§5. finfltL
f
a.
HM.
.Slovenski Nirod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v uprav ništvu prejeman:
. K 24— celo leto......K 22
celo leto ....
pol leta........ 12-—
četrt leta........ 6-—
na mesec......., 2"—
pol leta........H —
četrt leta .......  . 550
na mesec........ 1-90
inserati veljajo: peterostopna petit vrsta ca enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijata po dogovoru. Upravntštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne VTačajo. Credaićtvoi KsaSleva ulica št 5, (I. nadstropje levo), taiofou *t
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
št S*.
.Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                    za Nemčijo: !eto.......K 25-—   ,   Ceio leto.......K 2«'—
četrt Ma'                         *  6*50  ^     M Ameriko in vse druge dežele: na mesec. »   230   '   celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka VaraTBiatTo: bafltn ulica št 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon Št. 85
Rom dovhi,
Poslanska zbornica ima zopet počitnice, zbrani pa so različni odseki. Proračunski odsek se bavi z državnim proračunom in je včeraj med drugim pretresal točko o dispozicij-^kem fondu, pri kateri priliki je dr. Kramar pojasnil, da vladni ^Frem-denblatl«, edini list, ki ga čita, cesa r, namenoma napačno ]>oroČH o raznih dogodkih, zlasti v državnem zboru, j da bi cesarja premotil. — Gospodar- | -ki odsek se bavi z vladno predlogo varstvu petrolejske industrije, socijalni odsek pretresa počasi načrt o >Lar< zavarovanju, finančen
Isek pa so bavi z vprašaujem o novih davkih.
Novi davki pridejo gotovo, novi davki se bodo itak izsesanemu ljudstvu brez dvoma naložili, ker sedanji dohodki ne zadostujejo več za pokritje državnih izdatkov. Da bi se ljudski zastopniki lagije pridobili za nove davke, ha en del dohodkov iz teh davkov razdeljen med dežele, ki -o vse zadolžene in v denarnih -tiskah.
Finančni odsek je še pri raspravljanju o samih splošnostih in še iti mogoče povedati, za katere davke -e bo odločil in kake vire novih dohodkov bfi di*žavi odprl. Vobče pa kaže. da bodo novi davki revnej-
prizanašajo črno - rumene davčne kleace že od nekdaj in prizanašajo jim tem raje, ker so lastniki teh državnih kle>č sami mogočni in vplivni gospodje. Gosposka zbornica, kjer -rdi polno takih mogočnikov,   se je t   prav odločno oglasila zoper zvišanje osebne dohodnine in če s** bo finančnemu    ministru,   kak«u- opa, se posrečilo, da se z gosposko zborni eo še sporazume zaradi  tega zvi--;*nja. iif bo to sporazum ljenje dosti •lajšalo velikih denarnih žakljev.
Malt' trgovce in obrtnike hoče vlada trdo prijeti. Pri teh je že sedaj postopala    kruto in brezobzirno jim je osebno dohodarino zaračuna-
vala tako. da se jim je kar tema delala pred očmi. V bodoče jih hoče se t rje prijemati iu bo zahtevala, da se ji predlagajo trgovske knjige. Židovskim milijonarjem, borznim spekulantom, velikim tovarniškim podjetjem, bogatim duhovnikom in posestnikom fidejkomisov pa se bo slej kakor prej prizanašalo. Uboga para mora pri vsaki čašici piva, vina iu žganja, ki jo zavžije, plačati velik delež v davčno blagajno, bogatašem pa se ne bo nič hudega zgodilo.
Med tistimi, ki plačujejo v naši državni polovici osebno dohodnino, j;h j«■» ki imajo na leto več* kot
200.000 K in do osem milijonov dohodkov. Teli *J82 ljudi ima ravno polovico vsega, dohodarini podvrženega dohodka; teh 2S2 ljudi ima na leto toliko dohodkov, kakor vsi drugi dohodninski davkoplačevalci v Avstriji; 282 ljudi ima ravno toliko dohodkov, kakor 328.892 drugih ljudi samostojnega produktivnega poklica, namreč posestnikov, trgovce, obrtnikov in tovarnarjev.
Med dohodninskimi davkoplačevalci, ki spadajo v kategorijo rečenih L?82 najbogatejših, je šest oficirjev, ki imajo letnega dohodka od 400.000 K do dveh milijonov, torej premoženja okroglo deset do 50 milijonov: dva duhovnika, ki »zaslužita« : a leto eden do 600.000 K. drugi do
^^^ Iv    L-«ir  rpnmTpntnin   19 ori-
hogatašev. ki so priznali, da imajo dohodke, reprezentujoče en milijon in več kapitala.
Ti ljudje bi gotovo lahko dosti več plačevali, kakor plačujejo sedaj, zlasti ker itak ni dvoma, da imajo veliko vre dohodkov. kakor so jih napovedali. Rothschild, ki je napovedal letnega dohodka osem milijonov, ima v resnici dosti več dohodkov, a pri njem seveda ne bodo nikdar pregledali knjig:, rr bo to zakonito dovoljeno.
Rogataši   l>odo  vedno  dobro izhajali, nove davke pa bodo plačevali in I tisti, ki si morajo s trdim delom slu-■ Žiti kruh.
Istrski akademiki proti Škofu Mahnitu
Iz Zagreba, 27. aprila.
Slovenski in hrvaški javnosti v Istri je znano, da jc vsled naše opravičene abstinence karakter istrske deželne razstave eminentno italijanski. Ljudje, kateri količkaj čitajo, kateri se le malo iuteresirajo za naše prilike, bi morali videli, da je »Politično društvo za Hrvate i Slovence u Istri« potom bližnjih časopisov opravičilo svojo stališče, svojo abstinenco, in prosilo vse sloje našega naroda, naj se ne udeležijo imenovane razstave. Storilo je to radi tega, da ne bi mi z svojimi razstavljanimi predmeti še poveličevali sijaj te deželne, izključno italijanske razstave.
Vendar se je našlo nekaj ljudi, med temi brilira naša duhovščina, za katere n° velja prošnja političnega društva, kateri se ne čutijo vezane p.od disciplino imenovanega društva. Velik del naše isterske duhovščine je le slepo orodje v rokah različnih Naglov, Flappov in — Mah-ničev. Prva dva sta nam že davno pokazala svojo barvo, torej ni vredno, da se jim toliko čudimo, ali žalostno je, da se jim je pridružil tuHi g. Mahnič, ta »hrabri boritelj. ta lev za narodne pravice«.   Ne sanic,
rtn   ni  duhoviti vir»   oj^OZOTil  rin dotie-
/,nano je tuni to. ua ,ie lom agentom dajal priporočilna pisma na duhovščino, kar v Mahničevi škofiji pomeni: Daj. ali anathema sis!
Naravna posledica vsega tega je ta, da bo na tej razstavi pod firmo »provinci ale italianissima« zastopan tudi ver ji del našega naroda, kateri sploh ne ve za kaj se gre.
Marsikaj bi se dalo še govoriti o naševanju tega vrhovnega dušnega pastirja, kateri je svoje uzurpa-torsko klerikalno delovanje prenesel z Goriškega v našo, že itak bedno Isfro na veliko škodo tako potrebnega narodnega edinstva.
Istrski akademiki obeh slovanskih narodnosti,    kateri bodo danes
ttc — t—n_-r—: rz—"~
ali jutri poklicani, da branijo pravice tlačenega svojega naroda, da ga naobrazujejo v vseh mogočih smereh današnjega napredka, čutijo se prisiljene, da obsodijo škodoželjno delovanje g. Mahniča; specielno ta njegov proti narod ni atentat obsojajo z največjo indignacijo s to-lo resolucijo:
Sveukupno istarsko djaštvo na hrvatskoj univerzi u Zagrebu, stoječi nepokolebivo na stanovištu izjave »Političnoga društva za Hrvate i Slovence u Istri« u pogledu eminentno talijanske, izložbe u Kopru, najodlučnije osudjuje i protestira protiv svih onih, koji su bilo direktno bilo indirektno doprinijeli materijala za spomenutu izložbu. Osobito osudjuje nepatrijotičku i izdajničku rabotu biskupa
Mahniča, to više, što je tim svojim postupkom što prisilio što zaveo dobar dio istarskog svećenstva, da i ono sudjeluje kod te izložbe. Čudi se i indiferentnom i rezervat nom držanju spomenutog političnog društva prema ovakvom mešetarenju biskupa Mahniča unatoč svoje izjave.    fZar   još   uvijek   u ime
mira«1?!)
M
Parlameat
Seje odsekov.
fra upravnega sodišča v Pragi za Češko, Moravsko in Šlezijo. Predlaga, naj upravno sodišče izdaja razsodbe v tistem jeziku, v katerem je bila vložena pritožba. Zahteva pojasnil o tem, kateri časopisi dobivajo največ iz dis] pozicijskega fonda, kajti zdi se mu, da tisti, ki najbolj zabavljajo čez Čehe. — Posl. dr. Kramar v temperamentnem govoru kritizira
ke, naj narodnostni boj vsaj toliko ublaže, da ne nastane iz njega naravnost barbarstvo. Govornik se pritožuje nad pisavo t. zv. oficijoznega časopisja, iz katerega potem zajema cesar napačna poročila. — Posl. dr. Adler tudi polemizira proti pisavi oficijoznih listov. Nato utemeljuje neprijazno stališče soc. demokratov proti proračunu. — Posl. Kotlar: »Slovanska Enota« zahteva enakopravnost večjezičnih dežel na severu in na jugu ter je za to, da rešujejo narodnostna vprašanja deželni zbori sami. Slednjič urgira ustanovitev češke živinozdravniške visoke šole v Pragi. — Min. predsednik bar. Bie-nerth pravi, da je finančni položaj res neugoden, da pa ni vzroka za prevelik pesimizem. Min. predse« 1-nik odklanja očitanje, da je njegova vlada Slovanom sovražna. Govori o reciprociteti zagrebške univerze i u pravi, da tozadevna mnenja avstrijskih univerz šc niso došla. — PosL Hraskv imenuje Bienerthovo vlado protiustavno, ker nima za seboj resnične večine in je odvisna od samih slučajev. Slovanski narodi ne morejo imeti v tako vlado nobenega zaupanja. — Posl. Žitnik pravi, da institucija ministrov - rojakov ne deluje ugodno ter zahteva naj se državna ustava glede enakopravnosti temeljito izpremeni. — Nato so razprava prekine. Prihodnja seja danes ob 10. dopoldne.
7*11. - Hffll,   JJ-CUJin   jnai i.      uci   t vii n
del uspehov davčne reforme pripada deželam. Dežele pa opustoša narodnostni boj. Vlada, ki je to opustošenje pravzaprav zakrivila, naj zopet napravi red. Posl. Renner zahteva od vlade pojasnil glede delozmožm*-sti češkega dež. zbora in glede volilne pravice za dež. zbor. — Minister Bilinski izjavlja, da bi ne imel nič proti temu, če se posamezne davčne predloge    združijo v en sam zakon.
bi po akceptirati provizorija. Če pa heče odsek nekatera predloge izločiti iz celega kompleksa, potem naj se odloči   prav kmalu in
LISTEK.
Spomini no Grtto.
(Ksnse.]
Aten«-    je    polepšalo rodoljubje jih Grkov,    ki    žive    v tujini. Ti možje so vtstvarili  vse monumentalne stavbe,    kar   jih    premore grška restolnica.    Država je zgradila na stne stroške eno samo veliko stavio, ki pa gotovo ne spada med1 lepše, namreč  poslopje za poslansko zbor-<».   Od tedaj ni država ni česa i več zgradila, prav kakor bi se bila odpo-*dala vsem    arhitektonskim ambicijam ali kakor da bi smatrala, da iržava nima dolžnosti žrtvovati jav-; denar za stvari in namene, ki niso praktični. Kar bi bila država šele v dolgih   letih morda storila,   to je se ustvarilo rodoljubje onih Grkov, ki   so v tujini prišli   do bogastva. Kajti na Grškem samem sploh .n bogatih ljudi.
