Ste v, 172,___
Izhaja vsak dan, »udi ob nedeljah in praznikih,
'»b 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne.
I cA ~:vo l lica Sv Frančiški AMlkega 51- 20. L nadstr. — Vsi dcr ii itj se pofiljab t rcir.iš.-.v.	N . ; k>ana pi.na se nt
T. :ei- In oi'o»frri -redni* ?te:.in Godina. Las'.iik konsorcij
• ... -rsc .l-dimAti". \pisane zadruge z i T- .	, : :T: \ Trstu, ulica Sv. F rančih a A sipkega št. 20.
Tt t on — *ril ki sprave -šcv 11-57.
iittltte« zna<a Za celo lelo........K 24.^
Za pri !eta . V. ..............'2—
u tr. rresece.....................
za nedeljsko izdajo za celo leto........5.20
mm rd leto ... ..................

V Trstu« v sredo 23. junija 1915.
Letnsk XI.
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev,
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Ogiasi v tekstu lista do pet vrst ........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta	. 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohraniluični račun št. 841.652.
Lahi pri Plevah šepet odbiti. - Juino Dniestra položaj v sploinesn neizpre^enjen. - Odbiti ruski napadi. - Uspešen na^ad nemškega podmorskega	na angleško oklopno krišarko.
Srditi inffanteriiski in artiljerijski boji na vsej fronti v Flandriji, Franciji in ¥ Vogezsh
Z dvstrilsKo-rasfeeSfl tcjiiča.
Jl NAJ, 22. (KorJ Uradno se objavlja: 22. junija 1915 opoldne.
Boji za Lvov se nadaljujejo. Ruska o-brimbna postojanka južno mesta je bila včeraj \ ozemlju zapadno Dornfelda po ru Mh četah prebita in zavzeti prehodi čez potok Szorek na več mestih. Posamezne utrdbene naprave ob zapadni m ^vera-zapadni fronti Lvova so prišle po srditih bojih, tekom katerih so se posebno izkazali dunajski deželni brambovci. v nase roke.
Nemške čete so zavzele z naskokom višine zapadno Kulikowa in so odbile vse protinapade Rusov ob zelo težkih izgubah za sovražnika.
Južno Dnjestra ie splošni položaj neiz-premenjen. Tudi včeraj so čete armade generala Pflanzerja, kjer so bile napadene. odbile Ruse ob velikih izgubah.
Ob Tanewi in na Poljskem se položaj ni i^nremenil.
Namestnik seta generalnega štaba: I p. Hoter, fml.
DL N AJ, 22. (Kor.) Zveznim četam se je posrečilo, zavzeti sovražne predposto-ianke zapadno in severozapadno Lvova.
DUNAJ, 22. (Kor.) (Popoldne). Uradno se objavlja:
Naia druga armada je danes po hudem boju osvojila Lvov.
(ilasovi o važnosti Lvova za Ruse.
LONDON, 21. (Kor.) »Times* menijo, da bi v slučaju, če bi bili Rusi vrženi iz (jaiicije, v tem poletju ne bilo več mogoče računati s kako resno rusko ofenzivo, kar bi učinkovalo na potek vojne na za-iiadu in vzhodu.
KOPENHAGEN, 21. <KorJ ^Politiken« piše: Padec Lvova bo imel najbrže po-lcdico ne samo izgubo ostale (ialicije, ampak bo tudi v Rusiji napravil globok vtis. Ruski generalissiinus je baje izjavil, aa bi žrtvoval vse. da reši glavno mesto Oalicije. Koliko bo pomenil ruski poraz, ie težko reči.
Nadvojvoda Friderik — pruski feld-maršal.
i HjNAJ. 22. (Kor.) Kakor poroča »Kor-respondenz VVilhelm«, ie nemški cesar povodom zavzetja Lvova še danes zvečer poslal vrhovnemu armadneinu poveljniku nadvojvodi Frideriku čestitno brzojavko in ga imenoval za pruskega feld-
l avstrijsko-i
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. junija 1915 opoldne.
Pri Plavah je bilo zopet odbitih nekaj
sovražnih napadov.
itafijan>ki letalec je metal pri Gorici brezuspešno bombe. Na vseh frontah izstreli sov ražnik mnogo topovske municije. *icer pa je pasiven.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
MILAN. 22. (Kor.* O bombardiranju Monopolija poroča »Secolo«: Avstrijski torpedni lovec je obstreljeval zlasti zaloge petroleja in nafte, kolodvor in cementno tovarno. Toda zaloge so bile že zdavnaj izpraznjene. Povzročena škoda je majhna. Ena žeska je bila ubita.
PODLISTEK
LU(iANO, U. (Kor.) Kakor poroča »Avanti % bodo v Veroni in Benetkah u-s.relili več civilnih oseb iz avstrijskih kraiev, kojih dozdevni zločin obstoja v tem, da so našli pri njih orožje.
