Ameriška Do
nJ°nia
,'°io _	Q
,	i 8~&l
ro°k!y*0Ocf c7/?e

iM€IIICAM M Attfttff
&m m uy«GUA«€ 'mm
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, MontreJl, Lethbridge, Winnipeg
ftOVCNIAJ«
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 15, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
redfljdnica izraelske N Li ^Ccldd’ Mur ••'v—1Z
vlade je v razgovoru
V- v
£
k
K)
Vi
'N

a n g leškim časnikarjem navedla osnove izraelskega načrta za mir z arabski-X mi sosedi.
;-Y TEL AVIV, Izr. — V razgovoru z Louisom Heresonom, sodelavcem London Timesa, je predsednica izraelske vlade Golda Meir obrazložila izraelsko stališče pri pogajanjih z arabskimi sosedi za ureditev sporov. Izrael je odločen glavne pridobitve vojne junija 1967 ohraniti, četudi se zaveda, da bo to za Arabce boleče. “Narodi morajo plačati za svoja dejanja,” je v zvezi s tem dejala Golda Meir.
Egipt naj bi nikdar več ne imel pravice poslati svoje čete, tanke, topništvo in raket na področje Sinajskega polotoka. Ta mora ostati demilitarizirano o-Zennlje, ki ga naj čuvajo mednarodne oborožene sile, ki morajo vključevati izraelske, pa lahko tudi egiptske.
Izrael bo obdržal Sharm el-Sheik, ki obvladuje Tiranska vrata, Egipt ne bo dobil nazaj Gaze, Jeruzalem bo ostal del Izraela — mišljeno je staro mesto, ki je bilo do vojne 1967 del Jordanije. Prav tako ne bo Izrael vrnil Siriji Golanskega višavja. Izrael je proti ustanovitvi neodvisne arabske Palestine na zatonem bregu reke Jordan.
Ko je Golda Meir tako jasno očrtala izraelske zahteve in stališča, se štiri velike sile trudijo vse načine, da bi Izrael pripravile do umika z junija 1967 zasedenega arabskega ozemlja. Washington je v takem slučaju Pripravljen dati Izraelu posebno Jamstvo, potrjeno z resolucijo Kongresa in sodelovati s svoji-četami pri čuvanju Sharm G-Sheika na južnem robu Sina-ja- V Jeruzalemu se še ved.no Vsem tem načrtom in predlogom opirajo.
^vedUka prepovedala 2a 6 tednov vse štrajke
STOCKHOLM, Šved. — Švedska spada med najbolj x>rgani-|lrane socialne države na svetu, £a'vendar je sedaj morala napraviti neverjeten korak: prepo-. Vedala je vse štrajke za 6 ted-Uav. Kar je štrajkov v teku, sj£ Morajo pretrgati za to dobo. T§T Uenadaven sklep je sprožilo par sIrajkov, ki že začenjajo motiti, ^cdno življenje.
Več kot 70,000 srednješolskih dijakov in študentov na univerz 2ah nima predavanj že 14 dni.' Štrajkajo železničarji in ustav-Jeri je že 5 tednov ves železnici promet. Strajkajo tudi občin-ski uslužbenci, poslovanje občim ^ Pa ohromelo. Na štrajku jeJ tudi državnb uradništvo.
Vse to je rodilo zakon o pre-Povedi štrajkanja, ki je bil izglasovan z 279 proti 32 glaso-Vom. Vsa javnost je zakon popravila.
Novi grobovi
Louis Erste
V	petek je umrl v Deaconess bolnišnici 63 let stari Louis Erste s 3813 Schiller Avenue, rojen v Trebnjem v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1906, mož Rose, roj. Cotman, oče Frances Menart (Ela.), Louisa C., pok. Rose Snyder ' in pok. Viole Gaye, 13-krat stari oče, brat pok. Antona, pok. Johna in drugih, ki so vsi umrli v Evropi. Pokojnik je bil zaposlen pri Hill Acme Tool Works do svoje upokojitve pred 13 leti. Bil je član Baragovega dvora Kat. borštnarjev, ADZ št. 9, Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb je danes ob 9.30 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10.,. nato na Kalvarijo.
Peter (Carneau) Krnjen
V	soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 68 let stari Peter Carneau Krnjeu znan tudi kot Carnegie, doma v Zumbera-ku v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1920 in bil zaposlen pri Fisher Body Co. kot voznik dvigala, oče Mrs. Frank (Mary Jane) Mance, stari oče Linde, brat Magde Martin, Johna Carneau (Chester), Mrs. Joseph (Anne) Moore, Mrs. Nick (Rose) Smiciklas, Mrs. Mary Pevec in Mrs. John (Molly) Bronoff. V mladih letih je živel na E. 62 St. in na E. 77 St. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na Ali Sodiš pokopališče.
Frances PIoenzke
V	Richmond Heights General bolnišnici je umrla 60 let stara Frances PIoenzke s 13616 Deise Avenue, roj. Kastelic v Clevelandu, kjer je bila zaposlena 35 let pri General Electric Co., hčerka Louis in Frances, roj. Berus, (oba že mrtva), sestra Mary Juratovic, Rose Liptak, Josephine Brežic. Pokojna je bila članica SNPJ št. 158. Pogreb je danes ob 8.15 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Julia Domke
V	Aristokratic Nursing Home je umrla 77 let stara Julia Domke s 14901 Westropp Avenue, -toj. Zelaskiewiecz v Clevelandu, vdova po 1. 1942 umrlem možu Henryju, mati Ruth Los-
(Dalje na 3. strani)
J

Vremenski
prerok
pravi:
ix(m in kongresnik
Miliš si spet v laseh
Predsednik ZDA se zavzema za uzakonitev uvoznih kvot tekstilnega blaga, mogočni k o n g resnik W. Mills pa to odklanja.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon in kongresnik W. Mills sta si zopet v laseh, povod za ta spopad je pa star. Nixon je namreč, najbrže na pritisk tekstilnih tovarn in republikanske stranke odbril stališče, da naj bodo kvote za uvoz japonskega tekstilnega blaga predmet administrativnega odločanja, Mills je pa takoj in precej odločno izjavil, da je-yroti in da njegov odbor za pota in sredstva letos ne bo obravnaval tega predmeta. Obenem je iz Tokija prišla vest, da bodo japonski izvozniki blaga sami nadaljevali akcijo, da določijo po medsebojnem sporazumu, koliko blaga bodo letos izvozili v našo deželo.
Do tu se ponavlja stara igra, ki jo poznamo že iz prejšnjih let. Spremenile se niso tudi zakulisne tendence, ki segajo globlje. Gre namreč za to, ali naj se naša politika v zunanji trgovini bistveno spremeni. Do sedaj se ni ogrevala za uvozne kvote in se držala stališča, naj se ameriška proizvodnja zavaruje proti tuji konkurenci le s carinskimi pregradami, ne pa še z dodatnimi kvotami, ki nikoli ne morejo biti objetktivne, kot tiči skušnja.
Tudi v naši javnosti so mnenja deljena*. Večina je z Mill-som vred proti uvedbi uradnih kvot, manjšina, zato pa vplivna v federalni administraciji, je pa s predsednikom vred za uradne kvote.
Millsovo stališče bo zaenkrat potisnilo ta problem s tira vsaj za letos, bo pa spor obnovljen ob prvi priliki. Za to bosta poskrbela Nixon in njegov zaupnih v Millsovem odboru, republikanski kongresnik Byrnes.
Južni Vietnam®! se bodo skora umakniti iz lacsa
SAIGON, J. Viet. — Vojaško poveljstvo je objavilo, da se bodo južnovietnamske sile do konca meseca, ko bo nevarnost monzumskega dežja pred vrati, umaknile iz Laosa nazaj v Južni Vietnam, ker so “svojo nalogo opravile”. Znano dejstvo je, da zasedbo in držanje posameznih obvladujočih položajev na sovražnem ozemlju za stalno ali tudi le za daljšo dobo, ni zdrava vojaška taktika.
Pri vojni, kot je sedanja v In-dokini, je važna gibljivost. Nagli sunki in pohodi, ki sovražnika zmedejo, mu napravijo čim večjo škodo, nato pa umik v varnejše področje. Smoter sunka v Laos je bil otežiti, če že ne o-nemogočiti redno oskrbo rdečih v Kambodži in Južnem Vietnamu. Ta cilj je bil dosežen le delno in potrebni bodo novi slični pohodi, predno bo rdeča oskrba res pretrgana.
Pohod v Laos je po ameriških in domačih poročilih zahteval hude žrtve do južnovietnamskih oboroženih sil. Izgube so velike, toda predstavljajo le eno desetino rdečih izgub pri tej operaci-j, trdi ameriški general Sutherland, katerega sile so južnoviet-namski pohod v Laos podpirale iz Južnega Vietnama.
SENAT IZGLASOVAL 10% POVIŠANJE POKOJNIN
Različne cene po svetu
LONDON, Vel. Brit. — Košarica hrane, ki stane v New Yor-ku $26.43, stane v Tokiu na Japonskem $34.61, v Moskvi $28.62, v Parizu $23.99, v Zuerichu $22.75, v Washigtonu, D.C., $18.95, na Dunaju $17.43, v Beogradu pa $14.09, trenutno najmanj na vsem svetu.
Spomladi ni treba pričakovati nemirov in izgredov
WASHINGTON, I>.C. — Levičarska organizacija Mo-be, ki je prejšnja leta vodilno sodelovala pri nemirih in izgredih, je hotela nekaj takega vprizarjati tudi letos v pomladanskih mesecih. Hotela je protestirati proti vsemu: vojni v Vietnamu, stiski črnske manjšine, napakam v socialni politiki itd. Demonstracijam je hotela primešati tudi dosti nasilja, pretepov, razbijanja, požiganja itd. Akcije naj bi se začele koncem aprila ali v začetku maja. Prvi nemiri naj bi bili v Washingtonu.