Kotnik — Poiak — to   sta pri has Slovencih dve izjemi,   Grki i>a iajo mnogo takih mož. Cele raest-ne oddelke je vstvarila požrtvovalnost   grških   rodoljubov in kar je v ^h poslopjih   vrednot in kar se tam *da.   vse to se kupuje in plačuje iz 'aril narodnih dobrotnikov.
Narodni muzej v Atenah je >i>tvaril rodoljub Benardakis, ki si je svoje premoženje pridobil v Pe-rrogradu in daroval vse svoje milijone v ta namen.
Tehniško visoko šolo je ustvarila družba trgovcev v Epirn: vsak član te družbe je daroval tretjino svojega premoženja.
Poleg vseučilišča stoji narodna knjižnica. Veljala je milijone, ki jih je daroval neki bankir iz Kefaloni-je, I<i si je bil na Turškem pridobil premoženje.
Nekak i»end«nt<' narodne Knjižnice je akademija znanosti. Posebno okusno ravno ni to poslopje, ki je nekak posnetek neke stare grške palače. Stopnice so monumentalne, vse je pozlačeno in okičeno s kipi. Poslopje je veljalo mnogo milijonov, katere je daroval na Dunaju obogateli baron Sina.
Ta akademija znanosti — tudi /a poslovanje akademije je baron Sina daroval več milijonov — ima samo en nedostatek, da namreč nima akademikov. Grki so tako demokratični, da ne priznavajo nobenih častnih naslovov in todi ne pleiu-skih imenovanj, da, celo članom akademije so odrekli naslov akademikov.
Ta baron Sina, ki je žrtvoval za mško akademijo znanosti toliko milijonov, je pravi tip grškega rodoljuba. V mladih letih jc zapustil svojo domovino in se naselil na Dunaju. Postal je avstrijski državljan, postal je avstrijski baron, a ostal je vedno Grk in samo Grk. Svoje oiroke je vzgojil kot Grke in sum je žrtvoval ogromno premoženje v korist svojega naroda.
Zelo imeniten zavod t Atenah je »ženska normalna šola«, v kateri ae
vzgajajo grške učiteljice za vse kraje, koder prebivajo Grki. Kajti Grki vzdržujejo povsod svoje šole. naj jih živi le. količkaj v enem kraju. Svoje šole imajo v Egiptu in v Mali Aziji, na Turškem in tudi v Odesi, v Marži 1 ji, v Londonu itd. To žensko normalno šolo je ustanovil bankir Arsu-kis, ki je prišel kot berač v Budimpešto, pa jo je na starost zapustil kot pet desetkratni milijonar.
Ženski licej v Atenah je ustanovil trgovec Varvakis: učiteljišče je ustanovil trgovec Rizaris, takoime-novani »Zappeion«, poslopje, namenjeno i>ermanentnim razstavam, in-riustrijnlnim, trgovskim, učnim in umetniškim, je ustanovil trgovec Zappas. To poslopje obdaja javen vrt, Kar je za Atene, kjer je tako nm-io zelenega videti, posebne važnosti.
Mramorni stadij, ki stoji na fondamentih starega stadija, in ki spada med največje atenske znamenitosti, je bil zgrajen z milijoni egiptskega bankirja Averova.
Rodoljubna požrtvovalnost v tujini živečih Grkov pa ni omejena samo na Atene in na dela monumen-talnega značaja.
Ko je Grška potrebovala akademijo sa trgovsko mornarico ji je daroval potrebni denar bankir Stato-tos. Pomorsko akademijo, ki vzgaja oficirje sa vojno mornarico, je ustanovil rodoljub Vaasanis. Vojaško akademijo je ustanovil že omenjeni egiptski bankir A vero v. Trgovec Vaghanoa je daroval deset milijonov aa kmetijska šašu. Nekdanji župan v Odesi* Maraslia, js ustanovil culo vr-
sedanjo vlado in napada posebno bivšega nemškega ministra - rojaka j Ne mogle Sebreinerja. Govornik napada institucijo ministrov rojakov, ki nima nobene vrednosti in obsoja nacionalno politiko Nemcev proti Čehom in j naj predvsem omogoči, da stopi da-Slovencem. Slednjič apelira na stran- I vek na žganje 1. septembra v velja-
men denarja in spoštuje med vsemi deli najbolj pridobivanje denarja. Grk je prekanjen trgovec, pravijo, da je za sedem Židov. Iz tega kulta denarja izvira tudi spoštovanje do onih. ki žrtvujejo denar v narodne namene.
Rekel sem že, da so največji dobrotniki grškega naroda ravno tisti Grki. ki so si svoje imetje pridobili v tujini, saj na Grškem samem je malo velikih bogatašev, kajti dežela je skrajno revna. Grk gre v tujino, da napravi tam srečo in če doseže svoj namen, si šteje v sveto dolžnost, dati večji ali manjši del svojemu narodu. Če umrje bogataš, ki se svojega naroda ni opomnil, zapade javnemu zaničevanju in časopisi . izražajo to brez ovinkov. Tudi revni ljudje se zavedajo svojih dolžnosti napram narodu. Grški konzul v Carigradu j« povedal, da pri njegovem uradu še ni bil narejen testament, v katerem bi se zapustnik ne spomnil svojega naroda. »Več tisoč testamentov sem že sestavil« je rekel ta konzul, »a tu* di ljudje, ki so imeli samo nekaj sto frankov, so kaj zapustili za javne namene.
' V tej brezprimerni požrtvovalnosti je moč belenizma. Evropa smatra helenizem, ki hoče obnoviti bi« zantinsko cesarstvo in pridobiti Ma« cedonijo, Tracijo, Kreto, Malo Azijo in Carigrad, za blazno iluzijo, grškemu narodu je to ideal is kalem ga črpa največjo življenjsko moč.
V naših krajih imajo Umije vobče kaj slabe pojmo o Grkih, dam jih nič ne postajo iu so  vso svoje
sto grških šol v Macedoniji, v Traci-ji in v Rumeliji. Trgovec Svngros ni bil zadovoljen ■ tem, da je sezidal in dotiral več gledališč, muzejev, bolnic in Šol, nego je skrbel tudi za ječe in jetnike ter je v svoji oporoki obžaloval, da svojemu narodu ne more zapustiti vet* kot petindvajset milijonov. Izkazalo pa se je, da jih jc zapustil štirideset in da jc daroval svojemu narodu vsega skupaj v času življenja in po smrti stoosemnajst milijonov.
A kdo bi mogel imenovati vse tiste, ki so darovali »samo večje zneske«, po 10.000 do 500.000! Na celem svetu ga ni naroda, ki bi iinel tako velikodušne, vedno na žrtve za narod pripravljene sinove kakor Grki.
Grška, ki je odpravila vse ari-stokratične oblike in vse aristokra-lične naslove, producira še vedno ogromno mnogo denarnih aristokra-tov. Takih trgovskih knezov, kakor Grki menda niti Amerika nima. A ta trgovska aristokracija pripoznava narod samo pod enim pogojem: Pa žrtvuje z radodarno roko kolikor mogoče v korist grškega naroda in grške države. Grški bogataš mora ta-korekoč prositi svoj narod oproSče-nja za svoje bogastvo s tem, da daruje en del tega bogastva v narodne namene. Ta demokratični narod priznava euperijornost samo onim, ki jo zaslužijo z dejanji, a sa najpleme-nitejae dejanje velja žrtvovanje v narodne namene.
To je nekoliko v zvezi s zaaea-
Grk je iako-
*ov dtnK na vino t steklenicah in
osebna dobodarina  pa  1« januarja.
— Posl. Stdlzl predlaga pododsek is
članov, ki naj sa posvetuje o nekaterih predlogah in naj poroča odseku.
— Posl. Glombinski je proti provi-v ori ju, ker je treba državne finance temeljito sanirati. Treba bi bilo tudi takoj vsaj deloma sanirati deželne finance. Državne finance se morajo sanirati ne da bi se ispustili ispred oči socialno-politični momenti. Poljaki zahtevajo reformo hišno-najemninskega davka in odstranitev h išno-razrednega davka v dveh najnižjih razredih. Sieer pa se govornik pridružuje   Stolzlovemu predlogu.
— Prihodnja seja je danes dopoldne.
Odsek za soc. zavarovanje se je r>ečal včeraj z vprašanjem o pri vzet -ju poljedeskih delavcev v to zavarovanje. Tzrekel se je za to, da se privzamejo.
V včerajšnji seji odseka za drž. Uslužbence je bil načelnik pooblaščen določiti čas za enketo glede službene pragmatike. Sprejel se je predlog, v katerem se vlada poživlja da brez odloga dovoli dopust tistim drž. uslužbencem, ki bodo k enketi povabljeni. — Minister Haerdtl pravi, da ne more obljubiti, da bo dal povsod tak dopust. To je odvisno od službe. — Odsek je pozval vlado, naj čim preje izdela tudi službeno prag-inatiko za drž. učiteljstvo.
^Jugoslovanska zveza« in »Slovenski klub«.
Pogajanja za zedinjenje obeh 5ugoslovanskih klubov so se — kakor poročajo — razbila. ^Jugoslovanska zv°za« je zahtevala — ker je številno močnejša — seveda čisto naravno zase tudi predsednika v skupni zvezi. T>r. Snsteriičev klub pa tega ni hotel akceptirati.
Balkan.
Vstaja v AI ba niji.
Iz Albanije prihajajo še vedno zelo neugodne vesti. Železniške zveze z Albanijo so prekinjene. Prebivalstvo trumoma prehaja v tabor opornikov.
Kako treba pri nas pl-ntl poročila o umetniških
raz tavali.
<D»lje.)
Prej. ko se še nisem toliko bavil v. ogledovanjem umetnin, se mi je vred umetnino godilo nekako takole:
Recimo, da sem naletel na podo-oo. Ce je kazala predmet, ki je bil meni sam po sebi všeč, recimo žensko, ki je bila prav po mojem okusu, sem se kaj rad pomudil pred to podo-»>o. Videl pa nisem ničesar drugega, ■nego žensko, ki mi je bila všeč, ker, no ker je bila takšna, da so se moje oči rade popasle po njej. In v takem slučaju sem dejal: »Ta podoba je pa res lepa«. Će je bila na podobi ženska, kakršna ni prijala mojemu okusu, sem hitel mimo podobe in sem dejal, da je podoba grda. — Kaj rad rem tudi gledal podobe, na katerih je bilo vi deti kaj takega, kar se da tudi z hesedami povedati, podobe torej, ki kažejo prizore iz1-,življenja, ki hranijo v sebi celo povest, takšno ali takšno, to pa zato, ker sem se uživel v njeno vsebino in se kratkočasil s tem, da sem si iz lastne domišljije sestavil vse tiste dogodke, ki so se po mojem morali vršiti, predno je prišlo baš do tega prizora, katerega mi ;ie kazala podoba, kakor tudi tiste,
ki so se, po kasneje; podoba asi js duševno nabavo in sušo js bila suaue lepa, Za krajine, na katerih ni bilo nakana čin t sike prikaani, nisem imel niti najmanjšega smiils. nisam jih maral, ker mi niso nudile prav ničesar. Krajino so bila sama nezanimive in nikdar mi nI prišlo na misel, da bi pred njimi postal in le količkaj pomišlja], ali so name lepe ali ne: prav nič me niso zanimale.