V	Krminu. Oradežu, Kobaridu in Tržiču in drugih krajih, kakor poroča »Avan-ti«, prebivalstvo ni sprejelo italijanskih osvobojevalcev tako, kakor se je pričakovalo. 2e tamkaj jih je bilo mnogo ustreljenih.	_________
Z nentto-raskttii boltičo.
BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. junija 1915.:
Vzhodno bojišče.
Na vzhodnem bojišču je položaj neiz-p remen jen.
Jugovzhodno bojišče.
Boji severno in zapadno Lvova se nadaljujejo. Zapadno ZoIkiewa so bili Rusi danes ponoči prisiljeni, da so se umaknili iz svojih postojank. Nemške čete in v njihovi sredini se bojujoči avstrijski armad-ni zbori so od 12, junija, pričetka zadnje ofenzive iz ozemlja Przemysla in Jarosla-va, ujele skupno 217 oficirjev in 58,000 mož in uplenile 9 topov in 136 strojnih pušk.	Vrhovno armadno vodstvo.
Nenaden odstop moskovskega mestnega glavarja.
MOSKVA, 21. (Kor.) »Ruskoje Slovo« poroča: Moskovski mestni glavar Adria-nov je nenadoma prosil za odpust ter je bil takoj nadomeščen z generalnim majorjem Solotarevom.
Z zopadnesa toliko.
BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. junija 1915:
Zapadno bojišče.
Na zapadnem bregu prekopa, severozapadno Dixmuidna, so bili sovražni napadi proti trem. v naših rokah se nahaja-jočini zaseljem, odbiti.
Severno Arrasa so se vršili tudi včeraj v bistvu artiljerijski boji.
Francoski pehotni napad ob Labyrintu, južno Neuvilla, je bil okoli polnoči odbit.
V	Champagni, zapadno Perthesa, smo po uspešnih razstrelitvah pomaknili našo postojanko naprej.
Na višinah Moze so se nadaljevali boji mož proti možu ob hudem artiljerijskem ognju ves dan. Danes ob 3 zjutraj smo prešli v protinapad, očistili skoro popolnoma naše jarke sovražnika in ujeli 130 Francozov.
Neznaten sovražni napad pri Marche-ville je bil odbit z lahkoto.
Vzhodno Lunevilla so se pri Leintrey razvili novi predstražni boji.
V	Vogezih smo danes ponoči preložili naše postojanke, namenoma in nenadle-govani od sovražnika, na vzhodno obrežje Fcchta, vzhodno Sondernacha.
Na Hilsenfirstu je imel sovražnik pri novih napadih zopet resne izgube.
Naši letalci so obmetavali letalsko pristanišče Courcelles, zapadno Reimsa z bombami. Sovražni letalski napadi na Briigge in Ostende niso napravili nobene vojaške škode.
Vrhovno armadno vodstvo.
PARIZ, 21. (Kor.) »Petit Parisien« poroča: Divizijska generala Berbot in Stirn sta v bojih v ozemlju Arrasa in pri farmi Ouemevieres padla.
-	In da ni bilo onega dogodka danes ; dopoldne, bi ne bila zapustila nesramne-
ža?
—	Ne, nikdar ne! j — Vi niste ženska, — je rekel Rene, ki
Romu. — r rancoski spisal Xavi«r de Mor. t epi« i je bil prvikrat ginjen v svojem življenju,
-vi ste angel!
III.
GREŠNICE.
Ne I«
I H
— i'r
Kla pred onim ogabnim prizo-.aterem ste mi pripovedovala ste ga še ljubila? ?<L zdavnai ga nisem ljubila več. caj pa ste še vendarle ostala pri - ie vprašal grof zelo začudeno. • ie bil ttbog in nesrečen, ker sem \ njegovo ljubezen, ker sem afa edino srečo, ki jo je užival na n ker mu nisem hotela vzeti te
nasala ste torej svoj ubožni po-katerem ui bilo za ves veselja. \r, požrtvovalnega samozatajeva-
^eiiaiu vam!
Izpovesti.
—	Povejte mi vendar, ljuba moja. — I je oričel Rene po kratkem molku, — ka-! ko ste spoznala tega slikarja?
Pivoine je povesila oči in ni odgovori-| la. Misel, da naj bi tujcu priznala, kako i je pravzaprav iz objestnosti dala povod Fra Diavolovi ljubezni, je žalila njeno ! žensko sramežljivost.
Ko je Rene opazil njeno omahovanje, jej je prigovarjal še bolj, naj odgovori na i njegovo vprašanje.
—	Od tega trenutka dalje imate v meni. — ^ rekel, — za vedno pokrovitelja in prijatelja. Ponašajte se torej tudi tako na-oram meni kot takemu, to se pravi, zaup-
Torpedirana unsieSka uklopnica.
