Kamniški OBČAN
Stran 2
St. 3
IZ VSEBINE
Utrip naših krajevnih skupnosti (2)
44. leto
Kamnik, 11. februarja 2005
S predsedniki krajevnih skupnosti v naši občini o tem, kateri dogodki, pridobitve so bile v lanskem letu najpomembnejše za njihovo KS in s katerimi problemi se bodo morali spopasti.
Naš pogovor
Z Mojco Drčar Murko, poslanko v evropskem parlamentu, o prvih vtisih na novem delovnem mestu in najpomembnejših nalogah, ki čakajo EU v letošnjem in prihodnjih letih.
Stran 5
Kultura
Kamniški kulturni utrip in koledar prireditev v tem mesecu.
Stran 7
Gospodarstvo
Predstavljamo kamniško podjetje Trival antene, ki sodi med 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij, družbo Vele z novimi usmeritvami in začenjamo z rubriko Inovacijski kotiček.
Stran 9
Naša dediščina
Milena Kodra iz Zgornjega Tuhinja, univ. diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, je temeljito raziskala promet skozi Tuhinjsko dolino, ki je skozi vsa obdobja pogojeval način življenja tamkajšnjih ljudi.
Stran 12
Med mladimi
Tudi tokrat o pestrih dogajanjih mladih, osnovnošolcev in Študentskega kluba Kamnik.
Končno nam je zima konec minulega tedna nasula nekaj centimetrov že težko pričakovanega snega, ki je razveselil zlasti najmlajše. Sončni dnevi so bili kot nalašč za sprehode in dogodivščine na snegu. Na našem sprehodu po Novem trgu smo ob čudovitem pogledu na Kamnik, pokrit z belo odejo, srečali razigrani deklici pet in pol letno Zalo in triletno Lano Caserman s Perovega, ki sta z mamico Joži uživali na snegu.
Da bi zima prinesla še kaj snežink si želijo tudi osnovnošolci in srednješolci, saj so že tik pred vrati zimske počitnice, z njimi pa smučanje, sankanje, drsanje in podobne zimske dogo-
diVŠČinC- VERA MEJAČ
Visel in norčav Pust Je minuli torek preganjal zimo tudi po kamniških ulicah in /. njim male maškarec: dvoinpolletni slonček Jaka, dveletna muca Jera, dveletni dalmatinček Mark - Piki in 15-mesečna princeska Lea. O Pustu na 9. strani.
SOSESKA MALI GRAD V PETEK, 25. FEBRUARJA, OB 9.30
ODPRTJE SUPERMARKETA SPAR
ODPRTJE SOSESKE MALI GRAD
ODPRTJE NOVEGA MOSTU
I
Dvaindvajsetim kamniškim športnikom in petim ekipam je župan Tone Smolnikar podelil priznanja za športne uspehe in delo v športu za leto 2004. Več na 13. strani.
MAMI, OCI, NOVI SPARJ
"Praznimo trgovino"
zaradi selitve vsi artikli
50%
l# do
o "i v /o
Od 7.02. Do 15.02.2005, kdor prej pride, prej melje! &
MATA MATA
Mercator center Kamnik
Tel.: 080 1166
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 24.
' februarja. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 17. februarja, oglase in zahvale pa do ponedeljka, 21. februarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med
j občino in sodiščem, I. nad-
\ strop je),
tel: 01/83 91311 in 041/662 450,
i faks: 01/83 19-860, e. naslov: sasa. meiac <«sioL nel.
I Uredništvo odprto: ponedeljek od H. do 15., sreda od H. do 12. in od !.}■ do 17. ure.
OTVORITEV SOSESKE MALI GRAD IN SUPERMARKETA SPAR
petek, 25. februar, ob 9.30 uri GREMO GLEDAT OD BLIZU ŽE 46. TRGOVINO SPAR Dobrodošli na Usnjarski cesti 8 v Kamniku!
ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00   sobota: 8.00 - 17.00   nedelja: 8.00 -12.00
AvtoAkustika d.o.o.
Vse za mobilno telefonijo na enem mestu
Ob sklenitvi/podaljšanju enega naročniškega razmerja Mobitel si zaljubljeni po ugodni ceni zagotovite dva sodobna mobitela, pa še simpatično odejo za užitke v dvoje.
PE KAMNIK PE HOMEC PE DOMŽALE
Perovo 26 Bolkova 26, Homec ljubljanska 73
1241 Kamnik 1235 Radomlje 1230 Domžale
031/555-222 041/988-988 031/555-333
velikost: 82x45x19,4 mm barvni grafični zaslon vgra|en digitalni fotoaparat GPRS, MMS, Imenik s slikami alarmno bujenje kalkulator, igre
39.900 SIT
2.       11. februarja 2005
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Kamniški OBČAN
J,€uu&9iet«U utiifi       'RS (2)
Lanski dogodki z Duplice se lahko letos ponovijo kje rugje
Tokrat je pred vami drugi del pogovorov s predsedniki naših krajevnih skupnosti. Med tokratnimi sogovorniki sta bila najbolj kritična Emil Grzinčič, predsednik KS Kamnik - Center, ki opozarja na slabe pogoje za delo krajevne skupnosti, prepočasno izvajanje projektov in neustrezen odnos občinske uprave do njihovih problemov. Z odnosom občinske uprave do krajanov pa niso zadovoljni tudi v KS Kamnik - Perovo, kjer se zaradi pomanjkanja parkirišč kaj lahko ponovi dupliška zgodba.
KS Špitalič
Želijo si boljših cest, zato se avzemajo za nov samoprispevek
Lansko leto je v krajevni skupnosti Špitalič minilo brez večjih inves-cij, dokončano je bilo samo asfaltiranje dveh občinskih cest. »Lani smo nameravali nadaljevati z asfaltiranjem cest, vendar do realizacije tega projekta ni prišlo, saj občina zanj ni namenila potrebnega denarja, samoprispevek pa se je tudi iztekel«, pravi Marjan Križnik, predsednik krajevne skupnosti Špitalič. Poleg dokončanja investicij v ceste za letos načrtujejo tudi vzdrževalna dela na njihovih vodovodnih sistemih. Tega projekta se bodo upravljavci oziroma lastniki lotili kar sami in ne bodo čakali na koncesionarja. »Pravzaprav nad tem, da bi morali naše vodovode prepustiti ^upravljanje koncesionarju, nismo navdušeni. Ker smo jih zgradili z lastnim denarjem in brez pomoči dr-ave, bi morali naše vložke najprej dobiti povrnjene, šele nato se lahko koncesionarjem začnemo pogovarjati o prenosu upravljanja,« pra-i Križnik.
Med najbolj perečimi problemi KS Špitalič je Križnik izpostavil cestne povezave, saj je v njihovi krajevni skupnosti dvajset kilometrov cest še vedno makadamskih, zato vsakoletna neurja na njih naredijo veliko škode in jih je treba neprestano popravljati. »Asfaltirane ceste so glede tega veliko bolj obstojne. Z letošnjim proračunom, v katerem so najkrajši konec potegnile ceste, nismo najbolj zadovoljni. Vseeno pa upamo, da bodo vsaj projekti za najbolj nujne odseke pripravljeni, da se bodo lahko realizirali takoj, ko bo to mogoče. Naši krajani bi pri teh projektih nedvomno sodelovali tudi z lastnim kapitalom, vendar vsega bremena ne bodo zmogli in bi nam bil nov samoprispevek v veliko pomoč. Drugi razlog, zaradi katerega si želimo samoprispevka, je obzidje okrog našega pokopališča, ki bi ga prav tako morali popraviti«, pravi Križnik.
V prihodnjih letih bi se v Špitaliču radi lotili tudi organiziranega razvoja poletnega turizma na Menini planini, vendar je tudi ta projekt
visen od cestne infrastrukture, zato si želijo, da bi občina uredila sto, ki vodi na planino.
S Srednja vas
e ni projektov, tudi denarja ni ogbče pričakovati
V krajevni skupnosti Srednja vas so bile lanskoletne investicije v pretežni meri vezane na regionalno cesto skozi Tuhinjsko dolino. »Na odseku med Podhruško in Potokom smo namreč dobili pločnik in sistem za odvajanje meteornih voda,« pravi Bojan Tičar, predsednik krajevne skupnosti Srednja vas. Dodaja, da problem z meteornimi vodami s tem še ni povsem rešen, saj se veliko vode še vedno steka na travnike in njive ter tako lastnikom teh zemljišč povzroča škodo. Ob obilnejših padavinah je te vode zelo veliko, pozimi in spomladi pa je v njej tudi veliko soli. Lani je bila v krajevni skupnosti Srednja vas dokončana tudi javna razsvetljava, tako da imajo sedaj osvetljena vsaj glavna križišča, letos pa pričakujejo, da bo nekaj makadamskih cest dobilo asfaltno prevleko. Tudi načrtov za prihodnja leta jim ne manjka. Vas Snovik bi radi priključili na čistilno napravo ob Termah Snovik, vendar so vse investicije v komunalno infrastrukturo povezane z izjemno visokimi stroški in zato, po Tičarjevih besedah, težko uresničljive.
»Novi samoprispevek bi v krajevni skupnosti Srednja vas verjetno podprli, seveda pa samo samoprispevek ne pomeni nič, če za njim ne stojijo dobro pripravljeni projekti, ki morajo biti tudi občini dobro predstavljeni,« poudarja Tičar. »Z učinki prejšnjega samoprispevka smo v naši krajevni skupnosti kar zadovoljni, saj smo z njim uredili pokopališče na Lokah in zgradili oporni zid, nekaj denarja pa smo vložili tudi v vodovod, ureditev okolice kulturnega doma ter asfaltiranje cest. Z vodovodom zaenkrat upravlja še krajevna skupnost, se pa zavedamo, da ga bomo morali nekoč prepustiti v upravljanje koncesionarju. Vendar o tem zaenkrat še ne razmišljamo, saj sistem deluje še zelo dobro, pa tudi vode imamo dovolj. Ker ima skoraj vsaka vas v Tuhinjski dolini svoj vodovod, čaka koncesionarja na tem področju zelo veliko dela in se bo moral verjetno najprej lotiti bolj problematičnih vodovodov kot je na*.«
KS Šmartno
Brez prostovoljnega dela in prispevkov bi bil razvoj še počasnejši
»V krajevni skupnosti Šmartno lani niso potekale nobene večje investicije, zato si toliko več obetamo od letošnjega leta,« pravi Stane Pavlic, predsednik KS Šmartno. »Če bo letošnji program v občinskem proračunu dobil ustrezno finančno podporo, potem naj bi letos v Šmartnem končno dobili prepotreben del pločnika (med odcepom proti Pšajnovici in vrtcem), uredili pa naj bi tudi dva cestna odseka (Si-
kamniski (jBČAN   I aI.h.ucIj Bistrica, do.<>., Kamnik. Ljubljanska cesta 3/a..
Odgovorna urednica SaSa Mcjač, univ. dipl. ckon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gos|K ulinjstva občine Kamnik brezplačno.
Visim uredništva: Kamnik. «,lavni trg 2< (zgradba med občino'in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-490, tati 01/83-19-860, e-malli sasa.nicjac*'siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od H. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13 do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 11.2. 2005.
dol - Vaseno in proti Klemenovemu mlinu). Cesta Sidol - Vaseno je bila za asfaltiranje pripravljena že pred tremi leti, ko so jo do te stopnje uredili krajani sami, s svojim denarjem in delom, vendar potem občina ni mogla plačati asfaltne prevleke. Upamo, da se letos zgodba ne bo ponovila.«
Seveda pa želje v krajevni skupnosti Šmartno niso vezane samo na ceste in njihovo neposredno okolico. V zgornjem delu krajevne skupnosti bi namreč lahko na obstoječo čistilno napravo že priključili nekaj objektov, medtem ko se bo komunalna infrastruktura po ostalem delu krajevne skupnosti gradila v skladu z dolgoročnimi načrti koncesionarja. Potrebovali pa bi tudi svojo pošto, saj je tista na Lazah zelo daleč, ter boljši vodni vir. Voda iz obstoječih vodni virov je namreč zelo slaba. Po drugi strani pa v KS Šmartno niso najbolj navdušeni nad tem, da bi za njihov vodovod skrbel koncesionar. »Izkušnje s Komunalnim podjetjem so marsikje slabe, saj slabo kakovost vode rešuje s klorira-njem, to pa za nas ni sprejemljiva rešitev. Veliko bolje bi bilo, če bi dobili kakšno novo vodno zajetje. Zavedamo se, da je to draga rešitev, vendar bi jo krajani podprli z lastnim delom in denarjem.«
Nad novim samoprispevkom Pavlic ni preveč navdušen. »Po naših izkušnjah se tako zbran denar v preteklosti ni najbolj racionalno porabljal, zato takšnega zbiranja denarja ne pogrešamo. Na podeželju znamo denar zbrati tudi sami ter ga z lastnim delom tudi primerno oplemenititi,« je prepričan Pavlic in dodaja, da v njihovi krajevni skupnosti Šmartno nad občinsko delitvijo denarja med krajevne skupnosti niso zadovoljni. »Čeprav nam vsi govorijo, koliko denarja se nameni za razvoj Tuhinjske doline, učinkov tega denarja ni videti. Občinski denar se deli bolj po poznanstvih kot po dejanskih potrebah.«
KS Pšajnovica
Gradnja nove mrliške vežice bo trajala še vsaj dve leti
V krajevni skupnosti Pšajnovica so z lanskoletnimi pridobitvami zadovoljni. Med Lesenim, Gabrovico in Pšajnovico so namreč dobili nov vodovod, lotili pa so se tudi obnove cerkve in gradnje nove mrliške vežice. Vodovod sicer še ni povsem dokončan, zgraditi bo namreč treba še nov zbiralnik, vendar je to že sedaj velika pridobitev za krajane, saj se bo zaradi tega izboljšala tako oskrba kot tudi kakovost vode. Pri gradnji mrliške vežice pa sodeluje tudi sosednja krajevna skupnost Češnjice ter obe občini (Kamnik in Lukovica).
»Prvo fazo obnove cerkve smo lani že dokončali, medtem ko bo gradnja mrliške vežice trajala še dve ali tri leta,« pravi Rado Žavbi, predsednik KS Pšajnovica. »Za letos pa načrtujemo nadaljevanje gradnje mrliške vežice, nadaljevali pa bomo tudi z obnovo cerkve, čeprav jo v celoti financirajo krajani. Seveda bi bili veseli tudi kakšnega prispevka s strani občine ali države, nenazadnje gre za kulturno dediščino, vendar ga - iskreno rečeno - ne pričakujemo.« Drugih večjih problemov v krajevni skupnosti Pšajnovica Žavbi tokrat ni omenil, je pa izrazil željo, da bi dobili kakšno igrišče, na katerem bi otroci in najstniki lahko zdravo preživljali prosti čas.
Z učinkom zadnjega samoprispevka so v Pšajnovici zadovoljni, saj so z njim pridobili telefonske priključke ter kar nekaj kilometrov asfalta, zato bi nov samoprispevek po Žavbijevem mnenju krajani podprli. »Denar bi namenili za dokončanje mrliške vežice, pa za že omenjeno igrišče in še kaj. Nedvomno bi ta denar prišel prav tudi pri gradnji kanalizacijskega omrežja, saj je slednje sedaj zgrajeno samo ob glavni cesti in še nima povezave s čistilno napravo v Šmartnem «
Tudi v Pšajnovici so mnenja, da občina denarja med krajevne skupnosti ne deli najbolj pravično in da tiste krajevne skupnosti, ki imajo v občinskem svetu svoje predstavnike dobijo več kot tiste, ki jih nimajo. »Tuhinjska dolina ima sicer dva svetnika, Antona Hočevarja in Antona Rajsarja, toda onadva lahko občinski svet z našimi potrebami samo seznanjata, več denarja za razvoj Tuhinjske doline pa ne moreta zagotoviti,« je prepričan predsednik KS Pšajnovica.
KS Kamnik - Perovo
Na Perovem se lahko ponovi dupliška zgodba
O lanskoletnem dogajanju v krajevni skupnosti Kamnik - Perovo je bilo na straneh našega časopisa že zelo veliko napisanega, saj je Kovinarska cesta ter prostor ob njej je trenutno ena najbolj razvpitih lokacij v občini. Poslovne in stanovanjske novogradnje, povezovalna cesta ter številni nasprotujoči si interesi so lani povzročali napetosti med krajani, občinsko upravo in občinskim svetom.
»Ta zgodba pa bo nedvomno vroča še naprej, saj so gradnja objektov začela, čeprav nekateri problemi ostajajo nerešeni. Občinska uprava z občani namreč ne sodeluje dovolj. Pravzaprav se objekti rišejo na zemljiščih, ki sploh niso v lasti občine,« pravi Franc - Aco Pivk, predsednik KS Kamnik - Perovo. »Zelo pereč problem so pri nas tudi parkirišča, saj nam jih manjka kakšnih 250. Avtomobile trenutno parkiramo kar na občinski zemlji, vendar se bojimo, da jih bomo zaradi novega zazidalnega načrta izgubili. V tem primeru bi se pri nas lahko ponovila lanskoletna zgodba z Duplice. Občinski upravi pri vsem tem najbolj zamerimo, da nas o predvidenih posegih v prostor ne obvešča, naših stališč pa ne upošteva. Enako velja za občinske svetnike - tudi nanje se ne moremo zanesti, saj od njihovih razprav ni nobenih koristi, ampak zgolj veliko praznega govorjenja«
Z učinkom zadnjega samoprispevka so na Perovem sicer zadovoljni, saj so tedaj krajani dobili kabelske in telefonske priključke, nov pa verjetno ne bi bil izglasovan. »Po eni strani zato, ker so najpomembnejši problemi v naši krajevni skupnosti že rešeni, po drugi pa zato, ker se stanovalci v blokih težko dogovorijo že za bistveno manjše projekte kot je nekajletno odrekanje določenemu odstotku plače,« nam je pojasnil Pivk. »Morda bi samoprispevek krajani podprli, če bi bil namenjen gradnji parkirišč, a se bojim, da za tak projekt ni več primernega zemljišča.«
KS Kamnik - Center
Vodstvo KS razmišlja o kolektivnem odstopu
Po besedah Emila Grzinčiča, predsednika KS Kamnik - Center, se je v njihovi krajevni skupnosti lani nadaljevala že znana zgodba - da se začete investicije ne dokončajo. Zadnji takšen primer je asfaltiranje in komunalna ureditev Žebljarske poti. »Zaradi neumestnih zahtev nekaterih krajanov ter pomanjkanja denarja se ta projekt izvaja že kar nekaj let in samo upamo lahko, da bo letos dokončan. Celotna zadeva se namreč ponovno vrnila v obravnavo na občinski oddelek za okolje in prostor. Nedokončana je tudi gradnja kanalizacije na Milem vrhu, ki bi morala biti gotova že predlani. Kdo zavira ta projekt, ne vemo,« pravi Grzinčič in dodaja, da se zaradi vsega naštetega v KS Kamnik - Center sprašujejo že tudi o smislu nadaljnjega obstoja te krajevne skupnosti. »O investicijah, prenovi starega dela mesta in drugih projektih se občinska uprava odloča brez posvetovanja s krajevno skupnostjo, vprašanja, ki jih zastavljamo občinski upravi pa ostajajo brez odgovorov. Zato vodstvo KS resno razmišlja o kolektivnem odstopu.«
Načrtov za nove investicije pa v KS Kamnik - Center vseeno ne manjka. Asfaltirati želijo cesto Ravne, ki sedaj komaj zasluži svoje ime, poleg tega pa želijo urediti tudi Tunjiško cesto, ki bi nujno potrebovala pločnik in javno razsvetljavo. »Zaradi divjanja je ta cesta za pešce smrtno nevarna,« opozarja Grzinčič in dodaja, da bo ta projekt bo v letošnjem letu pripravljen za realizacijo. »Prometne razmere pa so pereče tudi v mestnem jedru, še zlasti na Šutni, vendar nam je župan svetoval, naj z reševanjem tega problema počakamo, dokler občina ne dobi v roke prometne študije. Vendar bi kaotične prometne razmere v občini, še zlasti v mestu, lahko rešili zelo hitro in enostavno - z nakupom lisic ter bolj doslednim delom policije in redarske službe. Med problemi, ki pestijo našo krajevno skupnost pa je nenazadnje treba izpostaviti še slabe razmere za delo, saj nimamo ustreznega prostora, čeprav si zanj prizadevamo že cela tri leta.«
Grzinčič je zelo kritičen tudi do delitve občinskega denarja med krajevne skupnosti, pa tudi do tega, da morajo krajevne skupnosti financirati zadeve, za katere bi morala sicer poskrbeti občina. »Gasilska in pevska društv bi morala plačevati občina, ne pa krajevne skupnosti, ki za svoje delovanje že tako dobijo zelo malo denarja.« Edina rešitev, da bi se projekti lahko izvajali hitreje, pa je po njegovem mnenju nov samoprispevek, vendar bi morali tako zbran denar namenjati samo za infrastrukturne projekte (asfaltiranje cest ter gradnjo pločnikov, kolesarskih stez in kanalizacije).
ZORAN JEREB
OBVESTILO UPORABNIKOM O PRIČETKU OBRAČUNAVANJA TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODE
Vlada RS je z Uredbo o taksi za obremenjevanje vode (Url. RS, št. 41/95, 44/95, 8/96, 124/00, 49/01, 8/04,23/04) uvedla takso za obremenjevanje vode z odpadnimi vodami in Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 123/04) določila način obračunavanja, odmere in plačevanja za onesnaženje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda.
Vsa finančna sredstva, zbrana iz naslova omenjene takse, se morajo nameniti izključno izvajanju sanacijskih ali drugih del, s katerimi lahko bistveno pri-pomoremo k zmanjšanemu obremenjevanju voda (npr. sanacija ali izgradnja kanalizacijskega sistema, izgradnja čistilnih naprav,...). Tako bomo v neki meri sami poskrbeli za čistejše okolje, kajti nenazadnje smo tudi sami odgovorni za ohranjanje zdravega okolja, v katerem živimo.
I. Glede na navedeno se bo s 01.01.2005 pričela obračunavati taksa za obremenjevanje vode vsem prebivalcem v občini Kamnik:
1) Prebivalcem, pri katerih javni vodovod upravila koncesionar Komunaf-
in hkrati s tem tudi na CČN Domžale - Kamnik, se taksa obračuna po dejanski porabi vode, ki se odčita na vodomeru. Taksa se obračuna v višini 11,34 SIT/m3 ( DDV po stopnji 8,5% ni zajet v ceni).
2) Prebivalcem, pri katerih iavni vodovod upravlja koncesionar Komunaj-no podietie Kamnik d.d. in niso priključeni na iavni kanalizacijski sistem in hkrati s tem tudi na CCN Domžale - Kamnik, se taksa obračuna po dejanski porabi vode, ki se odčita na vodomeru.
Taksa se obračuna v višini 112,25 SIT/m3( DDV po stopnji 8,5% ni zajet v ceni).
3) Vsem ostalim prebivalcem občine Kamnik, ori katerih vodovodnega sistema ne upravlja koncesionar Komunalno podietie Kamrilh d.d, in ki niso priključim no javni kanalizacijski sistem, se taksa obračuna po
pavšalu 4,5 m'/osebo/mesec ( mesečni pavšal je določen na osnovi 9.člena Uredbe o okoljski daiatvi).
Taksa se obračuna v višini 112,25 SIT/m3( DDV po stopnji 8,5% ni zajet v ceni).
Takso za obremenjevanje vode bo uporabnikom, ki jim vodovodni sistem upravlja koncesionar in ki so takso za obremenjevanja okolja plačevali že do sedaj, bo koncesionar KPK d.d. šo naprej zaračunaval mesečno v sklopu položnice za obračun vodarine ( ad 1 in 2 ). Tistim uporabnikom, pri katerih vodovodnih sistemov ne upravlja koncesionar in ki takse za obremenjevanja okolja do sedaj niso plačevali, bo koncesionar KPK d.d. mesečno izstavljal račun samo za obremenjevanje vode ( ad 3).
II. Hkrati bi radi opozorili vse občane, pri katerih vodovodnih sistemov ne upravlja koncesionar Komunalno podjetje Kamnik d.d., da ob prejemu položnice preverite podatke o številu članov v skupnem gospodinjstvu.
Le - ti izhajajo iz zadnjega popisa prebivalstva v občini Kamnik in podatkov pridobljenih s strani izvajalca popisa greznic v Občini Kamnik, ki se je izvajal v zadnjem četrtletju leta 2004.
V primeru nepravilnosti vas lepo prosimo, da nas o morebitnih spremembah pisno obvestite Upoštevali bomo le tiste reklamacije, katerim bodo priložena ustrezna pisna dokazila o spremembi števila članov:
- potrdilo Matičnega urada o številu članov v skupnem gospodinjstvu
- potrdilo o stalnem oz. začasnem bivališču, če oseba živi na drugem naslovu.
Plačila takse za obremenjevanje vode so ob ustreznem dokazilu oproščeni tudi naslednji uporabniki:
- ki se šolajo in bivajo v času šolanja izven kraja stalnega bivališča (za oprostitev potrebno pisno dokazilo o vpisu v posamezno šolsko/študijsko leto in potrdilo o bivanju v dijaškem/študentskem domu oz. stanovanju)
- ki bivajo v domu upokojencev (potrdilo o bivanju v domu upokojencev)
- ki so več kot 2 meseca odsotni iz naslova stalnega bivališča - bolnišnice,zdravilišča, potovanja,... ( ustrezna pisna dokazila).
III. Vse uporabnike vodovodnih sistemov, ki iih upravlja koncesionar Komunalno podjetje Kamnik d.d in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pa opozarjamo na možnost oprostitve plačila takse za tisto odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu in na kmetijskih površinah.
Oprostitev plačila takse lahko upravičenec (kmet) doseže v primeru, ko zavezancu za plačilo takse (Komunalnemu podjetju Kamnik d.d.) predloži na osnovi 3. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. kompletno vlogo za oprostitev plačila za količino vode , ki se uporablja za kmetijske namene za tekoče leto. Vloga mora poleg osnovnih podatkov (ime in priimek vlagatelja, naslov, šifra odjemnega mesta) vsebovati še naslednje priloge:
- Potrdilo o statusu kmeta ali Odločbo o priznanju statusa kmeta občana oziroma priznanje pravne osebe kot kmetijske organizacije (Potrdilo izda Upravna enota Kamnik),
- Potrdilo o skupnem gospodinjstvu (Potrdilo izda Upravna enota Kamnik),
- Potrdilo o številu glav živine - male, velike (potrdilo izda ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Služba za identifikacijo in registracijo),
- Potrdilo o obdelovalnih površina!) (Potrdilo izda upravna enota) ali posestni list ali C obrazec - subvencijska vloga,
- Izračun o razpolaganju z zadostnimi kmetijskimi površinami glede na število glav živine, ki mora znašati do 1,8 GVŽ/ha (Potrdilo izda območna Kmetijsko gospodarska zbornica).