Pa so prišli pristaši znanega komunista L. Trockega, ki imajo še vedno svoje gibanje z načrtom, da 24. aprila priredijo v Washingtonu mimo demonstra-
V petek je senat izglasoval predlog za povišanje pokojnin Socialne varnosti za ar ja 1971.
WASHINGTON, D.C. — V petek je senat na predlog R. B. Longa, načelnika finančnega odbora senata, izglasoval soglasno povišanje pokojnin Socialne varnosti za 10% z veljavnostjo nazaj od 1. januarja 1971, pa s po-
10% z veljavnostjo oil 1. janu
torej treba spraviti 1
oboje sklad.
Senat je povišal dovoljeno vsoto zaslužka od $1680 na $2,400, ne da bi upokojenec izgubil kak del svoje pokojnine. Tudi ta vsota utegne biti na kon-
....	•	ferenc predstavnikov obeh
visammi prispevki od 1. lanuar-, ,	.	, .	,
, . , ,	^	„	. L., zbornic na zahtevo keng. W.
ja prihodnje leto. Predlog je bil izglasovan kot dopolnilo k predlogu za povišanje vrhnje meje zveznega dolga za 35 bilijonov t 430 bilijonov.
Ker računajo, da bo zvezni dolg že to sredo dosegel sedanjo dovoljeno gornjo mejo, predsedniku ne bo preostalo nič drugega, kot da v Kongresu odobreni zakonski predlog podpiše, pa četudi s protestom.
Predstavniški dom je predlog o povišanju gornje meje dolga že odobril, toda brez dopolnila. Kong. W. Mills, ki je v Domu odgovoren za tovrstno zakonodajo, je hotel povišanje pokojnin Socialne varnosti povezati z reformo celotnega socialnega skrbstva, pa je pristal na načrt sen. Longa, ko je videl, da ga večina demokratov v obeh zborni/cah Kongresa podpira.
Tako bo predlog prišel pred konferenco predstavnikov obeh zbornic, kjer se bodo morali zediniti za skupno besedilo, ki bo nato predloženo v ponovno odobritev Senatu in Preds tam iškemu domu, nato pa poslano predsedniku v podpis. To se bo, kot trdijo, zgodilo že v sredo. Prva izplačila poviškov bodo nekje v juniju.
Na konferenci predstavnikov obeh zbornic Kongresa se bodo morali sporazumeti o minimalni pokojnini, ki je zdaj določena na $64 na mesec, pa jo je Senat povišal na $100 na mesec. Kong. W. Mills temu nasprotuje in je voljan, sprejeti le splošno povišanje minimalne pokojnine za 10%, kar bi pomenilo $70.40. Nekaj težav bo tudi pri uzakonitvi višjih prispevkov za Socialno varnost. Kong. W. Mills je na stališču, da mora ta svoje izdat-
in je
Millsa znižana na $2,000.
cijo le proti vojni na Indokitaj-
skem. Demonstracija naj bo brez ke kriti s svojimi dohodki vsakega znaka nasilja. To je zmedlo vse račune organizacije Mobe. Obe levičarski skupini sta se
je onemogočena, nevarnost nemirov in izgredov pa je veliko pošteno sprli, skupna akcija'manjša.
Čile pred novim obdobjem potovanja v komunizem
Dež
višja
in nevihte, temperatura
Včeraj je bilo 69!
toplo. Naj-okoli 60.!
I
CLEVELAND, O. — Sedanja vladna koalicija “Ljudske edinosti”, ki ima za zastavonošo predsednika dr. Allende-ja, dejansko jo pa že vodijo komunisti, se pripravlja na novo obdobje potovanja v komunizem.
V prvem obdobju je kolici-ja vsaj na zunaj nastopala previdno. Skušala je v okviru javne uprave čim manj kršiti zakone. Dr. Allende je skrbno pazil, da se na tem področju ni zgodilo ničesar, kar bi njegovi nasprotniki lahko raztrobili po svetu kot uvod v ko-, munistično diktaturo. Zato so ljudske množice dobile toliko svobode, da so se lahko razmahnile in na široko delale sebi “pravico”. Če so poročila točna, bi lahko rekli, da je vladal v mestih mir, zunaj njih pa anarhija. Pri tem je parlament posloval kot običajno. Tam ni manjkalo političnih debat, še celo sodnija je dobila priliko, da je branila pravice voljenih članov kon-
gresa, ki jih je režim hotel priškarjati. Menda je ravno to dalo režimu povod, da se je odločil, da začne spreminjati osnovne zakone z ustavo na čelu. Pot, ki jo je izbral, je pa tale.
Za 4. april so napovedane občinske volitve. Na volišča bo šlo okrog 3,600,000 volivcev. Med vplivne upravičence pride tudi mladina med 18. in 24. letom. Izvoliti bo treba 1,653 občinskih svetnikov v 280 občinah. Volitve vodi poseben odbor, kjer ima prvo in glavno besedo komunistični tajnik Corvalan, ki je obenem glavni tajnik vladne koalicije. On je razodel, kaj vse se skriva za sedanjimi občinskimi volitvami. Rekel je, da ni zadosti, da dobi režim le 36% glasov kot pri zadnjih volitvah. Potrebno mu je najmanj 50% glasov. V tem slučaju bo režim smatral, da je dežela o-dobrila sedanje politično delo in dala režimu mandat, da nadaljuje izvrševanje svoječas-
nega političnega programa, ki v prihodnjem obdobju predvideva spremembo v upravnem in sodnem sistemu, kot jih zahteva načrt Ljudske e-dinosti. Sedanji Kongres s predstavniškim domom in senatom naj bo zbrisan. Na njegovo mesto naj pride Ljudska skupščina z enim samim domom. Ta ljudska skupščina naj takoj imenuje nove sodnike v naj višje sodišče.
Ako zmaga vladna koalicija, potem ne bo več politične ovire za izvedbo teh reform, kajti komunisti se bodo lahko sklicevali na “ljudsko voljo”, izraženo že na občinskih volitvah.
Pri volitvah bosta nastopili tudi obe opozicijski stranki: krščanski demokratje in Narodna stranka. Obe stranki skupaj imata večino v sedanjem Kongresu in tako lahko nagajala Ljudski edinosti. Ce bi njihovi pristaši šli res disciplinirano in pogumno na volišča, bi lahko preglasovali
vladni blok. Saj bi bili zmagali tudi. pri zadnjih volitvah, ako bi bili na primer pristaši narodne stranke dosti zavedni in šli vsi volit. So pa rajše o-stali doma ali pa šli na oddih.
Sedaj so časi drugačni. Režim bo izvajal pritisk, veliko volivcev bo iz strahu ostalo doma, nekaj bo tudi goljufije pri volivnem postopku itd. Levičarska zmaga torej ne bo pomenila za marsikoga nobenega presenečenja.
Seveda ostane odprto še vprašanje, kaj bodo napravile oborožene sile. Do sedaj so bile mirne, ker so videle, da predsednik še spoštuje zakone. Ko bodo začeli padati kot zrele hruške v pozni jeseni, bo pa tudi zanje nastalo vprašanje, kaj storiti. Jasno je namreč že sedaj, da bodo komunisti načeli tudi “reorganizacijo armade”, kakor hitro bodo podrli civilne stebre starega družabnega reda.
Zadnje vesti
JERUZALEM, Izr. — Stališča, ki jih je Golda Meir v pogledu mirovne pogodbe Izraela L njegovimi arabskimi sosedi dala sodelavcu londonskega Timesa, so povzročila hudo nevoljo med delom vladnih strank. Te govorijo o nezaupnici Goldi Meir. Ta skuša raz-burkane duhove pomiriti, ko mora upoštevati stališča ZDA in drugih treh velikih sil, ki pritiskajo na Izrael, naj se umakne z zasedenega arabskega ozemlja.
SAIGON, J. Viet. — Poveljnik južnovietnamskih čet, ki so v Laosu, gen. Lam je dejal, da so te čete izpolnile postavljene naloge in da se zato umikajo domov. Ameriško letalstvo je včeraj na področju okolice mesta Sepone, ki so ga rdeči včeraj po odhodu Južnih Vietnamcev zasedli, uničili 8 severnovietnamskih tankov.
NEW DELHI, Ind. — Indira Gandhi je dobila pri parlamentarnih volitvah 350 oti 515 poslancev in ji je v novem parlamentu zagotovljena dvotretjinska večina, ki je potrebna za spremembo ustave. Tako bo imela nova vlada vse možnosti izvesti reforme, ki jih smatra za potrebne. Volitve so dale Indiri Gandhi, hčerki pokojnega indijskega vodnika Javaharlala Nehruja moč, ki jo je nekdaj imel njen oče.
ANKARA, Tur. — Predsednik republike Cevdet Sunay je včeraj sklical vodnike političnih strank in se z njim posvetoval o rešitvi krize, ki je nastala z odstopom vlade Sulejmana Demirela na zahtevo vodnikov oboroženih sil pretekli petek. Vojaški vodniki hočejo trdno in odločno vlado, ki bo poskrbela za red in mir v deželi in ukrotila nemirne študente, zlasti levičarske skupine. Vojaki pravijo, da se smatrajo odgovorne za varnost republike in da bodo odgovornost vzeli v svoje lastne roke, če politične stranke in narodna skupščina tega ne zmorejo.
BERLIN, Nem. — Včerajšnje
občinske volitve so sicer prinesle socialistični stranki absolutno večino, toda ta je precej manjša, kot je bila preje. Socialisti so izgubili 8 članov mestne skupščine v korist krščanskih demokratov. Volitve so razglašali nekako ljudsko glasovanje Brandtov! “vzhodni politiki”. V kolikor naj bi bilo to res, pomeni volivni izid za Brandta poraz.
PARIZ, Fr. — Včerajšnje obi-činske volitve, prve pod predsednikom Pompidoujem, niso prinesle nobenih bistvenih sprememb. Edina težnja, ki je bila vidna, je bila v korist vladne večine.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Glavic, roj. Kotnik, ob 1. obletnici njene smrti.