Nekoč pa, ko mi je bilo prav grdo dolgčas in nisem imel boljšega opravila, sem povsem po naklučju podobo, ki me je sama po sebi prav malo zanimala, začel ogledovati prav nadrobno. Začel sem gledati, kako teče ta, kako ona črta, kako je narejen nos, kako so razvrščene in zasukane črte, ki v svoji skupnosti povzročajo, da vidim pred seboj žive oči ali ušesa ali usta ali lase itd. In tedaj se je v meni prvič porodilo spoznanje, da je podoba narejena, da je moral tisti, ki jo je vstvaril, preje, predno je napravil to ali ono črto, dobro premisliti, kako bode zasukal to, kako bode zasukal ono črto, da bodo vse te črte končno v svoji skupni medsebojnosti stvorile oči, nos, usta in v svoji medsebojni celokup-nosti človeško glavo. Izkratka: takrat se je v meni porodilo spoznanje, da je podoba., ki jo imam pred seboj, nekaj po preudarku, po svobodni volji stvaritelja sestavljenega, umetnega. In odsihmal sem kako umetnino, ki mi je prišla pod roko, ogledoval na taisti način. Pa je bilo, kakor da so se mi oči odprle, kakor da je iz-pregledal slepec. Odslej mi je bilo popolnoma vseeno, kaj mi kaže podoba, zanimalo me je v prvi vrsti videti, kako je narejena, kako je sestavljena, kakšna so bila sredstva, s katerimi je stvaritelj vedel doseči, da v meni. gledalcu, vzbudi prevaro, ki me premori tako, da mislim, da imam v resnici pred seboj tisto osebo, tisti prizor ali tisto krajino, katero je moral stvaritelj z duševnim svojim očesom videti takrat, ko je to podobo vsrvarjaJ. — In od tistihmal šele sem začel resnično uživati. Moje sedanje uživanje pa je bilo povsem drugačno, nego jc bilo prejšnje. Ce zdaj postojim pred umetnino, se godi v meni približno to-le: Najprej mi pogled ošvigne vso podobo nekako hkrati, da jo pregleda in da si ua njej nehate poišče točko, ki je nekako njeno središče, njeno žarišče, točko torej, ki je za vso podobo najbolj pomembna. Tiste hipe se v meni poraja prvi vtis porlobe in ta, prvi vtis more biti tak, da me na mah ogreje 7.3. podobo ali tak, da me zanjo ne ogreje. Toda na ta prvi učinek ne dam mnogo, ker me izkušnja oči, da je varljiv prav tako, kakor je lahko varljiv učinek, katerega nate napravi Človek, ko si ga videl prvikrat: so ljudje, ki se ti omilijo na prvi pogled, in zopet takšni, ki so ti koj izpočetka zoprni: zgodi pa se lahko, da ti prvi sčasoma postane zoprn, drugi pa da sčasoma potom bližnjega spoznavanja pridobi. — Naj si je torej pni vtisk podobe tak ali tak, v vsakem slučaju ga poizkusim v sebi zatreti ali pa vsaj pri duši ti in začnem povsem hladno in mimo cgledovati, motriti podobtne posam-nosti: za ta čas sem pridušil <rvoje srce, zdaj naj govori edino-le moj hladno preudarjajoči razum. Pa začnem gledati, kako teko posamezne črte. razmišljam, zakaj in č» mu jih je stvaritelj izpeljal uprav tako, pa ne drugače, zakaj je tukaj potegnil na Široko, tam na ozko, zakn i je tukaj ta in ta barva, s kakšno potezo, s
modrost zajeli iz nemških časopisov, ki vidijo v Grkih same goljufive kramarje. Saj je res, da ima grški narod mnogo slabih lastnosti, namreč dejansko slabih in pa tudi takih, ki se samo nam zde slabe; res je tudi, da zaslužijo priimek goljufivih kramarjev, kajti zviti so, lakomni in v sredstvih za pridobivanje jako malo izbirčni.
Toda imajo tudi svoje dobre lastnosti. Prva med njimi je brezmejno rodoljubje.
V zadnjih mesecih, ko je liga jrrskih oficirjev pripravljala celo vojaško revolucijo, je bilo v nemških listih citati cele razprave o pro-padlosti Grkov. Kar so ti nemški listi pisali, je bilo samo gorostasno neumno in je izviralo deloma iz nevednosti, deloma iz tiste pasje servilnosti, ki v Avstriji veleva obsojati vsako iz še tako dobrih in čistih na-ribov izvirajoče gibanje, kakor hitro ne stoji pod vodstvom oficijelnih glav . . .
Zadnja kriza na Grškem ni bila nič drugega, kakor izbruh narodne probu jen ost i, odpor proti politiki, ki jo je delala krona, ki pa jo narod obsoja.
Med grškim narodom živi legenda, ki pripoveduje: Ko so Turki zavzeli Carigrad, je bila v cerkvi sv. Zofije maša. Na čelu turških čet je pridrvel pred altar paša z golim mečem v rokah in je hotel mašnika ubiti. Mašnik pa je s roko zamahnil in izginil v M. V tem zidu čaka ura, k* as grafe
fije snel turški polnmesec in ga nadomestil s pravoslavnim križem. Tedaj bo mašnik stopil iz zida in — dokončal pred toliko stoletji začeto maso.
Vse, kar dela grški narod, ima namen, uresničiti to legendo. Doseči pa hoče to s praktičnimi sredstvi. Zadnja grška kriza je izraz tega stremljenja. Grki nečejo več čakati, kdaj se jih usmili nebeška milost, nego se hočejo za odločilni trenotek oborožiti. Doslej so z denarjem v tujini obogatelih svojih sinov gradili palače, urejevali muzeje in knjižnice, zidali cerkve, šole in bolnišnice. Odslej hočejo s tem denarjem graditi vojne ladje in kupovati topove in meče. Grški pesnik Spiro Mocuakos potuje po vseh deželah, koder stanujejo Grki in zbira darov za narodno armado. Sele pred par tedni je iz Amerike poslal 200.000 drahem, »sad znoja, solza in krvi v Združenih državah bivajoči h revnih Grkov« v namen, da se nabavijo za ta denar topovi, ki se morajo krstiti: Baterija nove generacije.
Moj c. kr. znanec si je užgal novo cigareto. Polagoma je puhnil dim v zrak.
Tam doli na Balkanu sna is v doglednom času trčiti slovenstvo ob grštvo — tedaj se odloči usoda balkanskih narodov. Bojim se, da naši bratje Grke podcenjujejo, kakor podcenjujejo v sebe zaljubljeni Grki Slovi
um ni od sofo-da as mj udi, da ja onale kala tam dala* proč od danim ja ta brana tukaj napo* MU itd. in na vljeno t predan j* si ponv kušam tudi s basu do odgovoriti. 8 tem desenom prvič, da ▼ resnici pregledam vse podiobnosii in ne zanemarim ničesar, da torej pregledam sestavino za sestavino, posel, ki me sili, da spravljam te posamne sestavine v medsebojne odnošaje in jih končno združim v medsebojno celo-kupnost, in drugič dosežem s tem, da sem si pri tem preudarjujočem razkosavanju in zopetnem sestavljanju za svoja preje povsem nedoločena, nejasna čuvstva našel razloge, katere morem odeti v besedo: in kakor hitro imam za svoj občutek tudi primeren, kolikor mogoče točno odgovarjajoč izraz, postane moj občutek ostreje kontoriran, jasnejši, toč-nejši, zavestnejši in po svoji sili jač-ji. In ker sem si pri svojem nadrobnem ogledovanju v zavest prizval mnogo občutkov in ker so vsi ti občutki s tistim hipom, ko sem jim našel izraza, postali jačji, jaki tako, da se jih zavedam, je tudi vtis, katerega napravlja name podoba zdaj, če jo po tem nadrobnem ogledovanju motrim v njeni celoti, vse drugačen, neprimerno jasnejši, jačji, zavestnejši in moj sedanji užitek se po svoji jakosti niti primerjati ne da tistemu, ki sem ga imel, ko sem sliko gledal na podlagi prvega vtisa, n čim delj časa in čim večkrat ogledujem podobo, tem večji vtis ho napravljala name: zdaj šele mi zoreva istiniti užitek, užitek ki je dvojen, ker se naslajam ob vsebini podobe same in ker mi ta užitek sladi zavest, da je to, kar imam pred seboj, narejeno, da je nekaj hotenega nekaj umetnega.
Ne bil bi povedal vse te dolge povesti, ko ne bi vedoč, da se je prav taisti proces odigral tudi v premnogih drugih ljubiteljih umetnosti, z rjo nameraval dokazati nekaj, na čemer temelji vse moje poznejše izvajanje, dejstvo namreč, da človek, ki ni vajen, ki se ni učil in uril gledati umetnin, gleda umetnine povsem drugače, nego jih gleda oni, ki se je v tem poslu uril. da je užitek prvega neprimerno manjši nego užitek drugega, da torej treba tistemu, ki resnično hoče umetnine uživati, vaje, učenja, pouka. Iz lastnega duševnega razvoja posnemajoč, sem pokazal, kako gledanja nevajeni človek v podobi ne vidi drugega nego njen predmet, njeno snov in kako v svoji naivnosti hvali podobo, če mu je všeč vpodobljeni predmet sam na sebi, ali jo graja, če mu je njen predmet, — to, kar podoba kaže — nevšečen: pokazal sem, da tak človek gleda naivno, da ne loči med predmetom podobe in podobo kot umotvorom, da gleda brez razsodka, da uživa zgolj s srcem, ne da bi pri tem količkaj sodeloval razum, kar ima za nujno posledico znano dejstvo, da tak ogle-dovalec nikdar ne bo mogel povedati, zakaj se mu to in ono zdi lepo, zakaj to in ono zdi nelepo, in z druge, strani to posledico, da so njegovi občutki ravno zaradi tega, ker jim ne more najti točnega izraza, nejasno konturi ran i, megleni in slabi. Nadalje sem pokazal, da so nasprotno občutki izurjenega ogledovalca ravno zato, ker so zavestni, po vrsti dvigneni v zavest, izrazitejši in jačji, da je njegovo uživanje neprimerno globlje, ker ne temelji zgolj na slepi simpatiji srea,temveč jih obenem utemeljuje razum, in pokazal sem obenem pot, po kateri pridemo do takega resnično globokega uživanja, do izurjenosti v ogledovanju, ko nam je končno povsem egalno, kaj nam kaže podoba in nam je edinole do tega, videti, kako je stvar podana, ko o tem, ali jo bomo hvalili ali grajali, ne odloča v toliko njen predmet, temveč način, kako je podan. Na tej stopinji stoječim nam je popolnoma vseeno, ali vidimo pred seboj veliko ali majčkeno podobo, ali so na njej lepe ali grde osebe, ali je na njej poljana ali drevje ali mačka ali kup duhte-fega gnoja prav tako, kakor nas more očarati solzna žalostinka ali bohotna španska plesna godba, bujno-fantastičen roman ali pa en sam začude lepo, preprosto izrečen stavek.
Bistvo mojega izvajanja je torej v tem, da trdim, da ni res, da sa resnično uživanje umetnosti povsem zadostuje mehko, za vtise dovzetno srce, da je marveč tudi na tem polju treba vaje, izurjenosti, učenja in torej tudi pouka.
(Dalje srlaedsiM)
Dnevne vesti.
+ ii
Gospoda ob Bleiweiaovi cesti pokazala js s sadnjfm imenovanjem štirih členov v deželni zdravstveni svet zopet in ponovno, kako pravična je avtohtonemu slovenskemu prebivalstvu nase lepe kranjske
js namreč v ta nič amanj katar url
Nessee, dasi na Kranj-nikjer pravi Nemci ne stann-
j**»
ne moremo meni nič tebi nič šteti za Nemce, čeprav so germanskega po-kolanjs. Radovedni smo pa aslo, kako boda to pljusko ▼ slovensko lice nais dežele sprejela sedanja večina našega deželnega zbora, ki je tako ošabno zatrjevala, da jo ona najboljša čuvarica narodnih pravic slovenskega ljudstva. Ali se bode morda vzmožila do kakih resnih in odločnih korakov, proti ti nečuveni krivici t! Po sedanjih bridkih skušnjah se bojimo, da ne. In vendar je sedanja večina deželnega zbora odgovorna pred bogom in ljudmi za vse krivice, ki nam jih zadene naša pravična deželna vlada in o ti odgovornosti se bode ob priliki in na pravem mestu spregovorila še resna in odločna be seda, ki bode odprla oči tudi zadnjemu zaslepljencu. ,   , ,
-j- &e enkrat imenovanje v deželni zdravstveni svet. Tudi nas deželni odbor ima pravico do imenovanja v deželni zdravstveni svet. Doslej je pa naš deželni odbor klical v ta svet iz strokovnih ozirov vedno in dosledno ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov, ker je le-ta že po svojem mestu in službi v prvi vrsti poklican za sodelovanje v tem svetu. Sedanja večina v našem deželnem odboru je pa ukrenila drugače. V deželni zdravstveni svet je namreč deželni odbor namesto ravnatelja svojih dobrodelnih zavodov, torej namesto zdravnika - veščaka poki i cal zdravnika - politika. To nepričakovano imenovanje presenetilo je zelo in posebno v zdravniških krogih. Presenetilo je pa tembolj, ker je sedanji ravnatelj deželnih dobrodelnih zavodov vender pristaš S. L. S., Čeprav kot človek samostojnega mišljenja ne odobrava narodnih hudodelstev te 6tranke, kakor na pr. nesramne gonje proti naši prepotrebni Šolski družbi. Stvarnih pomislekov proti imenovanju ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov v deželni zdravstveni svet naš deželni odbor torej ni imel. Ne motimo se morda, če trdimo, da je videti v tem strokovno neupravieljivem zapostavljanju ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov nekako malenkostno osveto deželnega odbora za dejstvo, da se je ravnatelj deželnih dobrodelnih zavodov zavoljo znanih ponoćnih obiskov profesorja Jarca iz stanovskih czirov in tudi iz kolegijalnosti postavil na stran briskiranih sekundah-jev. svojih stanovskih tovarišev? Naj nam blagovoli vse to pojasniti vsemogočna večina našega deželnega odbora.
