dragi gospod,« in sem mu pokazal predal, ki je bil še vedno pokrit s prtom in je stal za mizo na tleh. Planil je tja, potem pa je obstal ter si položil roko na srce. Mogel sera slikati, kako so mu zobje škripali v krčevitem drhtenju čeljusti. Njegov obraz je dobil tako pošasten izraz, da sem začel čutiti skrb za njegovo življenje in za njegov razum. »Zberite se,« sem mu rekel. S strahotnim smehom se je obrnil k meni, potem pa je z obupno odločnostjo potegnil prt s predala. Pri pogledu na njegovo vsebino je tako na glas in tako neskončno olajšano zavzdihnil, da sem obsedel kikor okamenel. Naslednji trenutek me je vprašal z glasom, ki ga je že spet docela imel v oblasti: »Ali imate kako stekleno merilo?« S precej napora sem vstal s svojega sedeža in mu dal, kar je zahteval. S prijaznim pokimanjem se mi je zahvalil, odmeril majceno množino rdeče tekočine ter stresel vanjo enega izmed praškov. Zmes, ki je bila v začetku rdečkasta, je polagoma, kakor se je topila sol, prehajala v lesketajočo se barvo, zavalovalila je tako, da je bilo slišati in iz nje so puhteli drobni oblački sopare. Ne- nadno je valovanje nehalo in še tisti trenutek se je barva zmesi spremenila v temen škrlat, ki je polagoma spet prešel v vodeno zeleno barvo. Moj gost, ki je vse te spremembe opazoval z ostro pozornostjo, se je nasmehljal, postavil stekleničko na mizo, se potem obrnil in me sprašujoče pogledal, ter dejal: »In zdaj se je treba posvetovati, kaj naj se zgodi. Ali hočete biti pametni? Ali si hočete pustiti svetovati? Ali mi hočete dovoliti, da primem stekleničico in zapustim vašo hišo, ne da bi dalje govorila? Ali pa vas je radovednost že preveč prijela? Premislite svoj odgovor dobro, zakaj vse se bo zgodilo natanko tako, kakor boste določili. Če hočete, potem bo vse ostalo tako, kakor je bilo. Ne boste zaradi tega ne bogatejši, ne pametnejši, razen, če ne smatrate za duševno obogatenje to zavest, da ste storili uslugo nekomu v smrtni stiski. Če pa hočete izbrati drugače, potem se vam bodo v tej sobi in prav ta trenutek odprla nova področja znanosti in nova pota do slave in moči. Vaše oko bo zaslepil čudež, ki je bil dovolj velik, da omaje celo satanovo nevero.«« Delal sem se ravnodušnega, kar v resnici nisem bil, in sem dejal: »Dragi gospod, govorite v ugankah, in najbrž se ne boste čudili, da vas poslušam brez prave vere. Toda pregloboko sem se že spustil v te nerazložljive usluge, da bi se ustavil, preden nisem videl konca.« Lov na morske gobe Slika iz bojev za šangaj. Velik« petrolejska skladišča, last neke angleške družbe, v plamenih, ki jih je zanetila bomba iz letala. Na zapadni obali polotoka Floride v Severni Ameriki in Mehikanskem zalivu so velika lovišča morskih gob Posamezne lovce gob in njihov zastareli način lovenja je izpodrinila bogata ribiška družba, ki je opremila celo brodovje z modernimi lovilnimi in potapljaškimi napravami. Do-čim so včasih morali ljudje skakati v vodo, plavati do dna in hitro odtrgati s podmorskih skal toliko gob, kolikor jim jih je sapa dopuščala ter splavati z njimi zopet na površje, ostanejo današnji potapljači v plitvejših vodah lahko dve uri nepretrgoma, 6i prihranijo mnogo več truda in Ča6a ter dosegajo večje globine, kot jih more še tako izurjen