BERLIN, 22. (Kor.). (Uradno). Dne 20, junija je eden naših podmorskih čolnov okoli 100 morskih milj vzhodno Firth of Fortha napadel neko angleško oklopno križarko, dozdevno razreda Mmstaur, — Torpedo je zadelo. Učinka vendar podmorski čoln ni mogel več opazovati.
Dosedanje izgube angleške trgovske mornarice.
LONDON, 22, (Kor.) Admiraliteta poroča: Od pričetka vojne znašajo izgube angleške trgovske mornarice 145 ladij, — skupno 524.080 ton in 118 ribiških parni-kov, skupno 19.924 ton.
Po podmorskih čolnih je bilo potopljenih 80 trgovskih parnikov.
Novo angleško vojno posojilo.
LONDON, 21. (Kor.) (Spodnja zbornica.) Finančni minister Mac Kenna je najavil novo vojno posojilo v neomejenem znesku. Posojilo bo izdano za parikurz s 4j/2% obrestovanjem.
Turško bojišče.
Bil zi Dartanele.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti pri Ari Burnu se je proti našemu levemu krilu izvršeni sovražni napad razbil v našem ognju. Sovražnik se je moral umakniti ob velikih izgubah v svoje strelske jarke.
Napad, ki ga je izvršil sovražnik pri Seddil Bahru proti vsej naši fronti, je bil istotako odbit. _____
Gunaris o položaju no Grškem po volitvah*
ATENE, 17. (Zakasnelo došlo). »Agen-ce d' Athenes» objavlja: »Messagere d'A-thenes objavlja inter\view z ministrskim predsednikom Gunarisom, ki je izjavi!, da so zborniške volitve prinesle Venizelosu večino. Vendar pa zdravstveno stanje kralja ne dovoljuje drugega sklepa, kakor čakati. Po mnenju zdravnikov je za kralja nemogoče razpravljati o političnem položaju brez nevarnosti za življenje. — Zdravniki prepovedujejo tudi ministrom vsako konferenco z vladarjem. Pod temi okolnostmi je nemogoče storiti kaj drugega, kakor počakati s sklicanjem zbornice. Samoobsebi je razumljivo, da se jaz v slučaju, če se kraljevo zdravstveno stanje zboljša tako, da bi se bilo mogoče pečati z ureditvijo političnega položaja, nikakor ne bom branil nastopati tako, kakor zahteva rezultat volitev. Oni, ki govore o kakem regentstvu, je nadaljeval ministrski predsednik, pozabljajo, da pripada po ustavi inicijativa glede ustanovitve regentstva v slučaju obolelosti vladarja kralju samemu. Toda zdravstveno stanje kralja je danes tako, da na tako odredbo sploh ni misliti. Vsekakor je obžalovati, da stanje kralja ne dovoljuje, da bi se kriza, v kateri se nahaja dežela, rešila kolikor mogoče hitro. Radi tega ne moremo storiti ničesar boljšega, kakor čakati. Upajmo, da se stanje kralja kmalu toliko zboljša, da se omogoči rešitev krize še pred sklicanjem zbornice.
Srbija in Macedonija.
MILAN, 22. (Kor.) »Corriere deila Sera« hoče vedeti, da postala Srbija glede Macedonije zmerom intransigentnejša.
ljivo. Povejte mi, kaj se vam je vse pripetilo v vašem življenju. Mlada ste in preljubezniva, da bi bila mogla storiti kaj, zaradi česar bi morala zardeti. V svojem življenju ste morda pogrešila marsikaj in storila morda marsikatero nepremišljenost, gotovo pa ne greha... Govorite torej, draga moja, jaz vas poslušam.
—	Ali res hočete na vsak način? — je vprašala Pivoine.
—	Prosim vas.
—	Torej dobro, pa naj bo!
Rene jej je zopet poljubil roko in Pivoine je začela pripovedovati o svojem življenju. Pripovedovala je najprej o svoji otrošk- dobi, ki jo je preživela v senci prastarih dreves v nodesmeškem parku in je zdihovaje govorila o idili svoje prve otroške, nedolžne ljubezni. Ko je imenovala ime vikomta de Nodesmesa, jo je prekinil Renć z vzklikom:
—	Vikomt Julij?----ali je mogoče?
—	Ali ga poznate? — je vprašala Pivoine.
Dewet spoznan krivim izdajstva.
BLOEMFONTA1N, 21. (Kor.) (Reuter-jevo poročilo). Dewet je bil na podlagi prvih osmih točk obtožnice spoznan krivim izdajstva. Glede ostalih dveh točk se je Krivda zanikala. Razsodba se proglasi jutri.
Požar v haverskih skladiščih.