V primeru oprostitve se upravičencu obračuna le taksa za vodo, ki se porabi v gospodinjstvu in sicer po pavšalu 4,5 m'/osebo/mesec (če je en vodomer za porabo v gospodinjstvu in za potrebe kmetijstva skupaj). Za dodatne informacije in pojasnila lahko pokličete na sedež podjetja Komunalnega podjetja Kamnik d.d.. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik (tel.: 01 / 839 17 63)
Za morebitne napake se vam vnaprej opravičujemo in vas prosimo za sodelovanje.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D.
V Snoviku prvi apartmaji
s 110 prenočišči že maja letos
Ob tretjem rojstnem dnevu certifikat kakovosti
V nam najbližjih in najmlajših slovenskih termah, Termah Snovik, so obeležili tretjo obletnico pokrite termalne riviere tudi s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001:2000, ki ga je direktorju Term Snovik 25. januarja izročila državna sekretarka Ministrstva za gospodarstvo Andrijana Kosem Starina. Kot je ob tem povedal direktor Hribar, si v Termah Snovik vsi zaposleni prizadevajo za kakovost storitev, ki jih nenehno izboljšujejo, dopolnjujejo, k temu pa jih odslej še dodatno zavezuje vzpostavljen sistem kakovosti, ki
je skladen z zahtevami mednarodnih standardov.
Nekaj dni pozneje, v soboto, 29. februarja, pa so v Termah Snovik skupaj praznovali zaposleni, družbeniki, obiskovalci in prijatelji. Prijeten program je povezovala študentka Danijela (Drnovšek, spremljal pa jo je dekliški pevski zbor Metulj iz Sel pri Kamniku pod vodstvom zborovodkinje Irene Kotnik. Zbrane je toplo pozdravil direktor Term Snovik Ivan Hribar, spomnil na zelo živahno obdobje zadnjih treh let in predstavil načrte za prihodnost, med katerimi je prav
Državna sekretarka Ministrstva za gospodarstvo Andrijana Kosem Starina je 25. januarja podelila Termam Snovik certifikat kakovosti po sistemu ISO 90(11:2000, ki ga je ponosno prevzel direktor Ivan Hribar.
gotovo največji zalogaj gradnja apartmajskega naselja. Seveda pa praznovanje tudi tokrat ni minilo brez rojstno-dnevne torte, ki sta jo razre-zali redni obiskovalki Mira
Prvi apartmajski objekti v Snoviku rastejo i/, dneva v dan, saj bo 24 apartmajev s 110 prenočišči sprejelo prve goste že maja letos.
na stacionarni turizem, so se v lanskem letu lotili enega večjih projektov - gradnje apartmajskega naselja. Prvih 24 apartmajev s 110 posteljami naj bi bilo, po besedah direktorja Hribarja, končano maja letos, celotno apart-majsko naselje z 90 apartmaji in približno 400 posteljami pa do junija 2007. Objekti so zasnovani nad obstoječim bazenskim kompleksom v treh etažah, prilagojeni naravni konfiguraciji terena. Dostop je predviden z novo lokalno cesto, ki bo povezovala obstoječo recepcijo term z apartmajskimi objekti, poimenovanimi po drevesih, kot so hrast, smreka, bukev ...
Del sredstev za izgradnjo apartmajskega naselja so uspeli pridobiti iz sredstev evropskih strukturnih skladov, samo prva faza, ki bo končana maja letos, je vredna približno 400 milijonov tolarjev.
Terme Snovik pa se aktivno povezujejo tudi z ostalimi turističnimi subjekti na lokal-
RATIFICIRANA JE POGODBA O USTAVI 2A EVROPO
1. februarja 2005 je bila v našem parlamentu ratificirana Pogodba o Ustavi za Evropo. Z 79 glasovi »za« so poslanci večine političnih strank pokazali zrelost in upoštevali željo volivcev, izraženo na referendumu o vstopu v Evropsko unijo in Nato.
Pravno gledano je Pogodba o l Istavi za Evropo mednarodna pogodba, ki jo sklepa 25 suverenih evropskih držav, ki z njo urejajo način uresničevanja suverenih pravic, katerih izvrševanje so prenesle na nadnacionalne ustanove. Ustavna pogodba je rezultat dela Konvencije o prihodnosti Evrope, katere član je bil tudi naš evropski poslanec gospod Lojze Peterle. Pri oblikovanju njenega osnutka pa je sodeloval tudi državni zbor preko svojih predstavnikov, čeprav takrat še pravno formalno nismo bili člani EU.
Končno besedilo Ustave za Evropo je dober kompromis, ki upošteva tako interese velikih, kot tudi majhnih držav članic lil I, ter predstavlja temelj za delovanje lili v načrtovani razširjeni sestavi, ki obsega več kot 25 držav članic.
Pogodba je sestavljena iz štirih delov Z enakim pravnim statusom. Prvi del je ustavnega značaja in opredeljuje temeljne cilje in vrednote unije, institucionalno zgradbo ter zakonodajne postopke. Drugi del predstavlja Listina 1 Inije o temeljnih pravicah. Vključitev Listine v pogodbo predstavlja pomembno prelomnico, saj so določbe Listine s tem postale pravno zavezujoče. Tretji del vsebuje določila o skupnih politikah unije, četrti pa vsebuje splošne in končne določbe. Sestavili del pogodbe so tudi protokoli, ki v večini primerov prenašajo vsebino protokolov kot del obstoječe primarne zakonodaje, nekateri pa vsebujejo tudi nove oziroma spremenjene določbe ter Skupno listino.
Pogodba 0 Ustavi za Evropo prinaša pomembne pridobitve; predstavlja enostavnejšo pravno podlago, zagotavlja enostavnejšo in učinkovitejšo institucionalno ureditev Evropske unije, predvideva pa tudi vzpostavitev funkcije zunanjega ministra Evropske unije, ki DO nedvomno prispevala k enotnejšemu nastopanju linije dO tretjih držav in bo izboljšala sposobnosti soočanja I Inije z globalnimi izzivi.
Do I novembra 2006 mora biti končan postopek ratifikacij v vseh 25 članicah lil I, ko bo ta pogodba nadomestila sedanje temeljne pogodbe Evropske unije. S leni aktom smo Slovenci dokončno postali prebivalci Evropske Unije.
RUDI VERŠNIK, poslanec v DZ
Ob praznovanju tretjega rojstnega dne pokrite termalne riviere so se obiskovalci posladkali s torto, v katero sta zarezali zvesti obiskovalki Term Snovik Ivanka Dornik in Mira Grebene.
Grebene in Ivanka Dornik.
Kot je povedal direktor Ivan Hribar, je bilo leto 2004 za Terme Snovik zelo dinamično leto na področju organizacije in investicij. V maju so razširili ponudbo z odprtjem modernega savna centra z masažami, solarijem in zdravniškimi ordinacijami, jeseni pa so začele delovati tudi fizioterapevtske ordinacije. Nadaljevali so z uresničevanjem vizije postati okolju prijazne terme, zato so za izkoriščanje toplote odpadne vode in zraka vgradili toplotno črpalko voda/voda in zrak/voda ter vakumske cevne kolektorje. Z investicijami v obnovljive vire naj bi prihranili letno med 400 in 500 MWh elektrike.
Da bi ponudbo razširili še
ni ravni (z Občino Kamnik, Veliko planino, Arboretu-mom Volčji Potok, Agencijo za turizem in podjetništvo) in na državni ravni, kjer so se skupaj s še 14 termami, zdravilišči povezale v VVellness grozd - grozd ponudnikov dobrega počutja. Združenje, ki deluje pod okriljem Slovenske turistične organizacije, si namreč s skupnimi močmi prizadeva za dvig vvell-ness ponudbe v Sloveniji, za postavitev enotnih standardov vvellness ponudbe ter njeno promocijo doma in v tujini. V okviru projekta Učeče se podjetje so zaključili prvo fazo uvajanja sistema stalnih izboljšav, pri katerem jih je podprlo Ministrstvo za gospodarstvo.
SAŠA MEJAČ
Vi sprašujete,
Župan
odgovarja
Številni občani sprašujejo, zakaj je bilo potrebno zvišati cene za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ki bodo neposredno bremenile proračune vseh kamniških gospodinjstev.
Veljavna zakonodaja določa, daje za področje izvajanja obveznih gospodarskih javnih sinih, kamor sodi tudi odvajanje odpadnih in padavinskih voda, neposredno odgovor na občina kol temeljna lokalna skupnost V procesu pribil-Zevanja in zatem tudi Z vstopom Slovenije V Evropsko unijo je za okolje in prostor pristojni) ministrstvo iz.dalo vrsto predpisov, s katerimi seje Slovenija zavezala, da bo na pod ročjii varovanja okolja pričela s takojšnjim izvajanjem obveznosti, kijih neposredno predpisuje evropska zakonoda ja. Med drugim nam je tako naloženo, da v prihodnjih letih I kot skrajni rok je določeno leto 2017) uredimo vprašanje odvajanja odpadnih in padavinskih voda, ki neposredno in množično obremenjujejo naš življenjski prostor. Zelo verjetno pa je, da se obsega prevzetih obveznosti premalo zavedamo, ne samo na državni ravni, temveč še zlasti na lokalni ravni.
Občina Kamnik ima vprašanje odvajanja odpadnih in padavinskih voda trenutno kolikor toliko zadovoljivo rešeno le na urbanem območju mesta Kamnik I če prezrenio dejstvo, da bo potrebno obstoječi sistem obnoviti in zaradi širjenja števila uporabnikov neizbežno povečali kapacitete) in v nekaterih bližnjih naseljih, za ureditev razmer na preostalih območjih občine pa bo v prihodnjih letih potrebno vložiti precej energije in še zlasti veliko finančnih sredstev, (i lede na več sto milijonske načrtovane investicije na področju šolstva in predšolske vzgoje ter pokrivanje stroškov redne dejavnosti iz proračuna ni mogoče sočasno financirali tudi zahtevnih investicij na področju odvajanja odpadnih in pada vinskih voda. Pri tem ne gre prezreti, da gre vendarle za nesporne komunalne dobrine, katerih končni porabniki so vsekakor posamezna gospodinjstva.
Nujnim vlaganjem v razvoj kanalizacijskega sistema se tako ne more izognili nobena lokalna skupnost. Dejstvo je, da ima širjenje tovrstne komunalne infrastrukture odrov tudi v spremembi cen izvajanja storitev. Primerjava no novo do ločenih cen z. nekaterimi drugimi slovenskimi občinami kljub lemu kaže. da je bih v celotnem preteklem desetletju vprn Sanje odvajanja odpadnih in padavinskih voda v kamniški občini krepko podcenjeno. Res je sicer, da se bo strošel n posamezno gospodinjstvo nekoliko povečal, vendar je na osnovi primerjalnih podatkov še vedno mogoče trditi, da bo cena storitev odvajanja odpadnih in padavinskih vodu kljub temu z.a kamniška gospodinjstva še vedno zaostajala tako v; slovenskim povprečjem in še zlasti za ekonomsko ceno, ki jo je izračunalo pristojno ministrstvo. V posameznih občinah je namreč cena tovrstnih komunalnih storitev kar nekajkrat višja. Skrb z.a zdravo in čisto okolje ima svojo ceno. S podrobnostmi v zvezi Z izvedbo zastavljenega programa od padnih in padavinskih voda pa se bodo lahko občani pose hej seznanili v eni od prihodnjih številk Kamniškega obča na.
ANTON TON/Ž SMOLNIKAR, ŽUPAN
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so minuli torek zvečer, 8. februarja, v Domu kulture Kamnik mladi kamniški gledališčniki Mladinskega društva za kulturo in informacijsko dejavnost - Tanja Kropivšek, Katja Dolinar, Andreja Peter-lin, Anja Pibernik, Andraž Lenarčič, Jan Žavbl, Grega Barle in Peter Cerar - izvedli lep program.
Žalostno podobo kaže zrcalo kamniške- in slovenske kulture, saj je program, ki so ga mladi izvedli z enako zavzetostjo kot, da bi bila dvorana polna do zadnjega kotička, spremljalo le 14 obiskovalcev.
VERA MEJAC
Pogovor z Mojco Drčar Murko, poslanko v evropskem parlamentu
O tem, kakšna bo prihodnost EU, bo več znanega spomladi prihodnje leto
Čeprav Evropski uniji oziroma organizaciji njenega dela nekateri očitajo, da je čedalje bolj nepregledno, kamilicam z informiranostjo o dogajanju v Bruslju ne bi smeli imeti pretiranih težav, saj imamo tam »svoje predstavnike«. Mojca Drčar Murko je namreč poslanka v evropskem parlamentu in čeprav so bruseljski delovniki izjemno dolgi in naporni ter tudi doma zahtevajo veliko priprav, si je brez pomisleka vzela čas in odgovorila na nekaj vprašanj o prvih vtisih na novem delovnem mestu in najpomembnejših nalogah, ki čakajo EU v letošnjem in prihodnjih letih.
Kako ste se privadili novemu delovnemu okolju in kako ocenjujete prve mesece vašega dela v evropskem parlamentu?
Ko sem se odločila, da bom novinarsko okolje zamenjala s parlamentarnim, sem sklenila, da se bom tudi temu delu posvetila stoodstotno. Parlamentarno delo je namreč zelo zahtevno, zato sem se ga lotila spoštljivo in previdno. Podobno kot v drugih velikih organizacijah tudi v organih livropske unije in njihovih strokovnih službah veljajo številna pravila, ki so se razvijala postopoma in jih ni mogoče osvojiti čez noč. Vseeno sem se jim že kar dobro privadila in jih čedalje bolje razumem ter v njih aktivno sodelujem. Zato sem nad delom v Bruslju vedno bolj navdušena.
Kako pa so se v novem okolju znašli oziroma uveljavili ostali slovenski poslanci in ali se vaš glas sploh »sliši« v tolikšni množici kolegov iz drugih držav?
\s.ik poslanec ima svoj slog dela in če berem izjave mojih kolegov o tem, kako oni ocenjujejo svoje delo, bi rekla, da so med našimi motivi precejšnje razlike. Tisti poslanci evropskega parlamenta, ki se doma še politično vzpenjajo, bodo verjetno porabili več energije za prikaz imidža v slovenski javnosti, drugi pa se bodo bolj posvetili delu v parlamentu. Naj ob priložnosti kamniško javnost spomnim tudi na to. da bo kmalu začela delovati moja spletna stran (www.drcar-murko.si), na kateri bom redno objavljala novice o mojem delu ter komentarje aktualnih zadev. Poleg tega ho v Ljubljani začela delovati pisarna, v kateri bom z dvema asistentoma vzdrževala stike z volivci, ki so me podprti na volitvah v evropski parlament. A ne le z njimi, ampak tudi s tistimi, ki me niso. Interesi naše države v Bruslju namreč nimajo politične barve, ampak je pomembno samo to. da si s skupnimi močmi prizadevamo za najboljše rešitve posameznih problemov. Na vprašanje, ali se naš glas »sliši«, pa tole: sliši se le, če govorimo, in to pametno Nikogar ne opazijo samo zalo. ker o sebi trdi, da je odličen. ()pazijo vas. če ugotovijo, da imate kaj pametnega povedati. Vsakršno »blefi-ranjc« je hitro razkrito.
Kako pa ocenjujete sodelovanje med slovenskimi poslanci in slovenskimi birokrati v Bruslju? Doma se namreč pojavljajo govorice, da sodelovanje med vami ni najboljše.
Najprej bi rada izrazila nestri-njanje z izrazom »birokrati«, saj ima pri nas ta izraz slabšalni pomen in če ga uporabljamo, poudarjamo sumničavost do evropskega uradništva, ki je v Sloveniji kar precej razširjena. V resnid pa slabih izkušenj z našimi strokovnimi delavci v Brus-lju, ki so mlada, vendar usposobljena in dobro izobražena skupi na, nimam. Javnost si težko predstavlja, koliko dela morajo opraviti, ko zastopajo stališča Slovenije na različnih ravneh delovanja lil iako Komisije iti Sveta ministrov kot parlamenta, /a \sako temo s področja okolja - o tem zdaj največ vem - so potrebne dolge ure posvetovanj in
pogajanj, ki zahtevajo skrajno pozornost. Sleherna nepazljivost ali nepripravljenost se namreč plača. Ko je konec razprave in ste zamudili rok, vam ga ne bodo podaljšali. Sicer pa brez strogih pravil tako velika organizacija držav sploh ne bi mogla delovati. Moje izkušnje s slovenskimi uradniki so torej odlične.
V katerih delovnih telesih pa sodelujete in s kakšnimi vprašanji oziroma problemi se ukvarjate?
V Bruslju sem se lotila dela •od spodaj navzgor«. Najprej v moji politični skupini (to je Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo, ki jo sestavlja 88 poslancev) in nato še v dveh parlamentarnih odborih - v Odboru za okolje, javno zdravje in varno prehrano ter v Odboru za regionalni razvoj. Kmalu so v politični skupini ugotovili, da sem prizadevna in natančna, zato mi zaupali tudi odgovornejše naloge, lako sem že poročala o določenem zakonodajnem osnutku, s katerim smo želeli prepričati parlament, da bi odobril, spremenil oziroma zavrnil osnutek, ki so ga izdelale strokov-. ne službe livropske komisije.
Sicer pa ima poročanje dve ravni - za mojo liberalno politično skupino sem preštudirala direktivo, ki je novim državam članicam omogočila prehodne roke pri izvajanju zakona o odstranjevanju embalažnih odpadkov (mimogrede: merila, ki bodo na tem področju v starih članicah EU začela veljati leta 2008. moramo mi uvesti do leta 2012), podobno nalogo pa imam sedaj v zvezi z zakonskim osnutkom, ki vzpostavlja novo obliko čez-mejnega regionalnega sodelovanja, kar je nadaljevanje tako imenovanih livroregij. Poleg bom poročala tudi o tem, ali je zdaj predlagano proračunsko financiranje programa Natura 2000 zadovoljivo ali ne. Ko pripravim mnenje, se drugi poslanci zanesejo name in v odborih nato glasujejo tako, kot jim priporočim.
Na drugi, še zahtevnejši ravni poročanja pa moram taka priporočila narediti za ves parlament in se potruditi, da z njim soglašajo tudi druge politične skupine. Tako nalogo imam zdaj za direktivo o aditivih za živila, ki prilagaja veljavno ureditev novim elementom v proizvodnji hrane in novim spoznanjem o zaščiti potrošnikov
Naj omenim še to. da me zanima se veliko drugih področij, zato sem tudi članica odborov, ki povezujejo več tem - denimo za ustavne zadeve, za bioetiko. za dobro počutje in zaščito ogroženih živalskih vrst. Sledim pa tudi skupinam, ki se ukvarjajo z manjšinskimi problemi ter vprašanji skladnega socialnega razvoja. Aktivno delo v odborih pa potegne za seboj tudi povabila na razne konference. Tako sem se pred kratkim v Rodez.u na jugu Francije udeležila debate o gorskih regijah (Slovenija je namreč najbolj gorata nova država članica EU), kmalu pa bom s koreferatom sodelovala tudi na posvetovanju o evropskih regijah na Dunaju.
Evropska ustavna pogodba (ustava) je končno »pod streho«, zato me zanima, kateri »veliki« projekt je sedaj najpomembnejši oziroma
Mojca Drčar Murko (Foto: Dragan Arriglcr)
prvi na vrsti za rešitev ali izvedbo?
Ustavna pogodba za Evropo je sicer res »pod streho«, sprejeta pa še ni. Naj ponovim, da ne gre za ustavo v takšnem pomenu, kot smo jih poznali doslej, ko se je sestala neposredno izvoljena ustavodajna skupščina ter pripravila ustavno besedilo, v katerem si je prizadevala za najvišje možne cilje. Evropska ustava je še vedno meddržavna pogodba in vanjo je bilo mogoče zapisati le tisto, kar so dovolile države. Pogodba je šla za ene predaleč, druge je razočarala, nekatere države so postale skeptične do nadaljnjega razvoja EU in novih širitev proti vzhodu Evrope oziroma Turčiji, nekatere (na primer Velika Britanija) pa bi razvoj rade kar ustavile in z eno nogo stale v lil . z drugo pa zunaj nje. Vsi ti motivi bodo do pomladi prihodnjega leta, ko se bodo na referendumu o pogodbi odločali britanski volivci, odgovorili na vprašanje, kakšna bo lil i čez deset let. Ali bomo torej igralci v svetovni politiki in se bomo enakovredno kosali z azijskimi državami in ZDA, ali pa bomo le opazovalci. Prav tako bo postalo jasno, ali bomo znali izkoristiti in združiti potenciale in moči vseh držav članic, ali pa bodo prevladali partikularni interesi. Ker imajo o teh vprašanjih najstarejše članice EU (Francija, države Beneluksa, Nemčija in Italija) čedalje več pomislekov, je ratifikacija ustav ne pogodbe še pomembnejša politična tema Ce omenim še proračunsko razpravo, v okolj-skih zadevah pa zlasti registracijo in ovrednotenje nevarnih kemikalij, kar zadeva številna industrijska področja, ter začetek pogajanj s Turčijo in stališče do Pakta stabilnosti, sem omenila le nekaj najvidnejših letošnjih tem.
Kako pa ocenjujete Pakt rasti in stabilnosti (tako imenovano Lizbonsko deklaracijo), po kateri naj bi EU že do leta 2010 postala najrazvitejše gospodarsko območje na svetu? Zdi se, da njeni cilji niso najbolj realno postavljeni. Ali menite, da bi bilo treba to deklaracijo že kaj »popraviti«?
I.izbonska strategija je popularni strnjeni naziv za ekonomski opis stanja v EU, njenih ciljev in teženj v srednjeročnem obdobju, do leta 2010. katere formalni naziv je Pakt rasti in stabilnosti. Oprta je na tri stebre - na gospodarsko rast. zaposlovanje in socialno razsežnost ter na okolje. S temi cilji je edinstvena, a orodja, ki si jih je zamislila, očitno niso bila najbolj učinkovita. V poročilu, ki ga je o
tem pripravil, je nekdanji nizozemski premier Wim Kok dejal, da smo si v njej zastavili preveč ciljev hkrati. Iz izkušenj pa vemo, da tedaj, ko je ciljev preveč, navsezadnje ni ciljev. Poleg tega so se po sprejemu te strategije problemi v Evropi deloma že tudi spremenili. Še bolj očitno je postalo, da je EU zajela demografska kriza, da je rast zelo počasna in da je trg preveč reguliran. Zato so spremembe sedaj namenjene zlasti temu, da bi olajšali in podpirali ustanavljanje majhnih in srednje velikih podjetij ter jih spodbujali k investicijam, lina od smeri reforme je tudi težnja po zvišanju deleža storitev v zunanji trgovini (ta zdaj znaša le 20 odstotkov), vendar je direktiva o izvozu storitev, ki naj bi to sprostila, precej sporna - tudi v Sloveniji.
Skratka - ne gre za to, da ne bi vedeli, kaj je treba narediti, ampak za to, da želi lil) ohraniti svojo, v primerjavi z. ZDA zavidljivo socialno kompaktnost, obenem pa povečati konkurenčnost podjetij, spodbujati iznajdljivost podjetnikov ter poskrbeti za zaščito okolja. Z nalogo, da strategijo približa dejanskim razmeram, se bo spopadla luksemburška vlada, ki jo vodi premier Jean-Claudejuncker in ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje EU,
Kako daleč pa je razprava o naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007 do 2013? Katere so največje spremembe v primerjavi s sedanjo in kaj si od nje lahko obetajo države, ki so v EU šele dobro vstopile?
Sedanji proračun se izteče leta 2006, nato pa pride sklep o sedemletnem proračunu, od katerega pozneje ni več odstopanja. Komisija je letos spomladi pripravila sprejemljiv predlog, ki temelji na najvišji možni prispevni stopnji (1,14 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma novo ustvarjene vrednosti v enem letu v posameznih državah). Vendar skupina šestih držav, ki v proračun prispevajo več, kot iz njega dobijo, zahteva znižanje prispevne stopnje na en odstotek BDP. Če bi se to zgodilo, bi bilo v nevarnosti financiranje številnih projektov, od katerih je odvisna solidarnost držav EU, zlasti na področju odpravljanja regionalnih razlik in utrjevanja tako imenovane ozemeljske kohezije lili (tako imenovane vez.ljivosti), ncgaii-ven učinek pa bi bil viden tudi na področju zaščite okolja in socialnega izenačevanja. Čeprav bi zmanjšanje prispevne stopnje tudi z.a nas pomenilo zmanjšanje pritiska na proračun, bi neprimerno več izgubili, saj bi se zaradi tega zmanjšala količina razvojnega denarja, ki nam bo v polni meri na voljo šele po letu 2006. Zato podpiramo prvotni predlog Komisije in višji prispevni odstotek, a se bo po vsej verjetnosti razprava o tem končala s kompromisom, torej vrednostjo nekje vmes.
Po mnenju nekaterih je čedalje večji problern v EU tudi birokracija, zaradi katere se slednja čedalje bolj odmika od državljanov. Kako bi po vašem mnenju lahko tako velik »politični in gos-
Kodarski stroj« ponovno olj približali malemu člove-
ku in malemu podjetju?
O odmikanju organov EU od državljanov je v zadnjem času res veliko govora, a je bilo za zbliževanje že veliko narejenega. Po eni strani je transparent-nost v EU tako rekoč geslo dneva, po drugi pa se dosledno držimo tudi načela subsidiarnosti, ki je ena najpomembnejših novosti ustavne pogodbe. TO načelo predvideva, da se bo vse več zadev prepuščalo v upravljanje nižjim (regionalnim in krajevnim) ravnem, medtem ko se bo na evropski ravni odločalo samo še o tistem, česar ne bo mogoče rešiti na nižjih ravneh.
Seveda pa sta za vsako komunikacijo potrebna dva - ne le tisti, ki neko informacijo daje, temveč tudi tisti, ki jo je pripravljen sprejeti. Če torej državljani od Evropske unije državljani ničesar ne zahtevajo, potem to še ne pomeni, da se ničesar tudi ne da dobiti. Ravno nasprotno - če želijo, lahko dobijo zelo veliko in vse več podjetij, združenj, pa tudi posameznikov se tega že zaveda in informacije tudi zahtevajo. Predsednik Komisije Romano Prodi je denimo dal na in-
ternet celo svojo zasebno korespondenco.
Tisti, ki so v Bruslju že delali, pravijo, da je življenje tam zelo drago, delavniki izjemno naporni, samo mesto pa ne preveč prijetno za bivanje. Kako ga ocenjujete vi?