+ Hinavski klic.. Gospod Oto-mar Bamberg. predsednik nemške hranilnice in knjigotržec, klical je nas Slovence »na skupno delovanje«, ko je otvarjal zavetišče za neozdrav-ne bolnike. Njegove besede so pa bile neodkritosrčne, kajti v kuratorij tega zavoda so bili voljeni samf Nemci. Nemci torej nočejo z nami delovati niti v človekoljubnem društvu, četudi bi bilo edino pravilno, da bi se v tako dobrodelno podjetje, ki je posvečeno slovenski deželi in ki se je postavilo s slovenskim denarjem, poklicali Slovenci. A kakor rečeno, v kuratoriju zavetišča ni niti enega Slovenca, kajti župnik Er-ker je Nemec po rodu in mišljenju, g. Otomar Bamberg pa vender kliče Slovence na skupno delo!
4- Kako naj se združijo Slovenci in Nemci? Vsakdo ve, da je nemogoče, da hi se Slovenci in Nemci na Kranjskom združili, samo g. Otomar Bamberg tega ne ve. Morebiti on to vendar misli vedeti, ker je že mnogo slovenskih knjig tiskal in drago prodal. Ali g. Bamberg je prebrisane glave in, kakor se nam zdi, prijatelj starih nazorov. Drugi to zovejo starokopitnost. In g. Bamberg je rekel v svojem govoru, ki ga je govoril v zavetišču, da je najbolje, da se oba naroda na Kranjskem (seveda Slovenci in Nemci) združita in da sprejmeta »žal na pol pozabljeno ime »Kranjec«. Mi Slovenci naj bi se odslej imenovali »Kranjci«. Res prebrisana glavica je naš narodoslovec g. Bamberg! Mislimo, da bi vendar bilo pametneje in pričakovati več uspeha, ako bi g. Bamberg predlagal, naj bi se vsaj kranjski Nemci imenovali Horolulci ali kakor hočejo. Mi ostanemo Slovenci.
-f Dr. Rybaf sa domače delavce. V mestni seji minulega torka je tržaški svetovalec dr. Rybaf inter-peliral župana dr. Valerio, kako se to strinja, da je šel on — župan — pred nekaj tedni protestirat k namestniku, da bi se sprejemalo na delo v prosti Inki delavce iz sosednjih pokrajin, temveč, da morajo v prvi vrsti dobiti dela delavci Tržačani, — med tem ko ravno občina nastavlja in sprejema na delo v mestni plinarni večinoma same regnicole iz sosednjega kraljestva, ki ne le da niso Tršačani, temveč celo tuji podaniki. Dokler primanjkuje domačinom dela — kar je s svojim protestom priznal sam župan — je absolutna dolžnost občine, da ne sprejema v dela tujih podanikov,
katere sedaj odriva. Interpelant je na to kritikova! mestno upravo, ki da ne le sprejema regnicole v službo, temveč jim daje celo prednosti pred domačimi delavci, katere poslednje odpuščajo dosledno, ko bi imeli postati definitivno nameščeni. Dr Rybaf jo vprašal župana, ako mu je vse to znano in kaj misli ukreniti v očigled tej krivici na račun domačega delavstva? Župan dr. Valerio jt obljubil, da se bo o stvari natanko »informiral« in potem interpelant n odgovoril.
H- Osebne vesti. Za korvetna kapitana v vojni mornarici sta imenovana naša slovenska rojaka gg. Adolf Mladič in Josip K u b e 1 -k a. — Nadporočnik g. Rudolf M a i. s ter je imenovan za stotnika.
— Vzorno slovensko narodno uredništvo je uradništvo »Mestne hranilnice ljubljanske«. Za Ciril Metodov obrambni sklad je podpisalo 1600 K, torej 8 kamnov, polog tega pa v kratkem nabere posebej še pokroviteljnino. Tu se vidi, kaj zmore solidarnost in narodna zavednost. Prispevki se zbirajo mesečno, da jih vsak lažje utrpi ter se nalagajo na vložno knjižico. Ta način prispevanja za obrambni sklad bi priporočali vsem uradniškim korpora cijam, kjer se da ustanoviti še precej obrambnih kamnov. Naj bi bilo narodno uradništvo »Mestne hranilnice« v zgled vsem našim slovenskim uradnikom, ki 6o in morajo biti glavni steber slovenske zavednosti.
— Cisti dobiček  jnrjevanja mi
Gradu. Kakor je razvideti iz računov šentjakobsko - trnovske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda glede jurjevanja na Gradu, bo imehi ta podružnica okoli 600 K čistega dobička. To je na vsak način zelo lep uspeh, če se pomisli, da je poleg imenovane podružnice točila še šentpe-rrska ter trije gostilničarji, namreč gg.: Debevc, Goršič in Marenče. Ako bi se bilo vse jurjevanje vršilo v prid naši šolski družbi, vrgla bi bila ta prireditev gotovo celih 3000 K. — Kakor čujemo, bodo omenjeni trije gostilničarji darovali primerne zneske za Ciril - Metodovo družbo, ter se je vsa prireditev vršila le pod t<» firmo in je uprav vsled naše reklu me bil tako velikanski obisk. Časi zavednim narodnim gostilničarjem! — Lansko leto je vse jurjevanje dalo Ciril - Metodovi družbi samo - -188 K.
— Kakšno pivo se je točilo na Gradu? Na razna očitanja od več-strani, da sta šentjakobsko - trnovska in šentpetrska podružnica na jurjevanju na Gradu točili nemško pivo, se nam poroča od omenjenih podružnic, da sta ti dve točili samu češko akcijsko budjejeviško pivo, torej pravo slovansko pivo. Sicer so pa tudi dotični računi vsakomur na razpolago. — Temu zatrdilu docela verjamemo.
— »Sokolska župa Ljubljana.* Ustanovni občni zbor te sokolskf župe bo dne 8. maja.
— Veliko kresno veselico, zdni' ženo z javno telovadbo priredi ljub Ijanski »Sokol« dne 19. junija.
— »Sokol I.« napravi prihodu j) nedeljo 1. maja popoldanski pešizkr v sokolskem kroju čez Golovec v Škofljico. Zbirališče so drušvtem prostori (Ilirska ulica 22) ob 1. uri. odhod točno ob V /\ skozi mesto. Izlet je namenjen osobito sokolskim rodbinam, ki lahko vzamejo s seboj s ozi« rom na krasno in prikladno pot v pomladni naravi tudi svojo deco. Tc se zbirajo ob polu 2. na dolenjskem mostu. Povratek nazaj v Ljubljano z večernim vlakom ob 9. Izleta se naj blagovoli udeležiti tudi občinstvo i" okraja br. društva »Sokola II.«!
— Ženski telovadni krožek prit ne z redno telovadbo prihodnjo sre do 4. maja. Telovadba se vrši vsaki« sredo in soboto ob polu 7. do 8. ure« Dame naj se blagovolijo podvizati glede telovadnih krojev! Tozadevna iu vsa druga pojasnila daje ga. pk Trnkoezvjeva. Enakost pri novil* krojih je nujna.
— Posebni vlak v Zagreb. Po* vodom koncerta »Glasbene Matice** v Zagrebu dne 5. maja, na praznik »Vnebohoda«, se je do včeraj priglasilo že 279 oseb. Kdor se še želi udi ležiti, naj se čimprej zglasi v pisar ni »Glasbene Matice«, vsak dan od 6. do 7. zvečer, najpozneje pa do nedelje, dne 1. maja ob 10. dopoldne.
— V zagrebškem koncertu »Glasbene Matice« bo dvorni operni pevec, gospod Julij Beteto, poleg basovske ga samospeva v Jeftejevi prisegi Sattnerjevi pel krasne izvirne pesmi, ki so njegovemu glasn najpri kladnejše, in sicer iz novejše moderne slovenske literature tri Sajoviee-ve pesmi: »Veter veje . . .« iz »Novih akordov«, »Pesem starca« iz Matičinih samospevov in is neuatienje-no novo pesem »Svetla noč«, na to pa najefektnejši slovenski basovski samospev zadnjih tridesetih let, pesem Vilaarjev »Mornar«. — Gospa Mira Dev . OoataperaHa bo pola dr. Krakova pasem »Tam nmnaj js sneg" is »Novih akordov«, Oskar Devevo
\
o, mati!« m Grle-
»Narodna delavska organizacija« priredi poučen in zabaven izlet v Trst s posebnim vlakom dne 8. maja t. L — Odhod iz Ljubljane ob 3. uri 26 min. ponoči« prihod v Trst ob 7. uri 10 min. zjutraj; dne 9. maja odhod iz Trata ob 2. ponoči in pridemo zopet v Izubijano oh 6. zjutraj. Voznnia stane *m in tje v III. razredu 5 K 80 h, w d. pa 8 K 80 h. — Vspored: I. Prihod v Trst: sprejem gostov. II. od a.—12* dopoldne ogledovanje proste ?uke, »Llovdovega« in vojnega arze-lala ter plinarne. III. Ob 12. obed. rv. Ob 3. ljudska veselica pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji pri »Ti-roleu« z bogatim v sporedom (godba, iietje, ples i. t. d.). Raz veselični prostor je krasen razgled na mesto iik o in morje. V. Ob pol 8. zvečer gledališka predstava v »Narodnem •tomu«. — Izleta se lahko udeleži vasakdo, le do 5. maja mora vplačati sjori navedeno voznino v društvenih prostorih »NDO.«, na kar dobi takoj egitimacijo, proti kateri dobi na dan zleta vozni listek. Tako ugodne prilike za polet v Trst. za ogledovanje ^'seh tamošnjih znameuitosti in na-nrav še ni bilo in je zopet ne bo. Tržaški Slovenci so nam obljubili sto-iti vse. da bode bivanje gostov med ijimi kar najprijetneje; podali bomo -oko tržaškim narodnim horiteljeni *er se navduševali ob njih požrtvovalnosti in vstrajnosti v narodnem oju-     Naj torej nihče ne zamudi te
♦ ■godne prilike in naj pohiti z nami v Trst!
— Jubilejne vinjete je izdala ob »riliki svoje 201etniee »Mestna hra-ilnica ljubljanska . Vinjete so zelo :čne in se dobivajo pri hranilnici v avadnih   uradnih urah brezplačno.
Občinstvo naj pridno sega po njih in ■ih prilepija na pisina.
— Polemika o spomladanski razstavi. Poročila g. Cankarja o spomla-ianski razstavi so prouzročila obširni polemiko. Ko bodeta gg. profesor Kohal in Zmitek končala svoja odgo-
ora. dobi zaključno besedo še gosp. *' a n k a r.