HAVRE, 21. (Kor.) Včeraj je izbruhnil v tukajšnjih skladiščih požar ter uničil 12.700 bombaževih bal. Škoda presega en milijon rfankov.
Splavljenje nove ameriške oklopnice.
NEWYORK, 21. (Kor.) Linijska ladja ^Arizona« je bila dne 19. t. m. v ladjedelnici v Brocklynu splavljena v morje.
Oklic tržaškega komisarja.
TRST, 22. (Kor.) Cesarski komisar izda danes na prebivalstvo oklic s povabilom, da se povodom zopetne osvojitve Lvova okrasijo hiše z zastavami.
Kakor doznavamo, bodo zastave raz-obešene skozi tri dni.
Pozor, delavstvo!
Vsi delavci in posebno zidarji, mizarji, tesarji, težaki, podajači, tla-karji, nakladalci, razkladalci, vozniki in delavci podobne stroke, ki so bili že spoznani kot nesposobni za Črno-vojniško službo z orožjem ter stanujejo v Trstu, se poživljajo, da se
Jutri v četrtek, 24. dne meseca junija I. 1915.,
prijavijo od 9 do 12 dop. v mestni telovadnici v ulici della Valle št. 3.
Mestni magistrat.
veških življenjih. Italija po enomesečni vojni ne more pokazati nobenega uspeha, in zato ni čudno, da se diplomacija četverosporazuma oprijema zadnjih sredstev, da bi šc kakega nevtralca pritegnila v svetovno vojno. In tu gre gotovo predvsem za doslej nevtralne balkanske države in to v prvi vrsti zlasti za Romunsko, ki bi mogla s svojo precej številno armado precej koristiti četverosporazumu, za njo pa tudi še za obe ostali nevtralni balkanski državi. Bolgarsko in Grško.
Kakor je poročala »Vossisehe Zeitung« iz Sofije, je bolgarski ministrski predsednik Radoslavov 16. t. in. posetil vse poslance četverosporazuma, da bi jim izročil odgovor bolgarske vlade na predloge, ki jih je četverosporazum stavil bolgarski vladi za slučaj, če bi Bolgarska posegla v vojno na strani četverosporazuma. Bolgarska vlada je odgovorila tajno in ni misliti, da bi četverosporazum podvizal z objavitvijo tega odgovora. V poučenih krogih se zatrjuje, da odgovor bolgarske vlade ni naravnost zavračajoč, da pa predlogov četverosporazuma ne smatra za dovolj primerne, da bi rabili kot podlaga za nadaljnja pogajanja. Bolgarska vlada baje ne ceni sedanjega trenutka pripravnega za končno odločitev, temveč hoče še počakati.
V sofijskih listih krožijo zelo različne vesti, na primer tudi ta, da bi bila Bolgarska pripravljena pogajati s četvero-sporazumom in sicer pod pogojem, če se jej zagotovi takojšnja prepustitev tako-imerovanega »nespornega pasu« Macedonije. To časniško poročilo, ki kroži po Sofiji, pa je očividno brez vsake podlage. Vsekakor pa je resnično eno, kar je razvidno iz vseh pojavov na Balkanu, da do-sedaj nevtralne balkanske države /ele tudi še nadalje ostati nevtralne.
Četverosporazum in balkanske države.
O stališču Bolgarske v sedanji svetovni vojni je različno časopisje objavilo vso silo razprav, ki so si večkrat naravnost nasprotovale, in isto velja o pričakovani ali nepričakovani izpremembi bolgarske politike, pogajanjih s trosporazumom in tajnih dogovorih glede odstopitve tracij-skega turškega ozemlja Bolgarski. Da bi trosporazum rad imel balkanske države na svoii strani, o tem ni spora. Poizkušalo se je doseči to i v Sofiji, i v Atenah i v Bukareštu, toda vsi ti poizkusi so bili doslej brez uspeha. Zato je lahko umljivo ogorčenje, ki se je polotilo pariških in pe-trograjskili diplomatskih krogov. Tudi italijansko časopisje se liuduje nad balkanskimi državami. Očitajo jim, da iščejo povsod le dobička, ne da bi žrtvovale kaj. V Parizu Herve in v Milanu Mussolino trpko očitata Grkom, Bolgarom in Romunom, da hočejo povsod imeti vpo sto odstotkov*.
Z ozirom na te okolnosti si je lahko misliti, kako neugodno in vznevoljujoče vpliva nedostatek efektivnih uspehov ob razmeroma dolgem voje^vanju — zlasti kar se tiče akcije proti Dardanelam — na notranje razpoloženje držav četverosporazuma. Čas mineva zelo hitro, vojna požira četverosporazumu vsak mesec ogromne milijarde, in Angleška, Francoska in Rusija imajo že neizmerne izgube na člo-
—	Seveda ga poznam... pred kratkim se je šele poročil.
—	Tako? ...
—	Da, z bogato dedičinjo iz Normandije, gospico de Choisy.