V mojem značaju je, da se zlahka prilagajam. V vsakem novem mestu, v katerem živim, po-iščem dobre strani in tako se mi ponavadi mesta odkrijejo tudi z manj znanih strani. Bruselj je, če poiščete njegove dobre točke, čisto prijetno mesto. Še lepši pa je Strasbourg, kjer imamo plenarna zasedanja enkrat na mesec, saj leži ob dveh rekah in v zelo lepem okolju. Doslej sem imela sicer zelo malo priložnosti za sprehode - čas zanje se najde samo ob vikendih, če nimam dela tudi tedaj - zato komaj čakam na daljše pomladne in poletne dneve, da se mi mesti bolj razkrijeta. Vsekakor pa mesti nista krivi za naše naporne delovne dni, ko smo več dni na teden od jutra do večera zaprti v poslopje parlamenta.
ZORAN JEREB
JAVNO OBVESTILO
Na podlagi 31. in 32. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03-ZZK-1) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01, 68/03) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 18. 2. 2005 do 4. 3. 2005
PONOVNA JAVNA RAZGRNITEV
PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREJETJU UREDITVENEGA NAČRTA K1 KAMNIK CENTER
JAVNA OBRAVNAVA
bo v četrtek, 24. 2. ob 12. uri v prostorih Občine Kamnik, sejna soba št. 1 7 (pritličje)
I.
Ponovna javna razgrnitev predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju ureditvenega načrta K1 Kamnik Center, za vse zainteresirane občane in tudi za občane KS Kamnik Center, bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju.
Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik.
Obrazložitev:
Na pobudo investitorja se je Občina Kamnik odločila, da prične s postopkom priprave in sprejema sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta za območje bodoče lokacije mestnega hotela med nekdanjimi nunskimi hlevi ob Usnjarski cesti, reko Kamniško Bistrico in avtobusno postajo.
Bistvo sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta izhaja iz predloga lastnika dela zemljišč in objektov v območju in želji občinske uprave po pridobitvi kvalitetnih hotelskih zmogljivosti v mestnem jedru. Glede na funkcijsko potrebe hotela na delu zemljišč in objektov v sektorju devet jo potrebno korigirati oblikovalske in funkcionalne rešitve objektov in zunanjih površin, hkrati pa, glede na spremenjene potrebe po zagotavljanju parkirnih površin, s spremenjenimi rešitvami zagotoviti tudi zadostno število parkirnih mest v oz. ob obravnavanem sektorju (kletna etaža, parkirne površine ob Usnjarski ulici, avtobusna postaja - avtobusi). Glavni razlog za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta je izboljšanje pogojev za bivanje in delo v območju K1 Kamnik Center.
Občinski svet občine Kamnik je na 30. seji, dne 25. 09. 2002, sprejel temeljni dokument za začetek aktivnosti, to je program priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta K1 Kamnik Center. Program priprave je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 88/02 v oktobru leta 2002. Takoj za tem je izbrani načrtovalec pričel z zbiranjem projektnih pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti, ki so bili določeni kot pristojni nosilci urejanja prostora k pripravi sprememb in dopolnitev dokumenta. Delovni osnutek dokumenta je bil nato večkrat usklajevan s ključnimi nosilci urejanja prostora, največkrat z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj.
Izdelanih je bilo več variant zasnove hotelskega kompleksa (s strani investitorja hotela dvoje idejnih osnutkov, s strani načrtovalca dvoje variantnih urbanističnih rešitev) ter končna sintezna rešitev, ki je bila po usklajevalnem sestanku na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj dne 20.11.2003 in na podlagi pisnega stališča Oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik št. 35005-5/02 z dne 19.11.2003 tudi končna strokovna podlaga za pripravo predloga odloka za prvo obravnavo oz. gradiv za javno razgrnitev in javno obravnavo.
Javna razgrnitev predloga odloka je bila od 16.12. 2003 do 14. 1. 2004, javna obravnava pa 8. januarja 2004.
Na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave in novega dejstva, ki izhaja iz mnenja Zavoda o varstvu kulturne dediščine Slovenije Območna enota Kranj št. 11-5/10-2004 (16.7.2004) in 11-5/13-2004 (22.10.2014), pripravljavec prostorskega akta ugotavlja, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave prostorskega akta, zato se je odločil, da predlog prostorskega akta ponovno razgrne, kot to določa 32. člen Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03-ZZK-1).
Vsebina in predmet ponovno razgrnjenega predloga prostorskega akta obravnava novo arhitekturno rešitev in umestitev hotelskega kompleksa na parcelne št. 33, 34/1, 34/3 in 34/4, vse k.o. Kamnik, z upoštevanjem dejstva, da se nunski hlevi porušijo, gabarit nove zazidave pa naj ne bi presegel obstoječih objektov. Predlagana nova rešitev členjenemu urbanizmu starega mestnega jedra dodaja novo strukturo, ki bo skupaj z obstoječimi objekti starega mestnega jedra zlita v celoto.
Nova zasnova ponuja tudi spremenjeno prometno ureditev, ki se navezuje na navedene parcele v zvezi z dostopi in dovozi.
Podrobnejše usmeritve, merila in pogoji so razvidni iz odloka in grafičnega dela sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta K1 Kamnik Center.
Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, I. r.
Razstava osmih avtorjev družine ZELENKO
V Galeriji Veronika je do 27. februarja na ogled bogata likovna razstava znanih in priznanih umetnikov Studia Zelenko. Da umetniško hkrati deluje kar osem članov družine, kot je to pri Zelenkovih, je nekaj izjemnega. Tudi za Kamnik, kjer je začetek poti in vzpona družine Zelenko, ki je na Slovenskem že dolgo pojem za določen tip zelo cenjene umetniške keramike in grafike.
Medtem, ko se osemdeset-letni Karel Zelenko ukvarja s kiparstvom, grafiko, slikarstvom in ilustracijo, je njegova žena Kamničanka Sonja Ra-uter Zelenko, najstarejša iz družine Zelenko, ostala zvesta kiparski stroki in je prva dama slovenske keramike. Umetnosti se posvečata tudi njuna otroka - hčerka Nina in sin Rok. Nina Zelenko Mijatović, rojena v Kamniku, se je sprva posve-
čala keramiki in poslikavanju keramike, kmalu pa je svoje bistvo našla v grafiki. Ninin mož Pavle Mijatović se posveča pretežno podglazurni poslikavi keramike. Rok Zelenko je mladost prav tako preživel v Kamniku, ukvarja pa se s slikarstvom, keramiko in ilustracijo. Tudi Rokova žena Leonida Bernetič Zelenko se ukvarja s keramiko. Umetniško tradicijo družine Zclcn-
V Galeriji Veronika so minuli ponedeljek odprli bogato likovno razstavo znanih in priznanih umetnikov Studia Zelenko, ki bo na ogled do 27. februarja. Ob odprtju (z leve): Leonida Bernetič Zelenko, Nina Zelenko Mijatović, 80-letni oče Karel Zelenko, 86-letna mama Sonja Rauter Zelenko, Rok Zelenko, Pavle Mijatović, Marko Zelenko (najmlajši član Zelenkovih Martin je bil zaradi študijskih obveznosti odsoten) in likovni kritik dr. Mirko Juteršek. Da umetniško hkrati deluje kar osem članov družine, kot je to pri Zelenkovih, je nekaj izjemnega.
ko nadaljujeta in ohranjata tudi sinova Roka in Leonide, vnuka Karla in Sonje Rauter Zelenko. Marko, študent kiparskega oddelka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, se ukvarja s kiparstvom, Martin, študent antropologije na Primorski univerzi v Kopru, pa s fotografijo, filmom in glasbo. Kako sugestivna in močna dejansko še vedno ostaja tradicija, pa vidimo v poslikavi keramičnih ploščic Martina Zdenka, saj si barvnih odtenkov in kontrasta med modro in rdečo ne moremo zamisliti brez družinske tradicije Studia Zelenko.
Potrebno je omeniti dejstvo, da je bil oče Karel Zelenko po končanem študiju likovne umetnosti, kiparstva in grafike zaposlen v keramični industriji Kamnik (Svit). Kot predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov je bil leta 1965 med soustanovitelji likovne kolonije »Mesto umetnikov« in galerije Fonticus v Grožnjanu, kjer je stalno prisoten v okviru družinske galerije »Z«.
Letos Zelenkovi praznujejo pomembne življenjske jubileje - 80-letnico Karla Zelenka, 55-(etnico poroke Karla s Sonjo, najstarejšo v družini Zelenko, ki je ponosna, da je Kamničanka in med najstarejšimi še aktivnimi slovenskimi umetnicami, 25-letnieo poroke Roka in Leonide in 40 let, odkar je bil Grožnjan proglašen za mesto umetnikov Za počastitev tih pomembnih obletnic se bodo Zelenkovi letos predstavili na številnih razstavah.
Ob odprt j u razstave v Kamniku, 7. februarja, je priznane umetnike predstavil dr. Mirko Juteršek
VERA MEJAČ
Mala scena
Po januarju, ki je bil v Domu kulture tih in spokojen, namenjen rednemu vzdrževanju in čiščenju, da ste se menda že spraševali, ali se je Priden možic naveličal Kamnika ali pa Kamnik njega. No, nič od tega. Tele besede nastajajo četrtega februarja, pa je za nami že tretja februarska prireditev. Pred praktično razprodano dvorano je navdušil Sašo Hribar, doživeli pa smo tudi premicro novega slovenskega mladinskega filma Zvesti prijatelji, ko je prag kamniškega kulturne ga hrama prestopil marsikak znan slovenski obraz.
Zgodilo se je tudi, da je zaradj vseh mogočih razlogov prišlo do napačnih objav v Kulturatorju, posledično pa tudi v Kamniškem občanu in na spletni strani. Hvala vsem za razumevanje.
Prvi teden februarja je zaključilo novo ustanovljeno mladinsko društvo Kil), katerega člani so se leto dni nazaj tvorili trdno jedro srednješolske skupine Rudolfi pod budnim vodstvom mentorice Marje Kodra. Na Mali sceni Doma kulture Kamnik, kamor smo občinstvo pripeljali skozi službeni vhod, so mladi gledališčniki in glasbeniki pripravili štiriclc-setminutni večer na pamet govorjene poezije, spremljane z glasbeno spremljavo v živo in podkrepljene z lučnimi spremembami. Novo prizorišče, ki je pravzaprav zadnji del velikega odra, zapolnjeno do zadnjega sedeža, je zbližalo umetnike in občinstvo tudi fizično, včasih na vsega pol metra, da je poezija lila iz mladih grl naravnost v gledalce.
Dom kulture Kamnik je v osnovi pusta stavba, ki pa jo vodi mlad, odločen kolektiv, ki odlično sodeluje z vsemi ostalimi uporabniki prostorov. Tako ustvarjamo s polnimi pljuči dihajoč kulturni hram, ki vas rad sprejme vase in vas zvečer, polne novih vtisov, nežno izpljune v sneženo noč. Vab Ijeni!
Za Priden možic, Goran Završnik
8 mladih kamniških likovnikov
MNCN/t
"mu
»Neskončna poljuba« Sonje Šunkar
V ponedeljek zvečer je bilo v prostorih KUD Pika zelo živahno; otvoritve »Razstave 8« se je namreč udeležilo kar okoli 150 obiskovalcev. Na pobudo galerije Pika je 8 mladih likovnikov iz Kamnika in okolice razstavne prostore društva v dveh mesecih opremilo s svojimi raznolikimi in dovršenimi izdelki. Avtorji ( Jan Outrata, Nina Kočar, Oliver Pilič, Vesna Rakef, Matevž Sterle,
Sonja Šunkar, Patricija Trobev-šck, Matej Turnšek & Ciril llor-jak) sicer ne delujejo kot skupina, zato je raznolikost del na razstavi še toliko bolj zanimiva. Splet različnih tehnik, zvrsti, materialov in izrazov (slike, kiparska dela, nakit, poslikane majice, inštalacija) na Glavnem trgu 9 v Kamniku si do konca februarja lahko ogledate vsak dan od 9. do 19. ure.
Preplet pesmi pred kulturnim praznikom
Februar je tisti mesec v letu, ki daje nekoliko večjo pozornost slovenski kulturi. Tako je minulo soboto, 5. februarja, v Domu kulture Kamnik potekala že 26. območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda.
S skrbno izbranim programom se je ta večer, ki je bil prežet s pesmijo, predstavilo enajst pevskih zborov oziroma sestavov: Mešani pevski zbor Cantemus z zborovodjem Se-
bastjanom Vrhovnikom, Tu-njiški oktet z zborovodkinjo Ano Smrtnik, Mešani pevski zbor društva upokojencev Komenda z zborovodjem Igna-cem Gorjancem, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik z zborovodjem dr. Andrejem Misso-nom, Mešani pevski zbor Mavrica, Srednja vas, z zborovodkinjo Matejo Kališnik, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovodkinjo Marjeto Kočar, Mešani pevski zbor
društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovodjem Markom Tiranom, Komorni pevski zbor Šutna Kamnik z zborovodjem Rokom Rakarjem, Moški pevski zbor Komenda z zborovodjem Lojzetom Kolar-jem in Mešani pevski zbor Odmev Kamnik z zborovodkinjo Ano Smrtnik.
VERA MEJAČ
RAČUNOVODSKE
STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične In pravne osebe
iMIBOSaoo
Kamnik, Zikova ul. k tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
V duhu pesnika Prešerna
Med kulturnimi ustanovami, ki so se ob slovenskem kulturnem prazniku oziroma Prešernovem dnevu 8. februarja slovesno spomnile prvaka med slovenskimi pesniki, je bila tudi Matična knjižnica Kamnik. Največjemu od mojstrov vezane besede med Slovenci je 7. februarja namenila kulturni večer v svoji dvorani.
Vanj je z besedo o Prešernovem pomenu v slovenskih in evropskih književnih tokovih uvedla voditeljica kulturnih prireditev v omenjeni knjižnici ga. Saša Kos. S tem je dala dobro iztočnico slavnostnemu govorniku Jožetu Pavlicu, ki je, vseskozi z mislimi pri Prešernu, orisal sedanji slovenski in evropski duhovni, kulturni in ustvarjalni utrip in nagib. V govoru z naslovom Kultura - zdravilo za dušo ni ostal le pri kritičnem premisleku, kje smo Slovenci in Evropejci trenutno v tem pogledu, marveč svoj pogled usmeril tudi v prihodnost slovenskega naroda in Evrope, nakazal pot, po kateri naj hodimo, je po njej v svojem času pogumno korakal veliki Prešeren.
Njegove pesmi, ubrane na govornikove misli in slavnostnemu spominu primerno, je recitirala Dunja Štebe. Povedano je pozlatila slovenska narodna in nabožna pesem iz grl sopra-nistke Urške Pavli in Marte Zabret. Pevki je na klaviature spremljal Peter Pogačar.
Številni obiskovalci so bili veseli duhovno močnega, estetsko dognanega, pesemsko bogatega, predvsem pa miselno sporočilnega tričetrturnega kulturnega druženja v Matični knjižnici Kamnik.
E. Č.
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik j tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net httD://turizem.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, 1241 Kamnik Tel.: 8391 616, 8397 504 barbara.savenc@auest.arnes.si
Četrtek. 17. februarja, ob 17. uri
MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON Postani Harry Potter - nov čarovniški trik!
Četrtek, 24. februarja, pl? 18. uri
JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI ČETRTA GENERACIJA Vodi avtorica razstave Barbara Savenc.
O*
DOM KULTURE KAMNIK
Kulturno društvo Priden možic Fužine 10, Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 09. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580-818
www. dom kulture, ora: e-mail: into@domkulture. ora
Četrtek. 17. februaia. ob 19.30
Mini Teater
MODERATO CANTABILE
adaptacija istoimenskega romana Marguerite Duras za Maistrov abonma in izven vstopnina: 2500 SIT
KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ
V SOBOTO. 1 2. februarja, ob 20.00
IN v NEDELJO. 13. februarja, ob 15.00
Predstavlja komedijo v enem dejanju: LILI
V DVORANI KULTURNEGA DOMA NA LAZAH Vstopnina: 1000 SIT odrasli; 600 SIT otroci Informacije: (041/805-886 g. Janez)
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam. sik, si http://www.kam.sik.si
Petek. 11. februar, ob 19. uri v čitalnici MKK
Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT.
Petek. 18. februar, ob 19. uri v čitalnici MKK
Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR. Vstopnina 500 SIT.
Četrtek. 24. februarja, ob 19. uri v dvorani MKK
Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek. Prostovoljni prispevki so zaželjeni.
Petek. 25. februar, ob 19. uri v čitalnici MKK
Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT.
Vsak ponedeljek: pravljične urice od 18. do 19. ure v Veroni-
kini sobi.
Vodi pravljičarka Ema Vidic. Vstopnine ni
Vsako sredo: igralne ure z Bibami od 10. do 11. ure v Veroni-
kini sobi.
Vodi Helena Sterle. Igralne urice so namenjene otrokom od 3. leta dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vstopnine ni.
Vsak četrtek: Vila Čira-Čara od 16.30 do 18.30 v Veronikini sq-
b_L
Slikanje na svilo, steklo, porcelan, bombaž, les in oblikovanje kovine, mavca, gline, mozaika, nakita. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Regije: pojdmo na Štajersko ali pejmo na Gorenjsko...
n\Ji kaj. naš župan Tontije na 1 \ nedavni podelitvi športnih priznanj pokazal tudisi<oje igralske sposobnosti. Kot »zunanji so-dehirec« je na odru Doma kulture (brez honorarja ) nastopil v skupini Dejmo stisnt teater. Svojo vlogo športnega orodja je odigral kar dobro. Upajmo, da sije, upoštevajoč ime skupine, nabral novih izkušenj pri odganjanju velikih a/ietitov letošnjjih proračunskih porabnikov. Fantje, dejmo stisnt...
r'o, o čemer po mnenju nekaterih ni dovoljeno razmišljati našim občinskim možem in ženam, namreč napeti vse sile, da bi za našo največjo naložbo stoletja, vseobčinsko kanalizacijo z devetimi čistilnimi napravami, težko namanj štiri miljarde tolarjev, napruskali tudi kak evro iz evropskega žaklja, pa je očitno dovoljeno tržiškemu županu in poslancu, ki tudi preko televizije razglaša, da bo za svojo kanalizacijo štartal na »evropske kohezivne sklade«, na državni žakelj
in še kaj. Očitno smo mi bolj pametni in se bomo držali tiste.uz-daj se ti se in u svoje kljuse, />ci četudi jutri guzne...
Pio januarski uveljavitvi novega prometnega zakona se na internetu »dobrohotno« pojavljajo registrske številke civilnih policijskih avtomobilov, v katerih naj bi policisti prežah na storilce sedaj občutno dražjih />rekrškov. Ker je seznam precej dolg. bodo Uporabniki morali skonstruirati še j)oseben računalnik, ki bo pre-krškarje ojntzarjal, da je pred njim »ilegalni« policijski avto. sicer se bodo ob primerjanju dolgega seznama s številko pred seboj prej zaleteli vanj. Sicer pa lahko vsak voznik, ki na Tuhinjski cesti s/)oštuje predpise, ugotovi, kako mu Štajerci dihajo za ovratnik in ga ob prvi priložnosti prehitijo, če je treba tudi čez polno črto, Zato ne bi bilo napah, če bi se naši varuhi reda z »občinskim« radarjem tod pogosteje pojavljali.
Za zgled lahko vzamejo kolege
ENERGETSKI KOTIČEK
LANI 23 OBČINSKIH SUBVENCIJ ZA OVE
Vire energije, ki jih uporabljamo, ločimo na obnovljive in neobnovljive. Obnovljivi viri energije (OVE) se v naravi nenehno obnavljajo, pri neobnovljivih pa so zaloge omejene in jih bo človeštvo prej ali slej izčrpalo. Med obnovljive vire štejemo predvsem energijo sonca v obliki direktnega sevanja (toplota), biomase, vetra, energije vode in geoter-malno energijo. Njihova uporaba ne škoduje okolju. Neobnovljivi viri pa so fosilna goriva, jedrska energija in energija kemičnih reakcij iz mineralnih virov, ki v različnih oblikah močno onesnažujejo okolje.
Učinkovita raba energije (URE) pomeni razumno ravnanje z energijo, posege, izvedbe, uporabo gradbenih in izolacijskih materialov ter konstrukcij, s katerimi dosežemo čim manjše toplotne izgube pri ogrevanju objektov.
Z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja, ki ga povzročamo z uporabo fosilnih goriv (predvsem nafto in njenimi derivati), zastarelimi kurilnimi napravami in prekomernim kurjenjem zaradi slabih top-lotnoizolacijskih karakteristik objektov, država vsako leto z nepovratnimi sredstvi vzpodbuja OVE in URE. Že drugo leto zapored pa se je tem prizadevanjem priključila tudi Občina Kamnik.a
Na razpis Občine Kamnik, namenjen občanom za vzpodbujanje investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije, se je leta 2003 prijavilo 25 gospodinjstev. Med 23 gospodinjstev s popolnimi vlogami je bilo razdeljenih 1.499.436 SIT subvencij, od tega 8 za sončne kolek-torje in 15 za toplotne črpalke, oboje za pripravo tople vode.
Lani, leta 2004, pa so bile v razpis dodatno vključene tudi sodobne kurilne naprave za centralno ogrevanje na polena. Skupno je bilo 25 vlog, popolnih 23 -r 10 za sončne kolektorje, 9 za toplotne črpalke in 4 za kurilne naprave na polena. Med vlagatelje s popolnimi vlogami je bilo razdeljenih 1.682.770 SIT subvencij.
Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) pa je na državni ravni v lanskem letu za gospodinjstva razpisala finančne spodbude (subvencije) za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje santarne vode in za centralno ogrevanje prostorov, za energetsko izrabo lesne biomase oz. vgradnjo kurilnih naprav na polena, pelete in sekance, ter s področja URE finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb (začetek gradnje leta 1980 ali prej).
Koliko je bilo vlog za OVE s strani kamniških občanov na AURE nimamo podatka, za URE pa je bilo v ESP Kamnik, ki je pomagala občanom in sodelovala v razpisu s pregledom, izračuni ter potrjevanjem vlog, evidentirano 13 vlog. Vseh 13 vlagateljev je prejelo subvencijo.
Državni in občinski razpisi se ne izključujejo. Zainteresirani pričakujte tovrstne letošnje državne razpise sredi februarja za OVE (solarne sisteme, toplotne črpalke in sodobne kurilne naprave), v začetku marca pa za URE (izolacije starejših stavb).
Občane obveščam, da bo v zimskem času svetovanje v ESP Kamnik (energetsko svetovalni pisarni), Tomšičeva 23 (TIC oz. tržnica) le po predhodni najavi na dom svetovalca in dogovoru, tel. 8311-663. Informacije, nasveti in literatura so brezplačni.
ENSVET, ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec
Iskrica za varčno rabo energije
Koliko se izplača ogrevanje vode s kolektorji ali toplotno črpalko
• Kurilno olje se je v enem letu podražilo za 2S%
• Naprava vam vsako leto povrne 10 do 1 S% vloženega denarja in je več kot konkurentna vsaki banki.
• Peč je izklopljena pol leta in v tem času ne onesnažuje zraka s škodljivimi plini
• Cena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji od 550.000 SIT, če že imate velik bojler in od 800.000 SIT za sistem z bojlerjem <001 Cena toplotne črpalke z bojlerjem 200 I: 280.0t)0 SIT
Izkoristite možnost povračila za znaten del stroškov
1'ri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike, i ni.ono največjo izbiro sončnih kolektorjev.
_S Kon Tiki ESffl___
POOJITJI t* IONĆNO INIt«IJO
Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontiki-5olar.si
na oni strani Črnivca, Kozjaka in Trojan, ki zlasti Kranjce kaj hitro poknHjO...
"Tfljub takim in drugačnim po-J\. lenom (ali kot drugače pravimo obnovljivim virom energije) ali pa prav zato. naš podgorski Jani s svojo brizgahu) in Atomih harmoniko veselo in uspešno brizga po vsej naši ljubi domovini. V veliko čast jut si lahko šteje, da siga je zadnjič pred Slovenci leta v Litiji (med njimi je bil prvak sam ljubljanski nadškof) in kasneje na komercialni TVpri-t 'oščil celo sla vn i I'()V in ga zmerjal z ansamblom joškaric in podobno. Vendar, kol pravi Pod-gorc, ima Jani trdo kožo. Pa menda ne bo l)o Tofovem mnenju treba zamenjati ljudstva, kije lani sredi mondenega Portoroža na morsko sončnih melodijah prvo mesto prisodilo pogumnim muzikantom in pevkam izpod kamniških planin. Menda Tof še ni dognal, da ima gasilstvo na Slovenskem stoletno tradicijo, zato se bo brizgalna še pela. Kot bomo Fredijevo »koroško narodno« Vedno si sanjala njega še in še slišali...
TkMenda se naš Tonti ne bo IVA zgledoval j>o svoji južni kolegici Cveti in mengeškemu županu Tomažu, rojaku iz nekoč »naših« Most, in v primeru /)ožara ne bo zaračunaval uporabe naše gasilske lestve, kot mu to javno grozi žuj>anja in poslanska kolegica Cveta. Mengšani namreč ne marajo Domžalčanom prispevati kakega milijončka za nakup gasilske loj tre. Tomaž pa je tudi javno izjavil, da bo v primeru po-
trebe poklical na pomoč vrle kamniške gasilce z njihovo loj-tro. Ker imajo takšno lojtro daleč naokoli le še ljubljanski poklicni ognjegasci, j>redlagam, da našo lojtro /»-oglasimo za »lojtro podjetne regije« in jo z združenimi močmi vzdržujemo in uporabljamo. Seveda, če smo res kaka regija, ali/>a se bomo šli Spet tisto: lojtro v vsako slovensko vas. To pa si lahko privošči le Podoknlčar...
Pa so res težko razumljive zgodbe okrog naših toliko željenih in še nikoli zares uresničenih regij. Po vseh teh silnih debatah smo čedalje bolj zmešani: občinarji vidijo Kamnik v ljub-Ijonski urbani regiji, za kar so tudi že plačali svoj delež, podjetniki v podjetni regiji, zaščitniki pla-nin nas silijo /troti Posavskemu hribovju, lovci so razdrli ljubljansko zvezo in se sjtogiedujejo proti 'Zgornji savinjski dolini. Pravzaprav še sami ne vemo. ali je bolje iti k razvitim ali pa k. nerazvitim. Samostojni raziskovalec nam je zadnjič svetoval, naj se pridružimo »nerazvitim Gorenjcem* In Primorcem, ker se nas bo le lako Evropa usmilila s kakim evrom. Če bo Gorenjcem še kaj ostalo za nas, drugače nam pa bog //omagaj...