Billy Graham v mestu—
Znani evangelijski pridigar rev. dr. Billy Graham je v govoru na slavnostni večerji v hotelu Sheraton-Cleveland, kjer mu je bilo podeljeno letno priznanje National Conference of Christians and Jews, svaril pred odmikanjem Amerike od vere in pozval k obnovi verske vzgoje v ameriških šolah, če. hočemo dobro svoji deželi.
Izolacionizem ogroža položaj ZDA v sveiu
NEWPORT, R. I. — Predsednik Nixon je tu pretekli petek govoril graduantom Sole za mornariške oficirje, med katerimi je bil tudi njegov zet David iisenhower. Predsednik je dejal, da mora biti Amerika močna, da bo lahko preprečila bodoče vojne. Zavrnil in obsodil je iste, ki hočejo izdatke za obo-ožene sile ZDA čim bolj zmanj-jati, da bi lahko čim več porabili :a domače potrebe.
Neoizolacionizem ne razume stroškov šibkosti, on ne mara sprejeti naukov trde skušnje iz zgodovine nasilja, je poudaril Nixon. Kot njihovi predniki, govore tudi sedanji zagovorniki izolacionizma, da je “teku po o-svajanju mogoče zadostiti, moramo biti le dovolj potrpežljivi, namere napadalcev so upravič-ijive, samo če jih hočemo prav razumeti”, je razlagal predsednik ZDA.
Če imamo najboljši program ia obnovo mest, najboljše zdravstveno skrbstvo in najboljše šole, ne bomo vsega tega dolgo u-živali, če se ne bomo sposobni u-spešno braniti, je ugotovil predsednik Nixon.
S predsednikom je bila njegova žena, hčerki Julia in Tricia ter svak John S. Eisenhower, poslanik ZDA v Belgiji. Po slavnosti so odleteli v Key Biscay-ne v Floridi za čez konec tedna.
Upi na uspeh razgovorov z ZSSR na Dunaju večji
DUNAJ, Avstr. — Gerard C. Smith, vodja delegacije ZDA pri razgovorih o omejitvi strategič-nega oboroževanja — SALT, s Sovjetsko zvezo, ki so bili danes obnovljeni, je izrazil upanje na uspeh, pa opozoril na to, da so med obema stranema še vedno velike razlike.
Danes obnovljeni razgovori so se začeli jeseni 1969 v Helsinkih, se nato nadaljevali lansko spomlad in poletje na Dunaju, pa bili preneseni jeseni spet v Helsinke, od tam pa zdaj znova aa Dunaj.
DAKA, Pak. — Predsednik republika Yahya Khan skuša obnoviti v Vzhodnem Pakistanu oblast osrednje vlade, kjer je dejansko vsa oblast v rokah Avami lige šejka Muji-burja Rahmana, ki ima absolutno večino v skupščini, sklicani zdaj za 25. marec.
WASHINGTON, D.C.— Vodnik agencija za varstvo okolja zvezne vlade W. D. Ruckel-haus je dejal, da je potrebno proučiti tudi možnosti petrolejskega voda na jug skozi Kanado, predno izda zvezno notranje tajništvo dovoljenje za gradnjo takega voda preko Aljaske.
/IimeriSka Domomma
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
njeno nevtralnost, pa tudi nevtralnost njenega ozemlja. To je tudi razlog, zakaj se Suvana Fuma noče zameriti nobenemu podpisniku teh pogodb, akoravno so prav komunistični podpisnki s Hanoiem na čelu že davno začeli kršiti te dogovore.
Tako je sedanja usoda Laosa zopet nazoren zgled, kako malo pomenijo male države, kadar njihovo ozemlje pride na prepih interesov veselil. Kaj takega za Laos še pred 20 leti ni nihče pričakoval
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries:
L $18 hQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
!fe»83
No. 51 Monday, March 15, 1971
Laos in mednarodna politika
Kansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. — Februar, mesec katoliškega tiska, je že za nami. Sicer bi pa moral biti za katoličana vsak dan — dan katoliškega tiska. Ali je v slovenskih družinah? Ali naši dobri časopisi in revije, ki slone na verski podlagi, so v čast in v dušni blagor rojakov, še prihajajo v naše slovenske domove? Če ne, je zdaj pravi čas, da si jih tisti, ki jih nimajo, oskrbe. Prihraniš nekaj na cigaretih, na pijači, ina nepotrebnem luksuzu — in lahko odpreš vrata Ameriški Domovini, ki mora dobiti novih naročnikov ali pa toliko oglasov, da bo mogla kriti stroške. Na vse zadnje je pa kar čudež, da še sploh živi. Kolikim bogatim ameriškim listom je že odklenkalo v ti nesrečni inflaciji — h AD še diha ... Vsa čast našim rojakom za zanimanje, katero jih sili, da ji skušajo po svoji moči podaljšati življenje. Z njeno predčasno smrtjo bi izginile vse zveze z domovino, katero še vedno ljubimo ... in se še vedno veselimo njenih u-spehov na katerem koli polju.
Kaj se sedaj godi v južnem Laosu, posebno ob Hoči-minhovi poti, ne vemo. Najbrže ima prav znani časnikar C. L. Sulzberger, ki trdi, da trenutno oba nasprotnika ne povesta čiste resnice ne o svojih uspehih ne o svojih porazih, da bi čim bolj zameglila svoje prave namene. Za tak zaključek govori tudi dejstvo, da so se sedanji boji pomak-nini v strmo gorovje, ki sicer ni ravno visoko, toda zelo težko dostopno in ne dovoljuje takih premikov čet, kot bi jih oba nasprotnika najbrže rada izvršila. Vse to ne dovoljuje zanesljive presoje vojnega stanja v južnem Laosu.
Poročila govorijo o tem, da ga nimajo niti v Vientianu, kjer ministrski predsednik Suvana Fuma gotovo skuša biti na tekočem, kaj se godi na jugu njegove domovine.
Zato ne bo odveč, ako si v duhu obnovimo, kako to, da je prišlo do sedanjh bojev. Taktični in strateški razlogi so znani, so približno dobro obdelani, seveda pa ne jamčijo za zanesljiva prerokovanja. Zato je vprašanje, odkoc tak pomen male države, kot je Laos, in pri tem še popolnoma odrezane od morja.
Laos je prišel do svojega mednarodnega pomena, kakor hitro je začela razpadati francoska kolonialna posest v jugovzhodni Aziji. O njegovi bodočnosti so govorile že mednarodne konference, ki so obravnavale usodo Indo-kine v letih do 1954. Že takrat je bila poudarjena želja, da mora Laos ostati nevtralen. Temu stališču ni nihče javno oporekal, le komunisti v Hanoiu so mislili svoje. Vedeli so, da bo Laos igral svojo vlogo pri komunističnih naporih, da si prisvojijo Južni Vietnam. V Moskvi so poznali te misli severnovietnamskih komunistov, toda šele 1. 1957 so pristali, da Hanoi lahko začne tudi preko Laosa večje akcije proti saigonskemu režtimu. Hanoi je takoj šel na delo in pri tem rabil tudi zveze z jugom preko Laosa.'
Ze 1. 1958 so prišle vesti o bojih med laoškimi oboroženimi silami in vitnamskimi komunisti prav v okolici Sepo-ne! Laoške čete niso bile kos komunističnim. Naša narodna obramba je že takrat poslala v Vientiane nekaj strokovnjakov v pomoč laoškemu štabu. Veliko to ni zaleglo. Vse to je dovedlo do konference o Laosu v 1. 1962. Sporazum je bil podpisan v juliju.
V njem je bilo dogovorjeno, da Hanoi ne sme rabiti laoškega ozemlja za premik svojih čet na tuja ozemlja in da ne sme pošiljati svojih vojakov v Laos. Našemu poslaniku A. Harrimanu se je celo posrečilo doseči, da je Mo skva prevzela jamstvo, da se bo Hanoi držal tega dogovo ra, ki je stopil v veljavo v oktobru 1. 1962. To pravno stanje obstoja še danes, seveda le na papirju.
Bilo je namreč kmalu očitno, da se Hanoi ne misli držati dogovora, saj si je preko Pathet Lao, komunistične organizacije, prisvojil severni del Laosa in spravil pod svoje nadzorstvo ves vzhodni del Laosa s Hočiminhovo potjo.
Moskva očitno ni imela interesa, da pritisne na Hanoi in tako vrši obveze svojega jamstva, danega Ameriki. Tako ,e Hanoi dosledno in sistematično rinil v Laos ob tihi podpori Kremlja, še bolj pa Peipinga. Zakaj se temu razvoju takrat ni uprla naša dežela, je posebno vprašanje, ki pa nima dosti vpliva na sedanje stanje v Laosu.
Med tem je južni Vietnam postajal zmeraj večje bojišče med Hanoiem in Saigonom, obenem je tudi rastla ameriška udeležba v vojskovanju v Južnem Vietnamu. To je vplivalo tudi na važnost Laosa v azijski politiki. Severno-vietnamski komunisti so se namreč vedno bolj zapletali v vojskovanje v Južnem Vietnamu, kajti južnovietnamski partizani sami (Vietkong) so postali preslabi, da bi se mogli samostojno boriti proti saigonskemu režimu. Na pomoč so začele prihajati redne čete iz Severnega Vietnama, ki so se vse morale premikati po Hočiminhovi poti, kajti druge prometne žile ni bilo na razpolago ne takrat in je ni tudi danes. Hanoi si je začasno pomagal s prevozom po morju, kar je pa ameriška vojna mornarica hitro zatrla. Zasilen prevoz je bil dalje omogočen preko kambodžanskih luk, toda zmogljivost te poti ni bila nikoli zanesljiva. Glavno vlogo je zato že takrat igrala Hočiminhova pot. Sedaj je Kambodža kot tranzitna dežela sploh črtana iz operacij.
In tako je postala Hočiminhova pot ne samo glavna, ampak tudi edina prometna zveza med Severnim in Južnim Vietnamom. Ni ravno težko razumeti, da so se odločilni boji za to zvezo začeli ravno v bližini, morda pa tudi o-kolici Sepone, torej tam, kjer so se pred 14 leti začeli med vietnamskimi in laoškimi četami. To samo dokazuje, kako važen je južni Laos za vojne operacije v Vietnamu kot celoti.