—	Ester de Choisy? — je vzkliknila sedaj Pivoine začudeno.
—	Ali jo tudi vi poznate? — je vprašal grof.
—	Nevesta Jurija d'Entranguesa!! — je zašepetala Pivoine tako potihoma, da Rene ni mogel razumeti imena.
Ponovil je svoje vprašanje.
—	Da, poznam jo! — je odgovorila Pivoine.
—	Odkod?
—	Takoj izveste vse.
Nadaljevala je svojo pripovest.
—	Nekega dne, — je rekla, — bil je dan nesreče! — je prišel neki tujec. Pa-rižan, v grad ... imenoval se je Jurij de Entragues----
—	Jurij d'Entragues? — jo je prekinil Rene v drugo; — res, to je pa čudno!
—	Ali je bil morda vaš prijatelj? — je vprašala Pivoine.
—	Ne, hvala bogu, ne!
—	Zakaj, hvala bogu, da ne?
—	Ker le bil d'Entragues sicer starega plemiškega pokoljenja, toda popoln lopov.
—	Ali je to res? — je vzkliknila Pivoine živahno.
—	Tako gotovo, kakor more le biti kaj res. Toda sodil in obsodil je sam sebe, zato molčiva o njem.
—	Obsodil je sam sebe? — je vzklik^ nila Pivoine; — kaj mislite s temi besedami, gospod grof? Kaj se je zgodilo z Jurijem d' Entraguesom?
—	Vzel si je življenje.
—	Torej mrtev! — je pošepetala Pivoine. Solze so jej zastrle pogled ob spominu na njeno prvo ljubezen in srce jej je začelo utripati glasneje.
Ko se je nekoliko pomirila, je nadaljevala svojo pripovest.
Kar je še nadalje povedala grofu Renč-iu, jc našim ljubeznivim bralkam že znano.	(Da,ie)
Stran II.
•EDINOST« štev. 172.
0
V Trstu, dne 23. junija 1915
Armenska revolucija v Turčiji. Ze dolgo časa so listi prinašali vesti, da se je v Turčiji na novo pojavilo armensko gibanje in da je bio mnogo Armencev usmrćenih. Sedaj pa so carigrajski listi objavili nastopni ogfas tamošnjega zbornega zapovedni-štva: Včeraj predpoludne je bilo na podlagi ctsarske vlade na trgu pred vojnim ministrstvom usmrćenih 20 Armencev. Med temi: 1 ruski podanik, 1 zdravnik, 1 major, 1 častniški aspirant, 1 slušatelj medicine, 2 učitelja in več obrtnikov. Te osebe — med katerimi je bilo nekaj vodij ali članov revolucionarnega odbora Hintšak v raznih provincijalnih mestih, postavljene so bile pred vojn i sodišče v Carigradu in se je proti njim iz vel proces, ker so hoteli en del države ločiti od turškega gospodstva, da bi se ustanovila neodvisna in samostojna Armenija; v ta namen so pripravljali atentate in vspodbujali inozemce proti turški vladi, so imeli po raznih mestih inozemstva tajne ali javne kongrese ter so agitirali z besedo in dejanjem. Proti predsedniku centralnega odbora društva Hindšak, Sabah Guliana in člana Gizdata, ki so bili v kon-tumaciji obsojeni, so izdane zakonite odredbe
Rooseveit	Kakor
poročajo iz Ženeve, je tudi pariški »Tem-ps«, kakor drugi francoski listi, poslal svojega posebnega poročevalca v Ameriko, da bi poročal o tamkajšnjem razpoloženju. Ta poročevalec je govoril tudi z bivšim predsednikom Zedinjenih držav severoameriških, Rooseveltom. Med drugim je poročevalec tudi omenil, da bi Ze-dinjene države, ko bi se uvedla splošna vojaška dolžnost, štele med svojim vojaštvom tudi veliko število Nemcev. Rooseveit je rekel na to: »To je res, veliko jih je	--
torej druzega državnika, ki je gnal Italijo v to vojno — primerjal s Cavourjem, največjim državnimi in ujediniteljem Italije. Takih vzgledov o Sivem narodnem čustvovanju med katoliki v Italiji bi moati navajati še nadalje. Naj zabeležim! le se naj izraziteje dejstvo, da je namreč v italijanski vojni službi nad 18.000 Halianskih duhovnikov, in da je od teh komaj takih 9000, U so v duhovni ali sanitetni službi, dočim so vsi drugi navadni boievmki. Zabeležili smo ta dejstva v izpopolnitev včerajšnjega našega članka „V pojašnjenje pojmov" in v pod-krepljenje namena tega članka: v dokaz, da so razlogi in cilji sedanje svetovne vojne državni, politični, gospodarski, na nekaterih straneh imperialistični, nikakor pa ne verski
Razne politične vesti
Z italijanskega bojišča. Švicarski listi poročajo z meje: Boj ob Soči se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Italijani so žrtvovali tisoče svojih ljudi, da bi si z vso silo priborili prvo »veliko zmago«.Vsi njihovi poizkusi pa so z ogromnimi izgubami odleteli na jeklenem jezu avstrijske armade. Dosedaj v bitki pri Soči Italijani niso ničesar dosegli; avstrijskih prelazov se ne da vzeti.