Pa smo končno na ta debeli četrtek le dočakali nekaj centimetrov snega, saj smo že pozabili kakšen je bil lanski sneg. Zlasti toplo so ga pozdravili naši vrli komunalci, saj drugače ne bi mogli občini obračunati snežne akcije. Tako pa se sedaj ni bali, da ta proračunska postavka, kol pravijo, ne bi bila »realizirana«. Z. meritvami višine snega menda ne bo težav, saj meter v luknji na marsikateri cest pokaže dvojno ali celo trojno višino...
Krištofov Pepe II.
Kamniška ruleta
aH smrtno nevarno otroško tekanje
Urbanistični in prometni posegi zadnjih let so kamniškim otrokom že dolgo nenaklonjeni; varnost in aktivno preživljanje prostega časa kamniške mladine na površinah sredi mesta in ob njem se že leta in leta umikata kratkoročnim interesom takih ali drugačnih poslovnežem .
Kar nekaj let je bilo potrebnih, da sta Občina Kamnik in Direkcija /a ceste Republike Slovenije prisluhnili utemeljenim predlogom Sveta staršev Osnovne šole Toma Brejca in mnogih drugih glede neurejenih razmer pri zagotavljanju varne šolske poti naših otrok. S postavitvijo semaforja na tipko pri prehodu »Copmica« je bilo v septembru 2004 naposled omogočeno varno prečkanje tako imenovane kamniške obvoznice ne le našim otrokom, ampak tudi drugim občanom.
Ob nedavni javni razgrnitvi smo bili seznanjeni z lokacijskim načrtom območja B7 Kovinarska - vzhodni del, ki mnoga naša prizadevanja zadnjih let izničuje. Ta načrt med drugimi, otrokom prav tako nenaklonjenimi rešitvami, vsebuje zaključek nove povezovalke obeh bregov Bistrice, ki se izteka v kro-Žišče s ca. 40 m premera pri Coprnici«. Iz načrta je razvidno, da na tem območju varna pot naših otrok ne bo mogoča; predvideni niso namreč niti semafor na krožišču niti nadhod niti podhod niti kak bližnji drug (semaforiziran) prehod tako imenovane obvoznice.
()bljubam, da bo za varno pot naših otrok poskrbljeno »pravočasno« ali »kasneje«, že dolgo ne verjamemo več. Zato smo člani Sveta staršev t )S Toma Brejca na zadnji seji zaključili, da se z lokacijskim načrtom B7 Kovinarska - vzhodni del ne strinjamo. Ob tem smo v pisno pozvali Oddc-
Divja odlagališča kot gobe po dežju
Vse več Kamničanov se odloča za kratek sprehod iz kamniške obvoznice v vas Rudnik. Prijetna pot votli skozi gozd, kjer pa poleg naravnih lepot sprehajalca na več mestih presenetijo kupi odpadkov, ki jih v narav i odmetavajo neob/irni, neuki, primitivni ljudje. Pokažimo bolj spoštljiv odnos do narave in odlagajmo odpadke na lokacije, ki so za to namenjene. Odpadki niti slučajno ne sodijo v gozd, kol kažejo slike.
Kulturni dom Franca ttemika
lek za okolje in prostor Občine Kamnik in Občino Kamnik, naj V prihodnje pri načrtovanih posegih bolj skrbno preučita vidik prometne in siceršnje varnosti naših otrok.
V zadnjih letih na naše dopise, naslovljene na razne organe in službe na Glavnem trgu 24, pogosto sploh ne dobivamo odgovorov. Izjeme so nekateri občinski svetniki, ki se nam prijazno odzivajo na telefonske pozive in elektronsko pošto ter podpirajo naše predloge. Starši otrok Osnovne šole Toma Brejca smo v zadnjem letu in pol naslovili na državne in občinske organe kar nekaj pobud. Uspelo nam je prepričati državo v potrebnost semaforja pri »Coprni-ci« in pri Ministrstvu za šolstvo sprožiti racionalizacijo predmetnika v zadnjem triletju de-vetletke, pri lokalnih oblasteh pa praviloma naletimo nagluha ušesa.
Šolska streha kljub življenjsko nevarnemu drsenju kritine še kar čaka na odločilno finančno injekcijo Občine; otroci se za pouk športne vzgoje preoblačijo na osmih kvadratnih metrih; knjižnica se stiska v dveh sobicah nekdanjega hišniškega stanovanja; sanitarije bi bilo najbolje zapečatiti in učencem postaviti latrine ob šoli... Naša pisna pobuda o odkupu nekdanjih Metalkinih prostorov za potrebe kamniške osnovnošolske mladine je bila uradno spregledana, neuradno pa deležna slabo prikritega posmeha v enem od dnevnih časopisov, češ da Občina že ne bo kupovala starih stavb. Morda bo katero prodala; Osnovno šolo Toma Brejca naj brž kar z učenci, starši, učitelji, snažilkami, kuharico in hišnikom vred.
MARTA ZABRET, predsednica Sveta staršev Osnovne šole Toma Brejca
sobota, 19. februar ob 10,00 W.A. Benjamin: JABOLKO Lutke Fru-Fru lutkovna predstava
18. februar ob 20.00
Milan Grgiči LJUBO DOMA,
KDOR GA IMA
Moj teater, komedija
21., 22., 24. in 25. februar ob 20.00
Mark Ravenhill:
NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK
Prešernovo gledališče Kranj, drama
sreda, 23. februar ob 20.00
SERGEI GALAKTIONOV, MOJCA MENONI violini NIMROD GUEZ wo/a IGOR MITROVIĆ violončelo ZORAN MARKOVIĆ kontrabas MATE BEKAVAC klarinet BOŠTJAN LIPOVŠEK rog PAOLO CALLIGARIS fagot koncert
t Banka Domžal« - banka ra vas
www.kd-domzale.si
Dedno zaposlimo
prcdajalko/prcdajalca
za prodajo na terenu. Pogoj:
izpit D kategorije.
Piane ponudbe pošljite v 10 dneh od objave na ntjflov: PAA - 6VEČADNA ATELE d.o.o., Glavni trg 16,1240 Kamnik.
Redno zaposlimo
kvalificiranega NATAKARJA
Zaželjcne delovne izkušnje.
Kitajska restavracija Hong Kong, Groharjeva 1, Kamnik, Tel.: 01/83-14-698. po 12. uri.
Kamniški OBČAN
GOSPODARSTVO
11. februarja 2005 7
Predstavljamo kamniška podjetja (2): Trival antene, d.o.o.
Kamniško znanje prispeva k Ferrarijevim uspehom
Podjetje Trival antene d.o.o. sodi med 500 najhitreje rastočih podjetij v državi. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če se podjetje med gazele ne bi dvignilo tako rekoč iz pepela nekdanjega Trivala. Nastalo je namreč leta 1993, ko se je sedem zaposlenih odločilo, da ohrani enega izmed štirih proizvodnih programov ter nadaljuje z razvojem in izdelavo anten, antenskih stebrov in profesionalne opreme za brezžično komunikacijo. Njihovi izdelki se tako uporabljajo v vojaške in policijske namene, pa rudi za mobilne zveze, telemetrijo in brezžični prenos podatkov.
J
Seveda podjetju na začetku ni bilo lahko, saj za svoje izdelke praktično ni imelo kupcev. »Z izdelavo anten smo se v Trivalu sicer ukvarjali že vse od sredine šestdesetih let, toda proizvodnja je bila vse do naše osamosvojitve v veliki meri vezana na enega samega kupca - jugoslovansko vojsko. Tako se je podjetje v začetku devetdesetih /našlo v zelo nezavidljivem položaju. Sledilo je težko obdobje, v katerem smo morali (predvsem v tujini) poiskati nove kupce, proizvodni program
podjetja, Ko/jek izpostavlja uvedbo njihove internetne strani (www.trivalantenc.si). »S to navidez majhno pridobitvijo je podjetje postalo znano tudi na širšem področju. Rezultat tega je sodelovanje z. ameriškim podjetjem Harris, s katerim sodelujemo na področju razvoja anten /a njihove nove radijske postaje. To podjetje je vodilni svetovni proizvajalec radijskih postaj in trenutno naš največji kupec. Sodelovanje z njim je odlična referent a, ki nam podpira vrata tudi na
Antene za Ferrarijevo ekipo v Formuli 1 izdeluje kamniško podjetje Trival antene.
pa razširiti in dopolniti, tako da danes kujicu nudimo vse razen radijskih aparatov - se pravi priključne kable, konektorje, nionlaž ni pribor in vse ostalo,« pravi direktor podjetja Miran Kozjek. »Poudariti pa je treba tudi to, da smo vsa leta doslej ves ustvarjeni dobiček vračali v podjetje - bodisi za razvoj podjetja ali novih izdelkov, bodisi za nakup poslovnih prostorov.«
Med dogodki, ki so največ prispevali k dosedanjemu razvoju
ostalih trgih. Naše proizvode dobavljamo namreč tudi švicarskemu podjetju ASCOM, francoskemu Thalesu, češkemu DlcoM-u in turškemu ASELSAN-u. Naši proizvodi so tako prisotni že v več kot 60 državah po vsem svetu. Širša javnost pa nas pozna po tem, da že nekaj let izdelujemo antene za ferrarijevo ekipo v formuli I. Naše antene so nameščene na vseh njihovih dirkalnikih, pa tudi na slušalkah ter neposredno na radijskih postajah, ki
Miran Kozjek, direktor
jih mehaniki in ostalo tehnično osebje uporabljajo za medsebojno komunikacijo,« pravi Miran Kozjek.
Status gazele je zgolj prestižnega pomena
Razlogov za hitro rast podjetja je po Kozjekovih besedah več. »Po eni strani je to posledica naraščajočega izvoza, po drugi pa sodelovanja s slovensko vojsko pri njenem opremljanju v skladu z njenim razvojnim programom,« poudarja direktor in hkrati dodaja, da jim status gazele ne pomeni kaj dosti, saj v njihovi poslovni strategiji hitra rast ni najpomembnejša.
»liolj kot /a hitro rast si prizadevamo, da bi utrdili naš položaj na trgu in se še bolj uveljavili kot kvaliteten in zanesljiv dobavitelj anten in ostale opreme za telekomunikacije. Za nas sta največjega pomena dober odziv kupcev in zadovoljstvo uporabnikov naših izdelkov.«
Med njihove največje prednos-ti pred konkurenco Sodijo dolgoletne izkušnje vseh zaposleniji v podjetju. »Te se kažejo predvsem v pravilni izbiri poslovnega procesa,« poudarja Kozjek. »Proizvodnja anten in stebrov je namreč multidisciplinarna dejavnost, ki zahteva dobro mre/o kvalitetnih dobaviteljev materialov in storitev. Naši dobavitelji in kooperanti nam omogočajo hiter
»Hitrejša rast našega podjetja se je začela leta 2000, ko smo prodajo iz leta 1999 presegli kar za trikrat. Že naslednje leto (2001) so se naši prihodki približali sedanji vrednosti 300 milijonov tolarjev. Od tega smo jih lani že več kot polovico ustvarili z izvozom. Še pomembnejše kot sama višina prihodkov pa je za nas dejstvo, da vsa ta leta poslujemo z dobičkom in da nimamo večjih težav z likvidnostjo,« pravi direktor podjetja. »Prihodki v letu 2004 bodo verjetno nekoliko nižji od tistih v letu 2003 (pričakujemo, da jih bo približno 270 milijonov tolarjev), razlog za to pa je v tem, da lansko leto nismo imeli naročil ministrstva za obrambo. Vendar pa se v letošnjem letu pripravlja pogodba za dobavo antenskih stolpov, tako da planiramo prihodek v višini blizu 380 milijonov tolarjev.«
odziv in maksimalno prilagodljivost željam kupcev. Zaradi tega se obstoječi kupci vedno znova vračajo, pridobivamo pa tudi nove, kar dokazuje, da je naša pot pravilna, pa čeprav je konkurenca v naši dejavnosti izjemno huda.«
Trg komunikacijske opreme je zelo nepredvidljiv ter odvisen od razmer v svetu. »Ker je naša dc-javnost vezana zgolj na sprotna naročila, naši prihodki pa zelo nihajo, smo morali temu prilagoditi tudi način proizvodnje in se tesneje povezati s kooperanti. Kljub temu pa načrtujemo povečanje proizvodnih prostorov, saj sedanji ne omogočajo več bistveno večjega obsega dela. I Istrez.no zemljišče smo v neposredni soseščini kupili že pred dvema letoma, vendar z gradnjo ne moremo začeti, ker zazidalni načrt za lo področje še ni sprejet Zato se ni kakor ne morem znebiti občutka, da je naši občini za tovrstne probleme precej v sceno. Vendar pa novih delovnih mest ter evropskih plač, pokojnin in življenjskega standarda brez novih investicij preprosto ne bomo mogli doseči,« opozarja Kozjek.
ZORANJEREB
Trgovska družba Vele zaključuje prenos živilskih trgovin na Engrotuš in se usmerja v nove dejavnosti
Leto korenitih sprememb in zagona novih dejavnosti
Lansko leto je bilo za trgovsko cjružbo Vele leto strateških sprememb, saj je družba avgusta prešla v večinsko last podjetja Engrotuš. Leto 2004 je tako minilo v znamenju prenosa večine živilskih trgovin na Engrotuš in franšizojemalce, zmanjševanja stroškov, racionalizacije poslovanja in intenzivnega dezinvestiranja. Do konca tega meseca bo zaključen prenos živilskih trgovin na Engrotuš, ko naj bi prenesli še nekaj manjših trgovin s 30 zaposlenimi. Rezultati v prevzetih trgovinah so vzpodbudni, saj so v vseh enotah zabeležili rast prodaje. Logična posledica prenosa živilskih programov in s tem prezaposlitve delavcev je zmanjšanje števila zaposlenih v družbi Vele (s 1182 v letu 2003 na 740 konec leta 2004).
Andrej Andoljšek, predsed- daje, kar je manj kot leto po-
nik uprave družbe Vele, na le- prej, saj se je od avgusta inten-
tošnje leto gleda optimistično, zivno izvajal prenos živilskih
saj si pozitivne učinke obetajo enot na Engrotuš in franšizoje-
iz zagona novih dejavnosti in malce. A so ob tem uspeli zni-
prenove nekaterih obstoječih: žati stroške storitev, stroške
papirnice, trgovine s tekstilom dela, blaga in materiala, pro-
in obutvijo, trgovine s hišnim dali pa so tudi nepotrebno pre-
dekorjem in drogerije. Želijo moženje (med drugim market
namreč prodreti med prve tri Mengeš, pekarno in slaščičarno
trgovce v Sloveniji po tržnem v blagovnici Vele),
deležu. V letošnjem letu si v Veleju
Leto 2004 je družba Vele za- obetajo pozitivne učinke od
ključila z izgubo 252 milijonov zagona novih neživilskih de-
tolarjev, kar pa je po besedah javnosti in od prodaje poslov-
Andoljška posledica prisilne no nepotrebnega premoženja
poravnave hčerinske družbe v višini kar 1,6 milijarde tolar-
Preskrba Sežana, ki je kot en- jev (med njimi je upravna stav-
kraten proces vplivala le na po- ba v centru Domžal, sadna
slovni rezultat minulega leta, drevesnica v Kamniku, skladiš-
zato si v letošnjem letu ponov- če svežega in zamrznjenega
no obetajo dobiček. V lanskem programa v Kamniku, nekda-
letu so ustvarili 27 milijard to- nji saloni pohištva ...).
larjev čistih prihodkov od pro- Pričakujejo, da bodo letos
ustvarili 13,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Ne-živilske enote naj bi k temu prispevale približno 45%, cash&cary center v Jaršah 47%, le dobre 4% prihodka pa naj bi ustvarile živilske enote.
Med novimi usmeritvami je velik poudarek na verigi papirnic z novo blagovno znamko Tempera, prvo od takšnih papirnic bodo odprli še v tem mesecu v trgovskem centru Ruski car v Ljubljani, v prvem četrtletju pa bo zaživelo še pet takšnih papirnic - v Kamniku, Domžalah, Grosupljem, Laškem in Murski Soboti. Področje prodaje tekstila in obutve bo v drugi polovici leta doživelo korenite spremembe, v kratkem bodo odprli dve trgovini s hišnim dekorjem. Ohranili bodo obstoječo ponudbo drogerij, hkrati pa v tem segmentu sledili sodobnim trendom.
V družbi Vele si od zagona novih dejavnosti (papirnice.
Predsednik uprave družbe Vele Andrej Andoljšek si veliko obeta od zagona novih dejavnosti, med katerimi bo tudi veriga papirnic z blagovno znamko Tempera, ki jo je predstavil na nedavni novinarski konferenci.
tekstil z obutvijo, hišni dekor) veliko obetajo, saj načrtujejo letošnje leto zaključiti z 1,7 milijarde tolarjev dobička in si zagotoviti mesto med tremi največjimi trgovci na teh področjih v Sloveniji. Želimo, da bo nekdaj vodilnemu trgovcu na kamniško-domžal-skem področju to tudi uspelo.
SAŠA MEJAČ
Novosti postajajo sestavni del našega življenja, tako vsakodnevnega kot poslovnega. Z njimi si izboljšujemo kvaliteto življenja, dostopnejši so cenejši izdelki in storitve, z višjo dodano vrednostjo zaslužimo več.
Novosti sestavljajo industrijska lastnina: patenti,modeli in vzorci, blagovne in storitvene znamke, označbe porekla blaga in intelektualna lastnina: avtorska dela, kot so govorna, pisna, glasbena, dramska, fotografska in filmska, likovna, arhitekturna, uporabne umetnosti, industrijsko oblikovanje, kartografska, predstavitve znanstvene, izobraževalne in tehnično tehnološke narave - know how ter računalniški programi. To lastnino lahko lastniki zaščitijo in si tako pridobijo prednostne pravice, ki jih lahko izkoriščajo sami ali prenesejo na druge z licencami in pogodbami.
Nezaščitene novosti so ideje, tehnično tehnološke in storitvene izboljšave.
Za podjetnike, obrtnike in gospodarske družbe so novosti nujnost njihovega uspešnega poslovanja in obstoja, saj se s časom končuje življenjska doba izdelkov in storitev, ki jih izrivajo novi konkurenčni izdelki in storitve.
Tudi kamniška podjetja, podjetnike in obrtnike neusmiljeno preganjajo novosti konkurentov in tako ogrožajo njihov obstoj in delovna mesta. To lahko preprečimo le s svojimi novostmi, ki nam zagotavljajo konkurenčnost v poslovanju, nova delovna mesta in spodobne plače. Kdor zaostaja z razvojem novosti, vse bolj drsi v propad.
V bodočnosti se bo konkurenčnost in potreba po razvijanju novosti še povečala, saj nam vključevanje v Evropsko unijo prinaša mnogo večji, zahtevnejši in konkurenčnejši 500 milijonski trg in obdobje inovativnega podjet ništva v letih 2007 -2013. To pa pomeni, da bodo državnih in evropskih pomoči, subvencij in drugih davčnih in ekonomskih ugodnosti deležni samo gospodarski subjekti z novimi izdelki in storitvami. Tradicionalno in tehnološko zastarelo proizvodnjo in dejavnosti bodo pustili izumirati.
To pa je izziv za izumitelje, inovatorje, razvojnike in vse, ki imajo nove ideje in iščejo poti k njihovi realizaciji, proizvodnji, uporabi in trženju.
Tudi kamniško gospodarstvo čakajo ti izzivi in usmeritve. Žal trenutno v kamniški občini ni potrebnega podpornega okolja, inovacijske infrastrukture in strokovnih kadrov za hiter in prodoren razvoj novosti.
Zato seje uredništvo Kamniškega občana odločilo, da odpre INOVACIJSKI KOTIČEK, v katerem bomo predstavljali kaj zahteva in prinaša evropsko inovativno podjetništvo za kamniško gospodarstvo, kaj potrebujemo za spodbujanje realizacije novosti v državi in občini, kaj in kako je na voljo kamniškim inovatorjem. Seznanjali vas bomo z razpisi in novimi znanji na tem področju. Prav tako lahko naslavljate strokovna vprašanja s področja inovacijske dejavnosti in podjetništva na naslov elektronske pošte : marijan.stele®quest,arnes.si
Na vprašanja bo odgovarjal Marijan Štele -patentni inženir in mednarodni posrednik novosti. Najbolj značilna vprašanja bomo brez* navedbe osebnih podatkov objavljali v inovacijskem kotičku.
Urednica Saša Mejač in patentni inženir Marijan Štele
KDO SO NAGRAJENI KAMNIŠKI INOVATORJI ?
Za začetek naj spomnimo na v preteklosti nagrajene kamniške inovatorje in dosežke, s katerimi so v obdobju 1992 -2001 sodelovali v državnem programu promocije novosti SPIM - Slovenske podjetniško inovacijske mreže.
Žal je ta program nekdanja neodgovorna vlada leta 2002 ukinila in tako inovatorjem onemogočila, da svoje nove dosežke predstavijo na domačem in tujem trgu. V okviru državnega programa SPIM in mednarodnega evropskega programa SPRINT je sodelovalo kar nekaj inovatorjev iz nekdanje in sedanje kamniške občine, ki so za svoje dosežke prejeli mednarod na priznanja in nagrade.
Pri ocenjevanju inovacij se ocenjuje pet strokovnih kriterijev: novost, izvedljivost, dodana vrednost -ekonomičnost, uporabnost z oblikovno primernostjo in prodajni potencial novosti. Za novosti s področja industrijske lastnine (patenti, modeli in vzorci, blagovne znamke in poreklo blaga) so morali izumitelji in inovatorji predložiti prototip ali vzorec. Za novosti s področja intelektualne lastnine (avtorske pravice, know how, izboljšave s področja storitev in programov in sorodne pravice) pa je inovator dokazoval s prijavno listino in tekstom novosti. Za tujino so morale biti novosti zaščitene po Zakonu o intelektualni oziroma industrijski lastnini.
Domača in tuja priznanja, medalje in nagrade so prejeli naslednji kamniški inovatorji:
LETA 1994
Tone Štele: Dolgo goreča sveča : Celje zlato, Bruselj srebrno, Ženeva srebrno,
Kadilnica: Celje bronasta LETA 1995
Martina Božič: Novi asortimenti prehrambenih izdelkov: Ljubljana zlato, Slavica Završnik: Dekorativni izdelki za turizem: Ljubljana zlato, Bruselj srebro
Vinko Petek: Strešni sončni zračni kolektor: Celje zlato, Nuerenberg srebro, Bruselj in Ženeva srebro,
Miro Kregar: Smučarske vajeti: Celje zlato, Nurnberg srebro, Projektna skupina ALPSKE CESTE (Ema Pogačar, Slavka Zupan, Janez Per, Marijan Štele): Turistični projekt in izvirni znak ALPSKE CESTE : Ljubljana zlato, Zagreb specialna nagrada, Bruselj 1. nagrada za turizem, Ženeva - posebna nagrada za področje turizma.
LETA 1996
Ferdinand Ambrož : Nov izpušni sistem: Celje srebrno, Dr. Mark Otto, Marjan Dobovšek, Alojz Retelj: Krmiljenje elektroerozij-skih sistem, Avtomatski protiobločni in krmilni sistem: Celje zlato, G. Radgona srebrno, Bruselj in Nuerenberg zlato, Ženeva srebrno.
LETA 1998
Janez Grad: Vodo in olje odporne usnjene delovne rokavice: Priznanje za kvaliteto in izvirnost občine Celje in bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije
LETA 2000
Janez Grad: Vodo odporne usnjene delovne rokavice: Ljubljana zlato, Nuerenberg srebro, Pittsburg srebro, Ženeva bronasto.
LETA 2001
Janez Grad: Bio-vodo odporno usnje: Ženeva bronasto.
Seveda je bilo v kamniški občini še več inventivnih dosežkov, ki so prejeli različna sejemska in druga priznanja.
Vse inovatorje in inovativne skupine, podjetja prosimo, da podatke s svojimi dosežki za kamniško kroniko inovatorjev in izumiteljev sporočijo po tel. 83 11 925 ali v uredništvo Kamniškega občana.
V aprilu Salon novosti v Ženevi, izteka se rok za prijavo
Inovatorje iz kamniške občine vabimo, da prijavijo svoje novosti na mednarodno povabilo organizatorjev inovacijskih sejmov in posrednikov inovacij na 33. svetovni salon novosti od 6. do 10. aprila v Ženevi. Za slovenske inovatorje bodo na sejmu veljale posebne promocijske, propagandne in cenovne ugodnosti. Prispevek posameznega inovatorja znaša 50.000 SIT. Rok za prijavo je 20. februar.
Vse informacije in prijavnico dobite po telefonu ali telefaksu št. 83 11 925.
Pripravil Marijan Štele -uni.dipl.pat. inženir
»
S PRAVIM PRISTOPOM IMA TUHINJSKA DOLINA DOBRE MOŽNOSTI«
V to je prepričana Milena Kodra, univ. diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, ki je z etnološko študijo Promet v Tuhinjski dolini končala študij na Filozofski fakulteti. S temeljito raziskavo je domačinka iz Zgornjega Tuhinja želela raziskati in vsem prebivalcem Tuhinjske doline pokazati, v kakšnem okolju sploh živijo: Med študijem je raziskovala že kašče v dolini in Menino planino, v diplomskem delu pa je glavni poudarek namenila prometu skozi dolino od prazgodovine do konca 20. stoletja, ki je skozi vsa obdobja pogojeval način življenja tamkajšnjih ljudi.
Lovski dvorec v Zg. Tuhinju je dediščina celjskih grofov.
Prvi traktor Steyr v Zg. Tuhinju
ske sile, je bil traktor, katerega lastnik je bil premožnejši Motni-čan po 1. svetovni vojni. Prvi avtobus je po dolini začel vozili leta 1937, vendar so bile vožnje med 2. svetovno vojno prekinjene. Tudi motorna kolesa so bila
začeli iz doline množično izseljevati, prav tako so seje izogibali turisti in trgovci. Razmere so se izboljšale šele po letu 19H7, ko je bila celotna cesta temeljilo popravljena in v celoti asfaltirana, kar je prebivalcem doline
Milena Kodra na prelazu Kozjak, kije vseskozi predstavljal največjo naravno oviro v dolini.
»Zanimalo me je. kako se je dolina razvijala v obdobju, ko je skozi potekal gost tranzitni promet, ki je bil pozneje preusmerjen v vzporedno dolino. Poskušala sem tudi ugotoviti, kako so se razvijali obcestni kraji, kako se je spreminjalo gospodarsko stanje doline glede na obdobja intenzivnejšega in šibkejšega prometa in kakšen vpliv je imelo to na življenje v dolini«, odgovarja Milena na vprašanje, zakaj se je lotila prav obravnavane tematike.