Značilno je, da laoška vlada ne more igrati nobene vloge pri sedanjih bojih v Laosu, še najmanj pa v bojih za oblast nad Hočiminhovo potjo. Usoda te poti bo spet predmet mednarodnih dogovorov, ko pride čas zanje.	---------JC, uum.
Zato se sedaj laoška vlada more sklicevati le na znane Ne more se spomniti, kdaj je po-mednarodne pogodbe iz L 1-962, ki jamčijo vsaj na papirju SU1 škof. Ko se mu posveti v
Z njo žalujemo, ko dobivamo vesti o njenem trpljenju. Kako bi bilo meni dolgčas, če bi AD naenkrat zmanjkalo — si ne morem in nočem predstavljati.
Amerikanski Slovenec malo lažje diha, ker je glasilo KSKJ. Z udi KSKJ raste tudi število naročnikov in tistih, ki agitirajo za njo, obenem širijo dober, katoliški list sebi in tudi drugim v prid. Tudi to je apostolat!
Ave Marije, našega najstarej-sega verskega mesečnika priporočati skoraj ni treba. Saj že njeno ime pove, da širi božjo in Marijino slavo. Da bi jo le tudi mladina čitala s tolikim zanimanjem, kot so jo brali njih starši! Vem, da je bila takrat, ko je še brat Antonin hodil okrog, drag gost v vsaki hiši naše župnije sv. Družine. Bi me res zanimalo izvedeti, koliko družin ji je še ohranilo zvestobo, ko mi je še svetovalka in tolažnica. Naj ji Bog nakloni let še v nerojeno generacijo!
•
Vam je znano, da je papež Pij XI. proglasil 1. 1923 sv. Frančiška Šaleškega za zaščitnika katoliškega tiska? Zakaj ravno njega? Zato, ker je bil tako plodovit pisatelj nabožnih knjig in obenem je s pisanjem privatnih pisem veliko dobrega storil za vero. S peresom in s pridigami je pobijal kalvinizem, ki je bil zelo razširjen v severnem delu Francije. Bil je kalvincem tak trn v peti, da so ga zastrupili, a si je rešil življenje v protistrupom.	,'
Sv. Frančišek Šaleški si je z velikim trudom priboril čednost {rotkosti. Krotkost, ponižnost in potrpežljivost so bile čednosti, ri so ga najbolj dičile. On se je odkrival svojim služabnikom. Njegov osebni sluga je rad pogledal v kozarec. Nekega zimskega večera je Frančiška, ki je oil takrat že škof, zaskrbelo, kje je služabnik. Slutil je, da je najbrž smuknil v gostilno, šel ga je iskat. Bil je tak mraz, da je drevje pokalo. In res najde pijanca, ki je smrčal v snegu. Zadene si ga na rame in ga odnese domov. Položi ga v svojo posteljo, sam pa zaspi na tleh. Zgodaj zjutraj odide škof v kapelo. Ko se pijanec zbudi in zagleda zavese škofove postelje, se čudi.
glavi, kako je najbrž bilo, ga kar vrže s posteje... Si lahko sami predstavljamo, kako je bilo srečanje s škofom. Škofa je bila samo dobrota in odpuščanje, sluge sami obeti v poboljšanje.
Ta sv. Frančišek je bil tudi vzor našemu škofu Slomšku, da si je tudi on prisvojil čednost krotkosti in ponižnosti. Oba sta večkrat omenila v pridigah, da se na eno žlico medu ujame več muh kot na sod kisa.
Pisateljem škof Frančišek svetuje, naj rabijo preproste besede, da jih bodo tudi nesrečni ljudje razumeli. Naj se varujejo afektiranih izrazov. Slovencem je znana njegova “Filoteja”, to je zbirka pisem, ki jih je pisal pobožnim dušam, ki so hrepenele po popolnosti kot npr. sv. Ivana Šantalska, z njo vred je ustanovil red Marijinega obiskovanja, kateremu je tudi napisal pravila. Napisal je 2,000 pisem — (okrog 7,000 besed na dan).
To je ljubezniv svetnik — papež ga je imenoval “gentlema-na” med svetniki — da vam ne bo žal, če si preskrbite njegov življenjepis, ki se dobi v vsaki katoliški bukvami.
Tudi sv. Jožefa, ki mu je mesec marec posvečen, ne sme biti pozabljen v katoliškem tisku. Zavetnik sv. Cerkve in Slovenije zasluži, da mu tudi AD posveti nekaj vrstic.
Ave Marija ima lep članek o njem. Pazljivo ga preberimo 19. marca. Ga lahko vzamemo za predmet premišljevanja, ker je sv. Jožef vzgled vsem stanovom in poklicem. Za Marijo ni nobenega večjega svetnika od Jožefa v nebesih. Ce bi bil Bog videl na zemlji svetejšega moža od njega, -bi ga gotovo bil izbral za ženina svoji Materi, ker je hotel, da nad tem Biserom čuje naj-čistejše srce — sv. Jožefa. Zato je bil od vekomaj izvoljen.
V “Mesto božje”, to je Marijino življenje po videnjih sv. Marije Agrede, frančiškanke, ki je umrla 1. 1666 v Španiji, sem med drugim z zanimanjem pobrala nekaj “drobtinic” o sv. Jožefu. Naj bodo v poklon vsem Jožefom in Jožefam,
Sv. Jdžef je bil star 33 let, ko je vzel Marijo k sebi. Kot tesar je težko delal, da je preživljal Družino. Ko je Jezus toliko do-rastel, da je mogel delati, mu je pomagal. Ker so živeli preprosto, niso veliko porabili za hrano. Zjutraj so jedli in zvečer — in to le radi sv. Jožefa, da je mogel opravljati svoje delo. Po njegovi smrti sta Jezus in Marija samo večerjala — ob šestih. Navadno samo kruh — tupatam je Marija dodala kako zelenjavo, sadje ali ribo. Preostali denar so dobili reveži.
Ker je Jožef veliko skrbi prestal in težko delal, so po 50. letu začele odpovedovati njegove telesne moči. Bolehal je 8 let. Vča-sih ga je mučila vročina ali glavobol. Marija in Jezus sta mu stregla z veliko ljubeznijo. Ko ni mogel več delati, je Marija preživljala Družino z vezenjem, ki se mu je priučila v templju. Tudi izvrstna šivilja je bila in tkati je znala. Saj je sama stkala obleko, katera je z Jezusom rastla in za katero so vadljali pod križem. Seveda je tudi Jezus nekaj zaslužil, če je dobil kako naročilo.
Tri leta pred smrtjo je sv. Jožefa začel hudo mučiti arthritis. Bolečine so se dnevno večale. Postal je invalid. Marija ga je morala hraniti. Da je bila najboljša, najljubeznivejša bolni-
I
čarka — ni dvoma. Jezus mu je boljšal bolečine s svojo tolažbo. Lahko bi mu jih bil odvzel, a je želel, da si s trpljenjem zasluži veliko slavo v nebesih. Ker je bil potomec Adamov, je moral skozi trpljenje in smrt. Samo Marija ni bila nikoli bolna, ker je bila brez izvirnega greha že od spočetja. Sv. Jožef je bil dva meseca pred rojstvom očiščen izvirnega greha.
Proti koncu trpljenja sta Jezus in Marija vedno cula pri bolniku. Ko se je bližala smrt, se je sv. Jožef zahvalil Mariji za srečo, ki jo je liživa! z njo in jo 'prosil, naj ga blagoslovi. Marija je prosila Jezusa, naj On to stori. Naročila je umirajočemu Jožefu, ki je slonel v Jezusovem naročju, naj pozdravi njene starše na onem svetu. Tudi Jezus mu je dal svoje naročilo: Vsem dušam naj oznani, da bodo kmalu osvobojene in bodo odšle z Njim v nebesa. In iz Jezusovega naročja so angeli odnesli dušo sv. Jožefa v predpe-kel (Limbo). To je bilo takrat veselja v tem zbirališču pravičnih — od Adama do Jožefa! Kmalu se jim bodo odprla nebeška vrata!
Jožefa so zagrebli kot vsakega drugega Juda. Le to je vzbujalo pozornost, da Marija in Jezus nista kazala take žalosti, kot je navada v Palestini.
Sv. Jožef, prijatelj Jezusovega Srca, prosi za nas!
s. M. Lavoslava
Pripravite narodne noše!
WASHINGTON, D.C. — Najlepši slovenski poudarek vsem slovesnostim ob posvetitvi Slovenske kapele v Narodnem svetišču v Washingtonu bodo gotovo dale slovenske narodne noše. Cerkvene slovesnosti — najprej slovesna pontifikalna sv. maša glavni cerkvi zgoraj — nato posvetitev Slovenske kapele v spodnji cerkvi ali kripti — bodo dobile poseben značaj, če bo pri njih čimveč udeležencev v narodnih nošah. Poleg tega je v načrtu folklorna prireditev v petek, 13. avgusta, zvečer, za katero so tudi zaželjene narodne noše. Slovesnosti posvetitve Slovenske kapele v Washingtonu od 13. do 15. avgusta naj bodo tudi dnevi slovenske narodne noše v ameriški prestolnici!
2e zdaj si pripravite noše in opozorite na to druge. Pridite v gorenjskih, belokranjskih, štajerskih in notranjskih narodnih nošah. Je kje v Ameriki tudi kakšna pristna koroška ali primorska narodna noša? Poizvedite in sporočite! Slovenski dnevi od 13. do 15. avgusta v Washingtonu naj ne bodo samo srečanje slovenskih rojakov prve, druge in tretje generacije iz vse krajev Združenih držav in po možnosti iz Kanade, ampak naj bodo tudi srečanje narodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin.
Svojo udeležbo prijavite kmalu. Posebej označite, če pridete v narodni noši in v kateri, želimo rezervirati častna mesta za noše tako pri cerkvenih slovesnostih kot pri folklornem večeru.