plavač. Med potapljači, ki jih družba zaposluje, so večinoma Grki, nekdanji samostojni nabiralci gob ali njihovi potomci, ki 60 se potapljali na morsko dno še brez vsake zaščite proti številnim morskim nevarnostim. Kakor vsi ljudje, ki se igrajo s smrtjo, žive tudi naši potapljači kaj brezskrbno, se veselo smejejo in pojejo, ko veslajo s svojimi čolni po prostrani morski gladini ter vedo povedati marsikak zelo zanimiv doživljaj iz svoje dolgoletne skušnje. Med njimi je neki starejši Tomaso Vincinaris, ki vsakomur s ponosom kaže svoje strahotne brazgotine, ki jih je dobil v žrelu morskega volka. Bil je še mlad in krepak dečko, najboljši plavač in potapljač, ki je najdalje lahko ostal pod vodo brez maske. Nekega lepega, jasnega jutra se, kakor vsak dan, zopet odpelje vesela družba na delo, na lov pod morjem. Morje je bilo izredno mirno in prozorno, da si lahko spoznal morsko dno do potankosti in ti ni bilo treba šele v vodi iskati gob. Tomaso, ki je hotel biti prvi pri delu in zaslužku, se požene z glavo naprej v vodo. V desnici je držal težak obroč, ki naj bi mu pomagal ostati na dnu med tem, ko bi odrezoval gobo. Komaj pa je dobro izginil pod vodo, je njegovim tovarišem, ki so ostali v čolnu, od strahu zastala sapa. Zagledali so namreč ostro hrbtno plavut morskega volka, ki je z neznansko hitrostjo rezala vodo proti njim. Nenadoma pa je plavut izginila pod vodo in tedaj so zagledali, kako je Tomaso priletel naravnost v odprto žrelo pošasti, ki je bila izredno velika. Gledal je namreč samo proti tlom in morskega volka ni opazil. Roko z utežjo je držal pred seboj in ta je prva izginila v žrelu; takoj za njo pa še glava in trup. Morje se je rdeče pobarvalo okrog pošasti; Tomaso je bil izgubljen. Toda nel V naslednjem trenutku tovariši niso več verjeli lastnimi očem. Pošast je začela počasi »bljuvati« Tomasa, voda ga je kmalu nato prinesla na površje. V roki je še vedno krčevito držal obroč. Hitro so ga zgrabili, potegnili v čoln in začeli obvezovati. Imed je strašne rane na podlaktnici in na vratu, vendar je po daljšem času okreval in ostal pri življenju. Dogodivščina pa mu je vtisnila tak strah pred morjem, da ni nikdar več stopil vanj. Življenje mu je rešil samo težki svinčeni obroč, katerega menda želodec pošasti ni mogel prenesti. O morskih gobah poroča že leta 350 pred Kr. grški modrijan Aristotel, pa ni nič čudnega, če so Grki še danes najboljši »gobarji«. Vendar se v onih časih niso izpostavljali posebnim nevarnostim. Gobe so bile v majhnih globinah, po katerih so ljudje lahko brodili, jih s posebnimi kavlji trgali od skal, ali pa jih je celo morje samo odtrgalo m naplavilo na obalo. Ročaje kavljev so počasi podaljševali, dokler niso začeli iskati gobe v takih globinah, da so morali plavati po nje. Da ni morje preveč valovalo in da so lahko nemoteno gledali na dno, so vlivali na morje olje iz morskih volkov ali pa so gledali skozi čebre 6 steklenim dnom. Nekateri pa so bili tako izvežbani, da jim sploh ni bilo treba gledati na dno, ampak so gobe s svojimi drogovi in kavlji kar otipali. Danes pa imajo tri vrste ladij in potapljačev za nabiranje morskih gob. Plitve ladje, ki delujejo v globočinah od 10 do 20 metrov, v katerih potapljači v svojih okornih oblekah delajo po