Precejšen pomen je imela Tuhinjska dolina že v dobi Rimljanov, ko je bila rezervna pot takrat glavni prometni cesti čez Trojane. Znano je, da je rimska cesta potekala od Vranskega preko Motnika, Špitaliča in Zg. Tuhinja, pri Smartnem zavila na Sidol in od tam šla proti Vase-nem, Podhruški, Nevljam in Kamniku. S propadom rimskega cesarstva so utrjene ceste začele naglo propadati, a v 6. stoletju je bila dolina zaradi svoje ugodne lege zanimiva za Slovane, ki sojo poselili, o čemer pričajo imena številnih zaselkov (Hruševka, Brezovica, Kostanj, Češnjice idr). Kljub temu je bila za obdobje zgodnjega srednjega veka za dolino značilna slaba organiziranost prometa.
Razmere so se spremenile nekaj stoletij pozneje, ko je promet skozi dolino dobesedno vzcvetel. »Na potek prometa je vplivalo na novo oblikovano gospostvo, ki je zaradi oblikovanja svojih dinastičnih teritorijev premaknilo glavne cestne povezave. Trgovski promet so usmerjali na svoje gradove in mesta in prav to je imelo ključno vlogo pri razcvetu prometa skozi Tuhinjsko dolino, saj so andeški grofje v 12. stoletju speljali glavno prometno pot v Kamnik skozi Tuhinjsko dolino«, Milena razloži vzrok za razcvet prometa. Andeški grofje so namreč postali lastniki ogromnega posestva na
Gorenjskem, s središčem v Kamniku, s to odločitvijo pa so za nekaj stoletij odvzeli pomen do tedaj glavni poti skozi Črni graben.
Zaradi pomena doline sta v tem obdobju vzcvetela tako Kamnik, ki je bil takrat po gospodarski moči takoj z.a Ljubljano, kot tudi trg Motnik in današnji Špitalič, kjer je bil v začetku 13. stoletja ustanovljen znameniti hospic oz. špital (obcestno gostišče za popotnike) sv. Antona pod Kozjim hrbtom. Kljub blaginji Kamnika in živahnemu prometu skozi dolino, ki je bila takrat glavna povezovalna žila med Ogrsko in Benetkami, pa je bila cesta v srednjem veku le tovorna pot za konje ali kvečjemu slabo raz.vožen kolovoz. Trasa ceste ni potekala tam, kjer danes, temveč je sledila vasem, ki so današnji cesti večinoma skrite, prav tako se je izognila obema prelazoma, tako Kavranu kot Kozjaku. Oba prelaza sta bila za (številnejši) promet usposobljena šele v 19. in 20. stoletju. Življenje prebivalcev Tuhinjske doline je bilo v visokem srednjem veku kljub živahnemu prometu skromno in težavno, saj je bila dolina pomembna zgolj zaradi poti, ki so jo trgovci in drugi popotniki lahko prehodili v enem dnevu.
Prednost Tuhinjske doline pred Črnim grabnom je bila za časa andeških grofov absolutna, toda dinastija je izumrla in nadomestili so jih Habsburžani, ki so pomen dajali novi prestolnici na Dunaju in cesti skozi Črni graben. Vse do 15. stoletja so dolini določen pomen dajali še celjski grofje, z njihovim izumrtjem leta 1456, predvsem pa v 16. in 17. stoletju, je za dolino nastopilo obdobje nazadovanja v vseh pogledih. Izgubo pomena tuhinjske ceste sta občutila tudi Kamnik in Motnik, ki sta začela naglo propadati. Ohranjeni so dokumenti, s katerimi so Kamni-čani oblastem večkrat tožili zaradi izredno slabe ceste, kije ni-
so mogli več vzdrževati in v tem obdobju ni bila več primerna za vožnjo z vozovi. Prošnje niso bile nikoli uslišane.
Prebivalci so živeli lako izolirano, da se je v osrednjem delu doline ohranil specifičen jezikovni pojav izgovorjave nekaterih samoglasnikov, kar potrjuje domneve, daje bilo to območje z obeh strani skoraj zaprto.
Krajše preusmeritve prometa skozi Tuhinjsko dolino in težko dočakana obnova ceste na začetku 19. stoletja, ki je bila tako končno vsaj za nekaj časa primerna za vozni promet, so vzbujale veliko upanja, a tuhinjska pot je vse do danes ostala rezer-
li smreke, dolge od 20 do 30 metrov. Drevesa so morala biti posekana oktobra in v lubju šc istega meseca odpeljana v ladjedelnico. Prevažali so jih po ti. jamborovi cesti, ki je potekala po tržaški cesti. Iz Tuhinjske doline do Trsta jc bila pot izredno dolga, nevarna in naporna, zato sta šla skupaj vsaj dva furmana. Prenočevali so v znanih furmanskih gostilnah ob cesti. Vožnja iz. Tuhinjske doline do Trsta in na-
Motnik v začetku 20. stoletja
T
OboHu-c^ht^iii
\&f/ s / n~ u   mm m.
Zgornji Tuhinj v franciscejskem katastru leta 1826
vna pot današnji magistralki skozi Črni graben. Prav tako se je dolini v 19. stoletju, kljub mnogim načrtom, izognila tudi železnica.
Glavni poudarek je Milena Kodra v svoji nalogi namenila razvoju prometa in komunikacij v 20. stoletju. Zaradi pomanjkanja literature soji kot glavni vir informacij služila mnoga pričanja domačinov, ki so prispevali k verodostojnosti in kakovosti študije.
V nalogi so podrobneje predstavljeni furmani, katerih najpomembnejše izvozno blago iz doline je bil les, ter pomembnejše furmanske gostilne v dolini: Fle-garjeva gostilna v Motniku, gostilna pri Kavsarju pod Kozjakom, gostilna pri Videtu na La-z.ah, gostilna Ledrar na Lokah ter današnja gostilna Pri zlati kaplji v Soteski.
»Tuhinjci so prodajali les v tržaško ladjedelnico, kar je bilo za to območje značilno skoraj 200 let, do 1. svetovne vojne. Tja so vozili hrastov les za izdelavo nosilnih stebrov in smreke za izdelavo jamborov. Zlasti primerne so bile tiste iz lipcljskih in hribovskih gozdov, kjer so bile zaradi ugodnih pogojev za rast debla zelo dolga. V Trst so vozi-
zaj jc trajala povprečno 14 dni.«
20. stoletje je prineslo številne spremembe na področju prometa ter gospodarskega in turističnega razvoja doline. V prvi polovici stoletja takšnega napredka sicer še ni bilo, saj je dolino zaznamovala ponovno z.elo slaba cesta s starimi oblikami prometa, med katerimi so prevladovale konjske vprege. Najstarejše prevozno sredstvo v dolini, ki ni potrebovalo človeške ali ž.ival-
znana že pred 2. vojno, prvi avtomobili pa so se v osrednjem delu doline začeli pojavljali šele v 50. letih 20. stoletja. Vprei-ni promet s konji in vozovi je bil v dolini značilen še vse do konca 60. let. Izreden pomen je imel tudi razvoj javnega avtobusnega prometa, ki je prekinil stoletja trajajočo izoliranost doline ter povečal mobilnost prebivalcev. A cesta in prometne povezave so bile izredno slabe, zato so se ljudje, ki so delali v tovarnah,
končno omogočilo udobnejše Življenje.
»Tuhinjske doline se je ob koncu 20. stoletja izognila tudi trasa novega avtocestnega odseka ( elje-Ljubljana, kar jo je ponovno nekoliko oddaljilo od večjih centrov. Zato pa ima toliko boljše možnosti v razvoju turizma. Glavno tovrstno središče so nove terme v Snoviku. Naravne danosti in kulturna dediščina doline pa ob pravilnem in strokovnem pristopu nudijo še ogromno dodatnih možnosti za razvoj turizma v dolini«, je v diplomski nalogi zapisala Milena. Do daja, da bi bila škoda, če hi se vse začelo in končalo pri termah v Snoviku, saj je tu še neokrnjena Menina planina, ki naj, kot pravi avtorica, taka tudi ostane. Z dobro razvitim pašništvom, različnimi možnostmi rekreacije in naravno dediščino ter turistične in ekološke kmetije. Prav nekdanja zapostavljenost, katere posledici sta danes prometna neonesnaženost in neokrnjena narava je tista prednost, ki bi lahko bila temelj turističnega razvoja doline.
JASNA PALADIN
VABLJENI V TRZIN
CITROEN
NOVI C4!
NA ZALOGI!
A VTOMARKEI
PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/
VESEL IN NORČAV P05T PREGANJA 21 O
Kljub mrazu in snegu, ki ga je letos prinesel debeli četrtek, se je že tradicionalnega pustnega sprevoda na pustni torek udeležilo kar lepo število maškare. Kljub temu, da je bil torek tudi dan slovenskega kulturnega praznika, je Pust nekako prevladal na vsakem koraku. Morda je bilo prav zaradi dela in šole prostega dne maškare manj kot prejšnja leta, saj je marsikatera družina izkoristila lep dan ali celo kar »podaljšan vikend« za mini zimske počitnice.
A kljub temu so bile kamniške ulice polne nenavadnih bitij, ki jih ob običajnih dneh ne srečujemo: klovni, vitezi, princeske, mucke, miške, tigri, pa bitja s Kekčeve dežele. Od Glavnega trga do športne dvorane, kjer so maškarce zaplesale in se posladkale s krofi, so pustno povorko popeljale kamniške mažoretke in godbeniki.
VERA MEJAČ
Zima je tUCll C3LS kolin...
Zimski dnevi so že od nekdaj namenjeni tudi zakolu prašičev in običajno je takšen dan kar mali družinski praznik. Tudi mi smo pri takšnem prijetnem »opravilu« zmotili Sitarjeve s Falovške 22 na Novem trgu, po domače Martinčeve. Vsak član družine je imel svojo zadolžitev, največ dela pa je imela seveda gospodinja - mama Ana, ki vsako leto vzredi več prašičev. Praznik kolin je tako pri njih večkrat, saj so vsi otroci z družinami preskrbljeni z domačimi kolinami.
Mama Ana ob tem polarna, da mora zadnja leta, odkar v Kamniku ni već živinskega sejma, po mlade prašičke na sejem v Celje. Pravi, da bi morala kamniška občina pomisliti na to, da so v Kamniku še kmetje. Ponosna je na svoj kmečki stan, kot tudi na sestrično in bratrance, ki so prav tako živinorejci in kmetovalci.
Na sliki: Sitarjevi z Novega trga ob družinskem prazniku kolin (z leve): hčerka Olga, mama Ana, zet Marjan, sin Andrej, zet Andrej in mesar, brez katerega ne gre. VIKA MEJAČ
Sneg in dobra volja na Veliki planini
Glede na to, da nas je zima končno razveselila s snegom, nas je zanimalo, kakšne so razmere na Kamnieanom najbližjem smučišču na Veliki planini.
Kol nam je včeraj povedal direktor družbe Velika planina Vinko Ribnikar, je smuka na Veliki planini prijetna, namerili so 40 centimetrov naravnega snega, cene vozovnic pa so v primerjavi s cenami drugih smučišč bistveno ugodnejše, gibljejo se med 1900 in 3300 tolarjev. Zanimiva je ludi
kombinirana karta smučanja na Veliki planini in kopanja v Termah Snovik, ki za razliko od podobnih tovrstnih kart omogoča, da smučamo en dan, kopamo pa se kak drug dan. Ob sončnih dneh so na Veliki planini našuli okrog 300 smučarjev in drugih obiskovalcev.
»Letos smo ponudbo na planini obogatili tudi z. izposojevalnico opreme za smučanje in snovvbo-ardanje, organizirana je šola smučanja in deskanja na snegu, v sklo-
ni
pu te šole pa deluje tudi vrtce na snegu, ki je ob sobotah in nedeljah med I Lin 14. uro brezplačen za vse otroke s smučarsko vozovnico«, je izpostavil Ribnikar.
Obiskovalce pritegne tudi nočno sankanje po progi pod dvose-dežnico, ki ga organizirajo ob petkih in sobotah, sani si je možno celo sposoditi, ob spodnji postaji nihalke pa je urejeno naravno drsališče, ki je zvečer osvetljeno, i >r-sanje je brezplačno.
Kot pravi Vinko Ribnikar, si prizadevajo, da bi se na planini Čimveč dogajalo, saj lo pritegne obiskovalce. Tako že mislijo na šolske počitnice, ko bodo pripravili začetniško šolo smučanja in deskanja v večernih urah na osvetljenem smučist u Jurček, do konca sezone pa še veleslalom za Pokal Velike planine.
Tudi minuli vikend je bilo na Veliki planini živahno, v soboto so pripravili kar dva pust na slaloma, prvega na smučeh, drugega v večernih urah pa s sanmi.
Na Valentinovo, ki je tik pred vrati, pa pripravljajo novo zanimivost: par, ki se pred bla-gajničarko poljubi, prejme popust ob nakupu smučarske vozovnice.
»Le dobro voljo je potrebno prinesti s seboj, pa je na planini luštno«, je zaključil Vinko Ribnikar,
SAŠA MEJAČ
Na čaju pri kamniški izdelovalki unikatnih svetilk Poloni Lesjak
BISTVO UMETNOSTI JE OPLEMENITENJE DUŠE
Svetilka pogosto simbolno predstavlja svetost, Dušo sveta, človekovo podobo. Svetlobo, simbol življenja, pa so že v davnih časih častili kot božansko in jo vključevali v verske obrede. Pred dnevi smo s krščanskim praznikom svečnica zaključili božični čas, čas, v katerem igrata luč in svetloba še toliko večjo vlogo. Dan ali dva po zaključku satur-nalij, starorimskega teden trajajočega obrednega čaščenje zimskega solsticija, iz katerega se je razvilo praznovanje božiča, sem se proti večeru oglasila v pravljičnem domu Kamničanke Polone. Najini poti sta se prvič križali že pred več kot letom dni, koje Polona razstavljala v galeriji Kos, kjer sem delala. Takoj me je presenetila s svojimi stvaritvami, še toliko bolj pa me je osupnila s svojim naslovom, kajti ne le, da sem jo, žal, prvič videla in zanjo slišala, ne, bili sva celo someščanki. Že od začetka. Dogovorili sva se za klepet ob kavi, a je trajalo več kot leto, da sva se ponovno srečali.
Polona je vse svoje življenje hre-
penela po umetnosti, a je že v osnovni šoli sklenila, da bo oblikovalka ali inšpektorica. Presenetljivo se je sama odločila za slednje, vendar pravi, da jo je ravno ta študij naučil obvladovati in razumeti naravne zakone. Kmalu po začetku službe je začela izdelovati svetilke. Ves čas je hrepenela po tem, da bi lahko počela tisto, za kar je poklicana. Sledila je svojemu notranjemu klicu, poti so se ji začele odpirati in kljub službi je njeno umetniško delo potekalo nemoteno.
Polona mi je prijazno odprla svoja vrata ravno med njenim dopustom, v ustvarjalni luknji, med razpotjem, na katerem tuhta, v katero smer naj jo pot popelje v prihodnosti. Že od malih nog je v svojem ustvarjanju in igranju vedno videla dom, hišo in prostor. Svoji domišljiji je odprla krila ob branju knjig in bila »precej v svojem filmu«. Predajanje negi duše in udejanjanju svojih ustvarjalnih darov je Poloni zapisano že v zvezdah, ki so 'krive' za njeno željo po ustvarjanju z materiali, nečem otipljivim, saj le skozi mate-
rijo lahko izraža svojo ljubezen. Za svoje ustvarjanje, ki je, kot sama pravi, kot rojevanje, je izbrala blago. »Če si odprt in se znaš povezati z energijami, je rojevanje lahko, če ne, je tudi težavno.«
Na svoji spletni strani Polona predstavi obiskovalcem začetek svojega ustvarjanja kot »temeljno prelomnico, v kateri je v danem trenutku prišlo do močnega samozavedanja življenja ter vsega, kar me obdaja -zasijala je luč, svetloba oz. dotik lastne duše. Ta močan vtis je povzročil vrsto sprememb...«.
Polonina želja je bila izraziti luč v materiji. Na začetku je nastala kolekcija 10 svetilk z imenom Rojstvo, ki jo spominjajo na to, kdo je v resnici, ali živi v skladu s svojo dušo, za kar je poklicana. V kolekciji je nastalo 5 ovalnih - ženskih in 5 oglatih -moških svetilk, ki so »kraljevske«, saj simbolično nakazujejo, da lahko pravo kraljestvo in bogastvo najdemo le v stiku s samim seboj. Vsaka svetilka s svojo obliko, barvo ter imenom in kratkim izrekom odraža rdečo nit Poloninih ustvarjalnih razmišljanj.
Polona meni, da se moramo v življenju vsi soočati s prelomnicami in ovirami, ki nam pomagajo zrasti. Če jc hrepenenje dovolj močno, bo duša jokala, če se ne odločiš pravilno, pravi, zato čaka samo sebe, da bo lahko stopila naprej. Kam? Čuti, da je njeno življenje, delo in ustvarjanje na razpotju. Ve, da za seboj pušča sledi. In da le ljubezen lahko spremeni dogodke. Ko imaš sam dovolj ljubezni, razlaga Polona, se stvari razlijejo čez rob in se udejanijo. Življenje samo je Poloni vedno postavilo prelomnice, ki so bile potrebne, da se je njeno hrepenenje razjasnilo. Mnogim stvarem se je zaradi tega odrekla. A to je sedaj njeno. Duh in materija sta se združila. In se pojavila v podobi svetil.
Že pri izdelovanju prvega cikla svetilk je imela Polona natančno zamisel, kam jih bo postavila na ogled: v stekleni galeriji v ljubljanskem rotovžu. Že med samim izdelovanjem svetil si je svoje misli, prebliske zapisovala. Sama pravi, da ji je bilo vesolje naklonjeno. Z izdelovanjem svojih stvaritev so se ji začela odpirati tudi vrata. V notranjem miru, ki ga je ves čas čutila, brez
dvomov in preprek, soji začeli nasproti prihajati ljudje. V zadnjih dveh letih je razstavljala v Ljubljani, v steklenem in zgodovinskem atriju Mestne hiše, Grand hotelu Union, v zgradbi na Mestnem trgu 15, galeriji Faraonika v Mestni knjižnici, galeriji Kos ter v celjski galeriji Jureta Cekute.
V tem času je ustvarila tudi nov cikel svetil Ivana, a sedaj prihaja nov čas, nove želje, novi načrti. Zakaj ni postavila svojih stvaritev na ogled v Kamniku? Polona ni nikoli vezana na kraj, kjer živi, ampak le na dom, čeprav obožuje stara mestna jedra. Dolgo časa si je želela živeti v središču Ljubljane, a je tam dobila službo. Tudi o Kamniku je že razmišljala, kam bi lahko postavila svoja svetila, a se še ni zgodilo. Do sedaj. Vedno si želi, da svoje stvaritve lahko postavi nekam, kjer je toplina, tisto, kar je prejela doma.
Vsi, tako prijatelji kot naključni obiskovalci razstav, so pogosto nad predstavljenim navdušeni. Ko Polona vidi izraze v njihovih očeh, si misli, da dela prav, prijatelji pa tako ali tako pravijo, da je že sama po sebi 'ena velika lučka'. Vedno večje zanimanja za Polonine stvaritve, tudi iz tujine, vsi sprašujejo, kje ima svojo trgovino, a je Polona do sedaj ustvarila manjše število svetilk, ki jih ne da lahko iz rok. Zaveda se, da vkolikor želiš ustvarjati, moraš odrasti in pustiti umetnini, da odide svojo pot, obenem pa je prepričana, da mnogi zelo pozdravljajo njeno delo in se obenem zdrzne ob misli, katere poti se odpirajo.
Polona si sebe tam pri devetdesetih predstavlja v majhni hiški, polno ljudi, ki prihajajo in odhajajo, zadovoljno, ker je bila v svoji biti svobodna, doživela veliko potovanj, polno novih pozitivnih izkušenj, vidi se kot zdrava, modra starka, napolnjena z znanjem in notranjo harmonijo. Ravno na dan najinega klepeta, si je Polona na sprehodu rekla, da je samo vera vase, vera v Boga!
To je Polona. A še veliko več. Marsikaj spoznaš tudi, ko vidiš njene stvaritve.
BOJANA KLEMENC
-H
Slovo
od Gizele
Budau,
mame
pesnice
Elze
Mrzel tuhinjski veter je pihal na kamniških /.a-lah, ko smo se 25. januarja poslovili od pokojne Gizele Budau. Pred poslovilno vežico se je zbralo malo ljudi, predvsem sosedje in znanci pesnice Elze Budau iz Ljubljane. Ni bilo pevcev. Gospod župnik je opravil molitev pred poslovilno vežico, ko je k mikrofonu pristopila gospa Elza, hčerka pokojne, in spregovorila mami v slovo.
Povedala je mnogo lepega o svoji mami, omenila, da so nekatere njene /)esmi nastale kar iz družinskega življenja, kot sta pesmi Pegasto dekle in Brez besed, vsi pa smo že vedeli, da je ona napisala besedilo znamenite pesmi Poletna noč.
Kot se spominjamo nazaj, je družina Hermana Budaua prišla v Kamnik že pred letom 1930. Služboval je kot glavni računovodja v tovarni gorčice Eta, Leta 19J6 je nenadoma umrl, pokopan je v Kamniku. Njegova žena je bila Tržačanka, vedno elegantno oblečena in se je stari Kamničani še dobro spominjamo. Imela sta sina Tulia, kije bil inženir, mislec, ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo. Poročil je Gizelo Dolenc iz znane slovenske poš-tarske družine na Primorskem. Dolenci so namreč imeli licenco za prevoze pošte in potnikov s konjsko vprego po Primorski in severni [stri. Sedež so imeli v Sv. Križu pri Devinu. Člani Dolenčeve družine so biti znani zaslužni Slovenci, oče je bil tudi sodnik.
Prišla je prva svetovna vojna in zaradi Soške fronte so morali bežati v Novo mesto. Milan Dolenc je bil znan profesor veterine v Ljubljani in zaveden Slovenec, ki je stopil v NOB že leta 1941. Gizelajebi-ht njegova sestra.
Po vojni je mož Gizele kupil hišo v Kamniku, kjer sta si uredila lep dom. Imela sta sina Tulia in hčerko Elzo. Po smrti moža je gospa Gizela živela nekaj časa s sinom, pred letom dni pa je odšla v dom starejših občanov v Škof/o Loko.
iiospa Gizela Budau bo vsem v Kamniku ostala v toplem spominu. Ponosni smo, daje rodila hčerko, kije Slovencem, literaturi in slovenski zabavni glasbi dala najlepše pesmi in besedila.
Dr. NIKO SADNIKAR
Marija - Minka MRHAR in njenih 90 let
V 25. januarja je Minka ■ Mrhar iz Kamnika clopol- " nila 90 let. Rojena je bila 25. januarja 1915 v Zagorju na Krasu, pozneje je živela v Novem mestu. Malo preci II. svetovno vojno seje preselila v Kamnik in se leta 1941 poročila s Francem, ki je bil ekonomski tehnik, poznan filatelist in strasten gobar. Umrl je leta 1992.
Minka, tako jo kličejo domači in znanci, se dobro spominja, ko so se skoraj vsako nedeljo dopoldne pri njih zbirali filatelisti. France je imel skrbno urejeno zbirko različnih znamk. To so bila prijetna leta, za katere Minka pravi, da jih ne bo nikoli pozabila. V življenju se je ukvarjala z vrsto zanimivih aktivnosti. Skupaj z možem je redno gobarila. Čc je le čas dopuščal, je bila vedno v gozdu. Ker je širokega srca, tudi pred znanci in prijatelji ni skrivala gobarskih točk, kar je sicer značilno za najbolj vnete gobarnje. Rada jih je vodila k skritim kotičkom in uživala v prijetnih presenečenjih, ko so našli kar veliko različih užitnih, pa tudi drugih gob.
Doma je skrbela za družino. Hči Metka se je rodila leta 1944 in sin Franci leta 1946. Na svet sta prišla že tudi dva vnuka in vnukinja. Zelo rada je imela ročna dela, pekla je izvrstna peciva, še posebej pa je uživala v vrtu. Velikokrat je pomagala na različnih družabnih srečanjih in drugod. Povsod se je znala ustvarjalno vključevati. V mlajših letih je telovadila pri Sokolih in se redno udeleževala plesnih večerov v čitalnici nad Kavarno. Zaupala nam je, da še vedno kadi in tudi danes kakšno potegne. Družbo zna prijetno razvedriti s svojimi smešnicami.
Sedaj živi v Domu starejših občanov v Kamniku. Pravi, da se zelo dobro počuti in da je osebje v domu prijazno in ustrežljivo. Pred časom je imela nezgodo in si poškodovala kolke. Danes uporablja voziček in že počasi hodi.
Minko redno obiskujejo svojci, pa tudi številni sorodniki in prijatelji. Tudi srečanje 23. januarja pri Mlakarju na Duplici, ko je slavljenka slavila svoj rojstni dan, je bilo prijetno. Družba ožjih družinskih članov, prijateljev in znancev ji je zaželela vse lepo, predvsem zdravje. Prisrčnemu razpoloženju so se pridružili tudi vnuki in ob prijetnih zvokih citer skupaj zapeli več narodnih pesmi.
STANE SIMŠIČ
Ob izidu nove knjige in hkratni slikarski razstavi akvarelov in gvašev Dušana Lipovca
Novi odtisi občutenih popotnih zaznav v slikah in besedah
Akademski slikar in (likovni) publicist Dušan Lipovec je sredi januarja v knjižni obliki izdal izbrane zapise, naslovljene z »Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi 2«. S tem se je avtor vrnil k tematiki oz. področju, ki ga kol »druga ljubezen« spremlja tako rekoč ves čas njegovega umetniškega ustvarjanja. Slikarstvu, ki je pri njem vsekakor na prvem mestu, je ključna vloga pripadla tudi ob izidu njegove nove knjige: ne samo, da je tej zvrsti umetnosti V ožjem in širšem okolju namenjena piščeva osrednja pozornost, javna predstavitev v Galeriji Veronika je bila pospremljena tudi s tritedensko razstavo no vejših I.ipovčevih popotnih slikarskih zapisov v tehniki akvarela in gvaša.
Zajetni slikarski opus, več kot slo samostojnih in še več skupinskih likovnih razstav doma in na tujem, številna priznanja in nagrade, obsežna bibliografija itd., pričajo o vidni in relevantni umeščenosti akademskega slikarja Dušana Lipovca (Kamnik, 1952) v svet sodobne upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. Ne nazadnje to potrjujeta tudi obe njegovi closc danji knjižni monografiji: Slikarskij>esnik narave (1994) i n Impresije slovenske />o-krajine (\9%).
Ob likovno prepoznavnem avtorskem rokopisu tipodabljanih motivov, (ne)mir-ne poezije spo(ko)jnosti svetlobe in barve, pa Lipovec svel in življenje v njem zaznava in že več kol dve desetletji posreduje javnosti tudi z izraz(itostm)i besed. Tako je, denimo, s pesniško govorico (objave v periodičnem tisku, samostojna zbirka Barve besed, 2003), zgolj potrdil, da je večplastna umetniška osebnost. I Istvarjal nemu horizontu likovnega umetnika je l.i-povee odprl novo razsežnost zaznav, odsevov in prelivov občutij ter njihove pre-tanjene sporočilnosti, ki jih v različnih svetlobnih razponih premorejo barve besed njegove pesniške govorice.