Prijave pošljite na naslov: Slovenian Chapel Dedication Committee P.O. Box 6295 Washignton, D.C. 20015

Tropski les v Kopru *
V industrijski coni Kopra so začeli zidati prvo industrijsko dvorano po naročilu podjetja “Slovenijales”. Tam bodo rezali tropski les, ki ga bodo pripeljali iz Afrike. Računajo, da ga bodo letno pripeljali 150,000 kubičnih metrov, od katerega ga bodo 50,000 sežagali. V ta namen je “Slovenijales” osnoval poseben obrat “Troples”. Obrat bo povsem avtomatiziran in bo za-
znanil z Janezom Ev. Krekom in postal njegov verni občudovalec in sodelavec, pa tudi njegov najboljši poznavalec. Med obema vojnama je bil profesor v Ljubljani, nato ravnatelj učiteljišča, med drugo svetovno vojno pa ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Po osvoboditvi 1. 1945 je šel skozi ječe, čakal dolgo na državno pokojnino, četudi mu je ta po zakonu pripadala, pa se končno umaknil na bratovo posestvo v Sopotnici, kjer je pretekli mesec umrl.
Čeprav umaknjen na samotno kmetijo, je skrbno sledil razvoju doma in v svetu. Bil je vesel, ko je našel v dr. Vinku Brumnu naslednika za proučevanje življenja in dela pokojnega dr. J. E. Kreka, vzdrževal stike s svojimi starimi prijatelji v inozemstvu in spremljal tudi njihovo delo. Tako je bral Mauserjeve “Ljudi pod bičem”, o katerih se je izrazil, da so res objektiven prikaz dogodkov iz časa biča 1941 pa do 1950.	P. S.
poslil okoli 40 lavcev.

kvalificiranih de-
0, Janko isrnik
Hamiefj hm iolenc v itmiriji
CLEVELAND, O. — Iz domovine je prišla vest, da je 12. februarja letos umrl v Sopotnici pri bkofji Loki v 87. letu starosti, zadet od srčne kapi nekdanji gimnazijski ravnatelj Ivan Dolenc. Na škofjeloškem pokopališču ga je pokopal ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik.
Pokojnik je bil sin kmečke družine, ki je šel v kranjsko gimnazijo, nato pa na visoke šole na Dunaj, kjer je doštudiral klasično filozofijo in slavistiko. V visokošolskih letih se je se-
PATERSON, N.J. — Lienškim in špitalskim taboriščnikom dobro znani salezijanec g. Janko Mernik leži težko bolan v mari borski bolnici. Pred kakim pol letom je prišel iz Argentine v Slovenijo iskat zdravja za svoje bolne oči, pa ga ni našel. Nasprotno, zadela ga je kap, od katere pa si je deloma opomogel in celo upal, da se aprila meseca vrne v Argentino, a dne 22. febr. je imel ponoven napad in od tedaj ne more več govoriti.
Ves ta čas je prebil pri svojem bratu Romanu v Mariboru. Na daljše prigovarjanje je slednjič pristal, da so ga 24. febr. prepeljali v mariborsko bolnico, saj je bil na koncu vseh moči, ko pa ni mogel več ne jesti in ne piti. “Koliko bodo pri zdravljenju uspeli” — piše njegov brat — “je v božjih rokah.” Na kakšno trajno ozdravljenje zdravniki ne upajo, so pa mnenja, da tako ali nekoliko zboljšano stanje lahko traja dalje časa. Ker pa je tuj državljan in nima socialnega zavarovanja, moramo plačevati zanj vsak dan 8,800 dinarjev (kar menda znese $5.90).
Revež veliko trpi. Desna roka in noga sta čisto ohromeli, sedaj mu je pa v levo roko in nogo prišla skleroza in ga prizadela za 50G, tako da je popolnoma nepokreten.
Vse njegove znance in prijatelje prosimo, naj molijo zanj, naj bi mu Bog povrnil vsaj toliko zdravja, da bi mogel ta svoj križ laže nositi. Vsem nam, ki ga gledamo, kako revež trpi, se globoko smili.
Čeprav ne more govoriti, je pri polni zavesti in vse dobro sliši, zato, ga vsaka pošta od znancev razveseli, mu lajša trpljenje in( mu daje občutek, da še ni pozabljen.
Vse, ki so mu pisali, pa odgovora niso prejeli, lepo prosimo, naj oproste.”
Bratov naslov je: Roman Mernik, Miklavška 36, MARIBOR-TEZNO, Jugoslavija.
Svojega sobrata vsem bralcem Ameriške Domovine toplo priporočam v molitev.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Jeseničani državni prvaki na ledu
Vseh dvanajst iger; ki so jih igrali z drugimi moštvi, so dobili in torej zmagali s 24 točkami. Na drugem mestu je ljubljanska Olimpija. Tudi v boju za jugoslovanski pokal, ki se je letos vršil že šestič, so Jeseničani izšli kot zmagovalci in si osvojili pokal.
Kurilnega olja ni bilo
Sredi naj hujše zime je zmanjkalo na slovenskem trgu kurilnega olja, čeprav je direktor ‘Petroluniona’ zagotavljal, da bo trg s kurilnim oljem letos dobro založen. Tudi direktor “Jugope-trola” je zagotavljal, da bodo povečali zaloge olja, da se ne bo ponovilo lansko pomanjkanje. Dirketor “INA Nafta” iz Lendave pravi, da je kriva pomanjkanju kurilnega olja trgovina, ki nima dovolj avtomobilskih cistern niti dovolj ustrezno razvrščenih skladišč.
Vodovode grade
Vasi lendavske občine so v glavnem raztresene na nižinskih tleh. Zato imajo težave z-zdravo pitno vodo. Rešujejo jih z graditvijo vaških vodovodov. Tega dela so se najprej lotili v Bi-stricah, nato v Žižkih in Čren-mvcih, sedaj pa so začeli z graditvijo vaškega vodovoda še na Hotizi in v Veliki Polani. Tudi / ostalih vaseh ustanavljajo pripravljalne odbore. Povprečna cena za priključek je 2000 dinarjev.
Boj za cene
Po razvrednotenju dinarja se je začel boj za cene. Gospodarstveniki se trudijo, da bi ugotovili, katerim surovinam ali izdelkom, ki lahko cene dvignili, ne da bi hkrati uničili cilje, ki so jih imeli ob razvrednotenju dinarja.
Načelno je vlada odobrila, da se bodo dvignile cene nafte, e-lektričnega toka, železniškega prometa in poštnih storitev.
Industrijska proizvodnja narastla
Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja lani narasla za 9.4 odstotka. Nazadovali so le premogovniki in barvna meta-lurgija. Industrija je nanovo zaposlila 10,229 oseb in s tem dosegla število 261,065 zaposlenih. Ob koncu novembra je bilo 15,743 brezposelnih v primeri s 17,025 v prejšnjem letu. Mnogi so si seveda poiskali delo na tujem.
“Moda 71” v Ljubljani
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli razstavo “Meda 71”: razstavljalo je 182 jugoslovanskih p r o i z vajalcev. Letošnji modni sejem je imel to posebnost, da so prvič delili priznanja ‘Ljubljanski zmaj’, ki jih je prejelo 13 razstavljalcev.
Prirastek prebivalstva pada
Nazadovanje rojstev in naravnega prirastka prebivalcev, ki se pojavlja že vrsto let, ugotavlja Zvezni zavod za statistiko tudi za leto 1970. Najmanj prirastka je imela Vojvodina, nato Hrvatska in na tretjem mestu Slovenija. V Sloveniji se je rodilo lani na 1000 prebivalcev 13.8 otrok. Naravni prirastek je bil 5.7. Leta 1969 je znašal prirastek 5.7 ljudi na tisoč prebi' valcev; v letih 1950-1954 pa še 11.9.
Če bo prirastek padal v isti meri naprej, bo leta 1975 Slovenijo po številu prebivalstva prehitela Makedonija in leta 1990 tudi pokrajina Kosovo.
f*AN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Huzarji na Polici
l
Zdaj bije ura tri četrti na dvanajst. Levki utriplje srce, vročina jo kuha, sama ne ve, kaj dela, vstane, vrže nekoliko obleke nase, na pol brez uma odpre vežne duri in gre proti cerkvi. Po vsem životu se trese in ko zaškripljejo mala vrata, ki poleg mrtvašnice drže na pokopališče, obstane jej noga. Že je hotela nazaj, vender strast je bila večja, nego strah; kakor v sanjah je tavala mimo mrtvašnice po grobih dalje. Že je blizu novega groba, kar se vzdvigne iz njega črna podoba — Levka zastoče in brez zavesti se zgrudi na tla. Precej časa je ležala na Snobih, mrzel veter jo spet Vzdrami iz omedlevice, groza jo °bide, ko se ozre okoli sebe. Karkoli more, hitro beži s pokopališča, ali zunaj zida že blizu svoje hiše jo spet zapustil moč, da drugikrat .kakor mrtva pade na tla, in tu so jo zjutraj zgodaj našli ljudje.
Levka se je od tega dne zelo izpremenila, bolezen je imela zanjo dobre nasledke. Strast za vahtmajstra je popustila tisto noč na' pokopališči. Podoba, ki sc je dvignila izza Doričinega 8roba, zdela se jej je, da je duh ranjeega moža, ki jej žuga, naj he oskrunjava svetega tihega hicsta, naj nikar ne išče tu po-hiočkov za posvetne svoje strasti. Vahtmajstru se je zdaj odpovedala popolnoma in bolezen Jo vzprejela kakor pravično božjo kazen. Zdaj je tudi uvidela, da ni prav ravnala z Anico in sklenila je po moči to poprali, kar jej je dozdaj storila krivice. Nobene osorne ali žal besede ni Anica več slišala iz tetinih ust in dekle je kmalu pozabilo, kar je prejšnje dni prebilo pri njej. Levka jej je bila zdaj prava prijateljica in Annica 3° e ljubila kakor svojo mater— sovražila je tako nikoli ni. Ko Je Levka okrevala, naudajala J° je spet ista misel, katera jo Jo tisti usodni večer gnala na J^oričin grob, namreč, da vaht-^ajster ljubi Anico, in kmalu se je prepričala. Na Levkino znupno vprašanje je Anica jokaje priznala, da ljubi mladega Slovaka od tistega dne, ko ga 3e videla prvikrat.