— Popravek. V * noč njem refe-vatu »Knko treba pri ti as pisati etc« čitaj: »Ko smo kratkim hlačam odrasli, smo črez to prelepo igro oklenili general-zapik in jo sčasoma do-
ela pozabili. Pa je prijel Cankar in v vso dežel zaklieai »Odpik!« s tako izzivajočim glasom . . . »Prepotentan«, ne pa »prepotenčea«.
O ogrskih Slovencih. Znano te .da biva na Ogrskem še okrog 100.000 Slovencev, ki pa >o žalibog
• ialeč zaostali v izobrazbi za nami, vTsebno pa so gospodarsko odvisni od madžaronov. Treba se bo tudi zanje4 •^►brigati. Dolžnost vsakega Slovenca je. da se spomni na nje in jih ]>od-
ira s tem. da daruje >tare knjige, i »o vesti itd. za ji je. ki jih sam ne ra-► i. ogrski Slovenci pa jih bodo vedeli. Ljuhljančani. darujte knjige v elikem številu, da se jih toliko na-)ere, da bode mogoče ustanoviti dve -lov. čitalnici med Prekmurei. Ogrski Slovenci sdihujejo. da bi >«• radi /.obraževali, a ni nikogar, ki bi se a nje zanimal. Zača>no bo vodil vsa lela. ako se ustanovi čitalnica, spola j podpisani, dokler ne bo zato domačina. Knjige sprejema  vsak dan od   1.—3. popoldne    Janez Stebee, Pred škofijo št. 13.
Redni   občni    zb«»r bolniške blagajne članov zadruge gostilničar, icv, kavarna rje v etc. v Ljubljani, m-rši v petek, dne 20. aprila 1910 ob ->.   uri   popoldne   v   mali dvorani Mestnega doma-   s sledečim dnevnim redom: a)  Nagovor; h) čitanje zapisnika zadujt^ra občnega zbora; e) 'etno poročilo; d)   poročilo o računskem zaključku za I. 1909.; e> poro-iio nadzoi*stva: t)  volitev treh članov, in treh namestnikom   v nadzor-%tvo; g>  določitev prispevka upravnih stroškov: hi raznoterosti. Gospodje odposlanci se vljudno ptosijo očne iu zanesli ve udeležbe.
— Porotniki, izžrebani   prj tukajšnjem deželnem sodišču za II. porotno zasedanje.  Glavni porot-- i k j: Bahovee Ivan. trgovec in po--*->tnik v Ljubljani:    llrjrant Ivan, rjrovec in posestnik   v Stari Loki: Dacar Josip, trgovski sotrudnik in ^tnik v Ljubljani:   Dolenc Kd-ard, trgovec v   Kranju: Domicelj tfakso. trgovec na Rakeku; Dehevc uan, orožniški stražmojster v noko-i in posestnik v Kamni gorici; Dol-an   Frane,  posestnik   in gostilničar Radovljici; Fajdiga  Ki lip. mizar m posestnik; Hitzel Štefan. zaseb-iik; Jenko Avguštin. f**k in posest-tiik vsi trije v Ljubljani: Jersinovee 1 r i deri k. strojar   in   posestnik na Vrhniki; Kausch»*gg   Karel, zasebnik; Klemene Julij, mesar in jiosest-uik, oba v Ljubljani; Kocjančič Franjo, posestnik na Dovjem; Kunstelj rranjo, posestnik na Poljšiei; Kenda Josip, gostilničar in posestnik; Kle-nenčič Josip, trgovec, oba iz Kam-tika; Kuralt Josip, trgovec iz Gornjih Domžal; Lenče Josip, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Legat
Ivan, posestnik in restavrater v Le-
rn 9
pan w Predtrgu; Muller Anton, trgovec v« Kamniku; Pleiureiss Josip, saeebnik in poaeetnik; Počivalnik Karel, gostilničar in posestnik; Pogačnik Alojzij, gostilničar in peses nik, vsi trije v Ljubljani; Pogačnik Josip, posestnik in krojač v Rado ljici; Beich Adolf, suknjar in posestnik; Rozman Ivan, ravnatelj central, blagajne; Stupica Franjo, trgovec se Ljubljani; Šeber Makao, tiskarnar in posestnik v Postojni; Sušnik Lo-renc, posestnik v Škof ji Loki; Slat-nar Anton, trgovec v Kamniku; Seidl Josip, mesar in posestnik v Spodnji Šiški; Urbane Franjo, trgovski d ružni k v Ljubljani; Urban-čič Ivan, posestnik v Trnovem. — X a d o m e s t n i k i: Ham Josip, mesar in posestnik; Koprive Josip, mesar in posestnik; Kriegl Robert, urar; Mulaček Franjo, trgovski poslovodja; Podržaj Josip, gostilničar; Požlep Anton, posestnik; Spitzer Josip, dimnikar; Zajec Avguštin, gostilničar in Zidan Mihael, čevljar in posestnik vsi bivajoči v Ljubljani.
— Travniški mojster se sprejme pri deželnem odboru kranjskem s plačo 1600 K in z aktivitetno do-klado 504 K na leto ter s pravico do nami al nega napredovanja, kadar se definitivno namesti . Prosilci za to službo vlože svoje prošnje, katerim je priložiti krstni in domovinski list, nravnost no izpričevalo, izpričevalo o šolski izobrazbi, o fizičin sposobnosti in o strokovni usposobljenosti do 1*8. maja 1910. pri podpisanem deželuein odboru. V prošnji je tudi povedati, če in kako je že prosilec zadostil vojaški dolžnosti.
Državno podporo v znesku 800 kron doni vas Lipe. v občini Tomi-selj. za po povodu ji povzročeno škodo.
Čebelarski shod v Št. Vidu pri Zatični se vrši 1. maja ob polu štirih popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval o čebelarskih podružnicah in o naprednem čebelarstvu g. nadučitelj Likozar. Ker se ustanovi lastna podružnica, se pričakuje
0 bi K* udeležbe.
Društvo »Sokol« v Liti ji-Šmart-nem priredi v nedeljo 8. maja t. 1. pešizlet v prijazni trg Vače. kjer se bode javno telovadilo. Zbirališč^ Sokolov v kroju je telovadnica v Litiji ob 12. ter odkorakajo z eventuelninii došlirai dnigirni društvi in gosti skupno iu sicer točno ob pol 1. iz Litije. K izletu se vabijo vsi člani in članice, prijatelji mladega društva ter >plob drugo občinstvo. Sliši se, da so bo zagorski Sokol korporativno v kroju izleta udeležil, občinstvo iz Zficrorja pa da s** z vozovi pelje e*»z bledijo in Kanarsko dolino na Vače. V slučaju neugodnega vremena vršil sc bo izlet pozneje.
\a sejmu v \o\cm mestu dur 19. aprila 1910 >o bil*« s stojnic ukradene neznanim lastnikom te-le reči: 1 predpasnik (velik, moder), 1 nar črnili nogavic, 1 par podvoznie ..a nogavice, 1 lonček  (porcelanast),
1 škatijica (okrogla). krem-niazila za čevlje. 1 boinbažasta rumena naglavna ženska ruta, (J preprostih žlic in 4 vilice iz bele kovine. Lastniki naj se javijo pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Letni živinski semenj v Selcih bo v torek 3. maja. na katerega se živinski kujni in živinorejci opozorijo.
Divaška jama L inajnika razsuti jena. Tržaška, podružnica Slov. plan. društva« -— v katere j»odn>čje upada razsvetli v nedeljo 1. maj-nika slavnoznano di vaško cesarjevič Rudolfovo vilenico. Poleg široko-znane }>ostojnske jame, .je d i vaška vilenica — kolikor do >edaj znano — ena najkrasnejšib podzemeljskih jam. - Odlikuje se jk> svojih mnogobrojnih in orjaških kristalnih kapnikih. ogromnih podzemeljskih prostorih, kakor tudi po lepo urejenih potih, tako, da je v^top v to jkhI-zemeljsko krasoto lahko vsakomur brez vsake težave omogočen. - V nedeljo 1. majnika 1k> gorelo v teh čndapolnih prostorih preko 1000 sveč in veliko acetelinskih svetilk, tako. da l*o razsvetljava res krasna. — Razsvetljava jame bo trajala od treh popoldne do pol 7. zvečer. — Komur je prilika dana, naj nikar ne zamudi 1. maja obiskati teh krasote-polnib ]x>dzemskih prostorov. — Vstopnina 1 krono za osebo.
Novoustanovljeno kinetsko izobraževalno društvo v Storjah pri Sežani priredi dne 5. junija t. 1. svojo prvo vrtno veselico z jako zanimivim sporedom. V slučaju slabega vremena, se vrši veselica prvo prihodnjo nedeljo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo potrebne ljudske knjižnice, se prosijo bližnja bratska društva, naj ne prirejajo istodobno svojih veselic.
Napredne image na Spodnjem Štajerskem. Dne 26. t. m. so se začele volitve za okrajni zastop šinarski. Iz veleposestva so bili izvoljeni naprednjak i Jak. Zdolšek iz Okroga, Josip Mlakar. Fran Senica in Anton Podgoršek s Ponikve, dr. Jo*. Georg in Fr. Ferlinc iz Šmarja, Flor. GoM
is Vida in dr. Jos. Karlov* iz Celja. Pri včerajšnjih volitvah iz trgov je kilo izvoljenih devet
ov.
so župniki in  knpluui pridno pete, je vendar upati, da zrna gajo tudi v kmečkih občinah napred ni moaje.
msffet v Celju tako se notni poroča, restavrater, ki ima od društva »Deu-tseher Verein« tudi gostilno v »Deu tachee Haus« v najemu. »Gaetwirt-schaft« v nemški hiši namreč nič ne nese in tako se mora pač drugod kaj zaslužiti. A glej! Postajno načelstvo južne železnice v Celju bilo je prisiljeno, svojim uslužbencem prepovedati, v kolodvorskem buffetu še kaj kupovati. In tako je zdaj. najemnik buffeta na suhem, kajti glavnih odjemalcev več nima, za druge se pa kupčija sploh ne izplača. Železničarji pač niso zato tu, da bi pobirali ostanke drugih ... Morala: Sedanji gostilničar v nemški hiši odide in mestu njega pride eden iz — nemškega Češkega. No, ta se bode divil nad »brili jantnim« celjskim nemštvom!
Kdo bo župan v Št. Ilju? Dno 2t>. t. m. bi se imela vršiti v Št. Ilju na Štajerskem volitev župana. Slovenski odborniki pa niso prišli k voli tv i, ker je eden od njih zelo nevarno bolan. Na ta način so preprečili volitev, ki se je za osem dni odložila, Štirideset letnico svojega obstanka bo praznovalo dne 5. maja t. 1. »Učiteljsko društvo za celjski okraj«. Slavljenje se bo vršilo v St. Jurju ob Južni železnici, kamor poleti tudi »Učiteljsko društvo za laški okraj«. Kdor se namerava udeležiti banketa, naj se prijavi nadučitelju Antonu Sivku v Št. Jurju.
Hmeljarji na Štajerskem se gibljejo. Dne 1. maja prirede dva poučna shoda in sicer zjutraj ob 8. uri v Mozirju, ob 11. uri dopoldne pa na Rečici.
Slovensko vino odlikovano v Londonu. V Londonu se je letos otvorila velika razstava vin. Koliko Slovencev je poslalo svoja vina na razstavo, u i znano. Skoro gotovo je vrli vinogradnik Norb. Zanier iz Št. Pavla pri Preboldu edini Slovenec, ki je razstavil vino lastnega pridelka iz gorice v Bučki gori in Virštanju. K mnogobrojnim odlikovanjem za svoja izborna vina je dobil v Londonu zlato kolajno.
Vstrajen samomorilec. 56ietni kočar Josip Voglar od Sv. Barbare v Halozah si je prereza! v nedeljo žile na rokah. Pripeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer ga pa vsled pomanjkanja prostora niso sprejeli. Voglar jo je potem ubral proti Dravi, vendar ga je neki }xdieaj še pravočasno zagrabil za suknjič. Spravili so ga potem vendarle v bolnišnico.