A ne zgolj pesniške, ko gre za besede: slikarja, ki je tudi publicist v širšem smislu, ko objavlja strokovne* članke, likovne kritike, eseje in aktualne odmeve v dnevnem in periodičnem tisku ter strokovnih revijah... Prvi tovrstni izbor I.ipovčevih del je bil objavljen leta 1992 v knjigi z naslovom Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi; zdaj, dobrih dvanajst let kasneje je - večidel s pomočjo sponzorjev, de-
loma pa tudi Občine Kamnik, v založništvu njene Agencije za razvoj turizma in podjetništva - »luč sveta« ugledal njen drugi del.
Tudi to pot gre za objavo likovnih zapiskov in razmišljanj o »raznih kulturnih in nekulturnih dogodkih na Kamniškem in v širši domovini«, kot zapiše avtor v predstavitvi. »Zapisi in članki so izbor iz množice objav v dnevnem in drugem periodičnem tisku, ki SO bili večidel napisani od leta 1992 do 2004. Večina likovnih ocen obravnava likovne dogodke v kamniških razstaviščih: Galeriji in kavarni Veronika, Malešcvi galeriji, Muzeju Zapriee, galeriji Majolka, galeriji Neptun, Hramu l.užar, Sadnikarjevi hiši in drugih priložnostnih razstavnih prostorih«.
V poglavju 0 likovni umetnosti Lipovec tako obravnava likovno srečevanje z okrog osemdesetimi avtorji oz. njihovo ustvarjalnostjo; vsekakor s pristopom razgledanega poznavalca, ki mu je tuja kakršnakoli akademska vzvišenost. Pozornost posveča lako šolanim kot nc.šolanim likovnim ustvarjalcem, zanimajo ga predvsem njihova dela. Do ustvarjalcev ni nekritičen, vendar v presojah prevladujejo predvsem vzpodbude njihovemu delu. -Sledijo poglavja Knjižne recenzije, Nekro-logi in Intervju, ki ga je leta 1998 v pogovoru z. avtorjem zabeležila Breda Podbrež-nik-Vukmir. Knjigo v obsegu 270 strani Dušan Lipovec sklene s poglavjem Razmišljanja o kulturi in nekulturi, v katerem najdemo marsikaj, s čimer avtor trka na našo nekulturno (za )vest...
Med dve podobi Kamnika - v olju na platnu in poslikani keramiki - je slikar in publicist Dušan lipovec umestil svoje najnovejše besedne odtise »kronike« popotnika po naši kulturni krajini; svojevrstno dokumentirani in interpretirani in to rej na poseben način »zaustavljeni« in s-o-hranjeni nedavni preteklosti. Minulosti torej, ki pa se v luči I.ipovčevih tehtnih presoj vsekakor še kako dotika lako sedanjosti kol lucli prihodnosti - tudi z. umestno opominjajočimi avtorjevimi dokazili o nujnosti kulturnega ustvarjanja, samozavedanja, spomina in vrednotenja.
In razmisleka ter ne nazadnje tudi odgovornosti o tem, kakšne sledi sodobnega (kulturnega in nekulturnega) utripa bodo poslej ostajale zanamcem... T. F.
Kamniški OBČAN
IZ DRUŠTEV IN STRANK
11. februarja 2005 11
Kamniško sadjarstvo in obrezovanje sadnega drevja
PRIŠLA BO POMLAD
In z njo veliko dela na poljih in v sadovnjakih. Tako smo vsako leto znova veseli novih znanj, ki jih pridobimo bodisi z literaturo ali s praktičnim prikazom. Večletno spremljanje prikaza obrezovanja sadnega drevja nam šele vlije dovolj poguma, da se tovrstnega opravila brezskrbno lotimo sami. Torej ni naključje, da so takšni prikazi obrezovanja še kako potrebni, celo nujni, saj se vedno več ljudi zaveda pomena oskrbe svojih sadovnjakov. Torej tudi po tej plati lahko rečemo, da v deželo prihaja pomlad.
Za primerjavo naj povem, da je v Sloveniji pred drugo svelovno vojno, konec leta 1937, delovalo 229 sadjarskih podružnic z okoli I ().()()() člani, kar je za današnje razmere skoraj nedosegljivo. Samo na območju današnje občine Kamnik so bile štiri podružnice in sicer v
ko prispevali k razcvetu tako pomembne gospodarske panoge, kot je sadjarstvo. Prvi je bil pred 220. leti rojeni rojak France Pire, ki velja za začetnika sodobnega slovenskega sadjarstva in po katerem se imenujejo najvišja priznanja v tej stroki na Slovenskem. Po poklicu je bil duhovnik, vendar se je povsem posvet il praktičnemu poučevanju za življenje. V zrelih letih je odšel v Ameriko, kjer je še 40 let deloval kot misijonar in učitelj za zdravo življenje. Takšni so bili tudi poznejši rodovi učiteljev pospeševalcev znanja na vseh področjih življenja.
Pred 2. svetovno vojno je bil zastopnik sadjarskih društev v svetu Kamnik, ki je obsegalo tudi Blagovico, Domžale, Mengeš, Vodice in Komendo, šolski upravitelj iz. Mekinj g.Jože Malešič. Povojno obdobje si bomo zapomnili po znanem Francetu Lombcrgarju, ki je bil rojen pri G rosami na Perovem. Veljal je za največjega strokovnjaka v tem obdobju, vendar je, žal,
Kamniku, šmartnem v Tuhinjski dolini, Stranjah in Tunjicah.
Kamniško sadjarsko društvo je bilo ustanovljeno med prvimi v Sloveniji, in sicer je bilo to 27. aprila 1924. Lansko leto bi praznovali 80. obletnico obstoja. Na naslednjo ustanovitev podružnice so čakali dobrih 10 let. V Šmartnem v Tuhinjski dolini so ustanovili sadjarsko podružnico 24. februarja 1935. leta, letos tako praznujejo 70. obletnico. Naslednji, ki so se opogumili, so bili sadjarji v Stranjah, ki so 25. maja 1936 ustanovili svojo podružnico. V Tunjicah se je to zgodilo 24. januarja 19.37. Kmalu zatem, z začetkom 2. svetovne vojne, je bilo delo vanje društev (razen gasilskih) prepovedano in tudi po koncu vojne je na tem področju dolgo vladala ledena doba.
Pravi razmah sadjarskih društev je sledil že v naslednjem obdobju, saj je znano, da se ljudje radi zatekamo v skupine, ki jih medsebojno povezuje druženje na osnovi skupnih koristi. Na Kamniškem je bilo v zgodovini vedno dovolj zanesenjakov, ki so s svojim delovanjem veli
prekmalu umrl. V tem času je bilo tudi v kamniški drevesnici več zelo sposobnih strokovnjakov, kot je npr. g. Kovač.
Če sem že začel naštevati misijonarje in učitelje, pa naj pri njih tudi končam. Novodobni kamniški France Pire je prav gotovo učitelj v pokoju g. Lado Dobrovolje. Veliko podobnosti z misijonarjem Pirccm bi lahko našli, pa vendar je za začetek dovolj, da ga opazimo, mu prisluhnemo in kaj vprašamo za dobro počutje našega vrta, predvsem sadnega. Lado Dobrovolje bo med nami zadnjo soboto v februarju, ko se bomo ljubitelji sadjarji ob 9. uri dopoldne dobili v Tunjicah. Vem, da nas je vsako leto več, pa vseeno lahko povabite še kakšnega prijatelja, saj je v močeradovi deželi še dovolj dreves, na katerih se bomo učili veščin obrezovanja in vzgoje novih dreves. Čas po Valentinu je vselej pomenil, da je blizu pomiad. Da bi to veljalo za vsa področja našega življenja in da bi res prišla pomlad vam v imenu tu-iijiških sadjarjev želi
VALENTIN ZABAVNIK
Izobraževanje gozdnib posestnikov
DA SE NE POZABI: »PADA«!
Skoraj ob koncu lanskega leta, v jubilejnem 10. letu Zavoda za goz-dove Slovenije, smo se delavci krajevne Enote Kamnik namenili, da najbolj »zagrete« gozdne posestni-ke, ki jim gozd kar nekaj doprinese h kmetiji, in so tudi po srčni strani nanj zelo navezani, povabi moru skupno druženje. Glavni namen izobraževanj je ponovno opozoriti na varnost pri podiranju in spravilu dreves. Leto 2004 je po številu žrtev pri delu v gozdovih gotovo eno najbolj črnih.
Skupaj Z Gozdarsko in lesarsko srednjo šolo iz Poslojne in podporo občine Kamnik smo povabili dvajset gozdnih posestnikov na tečaj varnega dela s traktorjem in dvodnevni tečaj varnega dela z motorno žago.
Tečaj varnega dela s traktorjem
Pričeli smo v Planinskem domu v kamniški Bistrici, kjer je inšlru-tor natančno razložil vse o traktorju in opremi, s poudarkom na temnih plateh tega stroja pri delu v gozdu. Klepetanja med predavanjem ni bilo, v posameznih trenut-
kih pa je izgledalo, da ta izkušeni možak vsakemu udeležencu posebej trka na njegovo vest in njegov odnos do delovnega stroja, morebitnega pomočnika in na odnos do lastne varnosti. Po odmoru je predstavil še tehniko varne vožnje po vlaki ali brezpotju s privezanim bremenom zadaj. To ne sme biti ne korajža, ne junaštvo, ne »rally«, ampak pretanjeno poslušanje stroja, ječanja jekleniee, ropota navezanega bremena in... Po malici smo se vsi skupaj zbrali v čisto zares-nem gozdu na Jagrovki, kjer je inštruktor ob pravem traktorju ponovil, na kaj je treba usmerili pozornost, opozoril, da ni potrebno preveč »škrtariti« s kvaliteto opreme in še enkrat ponovil načela varnega dela. Potem pa »gas«, odmotavanje jekleniee navezovanje posekanih debel na več načinov, privlačevanje, uporaba škripca v laki ali drugačni fazi dela.
Tečaj varnega dela z motorno zago
Prvi dan sta se predavatelja iz dozdarskega šolskega centra trudila, da sta razložila ustroj in delo-
vanje motorne žage. Podrobno sta predstavila najnovejše modele proizvajalcev IIUSOVARNA in STIHI, z vsemi tehničnimi inovacijami in rešitvami, ki tako naporno delo, kot sta podiranje drevja in klc.ščcnjc, močno olajšajo. Ob vprašanjih udeležencev nista nič kaj skoparila z ostrimi opozorili o pogosto malomarnem odnosu do motornih žag, kjer je pravilno in redno vzdrževanje ena od prvih in temeljnih zapovedi za varno in uspešno delo, pa tudi življenjska doba stroja in žagalnih delov je tako daljša. Po malici so se udeleženci skupaj z inštruktorjema odpravili na skoraj sončno, a sibirsko mrzlo dvorišče planinskega doma, kjer je imel vsak od slušateljev možnost pokazati, kako zna ravnati z mašinco, kako potanko pozna njeno drobovje z navadami vred, kako dobro ji zna nabrusiti zobe, da bo hitrejša, imela lepši glas in bo bolj učinkovita. Se ve, da se je to dogajalo pod budnim očesom inštruktorjev, ki tudi sedaj nista skoparila s pripombami, pohvalo ali pa tUdI grajo; če pa »Stelanje* ni šlo od rok lastniku žage, sta kar sama priskočila na pomoč.
Naslednje jutro so se udeleženci zbrali na dolskem prostoru, kjer so nadeli zaščitno opremo v obliki hlač ali samo varovalnih hlačnic, rokavic in varnostnih čelad z glui-niki in mrežico. V opremi niso manjkali raztegljiv meter, zagoz.de in sekire. Za vsak slučaj, če spodža-gano drevo ne bo hotelo pasli, pa je bil pripravljen tudi žični nateg -grajfcug. Šlo je zares. Podjetje GOZD d.cl., koneesionar v bistriških gozdovih, je prijazno dovolilo, da se lahko podre nekaj označenih
dreves, približno po eno do dve drevesi na udeleženca. Pred posekom smo udeležencem pojasnili
se zahteve glede krojenja sorti mentov iz podrtega debla, kar tudi spada k temu delu. Za vse skupaj je Inštruktor praktičnega dela in hkrati eden najbolj prekaljenih se-kačev Boris Samec na debeli smreki še enkrat počasi in po posameznih fazah pokazal, kako naj bi se morala opravljali ta strogo moška rabota. Udeleženci so se razdelili v posamezne skupine in potem se je vsak sam preizkusil. Zopet je budno oko inštruktorjev nadziralo vsakega posameznika posebej, cela skupina si je ogledovala delo drug drugega, kritizirala, hvalila in, kol se v »gmajni šika«, ludi pokvantala. Na dolskem placu je rohnelo, hreščalo, tulilo: PADA!, kot že dolgo ne.
In za konec
Iskren je bil trenutek, ko je eden od tečajnikov izrekel inštruktorjem iskreno besedo zahvale, saj so jih po dolgem času zopet spomnili, kako malo je potrebno, da se ohrani tisto edino življenje, ki ga imamo, in prihrani kaplja zmeraj prepotrebnega zdravja. Delo v gozdu je uspešno zaključeno takrat, ko te po celodnevnem »golca-nju« boljša polovica »ljubeznivo« pozove, da pospraviš ropotijo z dvorišča in se pošteno očcdi.š, preden sedeš v kuhinjo med domače
Tudi delavci s Krajevne enote Kamnik se na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi še kako koristnih treh izobraževalnih dnevih.
Vodja KE Kamnik MIHA ZABRET
Predstavniki kamniških političnih strank v ZUlMu
Fotoaparati - novoletno darilo gojencem
V petek, 14. januarja so Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku obiskali predstavniki kamniških političnih strank, nekateri med njimi so hkrati tudi občinski svetniki. Med njimi so bili dordan Ambrožič - DeSUS, Marjeta llumar- NSi, Danici Ko-vačič - Zeleni, Miha Resnik - Obrtno podjetniška lista, predstavniki ZLSD in SDS. Obiska pa se je udeležil tudi predsednik območnega odbora DeSUS Gorenjske Vrabec. Direktorici zavoda Zdravki Slavce, njenim sodelavcem in vsem gojencem so zaželi v novem letu veliko uspehov na področju rehabilitacije mladih.
Pobudnik in organizator obiska je bil, podobno kot lansko leto.
Gordan Ambrožič, DeSUS ki je poskrbel, da so ob tej priložnosti gojenci zavoda prišli do dveh digitalnih fotoaparatov. Sredstva zanje sla prispevala Mesod.o.o. Kamnik in Avto Cerar d.o.o. Kamnik.
Območna obrtna zbornica Kamnik pa je gojencem podarila klasični fotoaparat.
Aparati bodo še kako prav prišli mladim v postrehabilitacij-skem praktimu, kjer mladi gojenci pod vodstvom mentorja Andreja Stanovnika in sodelavcev med drugim izdelujejo tudi lepe vitra-že na steklu.
Za čestitke in darilo se je toplo zahvalila direktorica Slavčeva, ki je gostom podrobno predstavila
življenje in delo v zavodu. Kot navzven odprta ustanova bodo tudi letos pripravili več tematskih srečanj in posvetov na temo pomoči gibalno ovirani mladini. Med investicijskimi deli pa je omenila tudi skorajšnji začetek gradnje
nove telovadnice.
Kot nam je povedal Gordan Ambrožič, naj bi take obiske, oziroma srečanja pripravljali tudi v prihodnje in naj bi postala tradicionalna.
F.S.
AKTIVNOSTI VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Ob zaključku lanskega leta je organizacija ZWS Kamnik Komenda izvedla dve nalogi. Minister za obrambo Republike Slovenije Karel Erjavec je posameznikom podelil Znak Manevrske strukture narodne zaščite 1990.
Ta znak so prejeli posamezniki, ki so v času od 17. maja 1990 do vojne 26. junija 1991 opravljali odgovorne in častne naloge pri nastanku in delovanju tedaj tajne in za prihodnost slovenskega naroda zalo po membne vojaško varnosine organizacije. V obrazložitvi priznanja je tO
Prejemniki priznanja z ministrom (z leve): Igor Bro/, nister Karel Erjavec, Ciril Križelj, Božo Zupančič.
Predsednik organizacije ZVVS Kamnik-Ko-meiida Zvonko Cvek s članom društvu Milanom Šuštarjem.
di zapisano, da so pri tem tvegali največ in dali izjemen in trajno veljaven prispevek pri nastanku drŽave in njene obrambe. V občini je bilo takih ljudi še dvanajst in so priznanja že prejeli.
Predsednik organi zacijc ZVVS Kamnik, Komenda Zvonko Gvck je pred novim letom obiskal ludi člana društva Milana Šuštar ja, aktivnega udeleženca vojne za Slovenijo, ki je trenutno zaradi težav z zdravjem v Domu upokojencev v Kamniku. Predsedstvo organizacije se je ocllo čilo, da mu dodeli simbolno pomoč prul vsem pa je bil Milan vesel obiska.
JOŽEAKKO
Kmetje si medsebojno pomagajo
Delovanje strojnega krožka Pša ta Bistrica, ki združuje preko sto krrrttov iz naše, komendske in mengeške občine so udeleženci občnega zbora na svojem letnem občnem zboru preteklo soboto v Podgorju zelo dobro ocenili. Kot je dejal njihov predsednik Stane Stebe iz Žej, so kmetom v veliko pomoč strojne usluge v obliki kombajnov, balirk sena, mehanizacije za sajenje in spravljanjc sladkornc pese i I ti
Na občnem zboru so zbrane z novostmi novega zakona o var
nosti cestnega prometa na področju uporabe kmetijske mehanizacije seznanili mag. Marjan Do lenšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice ter predstavnika Policij ske postaje Kamnik Matevž Serko. pomočnik komandirja, in »odela vec Janez Klopčič.
Letos bodo v krožku posebno pozornost namenili Izobraževanju o varstvu pri delu, izvedli tečaj za upravljanje z dvoriščno mehanizacijo in se seznanili z delom strojnih krožkov na avstrijskem Koroškem. f, S.
SIMPIV CLEVER
>va SkodaOctavia. NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UŽIVATE
I
Gojenci ZLIM, ki se usposabljajo v post rehabilitacijskem programu, so bili fotoaparatov zelo veseli, saj bodo z njimi lahko spremljali tudi izdelavo svojih likovnih del...
ZIMSKE SPREMEMBE
www.studentski-klub.com
Ko se za nekatere konča, se za druge šele začenja. Tako je tudi na Študentskem klubu Kamnik. V začetku februarja so se zgodile manjše spremembe. Z obveščanjem o vseh aktualnih dogodkih, ki jih prireja ŠKK, je prenehal Matic. Svoje delo je opravljal vestno, natančno in z veseljem, vse potrebne informacije nam je podal na zanimiv način, in prav zato smo vedno znova nestrpno čakali njegove prispevke. Zaradi njegovega vestnega in natančnega dela je pred menoj težka naloga. Obljubljam vam, da se bom z vsemi močmi trudila, da boste tudi z mojim delom in obveščanjem zadovoljni, čeprav verjamem, da bo na začetku težko. Ponavadi ni dovolj, da samo obljubljamo, svoje obljube moramo podpreti z dejanji. Zato kar začnimo.
Med napornim izpitnim obdobjem, ki se uradno imenuje študentske počitnice, si je potrebno vzeti tudi kakšen prost dan. Izkoristimo ga lahko za to, da se malo razmigamo in preverimo, če še vemo, kakšen je sneg, glede na to, da ga v naši dragi kotlinici že predolgo nismo videli. V ta namen se organizirajo smučarski dnevi, nekatere ste morda že zamudili, ampak nič hudega, na voljo so vam še do konca februarja.
Če podnevi nimate časa za smučarske vragolije, so vam na voljo tudi ponoči oziroma zvečer. Vsako sredo, do konca februarja. Nepozabna Kranjska Gora vas pričakuje.
Za tiste, ki ne smučate, a imate sneg vseeno radi, je tukaj še sankanje, za lepši zaključek meseca. Lokacija naj ja zdaj ostane skrivnost.
Ker najbrž niste vsi športni navdušenci, lahko prosti čas prebijete tudi na drugačen način. Zapolnite si ga lahko z vedno zanimivimi, poučnimi in atraktivnimi potopisnimi predavanji v Matični Knjižnici Kamnik.
V februarju se nam obeta tudi filmski maraton. Izbor filmov je odličen, lahko vam namignem še to, da je bil eden od njih nedolgo nazaj v kinematografih. Če ste ga tam zamudili, ga ne zamudite še zdaj!
V študentskih letih in tudi pri resnem nadaljevanju kariere nam velikokrat koristi znanje o timskem delu. Za vse, ki mislite, da o tem veste premalo, in za vse, ki bi se o tem radi še kaj naučili, je tukaj Delavnica Timsko delo. Za člane Kluba po izredno ugodnih cenah.
Vse dodatne informacije lahko poiščete na internetnem naslovu www.studentski-klub.com. Na strani si lahko ogledate tudi fotografije preteklih dogodkov, ob katerih se boste zagotovo nasmejali in v istem trenutku vam bo postalo žal, ker ste katerega od žurov zamudili. In naj vam bo to opomin za naslednjič, da te napake ne boste ponovili.
Tako. Led smo prebili. Upam, da naslednjič ne bo več tako težko in da mi bo šlo delo vedno bolje od rok oziroma pisanje izpod tipkovnice.
Do naslednjič uživajte v zimi, pa čeprav zeleni!
Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com
Ubrani glasovi Glasbenega ateljeja Carl Orff v slovenskih
devetletkah
V oktobru |e izšel učbenik / zgoščenko za pouk glasbe v šestem razredu devetletne oziroma petem razredu osemletne osnovne šole •Moja Glasba 6« a\ torice dr. Brede Oblak. ()blakova se že več kot štirideset let ukvarja z raziskovalnim in glasbcnopedagoškim delom. J« profesorica glasbene didaktike na Akademiji za glasbo v Ljubljani in prva. ki je že pred leti izdala komplete didaktičnih gradiv za vse razrede osemletke. \ zadnem času pa je učbenike prenovila in posodobila za potrebe devetletne osnovne šole.
Veseli smo. da je avtorica k sodelovanju pri nastajanju učbeniških gradiv po\ abila učenec in učitelje Glasbenega ateljeja Carl Orff Kamnik, da s svojimi ubranimi glasovi in igranjem na instrumente posnamejo pesemsko gradivo za zgoščenko. To je bil za nas že četrti tovrstni projekt, saj smo sodelovali pri snemanju zvočnih gradiv za prvi. tretji in četrti razred.
Mojca Zmrzlikar (8. razred), je edina učenka, ki je pri projektih sodelovala od samega začetka, t trinkc S snemanj je strnila takole:
*Vglasbenem ateljeju Carl Orff smo skupaj posneti že i zgoščenke Snemanja so naporna Delo ni tako lahko, kol se na prvi pogled sliši. Je pa zelo zanimivo, še posebej za nas mlade, nadebudne glasbenike \ ečino pesmi smo morali večkrat ponavljati da so bile dovolj kvalitetno izvedene Meni osebno je bilo lažje snemali, ko sem bila mlajša, brez izkušenj in v velikem pričakovanju, kako izgleda v snemalnem studiu in nasploh samo snemanje Pa tudi pesmice S tovrstno vsebino sem takrat rajši pela. Ko malce odrasleš, ko Si pridobiš prve izkušnje. />a snemanje vzameš ie bolj odgovorno in tudi sam nisi hitro zadovoljen s svojim delom. Vendar, ni mi tal vloženega truda, vesela sem. da sem lahko sodelovala. Veliko novega smo se naučili, /hi tudi zabavno je bilo. «
1 čbeniku želimo srečno pol med otroke. Pa obilo veselih glasbenih uric!
BERNARDA RAKAR
50L5KOPRVEr>l5TVO V PLESIH
Vsako leto 24. decembra na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku prirejamo šolsko prvenstvu v plesih. Tokratno je bilo že triintrideseto.
Številni športni pedagogi še danes niso naklonjeni uvajanju
plesnega pouka v šole. Mladina si plesa želi in bolje je, da se v šoli brezplačno nauči osnovnih plesnih korakov pod nadzorom športnih pedagogov, kot pa v raznih lokalih ali na komercialnih prireditvah, kjer je ples lah-
JESENSKI TURNIR
V MALEM NOGOMETU
NK KAMNIK vsako leto organizira jesenske turnirje v malem nogometu za vse starostne skupine. Tako se je v decembru v športni dvorani Frana Albrehta zbralo 16 ekip V starostni skupini U-12. 1. tekmo sta odigrali skupini NK KAMNIK frizerstvo UJKANC in ekipa NK OLIMPIJF. Izid je bil izenačen -1:1. Pomerila se je še druga ekipa NK KAMNIK z ekipo NK OLIMPIJF. Tekma je bila zelo napeta in ob koncu so bili Kamničani poraženi z izidom 0: 2.
Zaradi prestavitve ene ekipe v popoldanski termin sta morali obe kamniški ekipi igrati v isti predsku-pini. NK KAMNIK frizerstvo l.u-kanc je močno premagala ekipo NK KAMNIK 2 . Rezultat je bil 7f), strelci pa:l.ukane David in Petek Matic s tremi zadetki, en zadetek je dosegel Osmanovic Balo.
Tekmo med NK KAMNIK frizerstvo I.UKANC in NK IX >MŽALE so Kamničani odigrali zelo slabo Izid je bil I: Edini zadetek v korist Kamničanov je zopet dosegel Petek Matic, ki je bil tudi najboljši strelec v kamniški ekipi. Naslednja tekma je bila med ekipo NK KAMNIK 2 proti ekipi NK OLIMPIJA, ki je ponovno premagala Kamničane.
Zaradi porazov se obe kamniški ekipi nista uvrstili v polfinalc tur-
nirja. Fantje so bili zelo razočarani, ker se na domačem turnirju niso dovolj dobro potrudili. Razočaranja ni mogel prikriti niti njihov trener Rajko Modrijan, saj je vedel, da njegovi varovanci zmorejo veliko boljšo in kvalitetnejšo igro kot so jo pokazali na domačem terenu.
Pregovor pri vsakem športu pravi: Naj zmaga boljši! In prav je tako! < >b koncu turnirja se je na 3.mesto uvrstila ekipa NK PUBLIKIIM, druga je bila ekipa NK TRBOVLJE in prva je bila -ekipa MULCEV ». Najboljši vratar turnirja po izboru trenerjev vseh sodelujočih ekip je bil Samo iz ekipe Mulcev, za najboljšega igralca pa je bil izbran Nemanja, prav tako iz. ekipe Ml II.CFV. Vsem zmagovalnim ekipam in posameznim nagrajencem čestitke!