Splošna draginja — tako piše »Slovenec« — je tako pritisnila, da bi se vsekakor kazalo jo ublažiti, kajti sicer se je bati, da naraste tako, da je kljub dobri letini ne bode moč zmagovati. O moki, kruhu, žitu sploh, usnju i. dr. niti ne govorimo, ampak naj služijo v dokaz vsakdanja tržna živila. O cenah teh, istotako vsakdanjih, nepogrešljivih potrebščin smo se informirali in dobili sledeča pojasnila. Tako je veljal, odnosno se je zahtevalo minuli teden v Ljubljani v obče n. pr. golob 1 K 20 vin., kokoš 5 K, boljši petelin 6—7 K, par piščancev, kakor golobičev velikih 5 K, kilogram koštruna 2 K 80 vin., kg kozlička 3 krone, teletina 3—3.20 K, sveža svinjina 4 krone, govedina 4 K, cene masti se pa itak skoraj od dne do dne dvigajo, kakor mesnina sploh. Češnje so hoteli prodajati liter po 40 vinarjev, a so šle vendar na 24 vin^ jajca so pridržala maksimalno tarifo komad 12 vinarjev m sedaj! Novi krompir liki orehi debel okoli 20, stari okoli 6 komadov za 10 vinarjev. Zelenjava je pač nekoliko cenejša, a vendar občutno dražja, kakor sicer. Kumare 50 vin. komad, kolerabce 3 za 10 vinarjev., rdeče jagodice posodica 40 vinarjev, borovnice liter 20 vin. in tako dalje. Pri tej draginji trpi vse, ker ljudje takorekoč drug drugemu draže. Ali res ni mogoče pametne ureditve?
Nenadna smrt. Posestnika Franca Seller, 83 let star, stanujočega v ulici Madonnina št. 24 je v njegovem stanovanju napadla nenadna slabost, da je padel na tla, ne da bi kazal še kakega znaka življenja. Na lice mesta pozvani zdravnik z zdravniške postaje je mogel samo še konstatirati nastop smrti.
Med delom se je poškodoval zidar Martin Lošič, 48 let star, stanujoč v ulici Scoglietto. Med delom se je slučajno z nekim predmetom udaril po obrazu, tako da se je precej poškodoval na nosu in na čelu.
Slučajna poškodba. Včeraj se je zatekel po pomoč na zdravniško postajo neki Josip Viđali, 44 let star, stanujoč v ulici Rossetti Št. 24. Imel je precejšnjo rano na desni roki, ki jo je p* svoji izpovedi zadobil slučajno.
Padel je ter se pri tem poškodoval po obrazu lOletni učenec Kari Dellach, stanujoč v ulici Molino a vento. Na zdravniški postaji so mu nudili potrebno pomoč.
Sploh Italijani zelo razsipajo municijo, prav po ruskem vzorcu. — Ujeti italijanski častniki se čudijo, kako da je mogla Avstrija postaviti proti Italianom tako močne sile.
Berliner Tageblatt* poroča iz Rotter-dama: Reuter poroča iz Vidma: Avstrijcem se je posrečilo, da so razvrstili v bojno črto težko artiljerijo proti tistim koroškim slemenom, ki so jih zasedli Italijani. Ponoči in podnevi se bi jejo težki artiljerijski boji.
Italijanski vojaki, ki so zbežali v Švico,' poročajo o bojih na prelazu Stilfser: Med j 16 bataljoni, ki so izvedli naskok, je osta- j lo živih od vsakega bataljona le po 200 j mož. Strojne puške avstrijskih čet so po-
Domiite vesti.