dve uri. Srednje plitve potapljaške in gobarske ladje preiskujejo globočine od 20 do 30 metrov, ki imajo po tri ali štiri potapljače, da se menjajo vsako uro. Globoke ladje pa delujejo v globočinah od 30 do 40 metrov. Število potapljačev je večje, ker more eden delati samo 20 do 30 minut. Ne glede na to, da je v vodi vsaka 6tvar lažja, morajo biti potapljači kaj močni ljudje. Obleka je iz težkega dvojnega platna in kavčuka; čelada, skovana iz bakra, ima težka okenca spredaj in na straneh, nešteto vijakov in cevk za zrak in pogovor. Na noge mu nataknejo težke čevlje z debelimi svinčenimi ali bakrenimi podplati; nazadnje pa mu obesijo še 15 kg težkih uteži na hrbet in na prsa. V gole roke vzame nekake vile s tremi kaveljča-stimi roglji, s katerimi odstrani gobe od skal, jih daje v robato vrečo iz vrvi in pošilja navzgor. Samo izvežban potapljač more delovati v globokih vodah, vsak pa se mora strogo držati pravil glede prehrane in pijače. Marsikdo je svojo brezbrižnost za ta pravila že plačal z življenjem. Morske gobe nikakor niso rastline, ampak živali, zato lahko govorimo o lovu na morske gobe, dasi jih ni ravno treba loviti v pravem pomenu besede. Živa, surova goba ni čisto nič podobna našim šolskim gobam, ki so le nekako »okostje« ali Pred kratkim umrli bogataš Rotschild je zapustil pravcati muzej samih metuljev. Nedaleč od Londona je živel na 6tara leta in se zanimal za metulje in bolhe. Ta svoj muzej je urejeval desetletja. Zbiral je metulje, prepariral in vodil sezname. Vsi angleški študentje univerz poznajo njegov zaklad. Javnost pa ni imela dostopa. Luč škoduje tem prepariranim metuljem, zato so vsa okna zagrnjena. Iz vseh dežel, iz vseh delov sveta zaznamuje njegova zbirka metulje. Vsak metulj je posebnost zase, med njimi pa so primerki, ki jih ni mogoče opisati. Nohen slikar lupina ali koža vse obenem te čudne morske živali. Sveže gobe bi navaden človek gledal s studom in bi jih lahko zamenjal s kosi pokvarjenih^ govejih jeter. Barve so precej različne; vse mogoče različice med sivorumeno in temnorjavo ali celo črno. Ko jih potegnejo iz morja, jih razpolože po krovu ladje, mrcvarijo s palicami in gnetejo z nogami, da iztisnejo in pobijejo, kar je živega; nato jih večkrat operejo, napeljejo na vrvice, vlačijo nekaj časa za ladjo po morju, nato pa obesijo na jambore, da se posuše in pripravijo za trg. Izkupiček razdeli kapitan na šest delov: tri dele dobe potapljači, dva dela strojniki, ostalo moštvo pa en del. (o) še ni naslikal kaj podobnega in noben slikar ne more na platno spraviti take barve, kakor jih je narava dala tem krilatcem. Res, narava je učiteljica umetnosti. Življenjepisi metuljev Na vse strani sveta je poslal lovce za metulji in ves svet’so prepotovali, da bi našli še kaj’letečih lepot. Z neverjetno natančnostjo je ta zbirka urejena, ki je kar zrcalo življenja step in džungl, oaz in ravnin, pragozdov in kavnih plantaž. Med vsemi temi metulji pa je najlepši oni iz Nove Gvineje. Krila 60 pobarvana kakor zemljevid. Vsak metulj razodeva s svojo barvo svojo domovino. Čim bolj se pomikamo za solncem, tem lepše vrste srečavamo. Ob ravniku so najlepši. V 6tepah so mirne barve in takšen je tudi tamkajšnji metulj. V najlepših in najbogatejših vrtovih ne najdemo podobnih primerkov, kakor v naravi, ki je človek še ni raziskal. Tisoče vrst metuljev ie tu odkritih in ravno zaradi te bogate zbirke prvikrat popisanih. Vsak je opisan, vsak ima 6voj življenjepis. 