Staršem otrok II- 12, ki ste prostovoljno pomagali pri izvedbi lega turnirja, se najlepše zahvaljujemo, prav tako tudi sponzorju in vsem simpatizerjem kluba.
Za jesenski turnir 2005 pa bi radi povabili v sodelovanje dosedanje sponzorje in upamo, da se nam bodo pridružili tudi novi, ki nam bi radi pomagali. Hkrati pa že sedaj vabimo k sodelovanju vse stare in nove ekipe , ki bi želele igrati na turnirju v malem nogometu!!!.
DARJA
LOKOSTRELSTVO
Po desetletju ponovno v Sloveniji lokostrelsko tekmovanje indo-OR 25M + 18M, ki ga je organiziral Lokostrelski klub Kamnik 18.12.2004 v športni dvorani v Mengšu. Samo tekmovanje je štelo za doseganje svetovnih, evropskih in državnih rekordov, udeležilo pa se ga je preko 110 tekmovalcev iz vse Slovenije in tujine.
Na tem prestižnem lokostrelskem izzivu smo imeli tudi domače tekmovalce
Matej Fideršek in Gašper Potočnik med mladinci Darja Verbič in Dani Stojkovič med kadetinjami oz. kadeti Jure Gubane med dečki In med najmlajšimi dečki so nastopili Klemen Štrajhar, Grega Žmavc in Luka Kolcnko. Vsi so skozi leto več kot pridno trenirali pod budnim očesom trenerja Gregorja Končan.
Po celodnevnem in napornem streljanju, kjer je bila poleg mirne
roke, sokoljega očesa, psihične zbranosti še posebej pomembna tudi fizična pripravljenost, so bili rezultazi znani.
Matej fideršek, Gašper Potočnik in Dani Stojkovič so dosegli nove državne rekorde iz mladinskih ekip, na najvišjo stopničko je stopila še Darja Verbič.
Velja še omenili, da sta si Darja Verbič in Matej Fideršek v Franciji pristreljala normo za svetovno prvenstvo, ki bo od 20. do 27. marca potekalo na Danskem.
Mlajša dečka Klemen Štrajhar in Grega Zmavc pa sta uspešno nastopila na šolskem regionalnem tekmovanju v Skorji Loki. Grega zlato, Klemen srebro
Spodbudno je prvič nastopil tudi Gregor Rajh. Fantje so zastopali OŠ Irana Albrehta in se uvrstili na šolsko državno prvenstvo.
SAGITTARIUS
ko vse kaj drugega kot kulturna
zabava.
Na vprašanje, ali ples sodi k športni vzgoji ali ne, smo na naši šoli že zdavnaj odgovorili pozitivno. Na začetku so učenci še sramežljivi, vendar z igro in vajami ritmičnega posluha ta sramežljivost hitro mine. Nekako 7 šolskih ur porabimo, da se malo poigramo, ponovimo že znane plese in se naučimo novega.
V petem razredu se naučimo plesati polko, ki je ljudski ples češkega izvora. Nastala je okrog leta 1835 in se razširila po vsej Evropi, kjer je bila kmalu najbolj priljubljen ples. Tudi pri nas je polka postala nepogrešljiv del družabnih plesov. Je precej hiter ples (60 in več taktov v minuti) na glasbo v dvoče-trtinskem taktu. Plesalo je M parov.
Foxtrot plešejo učenci sedmih razredov devetletke. Izhaja iz severno ameriških plesov, ki so v začetku 20. stoletja preplavili Evropo. Poznamo koračni in slow fox ter quick step. Plesalo je 47 parov.
V hitrem ritmu se zavrtijo osmi razredi devetletke. Svving, boogie in pozneje jive so v Evropo prinesli ameriški vojaki; iz teh osnov je nastal diSCO hustle.
Nastopilo je 25 parov.
V zadnjem razredu odplešejo ŠC elegantni angleški valček, ki se je razvil iz plesa bost on. V začetku 20. stoletja se pojavi v Evropi. Angleži razvijejo pravi osnovni korak počasnega valčka ter mu dajo lepo, estetsko obliko. Plesalo je 35 parov.
Torej je na prvenstvu plesalo kar 144 parov. Tolikšnega članstva verjetno ne premore noben klub v občini.
Učenci spoznajo tudi tri značilne drže pri plesu:
• zaprlo pri angleškem valčku in foxu (plesalec položi desno roko plesalki na hrbet, pod njeno levo lopatico, z. levo pa jo prime za njeno desno roko. Plesalka položi dlan leve roke na plesalčevo desno ramo, desno dlan pa položi v njegovo levico),
• odprto pri polki (ko plesalec prime plesalko ob straneh v pasu, plesalka pa položi plesal cu dlani na ramena),
• pri disco hustlii pa se plesalca držita za roki v višini pasu.
Na koncu so se najbolj izkazali pari, ki so nastopili v mnogoboju - odplesali so vse štiri plese.
Športna pedagoginja: Viktorija Prosen
Evropski oddelek ali kaj je novega v Šolskem centru Rudolfa Maistra
Na gimnaziji ŠCRM se v 1. d oddelku potijo dijakinje in dijaki skupaj s profesorji. Pa kaj, saj se vsi potijo, boste rekli in prezrli članek. Počakajte, vztrajajte do konca!
Evropski oddelek je drugačen kot ostali gimnazijski oddelki. Usmerjenost je evropska in globalna dimenzija, a s perspektive Slovenije. Novost je v spreminjanju zornega kota v raziskovanju Slovenije v vedno bolj povezanem in soodvisnem svetu ter pridobivanje znanj in veščin za njeno gospodarsko, politično in kulturno promocijo. Takšno vsebinsko nadgradnjo gimnazije zahtevajo potrebe sedanjega trenutka naše prihodnosti.
Pouk se odvija s timskim načrtovanjem in poučevanjem profesorjev s prisotnostjo tujega učitelja gospoda Denisa Majzla, ki je prišel iz Kanade. S tem se načrtno uveljavlja interdisciplinarnost znanja.
Pa se še sprehodimo po predmetniku evropskega oddelka. Dijaki so izbrali poudarek na angleškem jeziku, pri katerem intenzivno pridobivajo spretnosti in uporabnosti jezika. Tudi drugi jezik (nemščina) se poučuje bolj intenzivno. Med šolanjem se bodo dijaki pri angleščini seznanili s predmetoma Slovenija v svetu ter kultura in civilizacija, pri katerih se bodo naučili predstaviti lastno domovino in kulturo Evrope svetu, spoznavali kulture in civilizacijo dežel, ki uporabljajo omenjeni jezik. Poudarek je tudi na materinščini, ki je nadgrajena s predmetoma družbene vloge slovenščine ter slovenska književnost in prevodi.
Novi izbirni predmet so evropske študije, katerega cilj je razvijanje zavesti in vedenja o človeških, državljanskih pravicah in dolžnosti. Med šolanjem bodo dijaki opravili tudi projektne naloge, ki bodo interdisciplinarne narave. Vsi dijaki so vključeni v mednarodne izmenjave in mednarodno sodelovanje, dodatno pa bodo razširili svoje obzorje še z obšolskimi dejavnostmi.
V naslednjem šolskem letu bomo novemu oddelku ponudili možnost za intenzivno znanje tujega jezika nemščine, francoščine in italijanščine.
In kaj menijo dijaki evropskega oddelka?
Za evropski oddelek sem se odločila že zaradi same misli, da me čaka neka nova izkušnja. Vedela sem, da bo naporno in zahtevno, a je bila želja po znanju tujih jezikov in neki novi izkušnji prevelika, da bi jo lahko zavrgla. Moja pričakovanja so na vrhuncu. Res sem si predstavljala nekaj podobnega in sem zelo zadovoljna, kljub temu, da tolikšne pozornosti in učenja nisem pričakovala.
Andreja
Za usmeritev so me navdušili jeziki. Pričakoval sem poudarjene jezike, nisem pa pričakoval toliko posebnih predmetov (modulov) in povezav med predmeti. V razredu se počutim odlično, saj imam dobre sošolce in odlične profesorje.
Klemen
Znanje jezikov nam bo pomagalo pri izbiri poklica v EU. Da, vidim se kot uslužbenec EU, saj smo od 1. maja 2004 v EU. Kot že povedano, je v našem oddelku poudarek na jezikih. Naučili se bomo tudi zelo veliko tujih (evropskih) izrazov iz vseh šolskih predmetov.
Miha
Namesto konca si oglejmo še nekatere novosti za prihajajoče novo šolsko leto:
- na gimnaziji bomo izvajali maturitetni tečaj, ki je namenjen tistim, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v program (npr. poklicna matura). Tečaj traja 29 tednov in je brezplačen. Predmetnik omogoča intenzivno pripravo na obvezne maturitetne predmete (slovenščina, matematika, angleščina) in dva izbirna predmeta.
- ekonomska gimnazija in ekonomska šola bosta omogočili bodočim dijakom izbiro drugega tujega jezika med nemščino, francoščino in italijanščino. Do sedaj so imeli kot drugi tuji jezik le nemščino.
Veronika Matjasic Kališnik
PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE USPEHE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2004
Priznanja za športne dosežke v lanskem letu so podeljena. Na slavnostni prireditvi v torek, 1. februarja, jih je 22 kamniškim športnikom in petim ekipam podelil župan Tone Smolnikar. Podelitev priznanj, ki so ob dobrih rezultatih, medaljah in pokalih nagrada za vztrajnost, trdo delo in odrekanja, je spremljala predstava gledališke skupine »Dejmo stisnt teater« in film Praznik motociklistov v Kamniku z lanskoletne motociklistie-ne dirke na Perovem, ki jo je po 34. letih motociklističnega spanca v Kamniku organiziral Sitar Dunlop racing team.
Pa poglejmo, kdo so prejemniki priznanj za uspehe v športu, s katerim, dihajo in živijo leta, desetletja.
Med dečki in deklicami so priznanja H:
prejeli
PIRC-PODOBNIK Timotej (Plavalni klub Kamnik), ki se lahko pohvali z mnogimi visokimi uvrstitvami: 2. mesto na SO m prsno - zimsko drž, prvenstvo, 2. mesto na 100 m prsno - zimsko drž. prvenstvo, 2. mesto na 200 m prsno - zimsko drž. prvenstvo, 3. mesto na SO m kravi zimsko drž. prvenstvo. 3. mesto na 100 m mešano - zimsko drž. prvenstvo, 3. mesto na SO m kravi - letno drž. prvenstvo, 2. mesto na 100 ni kravi - letno drž. prvenstvo, I. mesto na SO m prsno - letno drž. prvenstvo, postavil nov slovenski rekord, 2. mesto na 100 in prsno letno drž. prvenstvo, 2. mesto na 200 m prsno - letno drz. prvenstvo, >. inesio na 200 m mešano letno drž. Prvenstvo;
KOŽELJ Teja(/7avalni klub Kamnik) za osvojeno 2. mesto na SO ni prsno - zimsko drž. prvenstvo, ,3. mesto na 100 m prsno - zimsko drž. prvenstvo, I. mesto na SO m prsno - letno drž. prvenstvo, 1. mesto na 100 m prsno-letno drz. prvenstvo, 2. mesto na 200 m prsno-letno drž. Prvenstvo. Tcja je Članica slovenske reprezentance in kategorizirana Športnica mladinskega razreda;
GERČAR Klemen (AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik) je v letu 2004 dosegel 1. mesto po sedmih dirkah v državnem prvenstvu v razredu do 85 ceni., končno 4. mesto v evropskem prvenstvu v razredu do 83 ceni. Ima naslov najboljšega motokrosista leta 2004 po izboru Avto moto zveze Slovenije in je kategorizirani športnik perspektivnega razreda;
BRUM.EC Boštjan (Golfski klub Arboretum) je dosegel 2. mesto na državnem prvenstvu v golfu za mladince v skupini D, I. mesto na ligaš-kcin tekmovanju mini CUp 2004, fe član reprezentance v golfu do 12 let;
MAKKUŠ Klemen (Klub gorskih tekačev Papež) je v lanskem letu tlosegel 2, mesto v kategoriji starejših dečkov v Pokalu Slovenije v gorskih tekih in 2. mesto na državnem prvenstvu v gorskem teku navkreber;
CEVKA Domen (Karate klub Center Kamnik) je ponosen na 1. mesto na sankukai državnem prvenstvu za ml.dečke in deklice;
KOMATAR Luka (Vaterpolsko društvo Kamnik) je v sezoni 2003/200 i igral na dvojno licenco za ekipi Kamnika in Triglava. S (o ekipo je osvojil naslov državnega in pokalnega prvaka, bil je najboljši strelec, je član državne reprezentance do IS let In občasno tudi v kategoriji do 18 let;
BAIANTIČ Katja (Tekaški smučarski klubjub Dol) je nanizala vrsto zmag, in sicer na državnem prvenstvu gor/dol, na državnem prvenstvu gor, v gorskih tekih pri mlajših deklicah in dvakrat zmago na letnem biatlonu;
Med najmlajšimi prejemniki priznanj za športne dosežke (z leve): Boštjan Brumec, Klemen Gerčar, Teja Koželj, Klemen Marku.š, Timotej Pirc-Podobnik, Domen Cevka, Katja Balantič, Luka Komatar, Matej Fi-
deriek
PRIZNANJE ZA DELO V ŠPORTU BOŽIDARJU GJURINI.....i
Za več kot 15-letno delo v športnih organizacijah je Bronasto priznanje Občine Kamnik prejel Božidar Gjurin.
Na področju smučanja deluje že od leta 1975 kot smučarski sodnik in od leta 1979 kot učitelj alpskega smučanja. Sodeloval je pri poučevanju in organizaciji številnih smučarskih tečajev ter smučarskih tekmovanjih. Ima izreden pedagoški pristop pri poučevanju predšolskih in šolskih tečajnikov, za kar mu gre še posebna zahvala.
Dolga leta je Božidar Gjurin sodeloval tudi pri obnovi skakalnic v Planici ter pri izvedbi številnih mednarodnih in svetovnih tekmovanjih v smučarskih skokih in poletih. Ves čas svojega delovanja se redno izpopolnjuje na strokovnih seminarjih, tvorno sodeluje v organih Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik, ki ga zadnja leta vodi tudi kot predsednik.
Med mladinci in mladinkami so si priznanja prislužili:
STOJKOVIČ Danijel (Lokostrelski klub Kamnik), ki je v lanskem letu dosegel 1. mesto na državnem prvenstvu v dvoranskem in tarčnem lokostrelstvu med kadeti, 2. mcslo na absolutnem državnem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu, 1 I. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu. Dosegel je svetovni in evropski rekord v tarčnem lokostrelstvu in tudi več državnih rekordov v dvoranskem in tarčnem lokostrelstvu v kategoriji kadetov. Je kategorizirani športnik mladinskega razreda;
MEDVED Andrej (Triatlonski klub Triatlon): I. mesto na državnem prvenstvu v duatlonu, 1. mesto v pokalnem tekmovanju v duatlonu, je član ekipe, ki je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v duatlonu;
VERBIČ Darja (Lokostrelski klub Kamnik); 1. mesto na kadetskem državnem prvenstvu v dvoranskem in tarčnem lokostrelstvu, 31 mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu, je članica drža •ne reprezentance v članski in mladinski ekipi, državna rekorderka v dvoranskem in tarčnem lokostrelstvu v kategoriji mladink in kadetinj Je kategorizirana športnica mladinskega razreda.
REPIČ Kaja (Strelska družina Kamnik) je kategorizirana športnica mladinskega razreda, dosegla je 2. mcslo na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško;
FIDERŠEK Matej (Lokostrelski klub Kamnik) je dosegel .3. mesto na državnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu med mladinci,S. mesto na državnem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu med mladinci, 22. mesto na evropskem mladinskem pokalu v Franciji. Je član mladinske reprezentance v dvoranskem in tarčnem lokostrelstvu in kategorizirani športnik mladinskega razreda;
SEMPRIMOŽNIK Tim (Karate klub Virtus Duplica): 3. mesto na državnem prvenstvu v borbah v kategoriji kadetov +75 kg, 3. mesto na mednarodnih turnirjih v Žalcu in Poreču na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Je član ekipe kadetov Karate kluba Virtus Duplica, ki je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v borbah v kategoriji kadetov borbe ekipno:
V razredu članov in članic so priznanja za športne dosežke prejeli:
ZARNIK Sebastjan
(Klubgorskih tekačev Pa pcž) kot najboljši gorski tekač za leto 2004, imenovan s sirani Atletske zveze Slovenije, dosegle je 1 mesto - državni prvak v disciplini navkre-HI    A      'H'r  '■ mesto v pokalu HI    Hv     Slovenije v gorskih tekih '"      ,*|       Wk    za leto 2004,27. mesto na
.._____I    evropskem prvenstvu v
disciplini gor/dol, 63. mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem teku; ŠIMIC Mateja (Triatlonski klub Triatlon) je državna študentska prvakinja in državna vojaška prvakinja, dosegla je I. mesto na državnem prvenstvu v triatlonu, I S. mesto na svetovnem Študentskem prvenstvu, 8. mesto na svetovnem vojaškem prvenstvu, I. mesto v pokalnem tekmovanju v duatlonu. Je tudi članica ekipe, ki je osvojila I. mesto na državnem prvenstvu v duatlonu in je kategorizirana športnica perspektivnega razreda;
ŠTUPAR Janez (Kolesarsko društvo Caleit Kamnik) je kategoriziran športnik državnega razreda Pohvali se s I. mestom na državnem prvenstvu v spustu;
MATIJASEVIČ Dejan (Odbojkarski klub Kamnik); I. mesto na državnem prvenstvu v beach vollevu do 20 let v paru s Bojanom Kristanom, 2. mesto na državnem prvenstvu v beach vollevu - člani, je stalni član članske ekipe Odbojkarskega kluba Kamnik in kategoriziran športnik mednarodnega razreda.;
ROPRET Rok (Strelska družina Kamnik) je dosegel 1 mesto na državnem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe s puško šibernico;
PRODNIK Luka (Plavalni klub Kamnik) je dosegel kar štirikrat drugo mesto, in sicer na 50 m delfin - zimsko drž. prvenstvo, na 100 m delfin - zimsko drž. prvenstvo, na SO m delfin -letno drž. prvenstvo, 2. mesto na 100 m delfin - letno drž. prvenstvo;
BOMBAČ Bojana (Strelska družina Kamnik); .3. mesto na
državnem prvenstvu v streljanju s samostrelom, je kategorizirana športnica državnega razreda;
Si-hastjan Zarnik, najboljši gorski tekač v letu 2004
Plavalec Luka Prodnik
Priznanja na področju ekipnih športov so prejeli:
VATERPOLSKO DRUŠTVO KAMNIK - EKIPA DEČKOV DO 11 LET, ki je osvojila 2. mesto v državnem prvenstvu 200.3/2004;
PLAVALNI KLUB KAMNIK - ekipa deklic: ZUPAN Patricija, TE KAVČIČ Tina, LORENCI Janina, REPANŠEK Klara za osvojeno 3. mesto v štafeti 4 x 50 m kravi - zimsko drž. Prvenstvo in .3 mesto v sta leti 4 x SO m mešano - zimsko drž. Prvenstvo;
KARATE KLUB VIRTUS DUPLICA karate ekipa v sestavi Sem-primožnik Tim, Ličina Demir, Matoh Miha, ki je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v borbah v kategoriji kadetov borbe - ekipno;
STRELSKA DRUŽINA KAMNIK (Ropret Rok, Glavač Janez, Lešnik MiroslavJ-člani,
kije usvojila 1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe z puško šibernico, 1. mesto finalu lige v streljanju na glinaste golobe z puško šibernico, 2. mesto na Grand prix Marocchi v streljanju na glinaste golobe z puško šibernico;
ODBOJKARSKI KLUB CALCIT-člani odbojkarska ekipa Caleit Kamnik tudi v letu 2004 ostaja najuspešnejša moška odbojkarska ekipa v Sloveniji. Rezultati: 2. mesto na državnem prvenstvu, 2. mesto v pokalnem tekmovanju. Največji uspeh slovenske klubske odbojke pa so dosegli s Končnim sedmim mesto v evropskem pokalu Top teams. V letu 200 i so tekmovali tudi v evropskem pokalu CEV.
PLANINSKI KOTIČEK
SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC
V soboto, 22. januarja, je AO Kamnik organiziral pohod na Grin-tovec v spomin na vse svoje v planinah preminule člane, posebej pa še na Danila Goloba, Janeza Plevela in Mateja Mošnika, ki so zadnji izgubili življenja v planinah - Danilo 19. januarja 1991 med plezanjem zaledenelega slapu nad Žagano pečjo, Janeza je 17. ja-
Med vzponom po moćno spihanem JV grebenu Grintovca
nuarja 1996 med nočno reševalno akcijo ponesrečenega planinca na severnem pobočju Brane odnesel kiožasti plaz, Matej pa je lani 11. julija v perujskih Andih padel in umrl v ledeniški razpoki. Vključno z AŠ se je tega spominskega pohoda, ki je potekal predvsem individualno po različnih smereh pristopa, udeležilo več kot 20 udeleženk in udeležencev in tako izpolnilo obljubo, ki je bila velikokrat dana ob uri slovesa: »...In, ko bomo spet gazili sneg proti vrhovom, boste, dragi prijatelji in prijateljice, ki vas ni več med nami, v mislih spet z nami.«
VAJA POSTAJE G RS KAMNIK
Letošnja redna vaja reševanja iz snežnih plazov postaje GRS Kamnik je bila v soboto, 29. januarja, na plazu pod Brano nad Sedlom (Pastirji). V plazovino so zakopali »ponesrečenca« okoli 2 metra globoko. Ker je ta dan pihal zelo močan veter, ki je prenašal
Reševalci med sondiranjem plazovine
sneg, je bilo mesto, kjer je bil zakopan ponesrečenec, hitro povsem neprepoznavno in so bile tako dosežene povsem realne razmere, kakršne bi bile, če bi se nesreča tudi v resnici zgodila. Nizka temperatura (več kot -11 °C) in vejavica sta še dodatno prispevali k realnejšim pogojem.
Vaja se je začela že v Kamniku z zbiranjem, prevozom do Kamniške Bistrice in nato pohodom do mesta »nesreče«. Sledile so varnostne mere za reševalce, nato označevanje plazu in začetek sondiranja. Uporabljena je bila metoda sondiranja, kjer se reševalci premikajo na osnovi označene vrvice, ki se je pokazala za uspešno. »Ponesrečenec« je bil »otipan« s sondo. Sledilo je izkopavanje, nuđenje prve pomoči in transport.
BOJĆ
CALCIT KAMNIK ŽE V PLAY OFFU
Kamniški odbojkarji so si že zagotovili nastop med štirimi najboljšimi ekipami v državnem prvenstvu.
Po porazu z, ()limpijo so namreč nanizali dve zmagi in en poraz v tie breakih.
Najprej so z rezultatom 3:2 slavili na težkem gostovanju v Mariboru in se tako Mariborčanom oddolžili za poraz na domačem terenu. V tej tekmi je odlično zaigral Janez Turk
V naslednjem krogu je Kamničane doma sicer presenetil Salonit, vseeno pa so le dosegli pomembno zmago s 32 in si tako praktično že zagotovili nastop na mestih, ki zagotavljajo borbo za naslov državnega prvaka.
V zadnjem kolu so igrali pomembno tekmo v gosteh pri Šoštanju Velike težave pri sestavi ekipe je imel tokrat kamniški trener Hribar, saj sta zaradi poškodb manjkala najboljša kamniška igralca Turk in Kotnik, nekateri igralci pa so zaradi šolskih obveznosti na tekmo prišli neposredno s smučanja. Vseeno pa Kamničani niso popustili in so tekmo odigrali borbeno ter zasluženo osvojili eno točko. Svojo priložnost jena najboljši možni način izkoristil Janez Malovič, ki je bil daleč najboljši igralec tekme
To sredo so Kamničani igrali v gosteh pri Krki, zadnjo tekmo v rednem delu pa bodo igrali doma v soboto, 12. februarja, ob 20. uri proti ekipi Terma iz Škofje loke.
Naslednji vikend bo na Bledu zaključni turnir za Pokal OZS. V pol-finalu se bodo v soboto ob 16 30 uri srečali s Krko. drugi polfinalni par pa je Bled : Prvačina.
Po štirinajstih krogih pa so še naprej brez. poraza igralke Broline Kamnika. Najprej so doma premagala slabšo ekipo Semiča s .3:0, nato pa so slavile le na težkem gostovanju pri Novi Gorici, prav tako s 3:0 V naslednjem kolu bodo 12. februarja ob 17.30 uri doma gostile ekipo Črnomlja, 19. februarja pa jih v Ško/ji loki ob 17. uri čaka odločilna tekma za prvo mesto v tretji ligi. Glede na pripravljenost obeh ekip, bo tekma prava poslastica za ljubitelje ženske odbojke.
Cico I.
Iz januarske črne kronike
Za pobeg s kraja nesreče 120 tisočakov...
Z zbirnimi podatki o skupnem številu prometnih nesreč, kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir v mesecu januarju vam tudi tokrat, žal, ne moremo postreči, ker jih v poročilu PP Kamnik ni bilo. Vsekakor pa bi bila zanimiva primerjava števila prometnih nesreč po uveljavitvi novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 1. januarja letos s številom nesreč lanskega januarja.
Zato pa vam posredujemo nekaj varnostno pomembnih dogodkov na posameznih področjih v prvem letošnjem mesecu.
Kot kaže poročilo, težjih prometnih nesreč na območju nase občine meseca januarja ni bilo. saj so posredovani podatki le o treh nesrečah, in sicer 5.1., ko je na Novem trgu voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v pred seboj vozeči avtomobil, potem pa je vo žilo pustil na parkirnem prostoru in odšel. 14.1. je na kamniški obvoznici voznik osebnega avtomobila prav tako pobegnil, potem ko je pri bencinski črpalki OMV izsilil prednost voznici osebnega avta, ki se je zaradi umikanja zaletela v drugo vozilo. Tri osebe so bile poškodovane, povzročitelja pa so policisti kmalu prijeli. 20.1. pa je voznik osebnega avta zaradi
prevelike hitrosti izven naselja Motnik trčil v drugega voznika.
Vsi trije povzročitelji se bodo morali oglasiti pri sodniku za prekrške.
Kazni, ki jih je prinesel novi zakon pa niso majhne. V 135. členu zakona je zapisano, da se z globo I 20 tisočakov kaznuje neposredni udeleženec prometne nesreče, ki rte počaka na krajti nesreče, dokler ni končan ogled. 44. člen zakona pravi, da voznik, ki pri vključevanju v promet na prednostni cesti z ne-prednostne ceste ne upošteva pro metne signalizacije, plača globo 30 tisočakov, poleg tega pa se mu izrečejo tudi štiri kazenske točke.