Vahtmajster med Levkino boleznijo ni zahajal v to krčmo, le v mraku je večkrat prihajal plota, kjer sta se prvikrat Srečala, in tudi Anica se je ve-^ola v takem času zmuzati iz kise, in tu sta potem govorila hinogo o srečni svoji prihodnosti. Anica mu je povedala, da teta ve za njiju zvezo, a on jo 3o zagotavljal, da bode, ako se Izide vse po sreči, v treh mesenih Vojakov prost.
Levka je ozdravela popolnoma la neke nedelje — bil je lep, to M popoludan v pozni jeseni -tzprehaja se z Anico po vrtu. tovorili sta o vahtmajstru, ■^■hica jej pripoveduje, kje ga je vldela prvikrat in jej hoče poka-2ati mesto. Kako veselo se je nasrnijala Anica, ko prideta na naesto, kjer je, kakor nekdaj, tako tudi danes vahtmajstrov poseli obraz gledal izmed vej. ^ jednem skoku je bil pri nji-in pri tej priči snubi Anico tete s kratkimi, pa lepimi
°sedami.
“Ne vem, kaj bo Anica k te-rekla; ako ona nima nič zo-to, tedaj je tudi meni po Všeči,” odgovori Levka in šaljivo l^gleda Anico, ki je rdeča ka-
kor
roža povesila oči in zgibala
. eH predprt. Z veselim obrazom 11 s solznimi očmi poda vaht-lTlajstru roko.
v Kevka je napravila malo ve-nrj°, poslali so po župana, po Bohorja in na vahtmajstrovo 2elj° tudi po Miška, katerega so le šiloma spravili s seboj. Hi so dobre volje, le Mišku je
bilo nekako tesno, ves večer je bil tih in pogostoma je plašno pogledoval skozi okno proti cerkvi.
Ko so odhajali, šepetne Levka na vratih vahtmajstru: “Da ste govorili prej, ne bi bila prebila toliko težav in bridkostij.” Vahtmajster se je delal, kakor da ni slišal teh besedij, ali on jih je slišal — in dobro razumel.
XII.
Neki popoludan — bilo je že proti koncu meseca listopada — sedi Mokošinyi sam v hlad-nici grajskega vrta ter se pogostoma ozira po stezi, ki drži od hladnice do grada, Listje, katero je poleti tako gosto obraslo hlad-nico in delalo prijetno senco, ležalo je zdaj na tleh, mrzloten veter je pihal in prve snežinke so jele padati izpod sivega neba.
Danes je prišlo ritmajstru povelje, da mora v treh dneh iti odtod v Ljubljano, ondu bo naposled zvedel, kam ga vede pot. Ritmajster je bil kakor vojak navajen takega nemirnega življenja in dozdaj ni mogel ravno reči, da bi bil kakšen kraj zapustil s težkim srcem — ali danes se mu je tresla roka, ko je odprl list in hitro prečital suhoparne vrstice. Možini je bilo prav žal, ko je zvedel, da ga bodo zapustili gostje, in niso bile le prazne lepe besede, ko je zagotavljal ritmajstru, kako težko ga bo pogrešal. Tudi gospa je govorila tako, akoravno je njej v resnici bilo ljubo, da jih zapusti mož, ki je v Berti vzbudil strastno nagnenje. Ko ga ne bo več videla in čula, tedaj ga spet pozabi, saj je še na pol dete — mislila si je mati. Ali Berta ni bila več dete. V teh kratkih tednih, kar je spoznala moža, za katerega je zdaj v prvi ljubezni tako strastno gorelo njeno srce, razvile so se bujno dušne njene moči. Značajno in moško vedenje Mokošinyijevo se je lesketalo v njeni mladi duši. Denašnja novica o odhodu ritmajstrovem jej je trgala srce; zamišljena je strmela skozi okno in ko so vsi drugi obžalovali ritmajstrov odhod, le ona ni našla besede za to.
Po obedu je dobil Mokošinyi priliko približati se Berti, ki je slonela na oknu, “Gospodičina Berta!” šepeta jej na uho. “V treh dneh moram iti od Vas in vender bi Vam imel še toliko povedati. Ako morete, prosim Vas, pridite popoludnc v hlad-nico na vrt, jaz Vas bom ondu čakal.”
Berta se je molče obrnila na stran, da bi skrila solze, ki so jej zalivale oči.
Dolgo je že ritmajster čakal v hladninci, ali ni se prikazala deklica, po kateri se je tako željno oziralo njegovo oko. Razne misli so mu plale v nemirnem srci. ‘Ali bo prišla, ali ne? Ali te ljubi, ali ne? Morebiti te je preslepilo le samoljubje tvoje, da si videl ondu ljubezen, kjer je bila le navadna prijaznost in uljudnost? — Ali ne! njeno oko ne more legati! — In vender je bila danes nema, ko so vsi obžalovali tvoje odhod, sama ona ni imela prijazne besede za te. Pomeni li to hladnost proti tebi, ali morebiti ne more govoriti vpričo drugih, ker se jej srce topi v bridkosti? Boš li kdaj dosegel te sreče, o kateri si tako lepo sanjal zadnje dni? Denaš-nji dan nosi v krilu svojem zate ali srečo, ali pa nesrečo. Kmalu bode odločeno!’
Jelo se je mračiti, Mokoši-nyiju je vedno bolj padalo upanje — zdajci zašumu ženska obleka — in Berta stoji pred njim.
(Dalje prihodnjič)
MAREC
□IlltpJIIl.
n mm rn
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
21-—Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami.
21.	— Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju.
27. — SSK priredi KEGLJAŠKI
banket v Baragovem domu na St. Clair Avenue.
APRIL
4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
4. — Misijonska znamkarska
akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu.
18 — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester.
17.	— DSPB TABOR priredi
- spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.”
18.	— Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci.
25. — Pevski zbor Planina poda
ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem’ domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9* — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15- — Pevski zbor Korotan
praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Pevski zbor SLOVENSKI FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
30.— Na Slovenski pristavi bodo tekme v odbojki, ki se jih
sko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne.
JUNIJ
5. — Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci.
6. — Proslava DSPB Tabor pri
kapelici na Slovenski pristavi.
19.20. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
20. — Društvo Triglav Milwau-
• kee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ
priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne.
18.	— Piknik DSPB Tabor na
Slovenski pristavi.
AVGUST
1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
4. — Federacija klubov slov.
upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ.
14.	-15. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post
1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O.
15. — Fara Marije Vnebovzetc
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju.
22. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka.
SEPTEMBER
12. — Društvo sv. Jožefa št.
169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19.	— Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
7.—Glasbena Matica poda svoj’
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
DECEMBER
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE [izvodnja — 2,630,000 — še ved-
v svojih prostorih.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
ke (Mentor) in pok. Leroy, stara mati in prastara mati. Do pred 12 leti, ko je šla v pokoj je bila zaposlena pri Davis Can Co. Pogreb je danes ob 8.45 iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob 9., nato na Kalvarijo.
Anna Prileson
V	Euclid Manor Nursing Home je umrla 81 let stara Anna Prileson, roj. Hudcouska, z 20730 Goller Avenue, vdova Georgea, mati Irvinga in stara mati. Privatni pogreb je bil v soboto iz Želetovega pogrebnega zavoda na pokopališče v Hamb-denu, Ohio. Družina priporoča darove Slovenskemu domu ostarelih v njen spomin,
Henry F. Brown
V	soboto je umrl 79 let stari Henry F. Brown, upokojeni direktor za odnose z javnostjo pri Addressograph. Bil je dalj časa bolan. V javppsti^je bil znan kot glasbenik. Tu ni imel nobenih sorodnikov, med njegovimi prijatelji je bila Jean Zachman, direktor za razvedrilo pri Col-linwood Enrichment Center. Na mrtvaškem odru bo jutri popoldne in zvečer v Želetovem pogrebnem zavoda na E. 152. St., nato pa bo za pogreb prepeljan v svoj domači kraj Chillicothe, Ohio.
Zasoplost japonskega gospodarstva
V jadrih je malo zmanjkalo vetra in samozavest japonskega poslovnega sveta je omajana. Jeklarska industrija je sporočila, da je proizvodnja za 6 odstotkov večja kot lani — 92 milijonov ton jekla.
Eden izmed razlogov za zastoj je v tem, da avtomobilska industrija z m a n j šuje proizvodnjo. Toyota je nameravala letos izdelati 1,750,000 avtomobilov, Nisan pa 1,580,000, a bosta obe tovarni najbrž napravili po 100,000 avtomobilov manj. Honda je napovedala, da bo proizvodnja njenega modela 1300 padla za 30 odstotkov.
Industrija pripisuje padec v proizvodnji predvsem manjšemu povpraševanju na domačem trgu. Vsi proizvajalci krčijo plane, vendar je bila polletna pro-
bodo udeležili SŠK iz Cleve- 119. — Večerja z nad žarom peče-
landa, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30. — Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
30. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spomin-
nimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
OCTOBER
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
NOVEMBER
Razgovori v Berlinu niso uspeli
BERLIN, Nem. — Pretekli petek štiriurni razgovor med predstavniki Zahodnega Berlina in Vzhodne Nemčije za izdajo dovoljenj Zahodnim Berlinčanom za velikonočne praznike za obisk sorodnikov in znancev v Vzhodnem Berlinu ni uspel. Razočarani župan Zahodnega Berlina Klaus Schuetz je dejal, da upa, da bo Vzhodna Nemčija kljub temu dovolila Zahodnim
Klub slov. upokojencev v! Berlinčanom za praznike obisk
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
v Vzhodnem Berlinu.