Katolicizem in vojna v Italiji. V včerajšnjem članku „V pojašnjenje pojmov" smo hoteli — to naglašamo posebno — le konstatirati dejstvo, ki je opazujemo v današnjih časih v vseh deželah: da smo v dobi naci-jonalne ideje, ko se vse javno življenje nacionalizira. je to splošen proces, splošna evolucija. Najočevidneji izraz tega proce?a je dejstvo, da si v sedanji veliki vojni stoje nasproti socijalisti in socijalisti, a to ne le pod .moraš- z orožjem v roki, ampak tudi po naravnem notranjem čutstvovanju. Razlika je le ta, da je bil ravno v Italiji ta proces že dovršen, ko je bil drugod še le v prvem razvoju. Zgodovina bojev v italijanskih, nekdaj avstrijskih pokrajinah že iz let 1848 in 1849 pripoveduje o dogodkih, ki so pričali, kako globok in intenziven je narodni čut posebno tudi v italijanski duhovščini. Niti internacionalna socijalna demokracija v Italiji se ne more — kakor v Franciji in Nemčiji -- odtezati moči nacijonalne ideje. Narodna ideja je razbila nje edinstvo in ustvarila reformne socijaliste, ki so se priključili navdušenju za vojno. Zato se vedenju katolikov ne smemo čuditi in ga tudi ne obsojati, marveč je je smatrati kot naraven pojav nacijonalizacije. Ic da je to res naraven elementaren pojav, priča dejstvo, da niti vse mirovne enuncijacije plemenitega in blagega Benedikta XV. niso mogle odvrniti naj-vnetejega katoliškega pisatelja Italije, Filipa Crispoltija, da je v svojem navdušenju napisal Salandri — možu torej, ki v prvi vrsti nosi moralično odgovornost za sedanjo vojno — i 'pričevalo^ da je s svojim kapitolinskim govorom dokazal neizogibnost vojne, in mu je celo na rahlo očital, da je predolgo molčal. Profesor Toniolo — eden katoliških voditeljev v Italiji — je ministra Sonnina —
Psiorf izvrstni teran H
Mnroi.
11. izkaz darov, došlih cesarskemu komisarju za begunce iz Furlanijd in Istre, Ferdinand Straulino K 100, dvorni svetnik j Herman Malheusche, ravnatelj javnih skladišč K 100,C. G. Peperle K 4, Ivan Glassovich i K 1, Hugo Millossvich K 5, Humbert Cap-pellani K 5, Alojzij Lantieri K 1, Wannick K 1, Fr. Bisiach K 1, Josip Rebetz K 20, Eleonora vdova Wesely (v počastitev spomina soproga kap. Ivana Wesely) K 50, Za počastitev spomina kap. Ivana Wesely sorodniške di užine K 100, prof. P. Wied-mann, Koper K 40, Industrijska družba olja Dunaj K 300, uprava lista „Lavoratore" K 75, za počastitev spomina očeta prof. Josipa Brumata učiteljski zbor mestne realke na Acquedottu K 35, skupaj K 838, prejšnji izkazi K 30054 94, skupno K 30892-94.
Mnogo italijanskih podanikov je dobro redila Gorica, to čutimo zlasti sedaj, ko so odšli od nas domov radi izbruha vojne. Med kavarnarji, mesarji in raznimi drugimi obrtniki, trgovci se je nahajalo v Gorici obilo regnikolov, kr so tu prav dobro živeli. Tudi tisti znani sejinarski kri-čač, ki je prodajal »dobra blaga pol zastonj«, je bil italijanski podanik. S precejšnjimi tisočaki je odšel pred vojno v Italijo. Sedaj se marsikdo v Gorici prijemlje za glavo, češ, kaj toliko smo imeli, toliko jih je jedlo med nami dober kruh na mestih, kjer bi lahko delal domačin in dobro živel! — Regnikoli so prodajali sladoled, po zimi pečene hruške in drugo tako blago; kaj bi ne bili od tega lahko živeli domačini? Poznamo starega Italijana, ki je hodil leta in leta v Gorico prodajat hruške. To prodajanje si je sčasoma tako u-redil, da mu ie doneslo lepo premoženje in dve hiši ima v Italiji. Tako so dobro živeli in bogateli italijanski podaniki, marsikak »Gorizian« pa je pri tem šel »v maloro«.
Za osebno varnost v Gorici. Priporoča se občinstvu, naj se ravna točno po navodilih oblasti in naj ne postaja po cestah, ko se čuje pokanje topov in strojnih pušk, ali kadar kroži nad mestom kak aeroplan, ker se tako izpostavlja nevarnosti za svoje življenje. Treba stopiti pod varno streho in ne pasti radovednosti preveč očito. -
Na deskah poštnega poslopja so nabite brzojavke, ki prinašajo najnovejša poročila z vseh bojišč. Živo je tam okoli pošte in vsakdo hoče vedeti, kaj je novega — ali brzojavke so samo nemške, v Gorici pa polno ljudi, ki ne umejo nemški. — Zanimajo posebno poročila z našega južnega bojišča.
Voinoinfonnacijski urad v Gorici izkazuje: Silvester Furlan iz Mavhinj na Krasu, 26 let star, 97. polka, se nahaja bolan v evakuacijski bolnišnici v Voronežu v Rusiji. Rihard Fonzari iz Gorice, 20 let star, lovskega bataljona št. 4, se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu, kraj pa ni naveden.