Vlomi in tatvine pa se kot najpogostejša kazniva dejanja na-
MATIČNI PODATKI ZA DECEMBER 2004
SMRTI:
- FLERIN FRANC, Vrhpolje pri Kamniku 266, upokojenec, star 92 let
- RAK JANEZ Soteska 69, upokojenka, star 71 let
- KONCILJA ALOJZ, Jeranovo 7, upokojeneestar 72 let
- GALJOT MARJAN, Kamnik, Kovinarska c.19, upokojeneestar 78 let
- PRELAZ DANICA, roj Stare. Kamnik, Kebetova lil5, upokojenka.stara 85 let
■JE1 < H it /IAl KO (.odic 68E,samosiojni podjetnik, star 55 let
- MIHEL1Č ANTON. Šmarca.Primoževa ul.9, upokojenec, star 81 let ŠAREČ MARTJA roj.Gradišek. Šmarcajcranova ul. 13, upokojenka, stara 68 let
- SPRI "K JANEZ, Kamnik, Mlakarjeva ul.9A, star 72 let
MATIČNI PODATKI ZA JANUAR 2005
SMRTI:
- HARTNER MIRKO, Podgorje, Podgorje 80A, star 61 let
- M1LOIEVIĆ CIRILA ANA, roj.Božič, Kamnik. Kranjska c.5, upok., stara 871et
RLPANŠEK LIDV1NA, roj.Bcnkovič. Kamnik.Šutna 1, upok., stara 78
let
- VRHOVNIK M vKSIMILJAN, Tunjiška Mlaka 5E, upok, star 88 let MILAVEC RADOJKA, roj. Vukmirovič, Kamnik, Ljubljanska c.3D.
upok., stara 77 let
- PIRŠ IVAN, Mekinje.Cankarjeva c.3, star 57 let
- VOLE FERENC, Ljubljana, Viška c. 49C, upok., star 77 let
- LIPOVEC V1KTOR1JJA, roj.Košič, Mekinje, Cankarjeva c.7, upok., stara 91 let
KODERMAN KRISTINA Kranj.. Cesta Lmaja67, upok.. stara 84 let
ZLATA POROKA
Zakonska zveza sklenjena 15.1 1955 v Tuhinju med Janezom Bajdctom, roj 11.10.1932 in Drolc Angelo, roj..3 6.193.3 je bila 15.1.2005 slavnostno potrjena pred županom Občine Kamnik.
PRODAJA IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV IN PROGRAMSKE OPREME
Silvo Smrekar s.p.
(D 041/284-566
Zgornje Stranje 55
1242 Stahovica 01/8327-343
daljujejo tudi v novem letu. Tako so policisti 3- januarja zabeležili tatvino osebnega avtomobila Audi 100 S4 s parkirnega prostora v ulici Loma Brejca, 8. januarja tatvino avtoradia in drugih predmetov iz osebnega avtomobila v Godiču, vlom v osebni avto v Županjih njivah in v Zgornjih Stranjah. 9. januarja so vlomili v avto na Frančiškanskem trgu, 12. januarja v osebni avto na Pcrovem, dan kasneje v dva osebna avtomobila na Žalah itd. Iz. vseh avtov so pobrali avtoradie in druge vrednejše premete. Kot kaže. pa so na udaru vlomilcev tudi zračne blazine (airbagi) v avtomobilih (vlomi v Stranjah, v ulici Matije Blejca).
14. januarja je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Mekinjah, od koder je odnesel blagajno z denarjem in dokumenti.
26. januarja je neznanec iz. garderobe v športni dvorani v Kamniku več osebam odvzel denarnice in mobitele.
24. januarja je roparju v cvetličarni na Žalah posktts ropa spodletel. Potem, ko se je prodajalka uprla roparju izročili denar, jo je pahnil po ileh in zbežal.
Med posredovanjem zaradi kršitev javnega reda in miru so v policijskem poročilu omenjene intervencije 6.1. v Rudniku, kjer sta se stepla brata, na Vrhpolju, kjer sta se 13.1 , stepla zakonca in istega dne v Stolniku, kjer je pijani mož pretepal ženo
Med ostalimi dogodki naj omenimo požar pod mostom v Šmarci, kjer je neznanec zažgal skladovnico drv in je ogenj zajel tudi napeljavo, ter delovno nesrečo delavcev komunalnega podjetja Kamnik, ki sta 19.1. na Markovem posipala cesto, pri tem pa ju je poškodoval tovornjak, ki je zdr-scl in se prevrnil v jarek.
F.S.
Mali oglasi
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322-571,051/359-483.
Iščem varstvo za 11-meseč-no deklico na vašem domu. Tel.: 041/446451.
WV POLO 1,6 75, servo, L 97, 1. last, airbag, klima, el. stekla, centr., dalj., zakl., lita platišča, letne + z.imske gume prodam. Tel.: 041/662-450.
SERVIS
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije
kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
I Prodaja na obroke I
TECH do o . Ljubljanska c. 21o KAMNIK (v obrtni coni Duplica)
www teoh.si
Uščipni me! Mislim, da sanjam
Neverjetni popusti
Ne sanjate, s kar do 700 000 SIT* popusta v enkratni akciji Last minute so naši pogoji nakupa Kalosa, Lacettija, Tacume ali Evande neprekosljivi. Ne verjamete? Obiščite nas j in verjemite svojim očem! -Ponudba velja le v tej akciji in do razprodaje zalog.
Uvoznik, prodajalec in serviser
AHAC&CO., d.o.o., Domžale (lokacija Avtoservis Pižem s.p.)
Mala Loka 15, 1230 Domžale
tel: 01/56 27 100, gsm: 041/463 000
POZOR: LUBADAR ZOPET NAPADA (II.)
Zaradi suše in močnega seme-nenja smreke, ki sta v letu 2003 oslabila življenjsko moč gozdov, se je zlasti v nižinah in na nižje ležečih prisojnih pobočjih namnožil smrekov lubadar. Največje škode v gozdovih občine Kamnik beležimo na prisojnih pobočjih Starega gradu, Palovč, Vovarja in Kolovca.
Posledice namnožitve smrekovega lubadarja so dobro vidne že z glavnih prometnic, ko po gozdovih, pa tudi po vrtovih in ob-mejkih, opazujemo porumenelc ali porjavele krošnje do pred kratkim še zelenih smrek, ki jih jc bilo v mesecu avgustu iz dneva v dan več. Takim drevesom, imenujemo jih lubadarke, ni več pomoči, posušijo se in odmrejo.
Koliko napadenih dreves je . bilo potrebno posekati na območju občine Kamnik v preteklosti, nam pokaže naslednja preglednica.
lahko tudi samo 5 - 6 tednov.
Sanacija
Sanacija mora biti torej pravočasna, zelo pomembno pa je tudi, da je pravilno izvedena. Najbolj pogosta napaka pri izvajanju sanacije je, da lastnik poseka samo napadena drevesa, katera so že popolnoma osuta, še zelene lubadarke pa ptisti v sestoju, češ, saj se bodo mogoče še opomogle.
S takim ukrepanjem lastnik ni rešil ničesar, je pa veliko izgubil. Lubadar je s teh dreves že zletel na druga drevesa. Pa tudi les teh dreves jc že manj vreden, njegova cena več bistveno ne pada. Lastnik bo imel v naslednjem tednu ali dveh Se več osutih dreves v sestoju. Če bo lastnik lako nadaljeval s sanacijo, lahko hitro izgubi večino smrek v sestoju in si nakoplje jezo lastnikov sosednjih parcel, kamor se bo lubadar v
število in prostornina napadenih dreves s podlubniki v občini KAMNIK
a
1997	1998	1999	2000
1038	4.356	1.295	1.060
1.072	3.837	1.176	1.086
910
Hitro ukrepanje je nujno
Prvič, zalego lubadarjev, ki se množi pod lubjem napadenih smrek, uničimo, preden izleti iz teh dreves; s tem zmanjšujemo številčnost: lubadarjev in posledično tudi številčnost novih lubadark.
Drugič, s hitrim ukrepanjem več iztržimo od posekanega lesa. Vrednost lesa lubadarke je višja, če jo posekamo, še preden lubje odstopi z. debla. Razlika v ceni svežega lesa smreke in lesa smreke, s katere lubje že odpada, je povprečno od 3.000 do 5.000 SIL na kubični meter, odvisno od kakovosti lesa smreke pred napadom lubadarjev.
V poletnih mesecih imamo od najdbe lubadark naprej le 2 - 4 tedne časa za izvedbo sanitarne sečnje, odvisno od tega, ali smo lubadarko odkrili bolj na začetku napada lubadarja ali kasneje. Od zaleganja jajeecev pa do izleta novih hroščkov v vročih poletjih, kakršno je bilo letošnje, mine
ugodnih razmerah razširil; zagovarjati pa se zna tudi pri organu, ki nadzoruje izvajanje Zakona o gozdovih. Če bi lastnik pravocas no posekal vse za posek označene lubadarke, bi bil njegov izkupiček od lesa večji, hkrati pa bi zaustavil širjenje lubadarja.
Lastnik ravna najbolje, če poseka vsa označena drevesa za posek ter ludi lista, ki so se pokazala kot napadena šele v času poseka. O dodatno posekanih drevesih mora obvestiti revirnega gozdarja.
Sanacija žarišča ni dokončana, če so samo debla odstranjena iz gozda
Ni dovolj samo pravočasen odvoz, napadenega lesa iz gozda. Da je sanacija končana, jc Ireba uničiti tudi podlubnike, ki naseljujejo vrhače in debelejše veje. Posto pek dela je določen v odločbi, ki jo lastniku izda delavec Zavoda za gozdove. Če je le mogoče, predpišemo lastniku požig vrhačev in
vej, ki jih je treba predhodno zložiti v kupe. Če sanacije iz upravičenih razlogov lastnik ni zmožen pravočasno i/.peljati,
mora o tem čim prej obvestiti revirnega gozdarja, da ima leta možnost še pravočasno ustrezno ukrepati.
Proračunska sredstva za varstvo gozdov
Večji del proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove je name njen varstvu gozdov. Če lastnik pravočasno in v celoti izvede sanacijo žarišča podlubnikov, je upravičen do proračunskih sred stev. Sofinancira se lupljenje lubadark in požig sečnih ostankov. Za požig vrhačev in vej pripada lastniku povprečno 90 SIL na lubadarko, za lupljenje ter požig lubja ter sečnih ostankov skupaj pa .350 SIL na drevo. Če lastnik opravi posek, ko je lubadar že i/letel i/ debla in vej, do proračunskih ni upravičen, Ti ukrepi se izvajajo samo, če imajo napadena drevesa sc svežo krošnjo ali lubje.
Redno vzdrževanje gozdnega reda
Zaradi na-množitve hiba darja še enkrat pozivamo lastnike, da vsaj enkrat v času do konca februarja pregledajo svoje gozdove, ler o odkritju lubadark v svojem ali sosednjih gozdovih sporočijo krajevno pristojnemu re-virncniu gozdar-ju. Sanitarna sečnja lubadark, ki smo jih evidentirali v jesenskem in zimskem času, bo morala biti končana do 15- aprila 2004 zaradi zgodnjih visokih tem
peratur, ki se pojavljajo zadnja leta. Ravno tako bodo morali lastniki gozda do 15. aprila 2004 dokončali vsa sečišča iglavcev iz red ne sečnje ter izdelati drevesa iglavcev, ki jih bodo v zimskem Času poškodovali sneg, led ali druge naravne ujme. Posekali morajo ludi vsa drevesa iglavcev, ki so biki ob sečnji ali spravilu močneje poškodovana. Pri tem morajo paziti na gozdni red, da se jim ne bo spomladi lubadar, ki prezimuje tudi v tleh, namnožil v sečnih ostankih. Za preventivno varstvo pred lubadarjem jc pomembno, da so vrhači razžagani in okleščeni ter skupaj z vejami zloženi v kupe, tako da so debelejši konci vej in vrhačev prekrili z drobnimi vejami.
2004
: 5.592
4.386 5.8
Marija Kolšek Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana in kamniški gozdarji Informacije za posamezne katastrske občine dobite pri vaših revirnih gozdarjih:
Krajevna enota Kamnik		(01)8.391 946	
Brejc Mojca	revir Komenda	Palovče, Kamnik, Volčji Potok, Podgorje, Tunjice,	041657 267
Klančnik Avgust	revirni Sela	lučna, Nevlje, Hmševka, Loke, Podhruška, Znojile	041657 216
Skledar Rastko	revirni Crna	Gojška pl., Crna, Gozd, Bistričica, Godič, Mekinje, Stranje, Košišc	041 657 266
Znidaršič Miha	revirn Kamniška Bistrica	Županje njive	041657 268
Toman Marko	revirn Motnik	Motnik, Zg. Motnik, Spitalič	041 657 245
Koz jek Jože	revirn Tuhinj	Rakitovec, Hribi, Pšajnovica, Šmartno v Tuhinju	041657 226
Zabrct Miha	Vodja K H		041 657 247
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
Zaposlimo
- natakarice/ natakarje
Možno študentsko delo ali redna zaposlitev.
- čistilko
Krokodil cafe, Perovo 27, Kamnik Inf.: 070/66 33 33
!!! K O N C E R T   V ŽIVO!!!
ŽAMETNE VRTNICE
hala komunalnega centra
DOMŽALE
SOBOTA, 26. februar ob 19. uri
VICTORY - FREDY MILER - SAŠA LENDERO -BRENDI - ans. FRANCA MIHEUČA -BORIS KOPITAR - IGOR IN ZLATI ZVOKI -STANE VIDMAR - ans. TONETA RUSA -ans. BRATOV POUANŠEK - VANDROVCI -MIHA HERCOG - RAZPOTNIKI -DRUŽINA FERME
VSTOPNICE: videoklub METUU Kamnik, avtobusna postaja Ljubljana ali po povzetju - 031 222 444
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
Ni snirl listo, kur nas loči in življenje ni, kur druti nas. So vezi močnejše. Brez pomenu z.anje so razdalje, kraj in Čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 61. letu življenja nas je nenadoma Zapustili! naša draga /ena, mami. mama, kći, tašča, seslra in lela
JOŽI SANABOR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraZ.ena ustna in pisna so/alja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Jermanu za govor v imenu Svilanita, pevcem, trobentaču in vsem, ki sle jo pospremili na njeno prerano zadnjo pot. Zahvaljujemo se Ireni, Jelki, Igorju ter sosedom Borščak in Štele za vso pomoč.
Vsi njeni
Januar 2005
Vsi homo enkrat zospalt, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hi.fo Očetovo Sli.
ZAHVALA
V S3. letu starosti jc po hudi bolezni odšla draga /ena, mama, babica, lašča, sestra in teta
IVANKA KOŽELJ
rojena Komatar iz Kamnika, Šolska ulica 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem z OŠ Frana Albrehta za izrečena sožalja darovano cvetje, sveče in Svete maše. Hvala njenim nekdanjim sodelavcem z OŠ Toma Brejca. Hvala vsem, ki sle našo mamo v velikem številu pospremili k večnemu počitku palm Robertu za lepo opravljen pogreb, pevcem cerkvenega /boni France Gncnik iz. Stranj za zapete pesmi. Za zdravljenje, skrb in človeško toplino se zavaljujemo vsem zdravnikom In sestram oddelka ( II K( Ljubljana. Žalujoči: mož Horijan, hčerka Ivanka z možem Matijem, vnuki David, Jonatan, Veter Matija in Valentin, brata lože in Tone ter sestre Kani, Slavka in Ro/.i z družinami Januar 2005
i    Ni sinil tisto, kur nas loči ■    in ne življenje, kar nas druli!
ZAHVALA
V 96. letu je odšla v večnost draga mama, sestra, teta, svakinja, tašča, babica, prababica, praprababica
CILKA VRHOVNIK
Holcarjcva mama iz Tunjic
Hvala /a vse izraze so/alja, cvetje, svete, darove /a cerkev in sv. maše. ge. Jani, sosedam ("veli, Veroniki, Marjani in Rezki za vso pomoć, g. /upnikoma Pavletu in Štefanu za lepo slovo, pevcem za občuteno petje, g. Zdravku za oris življenja, gasilcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Tunjicc, Kranj, Kanada, januar 2005
l    l   l   l   l   l   l l
SALON
▲ KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
m~
ADAPTIRAMO
CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE
VELIKA IZBIRA!
• italijanska in španska keramika, granitogrezi sanitarna oprema, kabine, masaže ■ zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela Knauf, mizarska dela)
ADA
ZA
iRTil
CIJA
NAROČILA D
KERAMIČN
H
RAZPRODAJA OSTANKOV
PLOŠČIC
elefcn/faks >iyi:04J/39Si
CIJA
DNEH!
POPUST
244
Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure
sobota: od 8. do 12. ure
fm^M
ZAHVALA
Svoje zemeljsko Življenje je sklenil naš dragi
ANDREJ KRT
kovaški mojster iz Mekinj pri Kamniku
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu stali ob strani in molili zanj
v njegovi bolezni. Hvala osebju Kliničnega centra Ljubljana in Zdravstvenemu domu Kamnik za zdravljenje in skrbno nego. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv.maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega /bora iz Mekinj, pevcem moškega pevskega zbora I i-ra iz Kamnika, Mestni godbi Kamnik ter g. Majcenoviču za obCuten govor. Posebna zahvala vsem sorodnikom, ki sle nam pomagali pri ganljivo opravljenem obredu.
Hvala vsem. ki se ga spominjate v molitvi. Vsi njegovi Februar 2005
Ni smrt tisto, kar nas loii, in tivljenje ni. kar druii nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so ra:.dalje. kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
MARE JERMAN
iz Volčjega Potoka 11
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečena so/alja ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu Kadu Suhadolcu za poslovilne besede in vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Januar 2005
/ Pihnit je tvoj glas, obstalo je srce, a ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
V 85. letu Starosti nas je nenadoma /aptistil naš dragi oee, dedek, prailedek, bral. stric, svak in tast
JOŽEF ZALAZNIK
Vidmarjev ata i/, Velike Lasne 9
Ob boleči i/gubi našega ata se iskreno Zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem KI' Kamnik in /I) Kamnik za zdravniško pomoč. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala velja gospodu /upniku Štefanu Stclclu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem na Vranji Peci, pevcem iz Tunjic. Milanu /a lep poslovilni govor, društvu upokojencev za prapor in trobentaču za zaigrano tišino. Posebna zahvala pa velja Stanetu in Anici za nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki sle našega ata imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Ivi, sinovi Jože, Niko, Jurij, Janez in Marko z družinama, sestri Marija in Slavka ter ostali sorodniki Velika Lasna. Vrba, Srednja vas. Moste, Tunjiee, Dolenje, februar 2005
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Streh ovec
Potočnikova 15, Domžale tel„- 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek I3h-18h torek, petek 9h~12h
UUUU SmdMRKOPOmiHMMJtl!
TEHNIČNA TRGOVINA pERNE*
'§vrmii% Ofc/M TSzKHLff       mooMMH dr
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-1 7-203
NAJNIŽJE CENE IZDELKOV Z VIJOLIČNO ETIKETO!!
• BELA TEHNIKA GORENJE, B0SCH, ELECTR0LUX, ZANUSSI, BEK0
• MALI GOSPODINJSKI APARATI
.    3   (mesalniki, sekljalniki) OD -12%
• MIKROVALOVNE PEĆICE OD -10%
•EL RADIATORJI, KALORIFERJI-10%
•ELEKTRIČNO ORODJE
-10%^k •
•VODOVODNE ARMATURE OD-10%
POSODA-15%
GLASBENI STOLPI, TELEVIZORJI-10%
SVETILA-15%
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
I
I!
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
II I«
ZAHVALA
V 92. letu Življenja je odšla naSa draga mama, stara mama in prababica
VIKTORIJA LIPOVEC
s Cankarjeve ceste 7
Hvala vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti. izrekli sožalja in darovali cvetje ter sveče. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov v Kamniku za skrbno nego in pomoč, zdravnici dr. Tereziji Ftičar za dolgoletno zdravljenje zdravniku dr. Petru Preglju za vso skrb 111 /upniku Pavlu Juliantu /a poslovilni obred.
Vsi njeni
Kamnik, januar 2005
Kdor živi v srcu svojih drugih, nt iittttv. je Mimo dnl'i'
Mrtev je tisti, kije od vseh pozabljen.
ZAHVALA
V 79. letu življenja je tiho odšla dragit mama, stara mama in sestra
LIDVINA REPANŠEK
Iskrena hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše, nam pa i/rekli soZalja. Osebju Doma starejših občanov Kamnik se zahvaljujemo za skrb in človeško toplino v zadnjih mesecih njenega Življenja.
Zahvaljujemo se tudi pevcem Lire 111 gospodu /upniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
Januar 2005
MARKET NEVLJE
Pričakujemo    * ^~7~<*T^ <
vas fiLATNlK s pestro
in cenovno - * _^
ugodno S* U ^
DOnudbo! Odprto od 7. do 19. ure,
ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah od 7.30 do 12. ure.
	uCommerce
	fei /%or^>M' LNOOUf
UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE © 01/723 09 00 www.h|Kommerce.si	
Vse za vaš avto dobite v SIMAXU
www.peugeot.si
Spuščamo X cene vozil Peugeot.
PEUGEOT p«ipo«oća TOTAL UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
Ponudba velja a vsa volila Peugeot ii zaloge dobavljiva do konca februarja 2005. Več informacij o ponudbi dobite pri^^^^ poobl.lSČenem prodajalcu Po ugao t in na www.peugeot.ai.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si, 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31
Posebni vzajemni sklad Rastko - ZMAGOVALEC leta 2004!
r:   + 21.54 °/o    T^šSI [kd
mrw.tinancna-tocka.sl
1.000.000 SIT -* 1.215.400 SIT
(31.12.20031 '31.12.2004)
•ctvsm v.-«ta      >cuu UMBim, upravi^ pMMM «MM sK'dd# OMtO ■;uravnotežen), RaukotoemiSkl) in KD Boođ 'or* p na voljo na seoeJu družba, na vpisnih mestih in pri vseh ootiocjbenih partnerji, hi sprejemajo Drtstopne Izjave, vpisna mesta in pogodbeni oa<
in letno poročite ter prospekti vrajemmh skladov KD Vlagata!) krta poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega arneznega sfcteaa je v v*t*ht meri odvisno od stanta na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste alt pada, zato so tudi prihodnji donosi
Finance in Večer vstopna provizija znaša za ooseona vzajemna sklada Gailteo fn Rastko 3 %, za posebni vzajemni sklad kd Bond pa 2 %, zato se
SIMflX
Kamnik     * akumulatorji • tiltri, olja
Domžale *zav sis*emi * deli podvozja
"wn • prtljažniki in kovčki za vse tipe vozil
Ljubljanska c. 21A(TPC Duplica), KAMNIK . jermeni • avtokozmetika tel.: 01/831 17 96, faks: 01/831 17 89
11, Domžale PNEVMATIKE tel.: 01/724 16 56, faks: 01/724 26 91 IM&EEEl tfllMI1
into<o'simax-slo.com; www.simax-slo.com fc^BJIEJ wHU«L
MONTAŽA IN SERVIS
"-^5k2/^» IZPUŠNI SISTEMI IN KATALIZATORJI
^^C*^ ZA VSE TIPE VOZIL
V februarju vam v servisu v Domžalah BREZPLAČNO ZAMENJAMO PRI NAS KUPLJENO OLJE IN FILTRE
Vedno več je zasedenih.
Pohitite in postavite »Rezervirano« na svoj sedež, ker so najboljši modeli ponavadi takoj zasedeni. Ponudbo si lahko ogledate tudi na www.hyundai.si.
/MDS PRIME    Pl0st* *G 5
Get* Sili! Pr0s^se'
TCflJET
■ 1 mM/Srn
4.483.680 SIT * $ mm—mm $ *>
Poraba goriva: 5,0 7,1 1100 km. EmhiJ« CO." 136 \9i q km Sliko M vmholnc.
Hvundai je po raziskavah J. D. Povver and Associates, Strategic Vision Inc. ter revije VVhich? Car med najzanesljivejšimi avtomobili.
^cente« cS> HYUnDRI
ObrtniJka nI. 8, Domžale TS 72 16 221, 72 44 234
AVTO SET a o,
Uragomelj 26,1230 Domžale
Renaultova tehnologija, Renaultova kakovost, Renaultove storitve. Že za 1.550.000 tolarjev!
• Sodobna in zanesljiva tehnologija.
• Izjemna prostornost in izredno potovalno udobje.
• Visoka stopnja varnosti, ki jo zagotavljata bogato znanje in izkušnje Renaultovih strokovnjakov.
• Dva preizkušena, varčna in zanesljiva Renaultova motorja: 1 4 75 KM, s povprečno porabo 6,8 l/100km (kombiniran način vožnje) ter zmogljivejši motor 1.6 90 KM.
Oacia Logan se v svojem razredu odlikuje z izjemno prostornostjo, udobjem, zanesljivostjo in cenovno dostopnostjo   Zakaj ga ne
preizkusili tudi vi?
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 DELOVNI ČAS: Servis: 01 /56 27 333, 031 /648 166
SALON: od 8. do 18. ure Nadomestni deli: 01/56 27 222
SERVIS:od8.do 17.ure .  *mail: info@avtoset.si
Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600
SOBOTA: od 8. do 13. ure
Do konca februarja AKCIJA - PULTI PULTI NEW FORM 17.537 SIT
-50% 8.768 SIT PULTI KAINDL (AVSTRIJSKI)
GRATIS KAMNITI PULTI -
GRANIT *■ 74.6O0SIT -50% 37.300 SIT
VSI STRANSKI DELI SO IZ V0D00DP0RNIH MATERIALOV
430 NOVIH ELEMENTOV | * BREZPLAČNA DOSTAVA IN
MONTAŽA ' • POPOLNA PRILAGODITEV VAŠIM MERAM POPOLNI RAČUNALNIŠKI 30 IZRIS KUHINJ PRODAJA PO TOVARNIŠKEM CENIKU
Mercator Center Kamnik
vas pričakuje s prijetnimi
v petek 11. februarja, ob 18. uri , LU M PIJ ADA -
Lumpi praznuje rojstni dan s klovni
v soboto, 12. februarja, ob 10. uri Koncert skupine MLADE FRA J LE
Naužijte se dobre glasbe in smeha, saj Podokničar in Mlade frajle obljubljajo, da bo prav fletno!
v ponedeljek. 14. februarja, ob 17. uri .
Zabavna prireditev SRCE ZA VALENTINOVO
Ob prazniku zaljubljenih si polepšajte večer in se potegujte za zlata srca Zlatarna Celje. Zabaval vas bo ANŽEJ DEŽAN, ljubljenec publike v TV oddaji Spet doma. Pripravili smo tudi zanimivo Valentinovo ponudbo in prijazna Valentinova presenečenja.
Bonboniera Baci
143 g, Pcrugina, Italija