Tri zahodne sile so pred pogovori opozorile župana Zahod-
Ogiašajie v “Amer. Domovini’'
no večja od lanske v istem obdobju. (Leto računajo v proračunskem pogledu od aprila do aprila. — Op. por.)
Doslej je zmanjševanje dpma: če porabe jekla vedno pomenilo da so japonski proizvajalci začeli še bolj vneto izvažati. Zdaj jim ostaja predvsem specialnega in nerjavečega jekla. Ostali svetovni proizvajalci jekla budno spremljajo dogodke na Japonskem. štirje britanski strokovnjaki so pred kratkim obiskali Tokio, da bi ugotovili, kaj nameravajo Japonci, že pred njimi pa so bili v deželi vzhajajočega sonca Zahodni Nemci in Švedi.
Zmogljivosti za proizvodnjo nerjavečega jekla so se v zadnjem času občutno povečale in še vedno gradijo nove tovarne. Izvoz pa je v zadnjem času že znatno narastek Od drugod, zlasti iz ZDA, prihajajo jezni protekcionistični glasovi. Vendar je zelo verjetno, da bo Japonska zahtevala krepke koncesije v zameno za to, da bo omilila naskok za izvozne trge.
Nad manjšim domačim povpraševanjem pa ni razočarana samo jeklarska industrija. 2e lani jeseni so zaloge barvnih televizijskih sprejemnikov presegle milijonsko število. Zdaj jih utegne biti čez 2 milijona. Zato ni nihče presenečen, ko je Hitači drugi naj večji proizvajalec televizorjev, napovedal 40-odstotno zmanjšanje produkcije. Macuši-ta, naj večja tovrstna tovarna in podjetje z najvišjimi dobički na Japonskem, pa je nedavno objavila statistike za zadnjih šest mesecev, ki kažejo, da se dohodek zmanjšuje.
Nasploh si industrija ne obeta ugodnih presenečenj glede dohodkov. Zvečine bodo ostali kar enaki.
Toda teh nekaj slabih novic še ne pomeni, da je gospodarstvo na tleh, ampak le to, da rezultati ne bodo tako fantastični, kot so pričakovali. Čeprav je vlada že pred 14 meseci zaprla kreditno pipo, še vedno pričakujejo, da se bo narodni bruto-proizvod povečal za 11 do 11.5 odstotka, kar je le za dva odstotka manj od načrtovanj. Zasebne naložbe se bodo povečale za 20 odstotkov, proračun za prihodnje fiskalno leto pa napoveduje tudi znatno povečanje državnih investicij. Plačilna bilanca bo ostala trdna, saj pričakujejo, da bo presežek znesel kar 960 milijonov dolarjev. Rezerve pa se približujejo štirim milijardam dolarjev.
Japonski center za ekonomske raziskave napoveduje, da se bo
darskemu razcvetu. To seveda še ne pomeni, da je vitalnost japonskega gospodarstva v nevarnosti.
V Indiji izredno nizek povprečni letni dohodek
NEW DELHI, Ind. — Indija je po površini, posebno pa po številu prebivalstva velika država, več prebivalstva na vsem svetu ima le Kitajska. Indija, ki je bila nekdaj biser Britanskega imperija, je zdaj dežela revščine in zaostalosti. Povprečen letni dohodek Indijca znaša le $80.
Predse d n ica vlade Indira Gandhi, ki je pri volitvah v parlament pretekli teden sijajno zmagala, ima pred seboj težke in odgovorne naloge. Zaostalo deželo je treba povesti v moderni čas, je dvigniti gospodarsko in kulturno, pa jo tudi pomiriti, saj obstoji množica ' nasprotij, verskih, gospodarskih, socialnih, jezikovnih itd.
V cirkusu
Na prečki visoko v zraku se ziblje debela žena, obešena za noge z glavo navzdol. Za roke drži pod seboj bingljajočega moža. Med nevarnim položajem vpraša: “Zdaj mi pa, Mihec, povej, kdo je imel sinoči prav, ko sva se pričkala!”
Vlofk?. dobijo Jt-L
Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0p28.
AMERIŠKA DOMOVINA 6.U7 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio 44103
(x)
MALI OGLASI
Slovenski upokojenec
išče dvo ali tri-sobno stanovanje, opremljeno ali ne. Kličite 431-0628 in pustite naslov.
___ “(52)
Euclid — E. 266 St.
naprodaj, novi zidan ranch z tremi spalnicami z dvema priključeni garaži, velika jedilna soba, klet, na velikem lotu, 75 x 200.
Forestview blizu E. 266 St.
naprodaj hiša z tremi spalnicami in priključena zidana garaža eha in pol kopalnica. V jako lepem stanju. Ima veliko posebnosti. Cenjena za $28,900.
Imamo tudi lote naprodaj
kjer vam lahko naredimo hiše za dve družini. Kličite nas za več informacij.
UPS0N
UMLS
499 E. 200 St. Realtor RE 1-1070
(53)
Iščejo stanovanjc
Dvojica z 6-letno hčerko iščeta 5 ali 6-sobno enodružinsko hišo ali dvodružinsko v Grovewood okolici. Kličite 531-7874.
-(52)
Prijalel’s Fhsr^acy
prihodnje leto narodni dohodek | izdajamo TUDI ZDRAVILA ZA
PRI OČIŠČEVANJU — Kjer se stekajo reke Ganges, Yamuna in Saravati, se po starem verskem običaju Hindov zbero množice vernikov na vsakih 6 in 12 let, ko je priložnost za prav posebno očiščevanje grehov. Manjše je vsako leto in največje skupine potujejo v Benares. Vernik se potopi v sveto reko, zmoli predpisane molitve, opravi predpisana dobra dela in njegova duša je čista. Slika kaže množico na bregu in v čolnih na zlivu omenjenih rek pri Alahabadu.
RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A’ *V CRtii <-	Sfli.41]?.
povečal za 12 do 13 odstotkov.
Opazovalci v Tokiu sodijo, da u-tegne biti naraščanje nekoliko počasnejše, zlasti se lahko
zmanjšajo privatne naložbe, ki v Soha se odda so v zadnjih desetih letih največ j mošk.emu- Si ^^o kuha. na prispevale k japonskemu gospo-1 ^^5 Marcella Rd.
481-0016
nega Berlina, da nima pravice sklepati z Vzhodno Nemčijo kakega stalnega dogovora, ker je ta pravica pridržana štirim velikim silam. Te se že nad eno leto rnzgovarjajo o teh vprašanjih, ne da bi bila na vidiku kaka rešitev.
(15,29 mar)
V najem
Na E. 71 St., južno od St. Clair oddamo 6-sobno stanovanje zgoraj. Najemnina $70. Plačate svoje napeljave. Kličite 843-8033 po 6. uri.
-(55)
S«
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
Ker je grof zvedel, da sta se prijatelja zaman mučila za ložo v gledišču Argentina, je prišel, da jim donese ključ od svoje; to vsaj je bila pretveza njegovega obiska. Franc in Albert sta se malo izgovarjala, ga nista hotela oropati njegovega prostora in kar si takega pri enakih prilikah še pove; toda grof jima je odgovoril, da bode stala njegova loža v gledišču Argentina, če je ona dva ne rabita, prazna, ker hoče sam posetiti ta večer gledišče Valle.
To zatrdilo je pripravilo mladeniča, da sta privolila. Franc se je polagoma privadil grofove bledosti, ki ga je spočetkom tako presenetila; ni si mogel pomagati, priznati je moral lepoto te resne antične glave, koje je-dina napaka (ali morda ravno največji kras) je bila prav ta bledost. Navdušen pristaš By-ronov Franc ni mogel te postave videti, da, niti misliti nanjo, da si ne bi sanjal tega temnega obraza na ramenih Manfreda ali pod klobukom Laro-vim. Imel je na čelu gubo, ki je označevala vedno prisotno brit-ko misel; imel je tiste žareče oči, ki bero na skrajnem dnu duše; imel je tisto ponosno, zasmehujočo ustnico, ki daje besedam, ki lete preko nje, tak poseben značaj in učinek, da se iste vtisnejo onemu, ki jih posluša, globoko v srce.
Grof ni bil več mlad, najmanj štirideset let star, in vendar ni nihče mogel dvomiti, da mu je mogoče skusiti se v vsakem oziru z najmlajšimi ljudmi. V resnici se je zdelo, kakor da ima grof po kaki oddaljeni podobnosti s fanatičnimi heroji angleškega pesnika isti dar čarovi-to^ti.
Albert je očitno priznal svojo in Francovo srečo, da je naletel na takega moža. Franc je bil treznejši, vendaj je čutil vpliv, kakor ga vsak izvanredni mož izvaja na svojo okolico. Mislil je na večkrat že omenjeni načrt grofa, da potuje v Paris, in ni dvomil, da bo ondi s svojim ekscentričnim značajem, svojim karakterističnim obrazom in ko-losalnim premoženjem igral veliko ulogo. Vendar si je želel biti iz Parisa odsoten, ko bi grof prišel tja.
Večer je minil, kakor vsi večeri v glediščih v Italiji, ne med slušanjem pevcev, nego s klepetanjem in obiski. Grofica G . je hotela obrniti govorico zopet na grofa, vendar jo je Franc za-
CH1CAGO, ILL.
MALE HELP
CABINET
ASSEMBLERS
You must have 2 to 3 years experience
Contact JOE CHURNEY MI 2-0200
1120 N. WELLS CHICAGO, ILL. 60610
(52)
REAL ESTATE FOR SALE
COLO. CITY — 2 adj. multiple dwelling lots, 80x140. Assume mtg. $2,500 ea. Pvt. party call Betty wkdays 9-5.	^	HA 7-6767
(51)
BUSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER
3 stores, good rent. Bldg, tavern incl. food service. Exc. loc. Gold mine. Ideal family or partnership oper. Call owner aft. 2 P.M. daily AV 3-9674
gotovil, da ji ima povedati nekaj dosti novejšega in jo je seznanil brez ozira na dozdevni odpor prijateljev z največjim dogodkom, ki je tako zavzemal oba mladeniča tri dni sem.