300 000 ptičev 300.000 nagačenih ptičev je v dvoranah. Vse vrste ptic obsega njegova zbirka. Od najmanjšega, kakor oreh velikega kolibrija do rjaškega kon-dora, vsi ptiči 6veta so bili njegovo zanimanje. 20.000 vrst bolh Tudi te so zbrali z vseh strani sveta. Zdravniki iz tropskih dežel eo mu pošiljali posamezne primerke, ki so smrtnonevarne. Vse bolhe pa niso strupene. Spomnimo se samo naše domače . živa-lice. Vse pa prenašajo bolezni. Nekatere so majhne kakor ost od šivanke, druge velike kakor kobilice. Večinoma pa so vse rjave, le malo jih je, ki bi bile zelene ali svetlorumene. »Že zopet prihajaš domov pijan,« zmerja žena pijanega moža. »Ali te ni sram! Konj in pes, kadar pijeta vodo, vesta, kdaj je imata zadosti.« »Prav, prav, žena! Pri vodi vem jaz tudi, kdaj je imam dosti.« Radio Podroben program ljubljanske in vseb evropskih postaj dobite * najboljšem in najceoejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarje«. — Programi Radio Ljubljana Petek, 10. septembra: 12 Šramel kvintet »Hm-, ladrai — 12.45 Vreme, poročila — 13 C as, spored, obvestila — 13.13 Radijski orkester — 14 Vreme, borza —s 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 12.50 Izseljensko novice — 20 Liszt: Ogrska rapsodija (plošča) — 20.10 Vzgoja otrokovega značaja (gdč. Marija Kovačeva) — 20.30 Operetni spevi e spremljevanjem Radijskega orkestra, pojeta ga. Dragica Sokova in g. Jean Franzi — 22 Cas, vreme, po, ročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, to. septembra: Belgrad-Zagreb: 20 Čelo 20.30 Vokalni koncert — 21 Orkestralni koncert — 21.30 Zbor — Dunaj: 20 Igre — 22.20 Orkestralni koncert — Budimpešta: 20 Pianino — 21 Ogrske arije — 22.05 Orkestralni koncert — 23.20 Plesna glasba — Trst-Milan: 21 Simfonični koncert — 22.20 Zbor — Rim-Bari: 21 Operete *Yushu. — Praga: 19.10 Orkestralni koncert 20.15 Moravske narodne — 20.35 Dramatična pesnitev . M onsieu r Twardowski» — 22.25 Kvartet — V (jr ha ra: 19 Beethovnove simfonije — 20.20 Lahka glasba — 21 Plesna glasba — 22 Solistični koncert — Nemške postaje: 20 Narodno-socialistični kongres v Niirnbergu —< Beromunster: 19.15 Komorni koncert — 20.10 Schui mannovo pesmi — 20.30 Igra — »Mrzlica na Havani« 21.30 Švicarske narodne — Bukarešta: 20 Puccinijeva opera »Madame Butterflys. Možje med seboj »Jaz sem človek, ki rad ne govori mnogo.« »Dajte mi roko, dragi prijatelj, tudi jaz sem oženjen.« Švedska se oborožuje. Poveljnik švedske vojn« mornarice, viceadmiral de Champs, je izdelal program, po katerem bodo Švedi v nekaj letih zgradili 23 novih bojnih enot. Italijanski prestolonaslednik prine Umberto je odprl velesejem ▼ južno - italijanskem pristanišču Bariju. Tudi naša driava ima na tem velesejmu svoj razstavni paviljon. 4 milijone metuljev v muzeju »sioveustti tlom« Ubaia nak delavnik oh IS Maae&na naročnina 15 Din. ea inozemstvo V Din Oredniltvo: Kopitarjeva ulica 6/tIL Telefon 2994 ta 299t* Upravat LepiUujeta 4 Telefon 2991 Za Jojcoslovaiukc tiskarno v Ljubljani: K- 0e& Izdajatelji Ivan Uakoveo. Uredniki Jože Kočiče k.