Informacijski urad v Gorici, Edlingov prehod, uraduje še nadalje vsak popoldan. V zadnjem izkazu ujetnikov ni nobenega slovenskega sodeželana, marveč sami Furlani, ki se nahajajo v ujetništvu v Rusiji, eden v Nišu v Srbiji.
Vročina je v Gorici nenavadno viso-j ka. Tako kot sedaj, je vroče sredi julija navadno. Vročina seže do 40 stopinj Celzija. — Po cestah je prah, treba bi bilo škropiti.
u mm »Basali um
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev In razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via cM te Acqu« it. 6
(Nasproti Caifč Central«).	i' 1
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaujc« Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavcc. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
man HHiieHiiMHii n^a
r
a
ZOBOZDRAVNIK
-v
Dr. J.Cerrnak
se ie preselil in ortiinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12t vogal ulice delle Poste.
Iztajs ZGbov MiMrn. Fteoiraii!?.

I
O 8
eB5BHE2»* ®
o e»
Ha najvišje povelje lijep.
LinluiHMi&nivi
31xIl državna loterija
za skupne
: Vojašk« dobrodelne namene :
Ta denarna loterija \sebuje 21.14(> dobitkov v gotovini v skupnem znesku tron 020 004). Glavni dobitek
mr 200.000 kr©^
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 15. julija 1915. — Srećka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelka za dobrođe'ne loterije na Dunaju III, Vordere ZoJiamtQitrasse f>, v loterijskih nabiralnikih, totakarnah, pr: davčnih-poštnih-brzojavnih in žele/.niških tiri«l;h v menjalnicah i t. d. — Igralni načrt za prodajalce Frečk brezplačno. Srečke se dopoš ljajo poštnine p osto.
C. kr. glavno rovnaieljsiuo državnih loterij.
Oddelek za dobrodelne loterije).
:: HALI OGLASI
as
□□
□a □□
ne r&ionajo po 4 stofc. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotiak. :
□□ □□
KlinilfOlIt Pra/ne vreče (žakije), vsake veliko ! IlllJJUJlrflll sti po dobri ceni. Anton Venica, ul. [ Irer.eo štev. 4.	28:i I
Vesti iz Goriibe.
Begunci iz Goriške so se razkropili po raznih notranjih deželah države. Prav mnogo jih je na Kranjskem: v Ljubljani, na Gorenjskem in Dolenjskem, v Novem-mestu je cela kolonija Goričanov. — O-koli 200(1 beguncev iz Furlanije, Brd in Kanalskega so odpeljali te dni iz Gorice v Lipnico na Štajerskem. — O beguncih iz naših dežel je sedaj dosti govora po nemških listih in dunajska »Zeitv ima dne 9. t. m. uvodnik »Neue Fliichtlinge«,
Kupujem
žakije (vreče) vsake vrste. —Uliica Solitario 21, Jakob Margon. 92
Umetno-fototrončii! Bteliž
Trst. ulica del Riuo št. 42 (pritličje) Trsi

Izvršuje vsako futografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta plošče za vsakovrst. spomenike POSEBNOST: PQVEČ4š4i£ k: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Kadi udobnosti gos p. naročnikov sprejema naroebc in jih izvršuje Da domu, ev tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah.
♦ m
Trst, ul. tiel Riuo šfa 42
DnhlHlin Re rat^ sedanjih razmer prod i po zelo rUlliMVU nizki ceni. Posebna prilika za nakup: obedna soba prej K 750, sedaj K spalna soba moderna prej K 580, sedaj 500, druga priprosta K 580 sedaj 500. Na željo kepca poh štvo Jahko ostane shranjeno v skladišču brez nobenega p!a-£1». 30V9 prihranka pri nakupovanju pohištva v dubroznanem skladišču ul Itossini šc. 2G. 284
se je vrnil
In ordinira no Južnem kolodvoru
(postajo) od 9-10 zjutraj In na doma od 3—4 popoldne.
pio mio ara
odda 1. julija t. I.
službo voditelja
društvene gostilne. Osebe, ki se čutijo sposobne za ta poklic, naj se predstavijo v soboto, dne 26. t. m. od 8 do 10 ure zvečer v društveni gostilni,
kjer se jim povedo natančni pogoji.
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Čooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena fc>0 vin.
3.	»KAZAM«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZENu. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. •
5.	»POL.JUB;<. Puvest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. -- Cena 80 vin.
6.	»SESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dusto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
»JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šaudor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. PctJovenil Štefan Klavš. Ceua K 1.00.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ftrdo Perhavee. — Cena K 2.50.
7.
8.
Gorica je mirna in ne vznemirja se posebno niti takrat, ko se je slučajno prine-tilo kaj izrednega v sredini mesta.
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izEacfsk, platna iepnih robce, moških riogovk itef,
K. Cvenkel Trst Corse 2
Cene zmerne. -
Narodna trgovina.
Postreibi
Narodna trgovina.
t Trstu šb za