Samomor. V »redo ob treh zjut-™j je sedel v kavarni »Parigi« v Tr>tii nepoznan mož. star kakih 40 let. Ko ga ni nikdo opazoval, je potegnil revolver iz žepa in so, je ustrelil. Zvrnil se je v trenutku mrtev na tla. Samomorilec se zove Alojzij Ion. je 41 let star in iz Trsta. Vzrok samomoru ni znan.
Umrla je v tržaški bolnišnici ona Marija Kaldas. » kateri smo poročali, da se je v torek zastrupila, izpivša steklenico karbolue kisline. Samomorilka je rodom Dunajčanka in še ni dolgo bivala v Trstu.
14letna mladenka sita življenja. Včeraj zjutraj je izpila 141et.ua Jioza Servol iz Trsta večjo množino oetovc kisline, da bi se rešila življenja. Prepeljali so jo v bolnišnico. Kaj je gna-lo mladenko v *»mrt, neče povedati.
Desertiral je neki rezervist imenom Maric, od sto t nije 97. pešpolka, nastanjene v Sežani, kjer se je nahajal na orožni vaji. — V torek ponoči je odšel \/. Sežane, a v sredo zjutraj je neki kmet našel na polju njegovo vojaško obleko z bajonetom vred.
Tržaški tatovi na delu. V torek |K>noči so tatovi vlomili v delavnico iu trgovino čevljev g. Ivana Miniussi v ulici Giulia v Trstu in odnesli 139 parov raznih obuval v vrednosti 1778 kron. Policija je celo noč zasledovala tatove in proti jutru ji je prišel eden teb lopovov v roke. Ta je 241et-ni Ivan Hervatin, težak iz Opčiu, stanujoč v Trstu, najbrž član one tatinske dmžbe, ki je že delj časa kradla m plenila po okolici in od katere že neki člani sede v zaporu. Hervatin noče izdati svojih tatinskih tovari« se v, ki so z njim kradli čevlje, ako t udi on sam ni vlomil v prodajalno.
Občni zbor »Akademičaega društva slovenskih veterinarjev na Dunaju si je izvolil dne 22. aprila 1910 iledeči odbor: lan. Šlajpah, predsednik; Alojzij Škof, podpredsednik; Franc Veble, tajnik; Janko Vizjak, blagajnik; Stanislav Arko, gospodar in arhivar; Franc Baš, Peter Bihta-rič, namestnika; Franc Zavrnik, Fr, Veber, preglednika.
Trpinčenje šivali. Za zgradbo nove obrtne šole na Mir ju vocfjo vozniki stavbni materijal mimo Pajhlo-ve hiše, kjer je nekoliko klanea in pa tako mehak svet, da se težko obloženi vozovi udirajo do pesti. Ako pa uboga žival ne more speljati, jo pijani vozniki pretepavajo ~ Aperejeaao  na slavni mestni
da prepove vožnjo po tej cesti, zlasti ko imajo vozniki na razpolago Oorupovo urico, ali pa naj ukaže stavbnemu podjetniku, da spravi cesto v tak stan, da bo mogoče po nji .voziti.
Čigav je briljant. Meseca febru arja lanskega leta je nek brivec kupil od svojega pomočnika hriljant ter mu dal zanj 5 kron. Briljant je dal pozneje ceniti, in ko je kupec izvedel, da je vreden 200 K, ga je izročil policiji, katera je dognala, da je imela ta dragocenost neka perica na Sv. Petra- cesti, katera je zahtevala zanj le 40 vin. Policija je zadevo izročila državnemu pravdništvu, ki je uvedlo glede tega preiskavo. Ker se ni izvedelo za pravega lastnika, je bila preiskava ustavljena, sodišče pa je briljant zopet poslalo policiji, katera ga bode hranila eno leto, potem pa ga bode izročila zopet perici, ako se v teku tega časa ne prijavi pravi lastnik.
Mestna policija v Splitu se namerava preosnovati. Ondotno mestno županstvo je poslalo novoimenova-nega redarstvenega (policijskega načelnika), Petra Lugra, v Ljubljano v svrho, da proučuje reorganizacijo, razmere in poslovanje ljubljanske mestne policije, kar je za našo občino zelo laskavo. Gospod Luger, ki je bil sedaj mesec dni v istem namenu v Polju pri državni policiji, je nastopil že v penedeljek svojo prakso v ljubljanskem mestno - policijskem uradu.
Kobila z vozom ukradena. K tozadevni včerajšni notici se nam poroča, da Kalinšku kobila in voz nista bila ukradena. Kalinšek je bil namreč popustil oboje pri mitnici in šel V mesto iskat na posodo denar za mitnino. Med tem pa je kobilo in voz nek njegov znanec odpeljal v hlev. Kalinšek je oboje zopet dobil nazaj in ni bilo pri tem nobene nepoštenosti.
V" Ameriko so se hoteli sinoči odpeljati Ignacij Strojin, Alojzij Korbar in Anton Vojščak iz Malega Gabra, katere je pa na kolodvoru službujoči stražnik Večer in še pravočasno ustavil in odvedel v zapor. Prva dva se bodeta morala pri sodišču zagovarjati, ker sta se hotela odtegniti vojaščini, zadnji pa. ker je dal navedencema k izselitvi pod-pomoč.
Aretovan je bil včeraj Srečko Ljubic iz Ustja pri Šmartnem, katerega preganja sodišče v policijskih listih še od lanskega leta zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Tudi čevljarskega vajenca Jurja Reisehla iz Obertiefenbacha pri Kočevju so utaknili na brzojavno rekvi-zicjo okraj, sodišča v Spitalu pod ključ in ga bodo eskortovali zopet nazaj.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Macedoncev, 20 Hrvatov in 6 Slovencev. V Heb je šlo 50, v Bncbs 35, v Ino most pa 20 Hrvatov. \a Dunaj je šlo 40. v Budimpešto 35, v Kočevje pa 15 Lahov.
Izgubila je Marija Tavčarjeva denarnico, v kateri je imela nekaj vrednosti. — Kuharica Rozalija Šte-piharjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 13 K denarja.
»Slovenska Filharmonija« koncert ira jutri pri večerni predstavi Elcktroradiografa »Ideak (hotel pri »Maliču«) od tričetrt na (5. naprej.
JL I
BlSrnstlerne - Blčrnson
Že pred tedni ,ie poročal brzojav iz Pariza, da je preminul. Takrat je bila vest prenagljena. Krepko telo pesnikovo je še kljubovalo smrti. Zdaj šele se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: Bjornsona ni več . . .
O zadnjih trenutkih velikega norskega pesnika poročajo sledeče: V zadnjih dveh dnevih se je zdravje pesnikovo nevarno i>oslabšalo. Po svoji zadnji bolezni ni mogel več popolnoma okrevati. Ves trud zdravnikov je bil zaman. V torek zvečer ob 7. uri je padel Bjornsou v omedlevico. Ob V« na 10. uro se je za par sekund predramil in je dejal S tihim glasom svoji hčeri »končano je«. Nato je mirno in brez bolesti zatisnil oči za vedno.
Kralj je iz Kristijanije takoj kondoliral vdovi pesnikovi: »Sprejmite moje in kraljičino sožalje na izgubi, ki je nenadomestna Vam, Norveškemu in nam vsem«. Tudi norveška vlada je takoj kondolirala. Ko je prišla vest o pesnikovi smrti v Kristijanijo je bil ravno pri zunanjem ministru souper; navzoč je bil tudi kralj. Souper so takoj prekinili.
Storthing je sklenil, da se prepelje mrtvi pesnik na državne stroške v domovino. Tudi je poslal vdovi kondelenco. V celi deželi so odpovedane vas gledališke predstave in vse veselice. Zavladala je splošna narod* na žalost. Povsod vise žalne zastave.
Pesnikovo mrtvo truplo prepeljejo na ladji v petek popoldne v Ko-danj, kamor pridejo v soboto. Vlada
SINUSU ]0S.
— Volilno gibanje v Bosni. Me-
junija se vrše v Bosni in Hercegovini volitve v deželni zbor. Volilno gibanje je v polnem tiru in vse stranke se pripravljajo z nervozno hitrostjo, da imenujejo svoje kandidate. Toda niti na srbski, niti na hrvatski, niti na mohamedanski strani ne vlada edinost glede kandidatov. Do sedaj so se med sabo sporazumeli edino Srbi, ki bodo na vsi črti postavili svoje kompromisne kandidate. Med mohamedanci, ki so razcepljeni .v dve frakciji, se vodijo sporazumna pogajanja že dlje časa in kakor vse kaže, bodo ta pogajanja imela uspeli. Največje nesoglasje .vlada med Hrvati. Tu se borita za nadvlado »Hrvatska zajednica« in »Katoliška Udruga«. Iz ostre borbe, ki se vodi med obema organizacijama, se da sklepati, da med Hrvati ne bo prišlo do skupnega in enostavnega nastopa pri volitvah. Značilno za razmere v Bosni je to, da nameravajo uradniki na vsi črti postaviti svoje kandidate. Srbski uradniki postavijo proti srbski oficialni kuriji 8 svojih kandidatov. Katoliški uradniki so postavili za svoje kandidate Vancaša, dr. Jan-kjeviča, dr. Mandiča in dr. Gabraiea. Prva dva sta izrazita klerikalca, druga dva pa sta po naših pojmih zmerna naprednjaka. Za te štiri kandidate so se izrekli tudi židovski uradni ki. Zid je neuradniki bodo kandidirali bankirja Josuo Šaloma. Ker posta vi jo tudi socialisti svoje kandidate, bo vladal pri volitvah vzpričo kuri-oznega volilnega reda velikanski kaos.
— Slovenski izlet v Belgrad. Kakor smo že javili, priredi slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon dne 1. julija t. 1. izlet v Belgrad. Pri tej priliki namerava prirediti v srbski prestolnici s sodelovanjem odličnih slovenskih pevk koncert v slovenske in srbske kulturne namene. Vožnja iz Zagreba do Belgrada stane v III. razredu sem in tja 20 kron. v II. razredu pa 32 K. Ako bi se oglasilo poleg pevcev še kakih 250 izletnikov, bi se dalo iz Zagreba d«* Belgrada najeti poseben vlak in bi stala vožnja iz Zagreba v tem slučaju sem in tja v III. razredu samo deset kron, v II. razredu pa samo 1H kron. Slovensko občinstvo, ki je 'že toliko slišalo o Belgradu, bi si gotovo rado na svoje oči ogledalo to zg<> do vinsko znamenito mesto, zato mu bo morda ideja, da se priredi skupen slovenski izlet v Belgrad, prav dobro došla. Ako se pravočasno prigln-si zadostno število izletnikov, se preskrbi poseben vlak. Prijave sprejema slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
— »Slavjanskoto hlagotvoritelno družestvo« v Bolgariji razvija živahno delovanje pod predsedstvom agii-nega vseučilškega profesorja S. S. Bobčeva. Število članov je tekom lanskega leta poskočila od 1300 na 1742. Dohodki so znašali okroglih 10.000 levov. Lani je društvo ustano vilo tri podružnice v Jambolu. Stari Zagori in Xovi Zagori. V odbor sw bili izvoljeni: S. S. Bobčev, predsednik; S. Kastov, podpredsednik; I. Ivanov, tajnik; P. Velcv. blagajnik: general Dikov, V. Zlatarski, G. Co-jetinov in G. Kertev. odborniki. Častni predsednik društva je »car Bolgarov« Ferdinand I. Med častnimi člani so ti-le slovanski odličnjaki: dr. Ljubor Niderle. prof. T. Florin-ski v Kijevu, geueral Aleksej Kuro-patkiu, general Sava Gruič, hrvatski pisatelj Ljuba Babič-Gjalski. pesnik Anton Aškerc, bolgarski pesnik Iva it Vasov, župan Ivan Hribar, predsednik »Jugoslovanske akademije« Ta-dc Smičiklas, predsednik belgradske akademije Stojan Novakovič, urednik čeških »Narodnih Listov« Josip Holeček in drugi slovanski odličnjaki.
— Bolgarski dijaki v Zagrebu.