Ker podobni ljubezenski dogodki o Italiji niso redki, ni kazala grofica nikake nevernosti, ampak je Albertu želela sreče za začetek ljubezenske spletke, ki je obetala tako lep konec. Razdružili so se z obljubo, da se snidejo na plesu vojvode Brac-ciano, na katerega je bil povabljen cel Rim. Dama z vijoličnim šopkom je držala besedo in ni dala v prihodnjih dveh dneh nikakega življenskega znaka.
Slednjič je prišel torek, zadnji in najživahnejši dan karnevala. V torek se odpro gledišča ob desetih zjutraj, kajti od osmih zvečer dalje začne postni čas. Vse, kar se iz pomanjkanja časa, denarja ali nagnenja ni udeležilo karnevala, se pomeša vsaj v torek v gnečo, se da zapeljati od bakanala in pripomore h hrupu in šumu. Od dveh do petih se pridružita sprevodu Franc in Albert in mečeta na naproti prihajajoče vozove in pešce, ki se silijo skozi konje in kolesa, polne pesti konfettijev. Italijani so v tem oziru najiz-vrstnejši narod. Prazniki so zanje res prazniki. Avtor, ki je šest let živel v Italiji, se ne spominja, da bi kdaj videl motiti kak praznik s prepirom ali pretepom.
Albert se jje postavljal v svojem bojazzo-kostumu. Imel je rdeč trak na rami, čegar konci so segali do kolen, da ga pač ni nihče mogel zameniti s Francom. Ta je odbdržal kmetski kostum.
Čim pozneje, tem večji hrup; rra vseh teh cestah, na vseh teh vozovih, pri vseh teh oknih niso niti jednna usta nema, niti jedna roka mirna. To ti je prava človeška nevihta, z gromom krika in točo konfetijev, šopkov, jajec, oranž in cvetlic. Ob treh naznani hrup pušk, izstreljenih ob istem času na trgu del Popolo in pred benečansko palačo, da pričenja dirka.
Dirka in pa “moccoli” sta jedna glavnih epizod zadnjega karnevalskega dneva. Pri pokanju teh pušk prodro vozovi takoj vrste in zbeže v bližnje stranske ulice. Vse te kretnje se tvorijo vendar s posebno ročnostjo in čudovito hitrostjo, in sicer se ni treba policiji za to prav nič truditi. Včasih se pritisnejo pešci naenkrat na zidovje palač, potem se čuje velik hrup jezdecev in sabeljnih nožnic.
Oddelek karabinarjev objaha vse ulice in trge, da narede dirkačem več prostora. Ko pride ta oddelek karabinarjev k bene-čanski palači, naznani pok velike množine pušk, da je trg prost.
Naenkrat zagledamo med vesoljnim, neskončnim, nezaslišanim kričem, kakor sence sedem ali osem konj, razdraženih vsled krika stotisočev in lučanja železnih kostanjev, potem se sprožijo topovi na angeljskem gradu trikrat po vrsti; to se je zgodilo v naznanilo, da je številka tri zmagala.
Takoj se brez nadaljnega znaka spravijo vozovi zopet v tek. Iz vseh ulic prihajajo kakor veletoki, ki so, bili začasno ustavljeni, nazaj in valovijo tja proti korzu. In neizmerni tok dere hitrejše nego prej med svojima granitnima bregovoma. Nova vrsta hrupa in krika se je pridružila dosedanjemu: prodajalci “moccoli-jev” so dospeli.
Moccoli ali moccoletti so voščene luči razne veličine, od vo-
ščene sveče do voščenega cvetka. Pri sodelovalcih velike scene, ki zaključuje rimski karneval, vzbujajo čjvoje velikih, glavnih prizadevanj: prvič, nažgati lastni moecoletto, drugič upihniti tuje.
Z moccoletti je stvar taka kakor z življenjem; človek pozna samo eno sredstvo, sejati ga dalje, in to izhaja iz boga; ima pa tisoč sredstev, uničiti je; pri tem pa mu seveda mora večkrat pomoči hudič.
Moecoletto se prižge na način, da se ga približa kakemu gorečemu predmetu; ali kdo popiše tisoč načinov, ugasiti jih, velikanske mehove, ogromne gasilke, nadčloveške pahljače? ... Vsakdo je torej hitel kupovati moccoli, Franc in Albert tako kot drugi.
Noč se je naglo bližala, in pri vriščečem kriku: “Moccoli!” ti-sočev prodajalcev so že začele svetiti se zvezde nad množico.' To je bil signal. V desetih minutah so se svetlikali tisoči lučic od benečanske palače do trga del Popolo doli in spet nazaj. Mogel bi se nazivati praznik begajočih luči. Nihče si ne more predstavljati tega prizora, kdor ga ni užival.
Mislite si, da so se vse zvezde snele raz nebo in da se motajo po zemlji v brezumnem plesu; vse to spremljano od glasov, kakor jih ni slišalo uho nikjer
na zemljski površini.	Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr.
Vtem trenotku ni več razlike Max Rak in vsi slovenski zdravniki.
— Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
med stanovi. Fachino se obesi na princa, princ na transteve-rinca, transteverinec na meščana. Vsak piha, gasi, nažiga. Če bi se prikazal v takem trenutku stari Eol, bi ga oklicali kraljem
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ST. 226 K.SKJ
Duh. vodja Rev. Jos. Falež, predsednik Ulrich Lube, podpreds
moccoli-jev, in Aquila menda ^ary Wolf Naggy, tajnica Mary ,	n	.Zupančič, 6i24 Glass Avenue, tel.
njegovim dedičem.
432-2833; blagajničarka Jean Grčar,
Ta nora, plameneča dirka tra- 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 ja približno dve uri; korzo je blagajničarka bolniške podpore
razsvetljen kakor o belem dne- etompn sinvpncVii in nnptp«k« nnm-vu, razločili so se obrazi gledalcev gori v tretje in četrto nadstropje. Vsakih pet minut pogleda Albert na uri; slednjič kaže sedem. Oba prijatelja se nahajata ravno na ulici dei Pon-tifici; Albert skoči iz voza z moccolettom v roči.
Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
•	Skupinska potovanja
•	Potovanja posameznikov
•	Najetje avtov evropskih in ameriških
•	Vselitev ali obisk sorodnikov
Oskrbi:
M. A. Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ST. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., 681-7378; podpreds. Phillis Cerrnely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Sophie Magayna; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
H
Imenik raznih društev

V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE NEPOZABNE MAME IN STARE MAME
Frances Gril!
ki je za vedno v Gospodu zaspala 14. marca 1967.
Spavajte mirno v tihem grobu, Bog Vam večni pokoj daj,
Pri Bogu zdaj sta združena. Prosite za vse nas Bogu.
Žalujoče:
IN 29. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NEPOZABNEGA OČETA IN STAREGA OČETA
John Grili
ki je za vedno zaspal 22. okt. 1942
Zvesto Vaju smo ljubili,
Na Vaju ne bomo pozabili.
V	spominu vedno bosta nam, dokler ne združimo se tam,
V	svetem raju na vekomaj.
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
ORUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., :el. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-uki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
;eph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John f. Polž. Za pregledovanje novega šlanstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 .večer. Mesečni asesment se prične lobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v nesecu od 6. do 8. ure zvečer v Iruštveni dvorani. V slučaju bolez-ii naj se bolnik javi pri tajniku, la dobi zdravniški list in karto.
1>R. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, pod-jredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-120L zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles 'Žirant. Zastavonoša Joseph V. Kovach. Zastopnika za SND na 10. St.: J. W. Kovach in Ralph Goleč; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko n booster club: Joseph W. Kovach n Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, ir. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoi-ine v SND na 80. cesti. — Spre-ema članstvo od rojstva do 60 let tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniške todpore na teden, če je član bolan et dni ali več. Rojaki v Newbur thu, pristopite v društvo sv. Lov ~enca.
»RUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSK1 Duhovni vodja Rev. Joseph Varja; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debe-ak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federa-:ijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. —• Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi naj novejše smrtni nske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditoljica Jennie
! Feme. Zastop. za ženske in mladin. | aktivnosti Frances Nemanich, Za-] stopnice za Ohio KSKJ Federacijo; Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celes nik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev A JC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
HČERE IN DRUŽINE Cleveland, Ohio. 15. marca 1971
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič.
1 ■ • ■
Rose Mickovic, nadzorniki: Alice Urosel, JacK Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Marv
ces Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje
se vrše vsako drugo sredo v me-1 Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski seču ob 7:30 v SND na St. Clair | zdravniki. — Seje so vsako drugo Ave. Za preiskavo novega član- I sredo v mesecu ob 7:30 zvečer V
stva vsi slovenski zdravniki.
v mesecu v spodnjih prostorih šole Nadzornice: Jennie Zupančič, Anto-
sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. čbstni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; olagajnik l.ouis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Anton Nemec Mary Okickf. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 3. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. dp 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v meSecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta urez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
nia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki, beje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, l£f8t)0 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec: zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič,
PODRUŽNICA ŠT. 85 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželan) Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek. 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd„ tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Fran-
OKUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Syi-via Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin. John G.erl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, Joseph Paik; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Joseph Lausin, zastopnik za Slov. nad. dom Frank Chesnik, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St, 341-7540. blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarruck, pod-_.reri«ednicn Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj. 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Lillian Marinček; taj. in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Zastopnica za mladino Lillian M. Marinček. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Champa in Fanny Modic, Ža Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic.— Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLL1NWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD ra Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley
Ave., Maple Heights.
---__________________-■*
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Joseph Saver; sprevoditelja: Alois Erste, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., Cleveland, 9, Tel,: ON 1-3777; vratarja; Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Ru' dolph Massera, Sr., zdravniki Dr-Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vi* da. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar> Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar> 715 E. 159 St. 681-2119,' Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles PluscU-sky, 3 year Trustee Robert Somrak-Past Chief Ranger John Petrie-Conductors:	Bastian Trampuš«
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony
R. Kushlan, Field Representative
Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday 1° St. Mary’s Study Club Room.