V torek seje ustavilo v Zagrebu 30 bolgarskih dijakov iz Plevna. Dijaki so bili pod nadzorstvom ravnatelja Angelova in treh profesorjev. Dijaki so se mudili v Zagrebu samo tri ure ter si v tem času po možnosti ogledali Zagreb, ki jim je izredno ugajal. Zvečer so se odpeljali ua Reko, odkoder odpotujejo v Benetke in Flo-renco. Na povratku v domovino ost a nejo v Zagrebu dlje časa.
— Otvoritev električne železnice v Zagrebu. Slavnostna otvoritev električne železnice v Zagrebu bo IS. avgusta t. 1. K otvoritvi pride nadvojvoda Leopold Salvator in ogrski trgovinski minister. § Nadvojvoda ostane pri tej priliki osem dni v Zagrebu.
N flovnosten sveta
— Vseslovenske prireditve v Sofiji. »Slavjanskoto blagotvoritel no družestvo« v Sofiji je razpisalo agrado v znesku 100 levov sa najlepšo pesem v poadrav slovanskim gostom, ki pridejo meseca jofija y4
Sofijo.
odbora, vaeučiliaki   profesor   a SL
Boboev, je imel preteklo nedeljo v dvorani »(Slavjaoake Besede« predavanje o slovanskem shodu v Pra ari. o obeh konferencah v Petrogradu in o pripravah sa bližajoče se vseslo-vanskf prireditve v Sofiji. Na vseslovenski časnikarski kongres se je ♦ 'oseda.i priglasilo 80 udeležencev. Izmed priglašenih referatov je omeniti referata J os. Holečka in V. T. Velčeva. Prvi bo relcriral o pomenu organizacije slovanskih zurnali-stov«. drugi pa o bolgarskem časopisju. Pripravljalni odbor v Sofiji je v zadnji svoji seji sklenil izdan za slovanske goste »Kažipot po Sofiji«; nadalje je izvolil odsek za stanovanja, odsek za ureditnv kongresnega zbornika in korespondenčni odsek.— Gališki poslanec dr. N. Hljebovicki.i je te dni odpotoval v Petrograd, da Sf kot član izvrševaluega odbora, izvoljenega na praški konferenci, udeleži končnih posvetovanj glede vseslovanskega shoda v Sofiji. — V Kurjiem Warszawskem izjavlja bivs iposlanee v ruski dumi Dmow-ski. da so neresnične vse vesti, ki zatrjujejo, da se bodo Poljaki udeležili vseslovanskega kongresa v Sofiji.
— Ruski kanzulat v Pragi. Vesti nemških listov, da je ruska vlada opustila svoj namen ustanoviti konzulat v Pragi, niso resnične, nasprotno pa je res. da so vse predpriprave sa ta konzuhit že protove in da ta konzulat že v najkrajšem času prične -voje delovanje. Za konzula je imenovan Jukov^ki. za konzularnega 'ajnika pa baron Korf.
— Ruski jezik v japonskih šolah. Znanje ruskega jezika na Japonskem
vedno boli friri T?umetne ve<ei <r» -koro vsi japonski častniki. Sedaj je naučno ministrstvo odredilo, da *e uvede kot obvezni učni jezik v lf> japonskih srednjih šolali. Tako uvide-vajo potrebo in važnost znanja ruskega jezika na Japonskem. A pri nas?
— Grunta ldske slavnosti v K rakovu. V odbor za prireditev Grun-vsaldske slavnosti v Krakovu so bili izvoljeni krakovski župan dr. Leo. Jvovski župan Circbcinski, grof Skrzvnski. dr. Dolinski in starosta noljske sokolske »Zveze« Fischer. Slavnost se bo vršila v petek 15. julija in sicer se najprej odkrije spomenik kralju Jagielu na trgu Ma-tejka na to se otvori razstava predmetov z Jagelonske dobe. Potem pa >e vrste: predavanja iz poljske zgodovine. slavTK^tna gledališka predstava, ljudske zabave, javnu sokolska telovadba, razsvetljava mesta itd. Slavnosti bodo končane 17. julija. Stroškov je proračunjenih 75.200 K. Kakov da v to s\ rho 60.000 K, ostanek se pokrije s prostovoljnimi doneski. Stroški se razdele takole: za stanovanja gostom in Sokolom 7000 kron. za gledališko predstavo 5000K, za razstavo 10.000 K. za razsvetljavo J000 K, za brošure 2000 K, za spominske kolajne 1000 K. za sprejem arostov in ljudske zabave 20.000 K. za sokolstvo 12.000 K, za godbe 2000 kron, za redarstvo, ognjegasce in drugo 7000 kron.
Razne stvari.
121 zamorcev se je te dni pri-!>eljalo na Dunaj na lovsko razstavo, -eveda ne kot gosti, marveč kot razstavni predmeti.
'* Velike tatvine na železnici. V Železniških skladiščih v Lvovu so se Že več let dogajale tatvine raznega blaga. Kljub najstrožji pažnji niso mogli priti tatovom na sled. Zdaj so zaprli več železniških uradnikov in uslužbencev, ki so osumljeni tatvine. Erar ima radi tatvin 15 milijonov kron škode.
* Madžarski \ seueilišeniki so se v ponedeljek zopet pretepali. Xa hodnikih starega poslanskega poslopja, v katerem se nahaja modro--lavna fakulteta, so se napredni in klerikalni akademiki obdelavali s palicami. Pozneje so klerikalci odrinili na vseučilišče. Ko so odtuliii neko antisemitsko pesem, so hoteli iti nad rektorja, da zahtevajo pri njem, da =>e križ zopet nabije na univerzi, Ker pa niso dobili rektorja, so se zopet spopadli s svobodomiselnimi oijaki. Ko je došla ]>olicija, so dijaki s krvavimi glavami zapustili bojice.
; Velikansko naseljevanje v Ze-dinjrnih državah. Glasom uradnega ;zvestja je prišlo marca v new-vorško luko 132:597 jetnikov preko \tlantika; med temi je bilo 108.286 naseljencev. Poleg- prvega števila, je dospelo rudi 11.553 državljanov ameriške republike, ki so se mudili v inozemstvu. Nazaj **o j>osIali v mm. mesecu 1742 našeljeneev. Vsi naseljenci so prinesli v deželo le 2,457.375 dol. denarja. Največ naseljencev je prišlo iz Avstro - Ogrske, kakor se to redno veaki mesec že dolgo vrsto let dogaja. Med tem, ko je bila glede naseljevanja preje Italija na prvem mestu, je sedaj njeno mesto zavzela Avstro-Ogrska, iz česar je izvajati,
da se je
v novejšem casn dočim je beda in Ogrski trajna, vsled tatar js mM valstvo prisiljeno b stati is svoje domovine. Is Avstro-OgTske jo dospelo v imenovanem mesecu 34.980 naseljencev in is Italije 29.4«. Rusija je kljub temu, da ima do 100 milijonov prebivalcev, poslala v minolem mesecu le 17.900 naseljencev, med katerimi je pa bilo le nekoliko Rusov, dočim so bili ostali ovecinoma cifuti in deloma tudi Poljaki in Finci.
Izpred SOfflttL
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Kljuko sta vlekla. Hlapec Janez
Bremsak iz Žic in posestnikov sin Franc Že bo ve sta v Jerneje vi gostilni na Rovih vlekla kljuko. Zmagal je Zehovc. kar je Bremsaka tako
ujezilo, da ga je napadel z nožem. Dasi se mu je Zebove umaknil, ga je obdolženec vendar sunil trikrat z nožem, z enim sunkom ga je celo zadel v trebuh. — Bremsak, ki dejanje priznava, je bil obsojen na 6 mesecev teške ječe.
S kamnom ga udaril. Jože Baje, posestnikov sin v Vrhpolju in fant Jožef LavrenČič 6ta imela v Šuštar-jevi gostilni neznaten prepir, ki se je še nadaljeval na cesti pred gostilno. Baje pograbi velik kamen ter ž njim udari svojega nasprotnika po nosu. — Baje pravi, da je bil takrat pijan in zmešan. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Otrok zgorel. Frančiška Bon t a, delavčeva žena v Lescah, je položila svojo 3 in pol leta staro hčerko popoldne spat. Ko je otrok zaspal, je zaklenila duri in »la k sosedu pospravljat. Čez eno uro se je vrnila domov, da pogleda po otroku, in ko vidi. da trdno spi, gre zopet nazaj. Otrok je imel navado, da je vsak popoldan dve uri spal. Po preteku tega (asa se mati zopet vrne domov, in ko odpre sobo, vidi pred durmi ležati mrtvo dekletce. Obleka je bila na otroku sežgana do nogavic, pa tudi postelja je bila nekoliko osmo-iena. — Kako je otrok dobil užiga-lice, je obtoženki nerazumljivo, ker jih ima spravljene v kuhinji na omari, kuhinja je bila pa zaklenjena. -  Sodišče jo je oprostilo.
Potuhnil se je. Znani ponočnjak in razgrajač, Franc Štiglic, glavni-ear v Pustalu, je neki večer v gostilni »Štemarje« v Škof ji Loki delal nemir, kar je dalo povod, da so ga iz gostilne iztirali. Iz jeze je vsled tega razbil šipo in poškodoval duri. Zunaj ležeč je jel kričati, da je poškodovan. Ko so ga potem prinesli fantje nazaj v gostilno, skočil je pokonci, kakor divji in jel mahati z bajonetom, katerega je preje skrivaj vzel nekemu vojaku, okoli sebe n pri tem lahko poškodoval Janeza Humra, Jožefa Gašperina in Antonijo Ko-kalj. Pri lednji je bil srečen slučaj, da je z ostrino zadel ob gumb, ker bi drugače zadobila smrtno nevarno poškodbo. — Štiglic je bil obsojen na 6 mesecev teške ječe.
Veliko obeta. Florijan Vrhunc, krojaški vajenec v Železnikih, je vzlic svoji mladosti malopridnež ter tatvini udan, tako, da se ga vse boji. Trafikantu Janezu Kozmu je bilo ukradenega nekaj denarja. Tatvine je bil osumljen Vrhunc. V tej zadevi poizvedujoči orožnik, Ivan Sede j, je povabil v svrho zaslišanja Vrhunca na orožniško postajo. Ker Vrhunc ni hotel priznati tatvine, ga je vzel orožnik Sede j seboj in ga začasno zaprl v občinski zapor. Ko jo orožnik končal s svojimi poizvedbami, ga je izpustil iz zapora. Vrhunc je pa nato Sedeja pri sodišču ovadil, da ga je pretepel, nato ga pa zaprl v mrzlo klet, da bi izsilil iz njega priznanje. Vse to se je izkazalo kot laž. Nekaj dni po tem se je splazil ▼ Spendalovo zaklenjeno hišo in vzel kos mesa. V svrho nadaljne tatvine je hotel priti v sobo, a bila je zaklenjena. Ker mu jih 8letna domača hčerka, Jerica, ni hotela odpreti, ji je zagrozil, da jo hode ubil. V Železnikih je naletel na krošnjarja, Janeza Oblaka, kateremu je rekel, da ga bo peljal v neko vas, kjer bo napravil dosti kupčije. Med potjo proti Jesenovcu mu je pa prerezal vrvico, s katero je imel privezano denarnico, katero mu je vzel z vsebino 2 K, na kar je zbežal. — Mladi malopridnež je bil obsojen na 5 mesecev jece.
Delavsko knjižico je popravil. Valentin Ahačič, pekovski pomočnik v Kropi, je hotel otvoriti na svoje ime pekarijo. Ker je pa glasom potrdila v delavski knjigi premalo časa kot pomočnik delal, ter dobro vedel, da mu politčna oblast ne bo dovolila izvrševanja pekovske obrti, zato je naprosil kovača Janama deta, da mu je na dveh mestih naredil v delavski knjižici 1906 v 1909. — Oba obdolisaea dejanje priznata. — Ahačič je Ml obsojen na 0 tednov,  Kordsi pa mm t
etttttSai v ZavoSiMe popivalo več mladik ljudi. Med sami je bil tudi Fraaas Likat, nimitalk na Javorju in znani izsivač in pretepač, Metni France Mahove*, ki js nosil vedmo revolver pri sebi in js tudi z njim istega dne streljal. Likar in selo vinjeni France Pira sta se odpravila po polnoči domov. Med potjo se jima pridruži se Makovo, ki je začel zabavljati, ter Likarju groziti, da ga bode zaklal ali pa ustrelil. In res se zakadi Mahovee proti Likarju, a ta ga udari s debelo gorjačo po levem licu tako, da mu je zdrobil nekaj kosti. Ces 9 dni je Mahovee radi poškodbe nmrl. — Sodišče je Likarja zaradi prekoračenja silobrana obsodilo na 6 tednov strogega zapora.
Telefonska n brzojavna porotna.
Proračunski odsek«
Dunaj« 28. aprila. V proračunskem odseku je danes govoril poslanec dr. Ploj. Razpravljal je o uradniškem vprašanju na Spod. Štajerskem ter ostro kritiziral nastavljanje nemških uradnikov v popolnoma slovenskem ozemlju. Rekel je, da je na Spod. Štajerskem samo 10% Nemcev, a da imajo nad 90% uradnikov. Sploh je povsodi opažati, da je v vseh strokah germanizatorski sistem, ki ga izvaja zlasti sedanja Bie-nerthova vlada. Do take vlade Slovenci ne moremo imeti zaupanja, zato tudi ne bo »Zveza« južnih Slovanov glasovala za proračun.
Sankcioniran zakon.
Dunaj« 28. aprila. »Wiener Ztg. priobčuje   danes sankcioniran zakon o državnem posojilu.
Ogrski   ministrski   predsednik pri cesarju.
Dunaj, 28. aprila. Cesar je danes opoldne sprejel v posebni avdijenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena, ki mu je poročal o političnem položaju na Ogrskem,
Vstaja v Albaniji. Skopi je, 28. aprila. Potniki iz Prištine in Mitrovice pripovedujejo, da je bilo včeraj v bližini Ferisoviča več spopadov med turško vojsko in Arnavti. Izgube sta imeli obe stranki.
Skoplje, 28. aprila. Tukajšnji Albanci zatrjujejo, da so bili Turki pri Stimliji popolnoma poraženi in da se je Ševket Durgut paša moral umakniti. Temu nasproti pa turški merodajni krogi razglašajo, da je bitka pri Stimliji končala z albanskim porazom. Na kateri strani je resnica, ni moči dognati.
Skoplje, 28. aprila. Iz Soluna in od drugod prihajajo vedno novi voji semkaj v Skoplje. Od tukaj prodirajo vojaški oddelki peš v smeri proti Kačanliku in Prištini, ker je železniški transport na progi Skoplje - Mi-trovica nemogoč.
Skoplje, 28. aprila. Zatrjuje se, da so se Albanci vseh veroizpovesti uprli, ne samo, kakor se je prvotno mislilo, mohamedanei; med uporniki so torej tudi pravoslavni in katoliški Albanci. Katoliškim Albancem poveljuje Kol Nožu.
Skoplje, 28. aprila. Pri Kačanliku si še vedno stoje nasproti turška armada in uporniki. Ako izvzamemo par neznatnih prask, še ni prišlo do pravega spopada. Turška vojska se polagoma razgrinja na vse strani in ima očividno namen Albance obkoliti. Vendar pa so Albanci izredno ču-ječi, za to je skoro izključeno, da bi se ta manever Turkom posrečil. Splošno se sodi, da bo se te dni vnela v bližini Kačanlika velika bitka, ki bo odločilna za nadaljni tok dogodkov. Ako Turki dobe pravočasno zahtevana ojačenja, se jim bode morda posrečilo A m avte vreči proti Prištini, ako pa pomoč izostane, je gotovo, da bodo podlegli albanski premoči.
Solun, 28. aprila. Mesto Peč (Ipek) je obkolilo 10.000 dobro oboroženih Arnavtov, ki zahtevajo, da se jim mesto takoj in brezpogojno uda, sicer da ga naskočijo in razrušijo. Mu tesari f je prosil vlado za pomoč.
Skoplje. 28. arpila. Mesto Peč je že v albanskih rokah. 15.000 upornikov maršira proti jugovzhodu, da sa združi z vstaši pri Kačanliku.
Carigrad« 28. aprila. Tu se že splošno sodi, da je Albanija sa sedaj toliko kakor izgubljena za Turčijo. Turška vlada računa z dolgotrajno guerila vojno v Albaniji. Zatrjuje se, da imajo Albanci armado 399.999 dobro ohoroienik bojevnikov, ki imajo izvrstne puške najnovejšega sistema. S streljivom so izborno preskrbljeni, na razpolago pa imajo tudi več modernih topov.
Carigrad, 98. aprila. (Službeno.) Včeraj in danes so se uporniki zbirali med Pečjo (Ipekotn) In Djakovo. Miriditi (katoliški Albanci) se vata-čem niso pi Idr azili. tJpornlki so po* rezali vse bi so Javne žiee ter razdejali železniško progo Skopljje - Mi-i» Včeraj sta odela ia Skoplja
1 baterija in oddelek br-t FerieoTič. Na pota v Kačanlik js 19 bataljonov, 5 baterij, 2 btiostrelna oddelka in voj konjenice.
Carigrad. 28. aprila. »Sabah« javlja« da se je upornikom dovolil ISurul rok, da se odejo. Čim poteče ta rok, bo vojska pričela z energičnimi operacijami.
Skopje, 28. aprila. Danes opoldne Je potekel Albancem dovoljeni rok, da se udajo. Albanci niso odložili orožja. Pričakuje se, da se že jutri pričao krvavi boji.
Skopje« 28. aprila. V Peć so odšli trije bataljoni, vendar pa je dvomljivo, če se bodo mogli preriti do Peči.
Abdikacija grškega kralja?
Atene, 28. aprila. Iz Krfa javljajo, da je kralj Jurij trdno sklenil, da se odpove prestolu. Ta svoj sklep bo baje izvedel v najkrajšem času. Uspeh zrakoplovca. London, 28. aprila. Francos Paulhan se je danes ob 5. uri 30 min. zjutraj s svojim zrakoplovom spustil na tla v Manehestru. Priboril si je nagrado lista »Daily Mail« v znesku 240.000 K.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava dobavo perila in slap za bolnice za leto 1910 po splošni konkurenci zagotoviti. Pismene ponudbe je najkasneje do 31. maja t. 1. 10. ure dopoldne vložiti in sicer za dobavo v monturno skladišče št. 1 pri c. in kr. iutendanei 2. voja na Dunaju in za dobavo v monturno skladišče št. 2 pri c. in kr. intendanci 4. voja v Bu-dapešti. Dobavni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek.
A------------------^
j      Ustna voda j
„EUODIN"
I     Specijaliteta za k sta ===== Cena t kreni.
4$ 13   Glavna zaloga lekarna
I
- OH pL Trakta? t LioaiiODl. w
Pustite me že v miru
i
i
z vso zoprno mešanico, ki mi je temeljito pokvarila želodec, ne da bi mi kaj pomagala proti kataru. Sedaj pa hočem sodenic, pa da mi prinesete pristnih „Fayevih". Povsod govore, da katar kar kratkim potom odpravijo, obenem so pa prava dobrota za želodec in črevo. Faveve pristne sode-nice se dobivajo po lekarnah, droge-rijah itd. Skatljica za samo K 125.
Generalni zastop za Avstro-Ogrsko:
W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj, Dunaj, IV/1, Grosse Neugasse 17.
Tempel
vt»lee. Olatetlfiaa amint pijača ■ obilno ogljUtovo kislino. Pospešuje prebavo i» iaavano miotj. _
Zal* keaceatrlree eiatleiae-laa vrvtoe. priporočljiv pri kroničnem želodčnem katara, zaprtja, Brigktovin ledieah. vraničnik oteklinah, jetrni trd i a i, »latici, anovoizmens-kih boleznih,katarih dihalnih organov.
Oonati
Zdravilen vrtne aajveejt veetlne s veja vrele. Zlaeti aporaben pri kroničnem črevesnem katare, obstipa-eiji, i.>lčnih kamenih,toIftčici trganja, sladkorni bolessJ
Najmočnejši
prirodni vrelec magnezijo-
glauberske soli.
oferravaOoA
eleznaro Kina Vino
Pora«** rojjo 4» j^di, kri i« j.
1
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. aprila: Marija Indof, Šivilja, 22 let, Bohoričeva utica 25.
Dn« 24. aprila: Josi p i na Pellt, iasebnica. SO let. Sv. Petra cesta 22;
dne 25. aprila: Uršula Zirkelbach, zasebni ca, 74 let, Mala Čolnarska ulica 9;
dne 26. aprila: Ana FloijanČič, Šivilja, 70 let, Sv. Florjana ulica 16.
V deielni bolnici:
Dn« 19. aprila: Anton Petrovčič, brivec, 41 let; Ljudevit Matko, tov. defavec, 2S let; Rozallja Svetec. postrežnea* 63 let;
dne 20. aprila: Marija Cajhen, perica, 61 let: Simon Zima, tov. delavec v pok. 37 let; Ana Ložar, posest, žena, 59 let;
dne 21. aprila: Peter Pavlin, delavec, 55 let; Anton Volek obč\ ubožec, 60 let.
dne 23. aptila: Ida Kremžar, drž. pravdni ka namestnika soproga, 36 let; Artur Stotin lepopisec, 42 let;
dne 24. aprila: Marija Rozman, posest žena, 43. let;
dne 25. aprila: Josip Virant, posest, sin 7 mesecev.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28. aprila 1910. Termin.
Pšenica za maj 1910 . . . za 50 kg 1174 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 1034 Rrž za april 1910 .... za 50 kg 8 2i Koruza za maj 1910 .  .  .  za 50 kg 575
Efektiv.
Neizpremenjeno.
Neteorolosično poročilo.
Vitiaa itd vrnjeni SMS.
Srednji zraćoi t]ak.73f-eam
februar.	Čas opazovanja	Stanje biro-metra v mm i	Temperatura v O	Vetrovi	Nebo
27.	2. pop.	736-4	78	sr. jvzhodl	dež
9	9. zv.	739 0	56	si. svzhod!	oblačno
28.	7. zj. j	739 3	18	sl.szahodi	megla
Srednja včerajšnja   temperatura 7'6-, norm. 11 "6*. Padavina v 24 urah 19*7 mm.
Gospodična
ki je vešča v govoru in pisavi slovenščine,  nemščine  in  nekoliko laščine
išče naobrazbi primerne službe.
Nastop takoj.  —  Naslov pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 1526
Zahvala.
Podpisana se tem potom usojata naj-topleje zahvaliti si. mestnemu magistratu, oziroma njega županu, blagorod. gospodu Ivan Hribarju, za dovolitev točenja vina ob priliki jurjevanja na ljublj. Grada. V Ljubljani, 28. aprila 1910.
A. In A. Debevc
1574
Pozor!
Ker je gospodar prisiljen zaradi bolezni v bolnišnico,
se prav po nizki ceni proda
hiša z gostilno
v bližini  Ljubljane.   —   Izve se pri
Patru Mateliču, Škofova ulica 10 v Ljubljani. 1575
in prostorov za pisarne
se odda, Miklošičeva cesta 26 in Sodna ulica 9 v Ba-hovčevih hišah.
Poizve se Miklošičeva c 26, IL, desno.
?!rl^^I^e^SSi^S^^^
se ođda za avgustov Mu
dičnih
stanovanj
Pojasnila daje stavbni polir na licu mesta. 1524
Zahvala.
Dne 7. aprila 1910 mi je moje pohištvo na Bledu popolnoma
pogorelo, ker pa je bilo to pohi-Stvo pri alav, zavarovalnici „Ri-unione Adriatica di Sicurta v Trstu4, aavarovano in je le ta škodo takoj kulantno cenila, ter danes po njenem saatopiku gosp. I. Perdanu v Ljubljani izplačala, si štejem v dolžnost tej lavarovalnici izreči tem potom najtoplejšo zahvalo ter jo vsakomur priporočati. i»i
Kratek
7034